CINKARNAH $fosi&a CUtkame belje L e t o 1. C e 1 j e 1. ra a r e c 1954 Štev. 1 Ob prvi številki našega „Cinkarnarja“ Nejasnosti in dostikrat ugibanja, ki se pojavljajo v zadnjem času v zvezi z novimi gospodarskimi uredbami, katere dnevno izhajajo in dobivajo zakonsko moč, z namenom dati gospodarskemu sistemu neko novo obliko, katera naj bi ustrezala razvojni fazi, v kateri se nahaja trenutno delavsko samoupravljanje, nas resno opominjajo na našo nezadostno razgledanost, na naš nizek nivo splošne izobrazbe. Večina naših ljuidi ni v stanju dojeti niti osnovnih potez, ki so narekovale izdajo cele vrste uredb z zakonsko močjo in katere že stopajo v veljavo ter so za vse nas življenjsko važne. V novem sistemu bodo prejeli kolektivi več pooblastil, kot so jih imeli do sedaj, istočasno pa so postavljene pred nas tudi večje naloge, in kar je glavno, materialna odgovornost (uredba o plačnem fondu). Vse to nas bo prisililo več misliti, dajati predloge, skratka sodelovati aktivno in postati dejanski gospodar podjetja. Vse zgoraj navedene okoliščine, ki nastopajo z uvedbo novega gospodarskega sistema, bodo zahtevale najtesnejše sodelovanje celotnega kolektiva in pa povezavo slehernega delavca preko delavskega sveta, sindikalne podružnice do direktorja. Potrebna bo visoka delovna zavest kolektiva >in pa primerna raven splošne izobrazbe istega. Zaradi posebne strukture in pa tudi razsežnosti našega podjetja, bomo samo z osebno propagando in pa preko pododborov sindikata le s težavo dosegali uspehe. Z izdajanjem našega lastnega glasila »Cin-karnarja«, katerega prvo številko prebiramo danes, pa upamo doseči uspeh in se približati hitreje zgoraj opisanemu cilju. Naš »Cinkamar« nam bo tolmač dogajanj in izprememb na gospodarskem polju, predvsem tistih, ki bodo zadevale našo gospodarsko dejavnost in nas postavljale pred nove naloge, ali pa nam prinašale nova pooblastila. Stremeti moramo za tem, da bodo vsi prispevki objavljeni v našem listu, pisani v takem slogu, da bodo razumljivi in dostopni vsakemu delavcu. Preko »Ginkamarja«, bo kolektiv obveščen o sklepih DS in UO sposobnim komentarjem. Nerešene probleme pa bo DS dajal preko »Cinkam ar ja« kolektivu v diskusijo. Naš »Cinkamar« bo torej utrjeval prepotrebno vez med organi delavskega samoupravljanja to kolektivom. Na ta način bodo že vnaprej odpadale intrige, ki so pogosto uspevale na račun nepoučenosti delavstva. Stalna rubrika v vsaki številki bo omogočala kolektivu vpogled v celotno komercialno poslovanje, tako na domačem kakor inozemskem tržišču. Vsakokrat objavljenemu poročilu o komercialnem poslovanju, bo sledila problematika z ozirom na stanje cen cinkov in kemikalij v tujini ter o politiki izvoznih koeficientov ter naše lastne cene. Posebno pozornost moramo posvetiti tarifni politiki v našem‘‘podjetju in s tem v zvezi plačilnemu skladu podjetja. O stanju našega sklada za plače bo kolektiv vsakokrat preko »Ctokamarjia« obveščen v finančnem poročilu, ki ga bomo redno objavljali. Naši tehnični strokovnjaki se.bodo bavili s perečimi problemi, ki bodo nastopali v pro-izvcdnji. Objavljali bodo strokovne članke o naših proizvodnih procesih, ki bodo delavca na preprosit način seznanjali s tehnološkim procesom dela, ki ga opravlja ter mu bodo obenem kct pomoč pri 'polaganju strokovnega izpita. V vsaki številki moramo obsežno obravnavati probleme higiensko tehnične zaščite (HTZ),oziroma drugače povedano, bavili se bomo s problemi, ki nastajajo okrog zaščite zdravja našega delavca, kar ne moremo nikdar izpustiti izpred oči. V tej rubriki bodo zaželeni predvsem prispevki iz vrst delavstva, ki bodo veren izraz dejanskega stanja naše HTZ. Obenem pa bomo na ta način gotovo prejeli precej zelo uporabnih predlogov za izboljšanje zdravstvenih pogojev, v katerih dela naš delavec. Sindikalna podružnica bo imela svojo stalno posebno rubriko, v kateri 'bo poročala o svojem delu to uspehih. V vsaki številki bo objavljala število in pa imena novopristopiv-ših članov »Vzajemne samopomoči« ter znesek deležev. Tudi sodna kronika ne bo manjkala v našem listu. Disciplinsko sodišče bo v »Cinkar-narju« redno poročalo o svojem delu. Naš pravnik bo redno tolmačil nove uredbe, ki se bodo nanašale na delovno razmerje oziroma na pravice in 'dolžnosti, ki izvirajo iz istega, kakor tudi ostale za naše podjetje važnejše uredbe. Ker je med članstvom našega kolektiva še mnogo nejasnosti glede pravic, ki jih imajo Že lansJto leto je večkrat pretila nevarnost, da bo potrebno dvigniti ceno cinku, vendar tega nismo storili ter srno iskali druge vire dohodkov, ki so pokrili izdatke, nastajajoče ob novih uredbah, za katere začetkom leta nismo mogli vedeti. Za letos smo V splošnem predvidevali, da bomo šli s cenami navzdol. Proti pričakovanju pa smo morali dvigniti cene cinku to njegovim izdelkom za okoli 20.000 din na tono. Kje so vzroki? Uvozni material se ne more več računati po uradnem tečaju, temveč po prostem tečaju ter je ta tudi osnova za obračun uvoznih faktorjev. Tako stane glina v dinarjih danes skoraj 60.000 din, dočim je v lanskoletnih kalkulacijah izkazana še s 6000 din. Če bi bila glina brez koeficienta, bi lahko znižali ceno skupno za okoli 217,000.000 dinarjev. S tem v zvezi je izvozni koeficient-na cink, ki krije notranjo ceno samo do višine okrog 120.000 din. V izvozu torej nastopa vedno dinarska izguba ter znaša samo na predvideno izvozno količino cinikovega prahu okoli 100 milijonov dinarjev. Vse to je bilo potrebno pokriti na domačem tržišču, zaradi česar so se cene dvignile. Domače tržišče nudi material po istih cenah ali pa celo dražje od preteklega leta. Tako je dražji koks, žveplena kislina, les itd. Cinkov koncentrat 'iz Mežice je obdržal lansko ceno, dočim s Trepčo pogodba še ni zaključena. Kakšne so perspektive? Podjetje je protestiralo proti uvoznim koeficientom in v kolikor bo uspelo koeficiente znižati, bo možno preiti najmanj na stare cene. Ge pa uspemo zaključiti s Trepčo koncentrat po nižjih cenah, potem bi se bilo celo nadejati, da bomo šli celo izpod starih cen. Glede kemičnih artiklov je problematična visoka cena v superfosfatu to modri, galici, isti iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja, v posameznih konkretnih primerih, kot n. pr. hranarina v zvezi s stažem, porodnim, dopusti, izredni dopusti, popusti itd., bo vse te stvari naš »Cinkamar« tolmačil v posebnem kotičku »Vprašanja in odgovori«, v katerem bo lahko sleherni član kolektiva prejel pojasnilo na vprašanje, ki ga bo lahko oddal v skrinjo, ki bo v ta namen pritrjena pri obeh vhodih v tovarni. Manjkala ne bodo poročila naših tovarišev, ki gojijo telesno vzgojo, o njihovih uspehih in načrtih za bodoče delo. Zato naprošamo vse sekcije, za redno dostavljanje svojih poročil. Ob koncu prosimo slehernega člana kolektiva za sodelovanje, saj je naš »Cinkamar« glasilo nas vseh in ne samo 'Uredniškega odbora ter edino le s prispevki iz vrst celotnega kolektiva bo postal to kar mora biti. Današnja številka je izšla po zamisli »Uredniškega odbora«, zato prosi isti za nasvete, kritiko in konkretne predloge, teko glede oblike, kakor vsebine našega lista. Za vsak najmanjši predlog vam bomo hvaležni ter ga bomo sigurno upoštevali, če bo to le tehnično izvedljivo. Haas ker se jima je znižal regres oziroma ,i-e> pri modri gaiici popolnoma odpadel (država plača pri regresu namesto kupca določen del, da tako kmetijstvu olajša stroške proizvodnje). Ta dva predmeta pa smo že itak razbremenili s stroški, tako, da smo jima dali žvepleno kislino po nižji ceni. Kolikor pa nabavljamo žvepleno kislino iz »Zorke«, Šabac, mora njeno visoko ceno nositi litopon, za katerega je visoko povpraševanje. Felicijan Anica Kajper: foašemu topilcu Temna noč zemljo pokriva, vsa narava mirno spi, le topilec ne počiva, trd korak mu v noč zveni. Iz daljave in bližine kliče ga dolžnost vsak dan, da ustvarja nam dobrine, izvršuje letni plan. Trdo on pri peči dela, pot obliva mu telo, nikdar ni obleka cela, cink tekoči vžiga jo. Gube mu obraz zorale, hrapav roke je prijem, besede trde so postale v nenehni borbi za izplen. Vendar izgled te 'divji moti, pod njim se skriva človek naš, ki trdno gre po naši poti, ki cilj mu dobrobit je naš. CiiAacMU. Kako je s cenami naših proizvodov v letu 1954 ? IZ VSEBINE CINKARNAR LETNIK: VLX, junij 2004, številka 1/299 CINKARNAR < Ob prvi števtOd našega ..Cinkarnarja" ISSSSHK ra-3£'£-; Sžšpj m&m mmEs mmm Ssp^- ims SffegKZ?.-- - mmmm UBifPSM mmmmW£Š&- Sgšs SŠŠIŠ53I ffiSl *■>»■ "***■ 5MŠH =Sš==--§£§? 1 šsi=L j ŠSŠ3ŽŠ- ! Faksimile prve naslovnice Cinkarnarja in ene od strani Cinkarnarja izleta 1963 4 Odličji za inovativnost 5 Posodobitev Ti02 6 Tretja linija Kemične obdelave, 7 Investicija v Stavbi 1 8 Gradnja priprave vode v polnem zamahu, Ob obsežnih investicijah še redna remontna dela 9 Četrti reaktor sulfacid naprave, Sanacija in rekultivacija odlagališča sadre 10 Dobrodošle surovine 11 50 let našega Cinkarnarja 12,13 Spremembe pri poslovanju zaradi vstopa v EU 14 Predstavljamo naše strokovnjake, Izvedena akcija Maščobe - tihi ubijalci 15 Poškodb je manj, prijave pa nepopolne 16 Čutne Tončkine roke 17 Pogovori ob slovesu naših sodelavcev 18 Letošnji planinski izleti 19 Nagradna križanka 1963, Naši fotografi zelo aktivni Izdajatelj, naslov uredništva in tisk časopisa Cinkarnar: Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26, p. p. 1032, 3001 Celje telefon: ++386(0)3 4276144, faks: ++386(0)3 4276172, el. Pošta: mira.aorensek@cinkarna.si Grafična priprava: Lithoteam, Celje, Poštnina je plačana pri pošti 3102 Celje. SVET DELAVCEV CINKARNE V okviru Sveta delavcev delujejo odbori, ki na svojih sestankih obravnavajo vprašanja in probleme glede na vsebinska področja. Svoja stališča in zaključke nato predstavijo članom Sveta delavcev, da lahko le ti o njih lažje odločajo. O pomembnejših temah so bili zaposleni obveščeni preko Informatorja. Kljub temu je prav, da na kratko omenimo teme, o katerih smo razpravljali. Svet delavcev je tako na svojih sejah razpravljal o Planu poslovanja za leto 2004, Poročilu o poslovanju za leto 2003, Poročilu o izvajanju kadrovske dejavnosti, Poročilu o poteku investicije v razširitev in modernizacijo proizvodnje pigmenta titanovega dioksida. Predstavniki smo prejeli obširna poročila s strani Uprave, prav tako so se sestankov udeležili predstavniki Uprave in podali dodatna pojasnila in odgovore na naša vprašanja. V letu 2003 smo v skrbi za ohranitev delovnih mest posebej obravnavali poslovne rezultate PE Metalurgije in PE Grafike skupaj s predsednikom uprave, direktorjem marketinga in direktorjema poslovnih enot, ki so nas seznanili s prottematiko in plani za izboljšanje stanja. Ker se je Cinkarna odločila, da se trenutno sredstva usmerjajo v posodobitev PE Titanov dioksid, morajo ostale PE s posodobitvijo malo počakati. Po zaključeni investiciji v PE Titanov dioksid bodo možna vlaganja tudi v ostale PE glede na pripravljene programe. Pred sklicem skupščine delničarjev Cinkarne smo pregledali gradivo in predlagali pooblaščenca s strani notranjih delničarjev za zastopanje na skupščini. Na pobudo članov so bili organizirani nekateri strokovni seminarji in predstavitve, med njimi seminar o odnosih z javnostmi, predstavitev Zakona o delovnih razmerjih, predstavitev predelave sadre in možnost uporabe gips plošč, seminar na temo Pregleda in branja finančnega poročila. V večnamenskem objektu še poteka ureditev prostora za rekreacijo zaposlenih, možne pa so že nekatere aktivnosti (npr. tai_chi, badminton..). V skladu s programi, ki so jih posredovale športne sekcije Cinkarne, se delno krijejo tudi stroški tekmovanj v različnih ligah. Za rekreacijo zaposlenih sta še vedno na voljo dve karti v Top fit centru v Celju. Prav tako je Svet delavcev namenil del sredstev za izvedbo kulturnih dogodkov kot so razstave v jedilnici, Cinkarniški kulturni večeri v Muzeju novejše zgodovine in sponzorstvo ob izidu knjig zaposlenih. Še enkrat bi vas radi opomnili, da lahko svoje pripombe in predloge posredujete predstavnikom v svetu delavcev ali pa pisne predloge oddate v skrinjico pri glavnem vratarju. Cinkarnar, glasilo zaposlenih praznuje letos lep jubilej. Pred 50-timi leti je izšla prva številka našega časopisa. Ali se kdo še spomni, kako je izgledal? Skozi leta je časopis sicer spreminjal obliko, vendar še vedno redno izhaja. Vsi zaposleni imamo enake možnosti, da sodelujemo s svojimi prispevki z različnih področij. Upam si trditi, da vsi komaj čakamo na izid nove številke, da izvemo kaj se novega dogaja v Cinkarni na področju poslovanja, investicij, kulture, športa, zaposlovanja. Zelo zanimivi so tudi strokovni članki. Največ zaslug pri oblikovanju glasila pa ima seveda naša urednica Mira Gorenšek, ki skrbi, da v Cinkarnarju najdemo vedno kaj zanimivega. Ponosni smo, da je naše glasilo doseglo lep jubilej in želimo, da bi ob branju uživali še vsaj 50 let. Dragica SIMONČIČ ISO STANDARDI Presoja za akreditacijo laboratorija VPRAŠANO - ODGOVORJENO Kako dragi so napisi na tovarniških stavbah? Konec februarja je bila v Službi kakovosti in Službi za varstvo okolja zunanja presoja za akreditacijo preskuševalnega laboratorija. Novejša in nastajajoča zakonodaja o varstvu okolja vse pogosteje zahtevata podatke iz akreditiranega laboratorija. Če hoče naše podjetje primerno skrbeti in obvladovati okolje, moramo analize delati. Tako imamo ljudi, potrebno opremo in znanje. S pridobljeno akreditacijsko listino bomo dokazovali svojo sposobnost in kakovost laboratorijskega dela. Odločitev o pridobitvi akreditacije je razumljiva in potrebna. Pot do pridobitve akreditacije je precej težja kot smo pričakovali. Naše izkušnje s standardom ISO 9001/2000 in s presojevalci firme BVQI so nas zavedle. Kriteriji BVQI so dosti prožnejši. Cilji so ostri in jasni, vendar je pot do cilja lahko specifična za firmo. Presojevalci Slovenske akreditacije pa so precej togi in ne odstopajo od svojih interpretacij standarda ISO 17025. Zato so štirje presojevalci v dveh dneh presoje v Službi kakovosti in Službi za varstvo okolja napisali kar 58 neskladnosti. Povezava s standardom ISO 9001/2000 jih ne zanima. Navajeni so na presoje v zavodih in inštitutih, kjer ISO 9001 ni v uporabi. Do 25.08.04 moramo poslati dokumentacijo o odpravi teh neskladnosti. Pogosto s spremembo enega navodila za delo odpravimo 3 do 4 neskladnosti, zato 25. avgust ni nemogoč datum. Vso dokumentacijo bomo torej poslali pravočasno. Mija MARIN Mestni občini moramo vsako leto plačati komunalno takso za vse predmete, ki jih uporabljamo za lastno oglaševanje na objektih in napravah, ki so postavljeni, oziroma pritrjeni na javnih površinah in so vidni s ceste. Teh je v Cinkarni kar veliko: samostoječ napis pri glavnem vhodu, napis na upravni stavbi, stavbi Valjarne, Marketinga, vsi napisi na stavbi Mas za gradbeništvo, zastave, ki jih imamo obešene pred vhodoma in podobno. Plačilo takse izhaja iz zakonodaje, ki določa, da morajo gospodarske družbe, ki imajo v sodnem registru registrirano dejavnost, ki zavzema tudi sporočila o dejavnosti, oziroma oglaševanje pravne osebe na poslovnih stavbah in prostorih ter funkcionalnih zemljiščih v lasti podjetij oziroma na objektih in napravah za oglaševanje in je vidno z javne površine. Obračunava se po tarifi za osvetljeno oziroma neosvetljeno napravo ali objekt na različnih površinah kot izvesek tendi, izvesek na steni, poslikava stene, prenosni ulični pano, pritrjeno na steno, pritrjeno na streho, samostoječe ob objektu, zastava na steni, zastava ob objektu... Komunalno takso obračunava Oddelek za okolje in prostor in komunalo, ki v upravnem postopku, na podlagi prijave oglaševalca, izda ustrezno odločbo. Nadzor nad izvajanjem določb opravaljajo komunalno-cestni inšpektorji, če zavezanec ne plača takse v določenem roku, se taksa prisilno izterja, sicer se kaznuje pravno osebo za prekršek. Kazen je 200.000 tolarjev. Tako zna občina zaračunati za oglaševanje, ki ga opravimo na naši lokaciji. Štejejo nam zastave, zato jih ne obesimo preveč... Irena SCHMIDT Rezultati dela V letu 2003 smo poslovali solidno Za poslovno leto 2003 so bila značilna izrazita nihanja globalnih pogojev svetovnega gospodarskega prostora. Splošna ocena uspešnosti poslovanja Cinkarne Celje, d.d. v izrazito neugodnih/recesijskih razmerah je solidna. V preteklem letu smo dosegli 3 % povečanje čistih prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2002, hkrati pa smo povečali čisti poslovni izid za 29 %. Dodati pa je potrebno, da smo « nekoliko zaostali za zastavljenimi načrti, ki so temeljili na preoptimističnih neodvisnih napovedih glede preloma recesijskih razmer, vnovičnega zagona mednarodne ekonomije in rasti bruto družbenega proizvoda nosilnih svetovnih gospodarstev. Pomembno znižanje realne stopnje rasti bruto družbenega produkta v EU, izrazito nihanje dinamike oživljanja gospodarstva ZDA, nasprotujoči si impulzi iz azijskega gospodarskega prostora ter vrsta, za globalno gospodarstvo, neugodnih dogodkov so botrovali neugodnim in pesimističnim poslovnim razmeram v letu 2003. Povzamemo lahko, da so bili pogoji vnovič daleč od pozitivnih pričakovanj, da so bila gospodarstva Nemčije, Italije in Nizozemske v prvi polovici leta po vseh kazalcih v recesiji ter, da se je skladno z razmerami v letu 2003 ponovno približanje dolgoročni trendni liniji bruto družbenega produkta EU, odmaknilo v leto 2004 oz. celo 2005. V teh razmerah smo realizirali prihodke od prodaje v višini 23,3 milijard tolarjev. Izvozili smo 78 % celotne prodaje. Vrednost celotnega izvoza v evrih je znašala 77,7 milijonov. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v EU 72 %, države bivše Jugoslavije 10 %, Vzhodno Evropo 6 % in ZDA 3 %. Preostanek izvoza je bil ustvarjen na trgih bližnjega in srednjega vzhoda ter Severne Afrike. Evropska recesija, izbruh SARS-a in vojna v Iraku so primarne določljivke poslovanja panoge pigmenta titanovega dioksida, ki predstavlja 61 % celotne prodaje Cinkarne Celje, d.d.. Poleg teh vplivov je smiselno omeniti še specifične negativne vplive na strani povpraševanja po pigmentu v letu 2003, predvsem mislimo pri tem na neugodne klimatske razmere (vročina v Evropi, poplave in neurja v ZDA), ki so povzročile padec aktivnosti v sektorju gradbeništva in premazni industriji. Kombinirani učinki zgoraj omenjenih dejavnikov so povzročili 3-5 % padec globalnega povpraševanja po pigmentu, pri čemer predstavlja celotna Evropa 38 % celotnega povpraševanja po pigmentu titanovemu dioksidu. Posledica znižanja povpraševanja je bilo znižanje izkoriščenosti svetovnih proizvodnih kapacitet iz 91 % v letu 2002 na 87 % v letu 2003. Spodbudni trendi zmerne rasti prodajnih cen, zaznavni v prvi polovici leta, so se v tretjem četrtletju začeli ohlajati. Z začetkom zadnjega četrtletja pa je prišlo do preloma krivulje rasti in njenega postopnega dekompenziranja. Podobno je tudi možnost količinske prodaje pigmenta titanovega dioksida v letu 2003 nihala od popolne razprodanosti razpoložljivih zmogljivosti, do izrazito omejenih možnosti prodaje po sprejemljivih cenah. Poslovno leto smo zaključili s 45 dnevno proizvodnjo pigmenta v zalogah. Podobno so tudi drugi proizvajalci pigmenta zaradi relativno nizkega povpraševanja v letu 2003 ter solidnih obetov za leto 2004 (za katero se pričakuje 5 do 7 % povečanje povpraševanja in dvig izkoriščenosti svetovnih proizvodnih kapacitet na 90 %), leto zaključili z visokimi zalogami gotovega izdelka (65 - 70 dnevna proizvodnja). Ravno zaradi visokih zalog pri proizvajalcih ter zaščitnih klavzul v prodajnih pogodbah pa ob-čutnejših pozitivnih popravkov cen ni moč pričakovati pred koncem prve polovice leta 2004. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2003 znaša 375 milijonov tolarjev. Kljub nizki ravni povpraševanja, naraščanju nabavnih cen surovin/energentov ter inflatornim pritiskom na domače stroške smo uspeli preseči poslovni izid iz leta 2002 za 29 %. Za načrtovanim poslovnim izidom smo zaostali za 22 %. Stabilno gibanje tržne cene delnic Cinkarne Celje, d.d. v letu 2003, navkljub recesijskim pogojem, ki vladajo že več kot poltretje leto, potrjuje objektivnost pričakovanj lastnikov in potencialnih vlagateljev, ki temeljijo na deklarirani strategiji trajnostne rasti vrednosti podjetja, s povečevanjem produktivnosti oziroma doseganjem strorilnostne ravni konkurenčnih podjetij v EU in ZDA. Pospešeno izvajanje zastavljenih investicijskih načrtov je prav gotovo dominantni predpogoj prihodnjega uspešnega in dolgoročno dobičkonosnega poslovanja. Tržna cena delnice Cinkarne Celje, d.d. se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2002 do zadnjega trgovalnega dne v letu 2003, na prostem trgu Ljubljanske borze, povečala iz 27.142 na 27.302 SIT/delnico, oziroma za slab odstotek. Podjetje je v letu 2003 izplačalo dividende v bruto višini 500 SIT/delnico (neto 375 SIT/delnico). Tudi v prihodnje bomo usmerjeni v konsistentno povečevanje vrednosti podjetja s politiko intenzivnega investiranja v najdonosnejša poslovna področja, dvigovanje produktivnosti ter racionalne rabe surovin , materialov in energentov, zato pričakujemo zmerno in stabilno rast tržne cene. Omenjena vizija in prihodnji razvoj implicirata tudi politiko enakomernega izplačevanja gotovinskih dividend. Investicijske aktivnosti smo v letu 2003 izvajali zelo intenzivno ter skladno z načrti in dolgoročno strategijo podjetja. Naložbe v osnovna sredstva podjetja so dosegle višino 4,8 milijard tolarjev, kar je ekvivalentno ravni iz leta 2002. Pretežni del sredstev je bil usmerjen v projekt modernizacije in razširitve proizvodnje pigmenta titanovega dioksida, načrtovana vrednost projekta, skupaj s podprojektoma rekonstrukcije in posodobitve proizvodnje žveplove kisline ter prehoda na suho odlaganje gipsa, znaša 80 milijonov evrov. Ta investicija je ključna za dolgoročno dobičkonosnost in vitalnost podjetja, zaključena bo predvidoma z začetkom leta 2005. Sledeč strategiji kontinuiranega napredka na področju varovanja in skrbi za okolje, smo tudi v preteklem letu aktivnosti usmerjali v projekte omejevanja vplivov na okolje in racionalnega ravnanja z energetskimi viri. Proces prilagajanja poslovanja evropskim okoljevarstvenim normam, predpisom in standardom se je uspešno izvajal tudi v letu 2003. Nadaljevali smo z razvojem kadrovskega potenciala podjetja. Skrb za izboljševanje varnosti in delovnih pogojev je sestavni del vseh razvojnih in investicijskih aktivnosti v podjetju. Aktivnosti na področju vzpostavljanja celovitega sistema obvladovanja kakovosti so se v letu 2003 nemoteno in intenzivno odvijale z vzdrže- Marjan Prelec vanjem vzpostavljenega sistema po ISO 9002. Postopki za pridobitev certifikata po novem ISO 9001:2000 so bili zaključeni z izvedbo certi-fikacijske presoje ob koncu poslovnega leta. Poslovne načrte za leto 2004 smo izdelali na temelju napovedanih premikov v globalni gospodarski aktivnosti, predvidenih stopenj rasti bruto družbenega produkta v ekonomsko najpomembnejših državah ter panožnih analiz in predvidevanj. Za leto 2004 ugotavljamo, da je pred nami ponovno težko in izzivov polno poslovno leto, ki pa bo, po pričakovanjih, vendarle postreglo tudi z izboljšanjem poslovnih pogojev predvsem v drugi polovici leta. Pričakujemo, da bomo v letu 2004 ustvarili pri- hodke od prodaje v višini 25,5 milijard tolarjev, kar presega prodajo ustvarjeno v letu 2003 za 9 %. Čisti poslovni izid za leto 2004 je načrtovan v višini 564 milijonov tolarjev. Poslovni načrt je ocena bodočih pogojev poslovanja in njegove uspešnosti, ki temelji na trenutno razpoložljivem naboru relevantnih informacij, zato ga je potrebno razumeti kot napoved, s katero je seveda povezana določena stopnja negotovosti. Predsednik Uprave Generalni direktor Marjan PRELEC NOVE IDEJE Odličji za inovativnost Celjska območna gospodarska zbornica Slovenije je že četrtič zapored podelila odličja za najboljše inovacije v regiji. Inovatorji iz Cinkarne so bili, kot vsako leto, tudi tokrat med njimi. V Cinkarni je inovativnih zamisli, ki so vpeljane v prakso, precej več, kot pa se jih prijavi na natečaj Gospodarske zbornice. Odzivi na to akcijo so sicer v porastu, vendar je sodelovanje v izboru najboljših v regiji le del vse inovacijske dejavnosti. Najbrž bo moralo biti storjenega še kaj več, da bo inovativnost bolj prodorna in da bo postala stalnica v vseh dejavnostih delovanja. Območna gospodarska zbornica je letos prejela več predlogov kot preteklo leto, skupaj 19. Zato je bilo tudi več priznanj. Podelila je 3 zlata, 2 srebrni, 9 bronastih priznanj ter 5 diplom. Prejemnika priznanj za najboljše inovacije v celjski regiji za leto 2003 sta bila iz Cinkarne dva. Nikolaja Podgoršek Selič je prejela srebrno priznanje, Anton Žerjav pa bronasto. Anton Žerjav je že dober znanec inovacijskih komisij, saj je inovator malodane vso svojo štiridesetletno delovno dobo. Na prireditvi v Celjanki celjskega sejmišča je bil mlajšim avtorjem posebej predstavljen kot najbolj plodovit inovator, saj vsako leto sodeluje s kakšnim predlogom. Letos je na natečaju prvič sodelovala tudi mlada inovatorka Nikolaja Podgoršek Selič, ki je po Žerjavovih besedah tudi pobudnica njegovega tokratnega inovativnega dosežka. Nikolaja Podgoršek Selič je prejela srebrno priznanje za inovacijski predlog “Prvo in drugo pranje gela Titanovega dioksida s tlačnimi svečnimi filtri Fundabac”. Postopek je finančno učinkovit z letnim prihrankom 8,2 milijonov tolarjev, saj postopek izključuje uporabo lesne moke Lignocel. Predvideno je tudi 10-odstotno znižanje porabe vode in uporaba presežne oziroma odpadne toplote za segrevanje vode. Anton Žerjav je prejel bronasto priznanje za inovacijo “Vulkanizacija gumene obloge z vročo vodo v zaprtih in odprtih posodah”. Učinkovitost predloga pogojuje zlasti kvaliteta gumiranja in s tem povečevanje konkurenčnosti na trgu. Opisa obeh inovacij sta bila objavljena v Modrih straneh št. 55/maja/2004. Ostala priznanja so prejeli: Jože Kočevar iz Kočevar & Thermotron, d.o.o., Maksimiljan Šmit, Mrko Polak, Vito Šalej, Darko Omladič in Verner Perin iz SIP stojne opreme, d.d., zasebnik Miran Farčnik iz Vranskega, zasebnik Ivan Šeligo iz Podplata in R. Zupanc, M. Rebernik, J. Gjuras iz Šolskega centra Celje, Anton Zdolšek iz Bosio, d.o.o, Božo Jančič iz Comet, d. d., Marjan Šolinc iz Flekos, d. o. o., Emil Bučar, Andrej Stepišnik in Brigita Bučar ter Branimir Cmok. Foto: Nikolaja Podgoršek, Roman Deželak in Mira Gorenšek Mira GORENŠEK Vulkanizacija gumenih oblog v zaprtih posodah Vulkanizacija gumenih oblog v odprtih posodah Anton Žerjav in Nikolaja Podgoršek Selič med nagrajenci Pogled na filtre Fundahec NALOŽBENE SPREMEMBE POSODOBITEV Ti02 Ožemanje gela; Predsušenje gela pred kalcinacijo; Hlajenje kalcinata Dešaržiranje gela po ožemanju na vertikalni membranski filter stiskalnici V sklopu širitve proizvodnje pigmenta titanovega dioksida smo konec leta 2003 in v prvem četrtletju leta 2004 zagnali in vključili v redno proizvodnjo še tri nove posodobljene in rekonstruirane tehnološke postopke. Tehnološki postopki Ožemanje gela; Predsušenje gela pred kalcinacijo in Hlajenje kalcinata so v rednem obratovanju. Potrebno bo še nekaj časa za optimiranje tehnoloških postopkov ter odpravo vseh tehnoloških težav in pomanjkljivosti na procesni opremi. Predvsem na Ožemanju gela moramo povečati zmogljivost naprav. Nov tehnološki postopek Predsušenje gela pred kalcinacijo in nova hladilna bobna omogočajo povečanje zmogljivost obstoječih kalcinacijskih peči do načrtovane kapacitete. Fotografije prikazujejo glavne naprave, ki obratujejo: Vff/ jjH rif' m) i ■ & ml im/Mi } RJI % i J Novi selektor in odpraševalni filter Drugi hladilni boben v obratovanju Posodobitev mletja rud - D-mlin Trenutno še pripravljamo in izvajamo zagon novega mlina za mletje rude (žlindre). Novi mlin bo omogočal razširitev proizvodnje, izboljšanje kakovosti in gospodarnosti mletja rude. Planiramo, da bomo v maju uspešno zagnali in odpravili vse zagonske težave ter v juniju opravili tehnični pregled. Na fotografijah je prikazana nova linija mletja rude. Vsem sodelujočim na projektih se zahvaljujem za vztrajno in potrpežljivo delo. Pavel BLAGOTINŠEK Novi mlin Vibracijski sušilnik za predsušenje gela NALOŽBENE SPREMEMBE Tretja linija Kemične obdelave Kemična obdelava se imenuje tehnološki postopek, s katerim delce osnovnega pigmenta titanovega dioksida »oblečemo v srajčko različnih oksidov«. Različne srajčke pomenijo več vrst proizvodov za različne namene uporabe (RC 81, RC 82, RC 83...), vsem pa je lastno izboljšanje pigmentnih lastnosti. In to je razlog, da kemično neobdelan pigment danes praktično nima več tržišča. Za povečano proizvodnjo osnovnega pigmenta obstoječi dve liniji Kemične obdelave ne bosta zadostovali, zato so januarskih dneh tega leta stekla rušitvena dela na področju Stavbe 4. Priprava prostora za vgradnjo nove opreme Delavci Himomontaže so začeli pripravljati prostor za tretjo linijo. Nastalo praznino so že v naslednjem mesecu zapolnile nove posode, sledilo je gumiranje, Nov reaktor - srce Kemične obdelave finalna montaža kadi, izvedba cevnih povezav, montaža merilne opreme in kabliranje. Vzporedno smo pripravljali funkcionalne specifikacije in kljub velikim težavam pri dobavi merilne opreme bomo v maju, mesec dni pred lani postavljenim rokom, začeli z zagonom. To je gotovo rezultat dobrega sodelovanja in požrtvovalnega dela vseh sodelavcev projektne delovne skupine in zunanjih izvajalcev. Na novi liniji uvajamo novost predvsem pri merjenju pH, postopku nevtralizacije z žveplovo kislino in sistemu za računalniško podporo vodenju. Na obstoječih dveh linijah uporabljamo obtočni sistem merjenja pH, katerega glavni slabosti sta vpliv hitrosti strujanja suspenzije na meritev in velika obremenitev delavcev MR službe na Sistem Topcal za merjenje pH področju preventivnega vzdrževanja elektrode. Z uvedbo sistema Topcal bo omogočeno avtomatsko čiščenje in kalibracija elektrode, meritev pa se bo izvajala direktno v reaktorju. Postopek nevtralizacije s kislino odločilno vpliva na pH končnega produkta, le-ta pa je eden najpomembnejših parametrov za kupce. S spremenjenim načinom regulacije ter spremljanjem porabe kisline načrtujemo boljše obvladovanje tega procesa. Sistem za računalniško podporo vodenju na obstoječih dveh linijah deluje še na DOS operacijskem sistemu. Je močno zastarel in ne omogoča nadgradnje. Prehod na nov sistem je zato nujen in ga bomo, po uvedbi na novi liniji, jeseni zamenjali tudi na obstoječih dveh. Še enega posega se bomo lotili v okviru tega projekta - rekonstrukcije kabine 4 od koder poteka vodenje vseh tehnoloških postopkov v Končni predelavi. Rekonstrukcija bo zajemala izvedbo prezračevanja in klimatizacije, požarno varovanje, sanacijo prostora za merilno opremo ter prostora za operaterje. Le-tega bomo številu novih računalniško podprtih procesov ustrezno povečali ter z vgradnjo oken izboljšali tudi bivalne razmere našim delavcem. Nikolaja PODGORŠEK SELIČ Investicija v Stavbi 1 Investicija, ocenjena na dobri dve milijardi slovenski tolarjev, je v polnem zamahu. Zahtevana vzporednost gradnje ob zagotavljanju nemotene proizvodnje močno ovira tako izvajalce, kot delavce v proizvodnji. Stavba 1 je področje proizvodne hale Titanovega dioksida, v kateri z razklopom rudne mešanice v žveplovi kislini dobimo raztopino sulfatov, ki jo zaradi značilne barve imenujemo črna raztopina. Iz nastale raztopine z različnimi postopki odstranjujemo nezreagirane delce, nato pa s postopkom hidrolize preprosto rečeno iz črnega naredimo belo. Investicija v razklop rude je že zaključena. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja nas čaka še graditev betonskega bistrilnika na travniku. V hali pa že od začetka letošnjega leta poteka gradnja za novo filtracijo, hidrolizo in večnamensko opremo. Kako poteka naše delo? Predstavljajte si hišico iz vžigalic, kot simbolično nadomestilo za palično konstrukcijo naše hale. Štiri vžigalice v širino, deset v dolžino, štiri v višino in na vrhu še streha iz njih. V hišici stoji oprema, ki proizvaja želene tone in po njej hodijo ljudje, ki skrbijo za to opremo. Naša naloga je zamenjati ali obnoviti vse vžigalice, odstraniti vso opremo in zgraditi novo. Nič kaj enostavno, če se hišica ne sme podreti in če staro opremo lahko odstraniš šele, ko obratuje nova. V tem postopku je vtkana inovativnost sodelujočih pri projektiranju in izkušenost izvajalcev. Nepogrešljiva pa sta tudi potrpežljivost ter iznajdljivost delavcev Titanovega dioksida in vzdrževalcev v redni proizvodnji. Da nam vsega naštetega ne manjka, opazovalcu pokaže v petih mesecih popolnoma spremenjeni obraz Stavbe 1. Kje pričakujemo glavne izboljšave? Za filtracijo črne raztopine je potrebno dodajati sredstvo za zmanjšanje prehodnosti nečistoč skozi filtracijsko platno (naplavljanje) ter za povečevanje propustnostnosti nastale pogače (dodatek za filtracijo). Za ta namen uporabljamo različne vrste pomožnih filtracijskih sredstev (s kratico PFS). Sedanje naprave ne omogočajo naplavljanja, dodajanje PFS za filtracijo pa je zelo neenakomerno. Delavci imajo veliko dela s prekladanjem vreč PFS, pri praznjenju se v okolici močno praši. Posledica je vdihavanje prahu, ki se v kupih nabira tudi v okolici. Prazne vreče je potrebno prelagati v stiskalnico, kar povzroča dodatno delo in prašenje. Problem bomo skušali odpraviti z : - Uporabo hidravlične mize, ki bo delavcu ves čas omogočala prijemanje vreč na normalni delovni višini. - Nabavo sistema za praznjenje vreč, ki bo preprečeval prašenje in omogočal sprotno stiskanje odpadnih vreč. - Pripravo koncentrirane suspenzije PFS v črni raztopini, ki jo bomo enakomerno dozirali v raztopino pred filtracijo in iz katere si bomo pripravili raztopino za naplavljanje. - Obstoječi Scheibler filtri, ki služijo za filtracijo, zahtevajo veliko fizičnega dela. Zamenjava s filtri Fundabac bo proces popolnoma avtomatizirala. Potrebna bodo le še vzdrževalna dela predvsem v obsegu menjave filter platen. - Z uporabo odpadne toplote vročih kondenza-tov bomo zmanjšali specifično porabo pare. Na hidrolizi bomo z ločitvijo na dve liniji omogočili istočasno proizvodnjo dveh različnih osnovnih proizvodov. S širitvijo palete proizvodov se širi tudi možen obseg prodaje. Velik problem na hidrolizi predstavlja pojav vibracij ob uvajanju pare. Z novim sistemom izdelave temelja pod hidrolizerji načrtujemo uspešnejše dušenje nastalih vibracij. Z uvedbo predgrevanja bo možno na razklopu pripraviti črno raztopino z nižjo koncentracijo, ki posledično vpliva na : - boljše raztapljanje = večji izkoristek, - možni večji delež ilmenita = nižji stroški. Za predgrevanje raztopine in segrevanje vode bomo uporabili odpadno toploto vročih kon-denzatov. Novi hidrolizerji bodo večji. Potrebnih bo manj šarž. Vgrajena bo tudi rezerva za potreben čas remontov. Z večnamensko opremo bomo predvsem povečali obratovalno varnost, s tem ko bomo del posod uporabili kot vgrajene rezerve. Delno bo omogočeno tudi organizirano preventivno pranje cevovodov, ki se pogosto mašijo. Rekonstrukcija Kabine 2 bo zajemala izvedbo prezračevanja in klimatizacije, požarno varovanje, sanacijo prostora za merilno opremo ter prostora za operaterje. Le-tega bomo številu novih računalniško podprtih procesov ustrezno povečali ter z vgradnjo oken izboljšali tudi Dvig filtrov Fundabac za filtracijo črne raztopine skozi streho Spust filtrov Fundabac v pripravljeno ležišče na etaži 12 m Trije filtri Fundabac so pripravljeni za nadaljnjo montažo Možna je dograditev četrtega bivalne razmere našim delavcem. Dograjen bo tudi skupni prostor in obratni laboratorij. Kakšni so trenutni rezultati in kratkoročni načrti? Na filtraciji črne raztopine so aktivnosti v minulih mesecih potekale na dveh področjih. Na nivoju 0 m zaključujemo dela potrebna za zagon I. faze. Ta zajema pripravo in doziranje pomožnega filtracijskega sredstva ter novo ogrevalno in skladiščno kad, ki bo še vedno napajala Scheibler filtre. Zagon tega dela se bo pričel v drugi polovici junija. Na etaži 12 m pa so na svoje mesto postavljeni trije novi filtri Fundabac. Njihova sestava in vezava v proces se bo nadaljevala čez poletje. Na področju hidrolize je po zaključku potrebnih predelav na konstrukciji sledila izdelava betonskih plošč ter zaščita s keramiko. Del potrebnih posod je že na svojem mestu, najzahtevnejša montaža hidrolizerjev in skladiščnih kadi, ki segajo čez dve etaži, pa še poteka. Sledilo bo gumiranje in obzidava notranjosti hidrolizerjev. Glede na potreben čas za finalno montažo, cevovode, elektro in merilna dela pa bo zagon I. faze predvidoma sredi julija. Od večnamenske opreme bosta do konca junija predvidoma v uporabi prvi dve posodi, kater- Na etaži 18 m že stoji nova linija vakuumskega hlajenja ter nova kad za skladiščenje in pred-grevanje raztopine pred hidrolizo Na etaži 12 m na novih temeljih rasteta dva hidrolizerja ih uporaba bo omogočila odstranitev dela sedaj pojavila na mizah dokončno preurejenega uporabljane opreme. delovnega prostora delavcev na Črnem delu. Dela v kabini 2 so v zaključni fazi. Zaenkrat ni videti ovir, da se tale številka Cinkarnarja ne bi Nikolaja PODGORŠEK SELIČ Posebej zahteven je postopek sestave kadi z volumnom sto dvajset kubičnih metrov, ki sega s svojo višino okoli 8 m skozi dve etaži PROJEKTI Gradnja priprave vode je v polnem zamahu Priprava tehnološke vode se bo odvijala v pomožnem objektu (bistrenje) in glavnem objektu (filtracija, dekarbonatizacija in demineralizacija). Oba objekta sta gradbeno gledano v fazi končanja zapiranja fasade, pokrivanja streh in montaže vrat in oken. V pomožnem objektu je dokončana in postavljena težka oprema za: - skladiščenje apna (silos) in posodi za pripravo, ter doziranje apnenega mleka (jekleni); - dvoplaščni rezervoar za skladiščenje tekočega alumimijevega sulfata (PEHD); - mešalnika in bistrilnika za pripravo bistre vode (jekleni); - rezervoarja za bistro vodo (betonski). V glavnem objektu je stopnja dokončanosti naslednja: - rezervoarji za filtrirano, dekantirano, splako-valno in nevtralizirano vodo (betonski); - rezervoarja za demineralizirano vodo (jekleni); REMONTI - filtri (jekleni); - kolone za dekarbonatizacijo in demineral-izacijo Geklene in gumirane); - odplinjevalnika (PP); - rezervoarji za 33 % H2S04 in NaOH (PP). Finančno gledano je do sedaj izgrajena dobra tretjina obsega projekta, za kar smo porabili dobro leto dni. V mesecu juniju je predviden začetek vseh montažnih del: gradbeni del: instalacije in dokončanje objekta; - strojni del: montaža vseh posod, pogonov (črpalke, puhala, ventilatorji, dozirni sistemi, armature in cevovodi); - elektro del: periferni del, stikalni bloki, krmilni sistemi. Po zaključku vseh montaž sledijo še hladna in vroča testiranja, zagon posameznih sklopov (bistrenje, filtracija, dekarbonatizacija, demineralizacija, nevtralizacija, regeneracija), ter zajem vzorcev in analiza kakovosti voda. Končanje vseh teh del je predvideno do začetka decembra. Sledi zagon postrojenja in testno obratovanje in aktivnosti vezane na ZGO. Vse to pomeni, da moramo v pol leta dokončati še slabi dve tretjini projekta, kar od vseh udeležencev zahteva izredne napore. Branko STARIČ V objekt so najprej ugradili jeklene rezervoarje, nato pa postavili montažne stene Ob obsežnih investicijah še redna remontna dela Leto 2004 najverjetneje pomeni višek izvajanj velikih investicij in projektov, ki so vključeni v razvojne plane podjetja. Velik del je usmerjenih v povečanje kvalitete in kvantitete proizvodnje pigmenta Titanovega dioksida. Nekatere projekte je bilo smiselno in nujno združiti z izvedbo remonta kalcinacijske peči, kar je še povečalo angažiranost strokovnjakov z vseh področij vzdrževanja v proizvodnji pigmenta Titanovega dioksida, saj je, poleg mnogih investicij, potekalo več remontov hkrati. Opravljeni so bili naslednji remonti: - remont kalcinacijske peči 26.01 A, - menjava naprav za hlajenje kalcinata, - izvedba dela projekta Rekonstrukcija čiščenja dimnih plinov, - remontna dela na črnem delu in v nevtralizaciji, Hidravlični agregat za aksialni pomik peči - remontna dela na končni predelavi, - ureditev agregatnega napajanja za peči in hladilna bobna. Vsi navedeni posegi so bili vnaprej planirani ter dogovorjeni s proizvodnjo. Remontna dela so se časovno in lokacijsko precej prekrivala z investicijskimi deli na menjavi hladilnega bobna, posodobitvi sušenja, posodobitvi kemične obdelave in deli na čiščenju dimnih plinov. Zato je bila nujna sprotna koordinacija med glavnimi izvajalci del (Vzdrževanje, Veflon, Inometal, Himomontaža). Zahtevni posegi so morali biti izvedeni kvalitetno in terminsko usklajeno. Remont kalcinacijske peči predstavlja vedno največji ter najbolj zahteven remont v proizvodnji pigmenta Titanovega dioksida in pomeni neposredno ustavitev ter prepolovitev kapacitet, saj med normalno proizvodnjo obratujeta dve peči hkrati. Peč je cevaste oblike, dolžine 48 metrov. Delovna temperatura v peči pa je med 380 l'C v repu peči do 1200 IC v gorilni komori. Pred pričetkom sanacije je potrebno temperaturo v peči med vrtenjem po predpisanem postopku postopno spuščati, da ne pride do trajnih deformacij. Ohlajanje poteka 2 do 3 dni. Med remontom smo obnovili zaščitni premaz na plašču peči ter zamenjali del obzidave v peči in Venturi pralniku dimnih plinov. Obnovili smo gorilnike, očistili kotalne elemente, na katerih sloni in se vrti peč, sanirali kompenzatorje. Zamenjali smo saržirno cev, izstopno rešetko, pregledali smo vitalne dele. V okviru remonta je bil zamenjan tudi sistem aksialnega pomikanja peči z novim hidravličnim agregatom. Remont je zajel tudi ventilatorje za odvod dimnih plinov ter pripadajočo elektro in merilno opremo za omenjene naprave. Na obeh pečeh smo dotrajana enosmerna elektromotorja zamenjali s sodobni- ma izmeničnima. Zaradi delovanja v drugi tehnološki liniji smo izvedli obračanje in generalno popravilo membranskih filtrskih stiskalnic Choquenet. Menjava naprav za hlajenje kalcinata je pomenila zamenjavo starega bobna s prenizko kapaciteto z novim hladilnim bobnom s pripadajočimi transportnimi in varnostnimi napravami. Nov boben lahko ohladi večjo količino vročega materiala (t ~ 950 l'C), ki izstopa iz kalcinacijske peči. Hkrati bo nov sistem omogočal izkoriščanje odpadne toplote. Poseg je neposredno povezan z remontom peči, zato je bil planiran za ta čas. Dela so potekala enako kot med menjavo hladilnega bobna na vzporedni liniji med remontom v letu 2002. Z izvedbo omenjenega je proces hlajenja materiala na izstopu iz peči v celoti posodobljen z novimi napravami. Izvedba je zahtevala velike strojne, gradbene ter elektro in merilne posege. Rekonstrukcija čiščenja dimnih plinov Izvedli smo menjavo večjega dela cevovodov za dimne pline. Nov sistem vsebuje kolektorja dimnih plinov pred in za elektro filtri, ki omogočata vodenje dimnih plinov iz obeh peči za vse tri elektro filtre. Elementi cevovoda so jekleni in gumirani, premera 1100 milimetrov in več. V času menjavanja dimovodov je bila montirana tudi nova posoda za pranje elektro filtrov. Dela so potekala v dveh fazah. Med remontom kalcinacijske peči 26.01A je bila izvedena prevezava te peči na nov sistem. Po zagonu peči pa je sledila še prevezava peči 26.01 B, ki je skupaj z ostalimi posegi na hlajenju kalcinata in sami peči zahtevala nekajdnevno ustavitev celotne B linije kalcinacije. V času ustavitve posamezne linije smo izvedli še potrebno spremembo črpališča ob posodah 27.05A.B. Pogled na nov kolektor dimnih plinov Remontna dela na črnem delu in v nevtralizaciji Opravili smo remont na mešalniku 12.01. Ta mešalna posoda je zelo pomembna, saj v njej poteka predmešanje mešanice zmlete titanove rude in žlindre ter koncentrirane žveplove kisline. Ves naveden vstopni material mora skozi proces v tej posodi, sicer pride do neposrednega izpada proizvodnje. Zamenjali smo ležajno predležje, ki smo ga predhodno sestavili v remontni delavnici. Menjali smo tudi pregrade v mešalniku. Celoten poseg je zelo zahteven in prostorsko omejen, posoda je nameščena na koti 24 metrov. Zaradi proizvodnih zahtev je časovno omejen na en dan. V času remonta peči v marcu je bil opravljen tudi generalni remont GEHO črpalke 50.65 v Nevtralizaciji, ki črpa sadro na deponijo Za travnikom. Oba posega smo zaradi zmanjšane proizvodnje v času remonta kalcinacijske peči smiselno planirali za to obdobje. V tem obdobju smo zamenjali tudi pogon mešala na klarifikatorju 14.02. Remontna dela na Končni predelavi Remontirali smo transportno pot za novim hladilnim bobnom na liniji A (elevatorji, polžni in tračni transporterji). V celoti smo pregledali vakuumski rotacijski filter, gnetilnik, turbo sušilnik in pripadajoče naprave v stavbi Površinske dodelave 2. Ureditev agregatnega napajanja za peči in hladilna bobna Gradbeno je bil postavljen nov prostor za agregat kot prizidek k obstoječi trato postaji TP 1-2, v njo pa postavljen diesel elektro agregat (obnovljen v PE Vzdrževanje) za napajanje pomožnega pogona obeh peči, hladilnih bobnov ter desaržirnih polžnih transporterjev za hladilnimi bobni. Remonte, ki so potekali v marcu in aprilu, je vodila poslovna enota Vzdrževanje in energetika. V dela je bilo vključenih veliko zaposlenih, angažirali pa smo še nekaj zunanjih izvajalcev. Jože ULAGA Nova hladilna bobna VARNO OKOLJE Četrti reaktor sulfacid naprave Razžveplalna Sulfacid naprava za čiščenje dimnih plinov iz proizvodnje pigmenta titanovega dioksida bo junija 2004 dopolnjena z dodatnim reaktorjem, s steklenimi vlakni ojačanim poliesterskim ohišjem, izdelanim pri finskem proizvajalcu lmatex. Dopolnjena naprava bo zagotavljala večjo obratovalno varnost z zmogljivostjo preko 270 kilogramov žveplovega dioksida na uro razžveplanja. Razlika med obstoječimi tremi reaktorji in dodanim, daljšim 4. reaktorjem ter obrazložitev izbora novega daljšega reaktorja iz umetne snovi, je naslednja: - Obstoječi trije reaktorji imajo premer 4,3 m, dolžino 11,5 m ter 167 m3 prostornine in so iz varjene jeklene pločevine, ki je znotraj trdo gumirana, da so korozijsko odporni. - Izbrani novi četrti reaktor z enakim premerom je daljši za 3 m, tako da ima dolžino 14,5 m ter 210 m3 prostornine in je izdelan iz umetnega materiala, da je v celoti korozijsko odporen. - S steklenimi vlakni ojačana poliesterska ohišja se vse več uporablja v tehnoloških kemičnih procesih in tudi za bodoče potrebne zamenjave elektrofiltrov v procesu čiščenja dimnih plinov, bodo izbrana ohišja iz enakega gradiva. - Lastna masa plastičnega ohišja je kar za dve tretjine teže manjša v primerjavi s krajšim ohišjem iz varjene jeklene pločevine, ki tehta z gumirano oblogo okrog 33.000 kg. - Morebitne poškodbe plastičnega ohišja, so popravljive brez omejitev, v nasprotju z ohišji, ki imajo z notranje strani gumirano jekleno pločevino, in ki jih je potrebno v primeru korozije povsem zamenjati. - Steno plastičnega ohišja tvorijo trije sloji steklenih vlaken, ki so prepojeni z epoksi vinil estersko smolo, pri čemer je notranji sloj kemično bolj obstojen zaradi bolj zaprte površine, srednji sloj je predvsem mehansko trden, zunanji sloj pa vsebuje dodatek, da je reaktor samo ugasljiv, v primeru požara. - Utemeljitev izbora je podana tudi s kratkim rokom izdelave in dobave ter kratkim trajanjem postavitve, montaže dna ter priključitve. - Pri nadaljnje potrebnih zamenjavah obstoječih gumiranih jeklenih reaktorjev, zaradi morebitnih korozijskih poškodb, ki so bile že zapažene na prvem reaktorju, je iz istih razlogov predvidena samo z daljšimi in hkrati z obstojnejšimi plastičnimi ohišji. - Stroški za obstoječe krajše ohišje iz varjene jeklene pločevine, ki je znotraj trdo gumirano, bi znašali skupaj s polnitvijo 850.000 EUR. - Na podlagi sklenjene pogodbe z dobaviteljem Donau Carbon, Frankfurt, ki je global-iziran Lurgi Aktivkohle, za dobavo daljšega ohišja, v katerem bo za 23 m3 večja količina polnitve in katalizatorja ter z upoštevanjem dodatnih grobo ocenjenih drugih stroškov, lahko naložba v zmogljivejši 4. reaktor znaša največ 690.000 EUR. - Poleg privarčevane razlike v stroških, Cinkarna pridobi za najmanj 10 kg S02/h zmogljivejšo Sulfacid razžveplalno napravo. - Iz navedene odločitve sledi tudi zahteva, da vsi načrti, ki se izdelujejo za potrebe dograditve daljšega 4. reaktorja, morajo hkrati podati rešitve za morebitno potrebne zamenjave obstoječih krajših reaktorjev, z daljšimi iz plastičnega gradiva. V sklopu projekta rekonstrukcije čiščenja dimnih plinov, ki ga izvajajo predvsem cinkarniški strokovnjaki, ob tehnični asistenci tujih dobaviteljev opreme in storitev, je že zago- tovljena večja obratovalna varnost. Z že izvedeno posodobitvijo vseh treh elektrofiltrov in z vgraditvijo skupnih kolektorjev, ki omogočajo sočasno obratovanje vseh treh elektrofiltrov ter z dopolnitvijo Sulfacid naprave, je projekt pravočasno zaključen. Tekst in foto: Dani PODPEČAN ODPADKI Sanacija in rekuitivacija odlagališča sadre Več kot tri leta trajajoči upravni postopek, za pridobitev gradbenega dovoljenja za pričetek izgradnje objekta obrata za filtriranje sadre s pripadajočo potrebno infrastrukturo, za izvedbo sanacije in rekul-tivacije odlagališča sadre Za Travnikom, se vedno bolj zapleta. Kljub osebni obljubi samega ministra Ministrstva za okolje, prostor in energijo mag. Janeza Kopača, še nismo prejeli projektnih pogojev Agencije Republike Slovenije za okolje, za katere smo zaprosili v začetku marca 2004. Reševanje naše vloge za izvedbo sanacije in rekultivacije iz oktobra 2000, ker je potrebno mokro zajezeno in ojezerjeno sadrino goščo zgostiti in zazeleniti, če bi nadaljni razvoj takšno sanacijo omogočil, niti vstop Slovenije v EU, ni pospešil. Cinkarnina rešitev zgoščevanja ali "ožemanja” že odložene in sveže dovedene sadre na odla- gališče sadre Za Travnikom, je za proizvajalce pigmenta titanovega dioksida v državah EU članicah kot na primer: Nemčije, Francije, Italije, Vel. Britanije, Finske, §§§panije, sedaj tudi Češke itd., običajen postopek odstranjevanja in ustreznih upravnih dovoljenj. Pri nas pa se vrstijo spremembe zakonodaje, ki ni pravočasno dorečena in organi v sestavi min- istrstev zaradi dvomov v predlagane strokovne rešitve, raje iščejo proceduralne nepravilnosti. Kljub Zakonu o upravnem postopku, ki omejuje čas za odgovore, raje kršijo zakon z zamudami namesto, da bi se tvorno vključili v razreševanje perečih okoljskih problemov. Opisana nastala zamuda in pripadajoča škoda se zato še nadalje povečuje, zaradi čakanja na zaprošene pogoje in dovoljenja. Upravni enoti in občinske uprave ter občani mejaši pa nimajo volje pomagati in sodelovati s Cinkarno pri pritiskih na organe v sestavi ministrstev zaradi lastnih težav z istimi organi. Dani PODPEČAN ZANIMIVE POTI Dobrodošle surovine Letošnjo pomlad smo se dodobra oskrbeli z našimi strateškimi surovinami, saj je cinkarniško skladišče v celoti napolnjeno. Največja količina surovin je prispela iz drugega konca sveta, zato smo vam pripravili kratko reportažo o tem. Naša strateška surovina je ŽLINDRA Titanonosna, oziroma običajneje, titanova žlindra je produkt, ki ga dobavitelji proizvajajo iz ilmenita in antracita v električnih obločnih pečeh. Zanimivo je vedeti, da je v preteklosti bil glavni produkt železo in stranski produkt žlindra, medtem ko je danes obratno! Žlindro pridobivajo iz rude ilmenit, ki se nahaja v kameni obliki na obalnih nahajališčih, kjer nastaja ob naravnem procesu preperevanja. V tej obliki vsebuje približno 35 odstotkov titanovega dioksida. Ilmenit je tudi v drugi obliki in to kot obalni pesek, ki vsebuje precej več titanovega dioskida, preko 45 odstotkov. V cinkarniški proizvodnji potrebujemo obe vrsti, več prvega in manj drugega. Največje nahajališče ilmenita v kameni obliki je na severovzhodnem delu Kanade. Kopljejo ga na prostem, nato ga odpeljejo v predelavo, kjer ga ob dodajanju antracita zmeljejo in talijo. Pri tem pridobivajo tudi železo, saj se na dnu usede železo, zgoraj pa je žlindra. Žlindro v tekoči obliki ohladijo oziroma gasijo na prostem in nato zmeljejo. Nato žlindro obogatijo tako, da ekstrahirajo kalcij in magnezij s solno kislino. Tako obdelana žlindra vsebuje tudi do 80 odstotkvov titanovega dioksida. Proizvodnja zelo obremenjuje okolje, vendar imajo vse potrebne okoljevarstvene certifikate, vsako leto pa tudi izdajajo okoljsko poročilo, ki je javno. To je tudi največji razlog, da ima žlindra visoko ceno. Pri proizvodnji pigmenta titanovega dioksida potrebujemo trenutno 48.000 ton žlindre na leto. Kupujemo jo s pariteto FOB, kar pomeni, da je tovor naša last, ko je naložen na ladjo. Vse nadaljnje aktivnosti moramo izpeljati sami tako, da organiziramo celotni prevoz. Dogovorimo se z ladjarjem, da prepelje tovor do Luke Koper. Za pot po Atlantiku in Sredozemskem morju potrebuje približno tri tedne. Koprska Luka opravi pretovor iz ladje na železniške vogone, špediter pa uredi uvozno dokumentacijo. Tudi za omenjene storitve so potrebne letne pogodbe, ki jih Cinkarna sklepa z vsakim posebej: ladjarjem iz Šibenika, Luko, špediterjem Intereuropo in Slovenskimi železnicami. Tovor vozijo po železnici iz Kopra do Cinkarne približno 14 dni po dve kompoziciji (14 do 17 vagonov) na dan. Kompozicije pripeljejo naravnost v skladišče, kjer poteka raztovar-jenje. Ker je žlindra sipka je naložena na posebne vagone, ki imajo lopute spodaj, da se tovor z odprtjem lopute sam sipa v globino skladišča. Vagoni morajo biti tudi nepredušno zaprti, saj do tovora ne sme priti vlaga. Pred dvema letoma je prišlo pri proizvajalcu, ki v svojem skladišču po žlindri prši vodo, da veter ne more odnašati prahu, do prekomernega navlaženja, kar je povzročalo velike težave pri transportu, razkladanju in pri uporabi v proizvodnji. Že v Luki imajo veliko težave z vremenom. V deževnem vremenu ni mogoče razkladati tovora iz ladje, kar pomeni strošek čakanja, ki ga po dogovoru delno nosi ladjar, delno pa Luka. Kanadski dobavitelj žlindre Cinkarna ima petletno pogodbo o dobavi žlindre s kanadskim dobaviteljem Rio Tinto Iren & Titanium inc.. Na svetovnem trgu je to podjetje največji proizvajalec žlindre. Proizvaja jo na dveh lokacijah: v Sorelu v Kanadi ter Richards Bayu v Južnoafriški republiki. Nekoliko manjše proizvodnje obstojajo pri konkurentih na Norveškem in pri še dveh podjetjih v Južni Afriki. Cinkarna in kanadski dobavitelj sta se s pogodbo dogovorita za okvirne letne količine in osnovno ceno, ki se vsako leto posebej korigira s odgovarjajočim faktorjem splošne rasti cen v ZDA. Cinkarna je za kanadskega dobavitelja manjši kupec, vendar redni in zanesljivi plačnik. Zato nas kot kupca cenijo in njihovi predstavniki nas vsako leto obiščejo. So zelo pozorni in nam nudijo tudi tehnično svetovanje, če imamo težave v proizvodnji. - Odstotek v trenutni ceni končnega proizvoda okoli 23 % - Odstotek stroškov za strateške surovine v skupnih odhodkih okoli 55 % Razširitev skladišča Kapaciteta dosedanjega skladišča glavnih dveh strateških surovin za proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida, žlindre in ilmenita, je bila dobrih 30.000 ton, kar pa za razširjeno proizvodnjo ne zadostuje. Zato smo ga lani povečali na sprejemno zmogljivost 38.000 ton. Mira Gorenšek v sodelovanju z Jelko Šeruga, vodjo uvoza, Vili bal do m Raznožnikom, tehničnim direktorjem in prijaznimi uslužbenci Luke Koper. Prihodnjič bomo govorili o drugi največji strateški surovini, ilmenitu iz obalnega peska. Žlindro spuščajo, da »odteka« iz spodnjega dela vagona Na specializiranih terminalih za razsuti tovor v luki pretovarjajo rudo Žlindra je pripravljena za proizvodnjo Vlakovna kompozicija pripelje v cinkarniško skladišče T': <■ _ *£ V 1 Cinkarniško skladišče žlindre in ilmenita Ladja z imenom Argola je 5. marca 2004 pripeljala v Luko Koper 24.000 ton žlindre (dolžina ladje je 182 m, ob prihodu je imela 9,5 m vgreza - ob pomolih je morje globoko 18 m). Luški delavci so tovor pretovorili v štirih dneh (6.000 ton na dan), tretjino na vagone, ostali del pa so uskladiščili CINKARNAR SLAVI SVOJ JUBILEJ 50 let našega »Cinkarnarja« Pred petdesetimi leti se je na naš časopis Cinkarnar zapisalo leto I. Prva številka je izšla 1. marca 1954. Iz uvodnega teksta prve številke je razvidno, da je bila odločitev o ustanovitvi »glasila« tedaj politična poteza, saj se je začelo v državi delavsko samoupravljanje in bilo ga je treba propagirati med delavci. Če ne bi prišla pobuda s strani vodilne politične stranke, tedanje vodstvo Cinkarne gotovo ne bi nič naredilo za ustanovitev glasila. Približno v tem času so se ustanavljala podobna glasila tudi v drugih gospodarskih subjektih. Pomembno je, da se je v tem dolgem razdobju Cinkarnar, uspel obdržati do danes, če ne 12-krat, pa vsaj 2-krat na leto. Prav zanimivo je primerjati obdobje pred petimi desetletji in današnji čas. V obeh obdobjih, takrat, ko je izšla prva številka Cinkarnarja, in danes, je v zvezi z gospodarskim položajem bilo in je veliko nejasnosti in ugibanj. Takrat smo stopali v delavsko samoupravljanje, kar je pomenilo, da so se morali delavci veliko naučiti, da jih je bilo treba ozavestiti, da bi lahko soodločali pri pomembnih odločitvah podjetja. Danes pa smo stopili v delničarstvo in nazadnje še v Evropsko gospodarsko poslovanje, kjer je prav tako še veliko neznank in ugibanj. Na nek način sta si obdobji po pomembnosti obveščanja podobni. Najbolj všečen je zapis uvodničarja gospoda Haasa: »Naš »Cinkarnar« nam bo tolmač dogajanj in izprememb na gospodarskem polju... pisani v takem slogu, da bodo razumljivi in dostopni vsakemu delavcu. ... bo torej utrjeval prepotrebno vez med ...organi in kolektivom.... »...Na ta način bodo že vnaprej odpadale intrige, ki so pogosto uspevale na račun nepoučenosti delavstva.« In res je Cinkarnar v vseh petdesetih letih skušal osvetliti vse dejavnosti, vsak dogodek in pomembno odločitev, ki se je zgodila v tovarni. Spremljal je razvoj obratov, spreminjanje poslovanja, težave, ki jih je imela Cinkarna navzven, predstavljal ljudi posameznike in manjše delovne sredine, zlasti pa poudarjal in svetoval o pomembnih rečeh, ki naj bi jih vedeli zaposleni. Tako se je z vsebino Cinkarnarja pisala tudi zgodovina tovarne. Pretekle številke Cinkarnarja so nam prišle še kako prav, ko smo sestavljali knjigo 130 let Cinkarne, ki je izšla lani. Marsikaj zanimivega pa bi se še našlo. Iz Cinkarnarjevih zapisov na primer izvemo, da so leta 1960 v Cinkarni prvič položili asfalt. Cinkarnar je tudi ustrezen in izčrpen vir za zgodovinarje, ki iz njega zbirajo podatke o industrijski dejavnosti v slovenskem prostoru. Malodane v vsaki številki se je Cinkarnar ukvarjal tudi z družabnostjo, kamor sodijo prireditve, Cinija je zrastla iz asfaltne razpoke (julij 2001) Skrbna muca hrani svojo številno družino (2004) kulturne in športne, ter se skupaj z delavci veselil uspehov cinkarnarjev na vseh področjih dela in življenja v tovarni in izven nje. Razume pa se, da je ljudi v Cinkarni vselej najbolj zanimala plača. V obdobju 70. in 80. let je bil Cinkarnar prepoln političnih parol o samoupravljanju in perečih političnih vprašanj v naši družbi. Seveda je bilo na račun politike prelitega tudi nekaj bolj simpatičnega črnila v obliki karikatur in humorističnih zapisov s področja aktualnega življenja v tovarni. Tako so izhajali popotni zapiski Mihe Bi-cikla, ki je bila po pripovedovanju najbolj brana in pričakovana rubrika. Miha Bicikl je bil kurir s štirimi leti osnovne šole, ki se je s kolesom prevažal po Cinkarni in vse videl ter vse slišal. Med drugim je zapisal kako je s Cinkarnarjevo pošto, ki se je zbirala v nabiralnikih, postavljenih po Cinkarni. “Nabiralniki niso namenjeni za pisma raznim Micikam, Jožicam, Frančkom in Tončkom, temveč samo našemu tovarniškemu glasilu (Samo za fabričke novine-For fac-tory-news only-Nur fur Fabrickszeitung-Stol'ka dl ja fabričkih gazeti)". Leta 1962 se je pojavil g. Osa, ki je objavljal rubriko z naslovom “Butalci”, leto kasneje pa najdemo zapiske tako imenovanega Prisluškovalca z naslovom “Pje in Bre”, z zaupnimi razgovori dveh, ki sta se vedno srečala na cinkarniškem dvorišču in si povedala tisto, kar se je šušljalo za ogli. Ne bi bilo slabo, da bi tudi dandanašnji obudili podobno rubriko, posebno zato, da bi se v hecu izvedel tudi kanček resnice. Ljudje želijo vedeti tudi neprijetne novice, ki povedane direktno lahko koga prizadenejo. Zato smo se uredniki vedno posluževali metod povedati neprijetnosti skozi humoristični tekst. Nekaj ponatisov najdete na zadnji strani. RAZLIKE V OBLIKOVANJU ČASOPISA Če je prvi Cinkarnar izšel 1. marca 1954, je druga številka izšla že 24 dni kasneje istega meseca, tretja 24. aprila, 1. oktobra istega leta pa je izšla že 8. številka. Prvih nekaj let je izhajalo po 7 številk na leto, v 70. in 80. letih tudi po 10, v devetdesetih letih pa le po dve, ena ob koncu prvega polletja, druga ob koncu druge- ga. V prvih številkah ni bilo fotografij, ali pa zelo redke. Prvi fotograf je bil najbrž Pavle Žele. Tu pa tam je podpisan kot avtor slike. Sicer pa se je avtorstvo pogostokrat izpuščalo tudi pri tekstih. Prvi odgovorni urednik je bil Janko Stadler, leta 1962 pa je bil postavljen na njegovo mesto Herbert Savodnik. takrat se je tudi oblika časopisa spremenila v večji format. Tega leta so začeli fotografije tudi honorirati, le-te naj bi celo spravljali v arhiv, ki pa ga kasneje nismo našli. Leta 1963 so Cinkarnar obarvali v modro. Tiskali so ga v Celjskem tisku na zamudnem postopku na knjigotiskarskem stroju, od leta 1964 pa na rotacijskem stroju, ki je drastično spremenil čas tiska iz 2 dni na nekaj ur, toda kvaliteta tiska je bila precej slabša. Leta 1963 je urednikovanje prevzel Zlatko Šentiurc in Cinkarnar naj bi odslej izhajal vsakega 15. v mesecu. Sprva je izhajal 10 krat na leto, potem, ko je Zlatko prevzel še naloge izobraževanja, je izhajal vse manjkrat, pogosto tako, da sta bili dve številki skupaj. Sredi leta 1973 je Cinkarnar začel prihajati izpod tiskarskih strojev Papirkonfekcija, Krško, kjer so tiskali tudi osrednji slovenski časopis Delo. Marca leta 1979 pa ga je začela tiskati naša cinkarniška tiskarna, kjer je dobil tudi novo, barvno podobo in A4 format. Zadnjih 26 let urednikovanja lahko pripišem moji malenkosti. Svoje veselje do tega dela sem kazala že kot urednica mladinske priloge MCC, ki je začel izhajati občasno februarja 1977. V časopis kolektiva Cinkarne so veliko dopisovali delavci, zaposleni v Cinkarni, občasno pa tudi nekateri drugi zunanji sodelavci. Do današnje jubilejne številke je tako skupaj izšlo 299 številk in upam, da z veseljem pričakujete naslednjo 300. številko. Mira GORENŠEK “MAJKA CINKARNA” Ob obletnicah Cinkarne, kakor tudi ob tokratni obletnici njenega glasila se objavljajo pregledi in popisi dosežkov in brez velike znanosti bi lahko vsakdo popisal, da je Cinkarna dajala kruh vrsti generacij v Celju in okolici, skratka, da jim je bila “majka” kot smo jo v polpretekli dobi ljubko poimenovali. Da pa je dajala in še daje zatočišče tudi drugim živim bitjem, ki so sama prišla, je bilo v Cinkarnarju tudi že objavljano. To je dokaz, da je Cinkarna tudi v širšem smislu okolju prijazna. Tako so pogoji v proizvodnji pigmenta titanovega dioksida idealni za valjenje golobjih jajc, saj si golobice na toplih mestih niti ne sestavljajo več običajnih gnezd, ampak samo “gnezda v narekovajih”, ki jih občasno obiščejo, obrnejo jajca a vzgon toplega zraka opravi valjenje namesto njih. Seveda število golobov zaradi tega še bolj narašča in neljuba jata golobov se povečuje ter povzroča skrbi. Tudi o ribah v zbirnem bazenu hladilnih stolpov S-kisline, v S-kanalu in v ojezeritvi odlagališča sadre Za Travnikom, kjer mejaši poročajo o ujetem 33 cm dolgem, ali še kakšnem večjem ulovljenem lipanu, smo že poročali, saj v preliv-ni tekoči fazi ojezeritve, preživi kar 90 odstotkov testnih organizmov. Da je narava na področju Cinkarne prisotna v obliki užitnih gob kot je rastišče brezovega gobana na lokaciji stare Cinkarne, ni novost. Da pa tudi vrtne okrasne rože rastejo in cvetejo in to kar iz razpoke med asfaltnim cestiščem in objektom skladišča Marketinga, pred vhodnimi vrati pisarne vodje skladišča, ki je med drugim visok gobarski funkcionar, mnogim še ni znano. Tako je predhodno brezobzirno pohojena cinija z enim cvetom, čez čas vsemu navkljub pognala iz poškodovanega stebla kar 10 karminas-to rdečih cvetov. Da domujejo na travnem področju skrajno vzhodnega dela Cinkarne, na področju med železniškimi tiri kunci, je znano zlasti tistim, ki prihajajo na prvo izmeno ali odhajajo s tretje izmene, ker zjutraj skoraj redno preplašijo eni druge in obratno. Ne nazadnje, je tudi trenutno domovanje domače mačke s petimi mladiči skrito pri transformatorjih visoke napetosti Lurgi elektrofiltrov, kjer je na južni strani ob fasadi toplo, kljub letošnjemu pičlemu soncu. Skrbna muca redno prehranjuje že kar velike in zelo igrive mladiče, ki pa se ob vsakem nepoznanem šumu, takoj splazijo nazaj v svoje domovanje, izza pokrova Golobje “gnezdo v narekovajih" (1994) oklopa visokonapetostnega kabla. Cinkarna ni samo “majka” svojim delavcem in njihovim družinam, ki jim daje zaposlitev in določen standard življenja, ampak je nevede in nehote postala tudi “majka” drugim živim bitjem. To je dodaten dokaz ekološkega monitoringa, da je okolje v Cinkarni sprejemljivo za biotsko raznovrstna živa bitja in ne samo za njene delavce. Cinkarnar je o tem s svojo vsebino vsa leta redno poročal in marsikdo, ki prejema izvode izven Cinkarne, je izrazil vso pohvalo ekološkim dosežkom Cinkarne, a tudi kvaliteti njenemu glasilu, oziroma je posredoval čestitke njegovi sedanji urednici. Tekst in foto: Dani PODPEČAN Spremembe pri poslovanju zaradi vstopa v Evropsko unijo Ko je Slovenija postala članica Evropske unije, se je sprostil tudi pretok blaga in storitev. Zato smo v Cinkarni morali poslovanje prilagoditi spremembam. Preden pa povemo, kaj vse smo spremenili, na kratko razložimo osnovne podatke. Evropska unija (EU) je zveza držav, ki delujejo na podlagi temeljnih pogodb in njihovih nadgradenj. Oblikovala se je postopno, iz začetnih Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (EVRATON). Državam članicam omogoča udejanjanje ekonomskih in drugih, zlasti političnih ciljev. Zrasla je iz ideje miru, trajnega sožitja med evropskimi narodi, želje po obnovi porušene Evrope, potrebe po preprečitvi, da bi Nemčija vnovič postala močna sila, ter zaradi naraščajoče blokovske delitve sveta in nevarnosti, ki je prihajala iz tedanje Sovjetske zveze. Evropske integracije so prešle številne faze poglabljanja ter se postopoma institucionalno in vsebinsko preobrazile. EU ni zaprta mednarodna organizacija. Vsaka evropska država, ki temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, lahko vloži prošnjo za članstvo v EU. Če pristopi k EU, postane tudi članica Evropske skupnosti. Od začetka, ki sega v leto 1951, je doživela pet širitev, prešla je faze oblikovanja prostotrgovinskega območja, carinske unije, skupnega trga ter ekonomske in monetarne unije. Težko je predvideti, kako se bo EU razvijala v prihodnje in ali se bo obliko- vala v politično integracijo. Države članice težijo k tesnejšemu povezovanju, saj se s tem krepi gospodarska in mednarodna moč EU in držav članic, ki jo sestavljajo. Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica EU. S tem datumom se EU od 15 držav članic in 372 milijonov prebivalcev širi na 25 držav članic in okrog 450 milijonov prebivalcev. UVAJANJE EVROPSKE ZAKONODAJE Slovenija, z vstopom v EU od 1. 5. 2004, v celoti prevzema evropski pravni red na vseh področjih, razen za področje kmetijstva, davkov, okolja in prosti pretok oseb, za katera je dogovorjeno prehodno obdobje prilagajanja. Na področju evropske gospodarske integracije veljajo štiri temeljne svoboščine: - načelo prostega pretoka blaga, - načelo prostega pretoka kapitala, - načelo prostega pretoka oseb, - načelo prostega opravljanja storitev in svobodne ustanovitve sedeža. Za prilagajanje gospodarskih družb, in s tem tudi naše družbe, je v tej fazi aktualno izpolnjevanje evropske zakonodaje na področju prostega pretoka blaga. PREDSTAVITEV 25 ČLANIC EU Uradno kratko Im« držav* v »loven ičlni Glavno mesto Povriina Število prebivalcev BDP/prebivalca ‘Avstrija Dunaj 83.858 km2 8,0 mio 22.416 EUR ‘Belgija Bruselj 30.528 km2 10,3 mio 25.100 EUR ‘Ciper Nikozija 9.251 km2 793.100 16.095 EUR ‘Čeika Praga 79.000 km2 10,3 mio 14.600 EUR Danska Kobenhaven 43.094 km2 5,4 mio 28.300 EUR Estonija Talin 45.000 km2 1,4 mio 10.900 EUR Finska Helsinki 337.000 km2 5,2 mio 26.863 EUR ‘Franclja Pariz 549.192 km2 59,3 mio 23.934 EUR ‘Grčija Atene 132.000 km2 10,6 mio 16.500 EUR Irska Dublin 70.000 km2 3,9 mio 28.400 EUR ‘Italija Rim 301.000 km2 58,0 mio 25.000 EUR ‘Latvija Riga 64.600 km2 2,4 mio 7.700 EUR Litva Vilnius 65.000 km2 3,5 mio 4.235 EUR Luksemburg Luksenburg 2.586 km2 446.000 45.000 EUR ‘Madžarska Budinpešta 93.000 km2 10,2 mio 12.600 EUR ‘Malta Vailetta 316 km2 394.583 13.300 EUR ‘Nemčija Berlin 357.027 km2 82,54 mio 25.600 EUR ‘Nizozemska Amsterdam 41.000 km2 16,1 mio 26.600 EUR ‘Poljska Varšava 312.685 km2 38,6 mio 9.000 EUR Portugalska Lizbona 92.391 km2 10,1 mio 8.434 EUR ‘Stovaika Bratislava 49.000 km2 5,4 mio 12.000 EUR Slovenija Ljubljana 20.272 km2 2,0 mio 11.690 EUR ‘Španija Madrid 505.000 km2 40,4 mio 19.900 EUR Švedska Stockholm 450.000 km2 9,0 mio 24.900 EUR ‘Velika Britanija London 244.000 km2 60,1 mio 24.200 EUR Opomba: Z * so označene države s katerimi je Cinkarna poslovala v letu 2003 in z njimi ustvarila 77 % od vrednosti prodaje na tuje trge PREGLED INSTITUCIJ EU IN NJIHOVIH POVEZAV predlaga zakonodajo in prora un EU različni postopki sprejemanja zakonodaje nacionalne vlade državljani Svet EU Evropski parlament potrjuje, nadzira proračun EU imenuje, nadzira zakonodaja Evropska komisija razlaga nadzira I računsko I sodišče Članice in tudi Slovenija ostajajo suverene države, prenašajo pa izvajanje dela suverenih pravic na skupne institucije EU, ki na naddržavni ravni sprejemajo pravne akte in zavezujejo države članice. PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV Za države pristopnice, torej tudi za Slovenijo, so od dne pristopa, torej od 1. maja 2004, zavezujoča določila temeljnih pogodb Skupnosti - Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski Uniji - in določila predpisov, ki temeljijo na teh pogodbah (npr. carinski kodeks). Ozemlje Skupnosti sestavljajo ozemlja držav članic, ozemlje Skupnosti je enotno carinsko območje. Pri prometu blaga in storitev na tem enotnem carinskem ozemlju pa veljajo določila predvsem Šeste direktive (smernice) o harmonizaciji zakonov držav članic glede prometnih davkov s sistemom davka na dodano vrednost. Tudi s prometnodavčnega vidika govorimo o enotnem davčnem ozemlju Skupnosti, ki pa ga sestavljajo ozemlja davčno suverenih držav članic, ki imajo vsaka svoje davčne zakone in proračune. Slovenija je že leta 1999 uvedla zakonodajo o davku na promet blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV), ki je bila v glavnem usklajena z načelnimi zapovedmi šeste smernice. Blago in storitve se na carinskem ozemlju Skupnosti lahko prosto gibljejo. Prometa blaga med državami članicami EU in Slovenijo po vključitvi tako ne moremo več opredeliti kot izvoz oziroma uvoz blaga iz teh držav. Dosedanji izraz »uvoz« iz držav članic Skupnosti se bo nadomestil z izrazom »nabava« oziroma »pridobitev blaga znotraj Skupnosti«. Dosedanji izraz »izvoz« v države članice Skupnosti, pa se bo nadomestil z izrazom »prodaja« oziroma »dobava blaga znotraj Skupnosti«. Z oblikovanjem carinske unije carinska kontrola na mejah med državami članicami carinske unije izgubi svoj pomen, saj se blago, sproščeno v prost promet, lahko prosto »giblje« na celotnem območju carinske unije in ni več v nobeni od držav članic predmet carinske kontrole. Ob opustitvi carinskih formalnosti za ta del poslovanja pa morajo podjetja računati tudi z določenimi dodatnimi formalnostmi zaradi izvajanja davčne politike, in sicer se na njih prenese obveznost obračunavanj davka na dodano vrednost, ki so jo doslej izvajali carinski organi ter poročanje o pretoku in vrednosti blaga. S carinskih je na davčne organe prenesena naloga nadzora zavezancev glede opravljenega prometa blaga in storitev oz. pravilnega plačevanja DDV od prometa med zavezanci različnih držav, ki ga opravljajo davčni organi posameznih držav, ti pa so med seboj povezani. Zaradi tega je za davčne zavezance uveden poseben enoten način identificiranja, evidentiranja prometa, enotna v vsej Skupnosti pa so tudi poročila v zvezi z DDV. Izvoz oziroma uvoz blaga bo še vedno potekal (in se tako tudi imenoval), ko bo blago iz Slovenije oziroma v Slovenijo prispelo iz držav izven EU, tako imenovanih tretjih držav. Pri trgovanju z blagom iz tretjih držav se bomo slovenska podjetja morala soočiti s pomembnimi, predvsem formalnimi spremembami. Glede na trenutno stopnjo usklajenosti slovenske carinske zakonodaje z evropskimi predpisi in drugimi mednarodnimi standardi, posebej velikih vsebinskih novosti pri trgovanju z blagom iz tretjih držav ni mogoče pričakovati, pomembno pa je, da bomo morala tako podjetja kot tudi slovenski carinski organi pri tem neposredno uporabljati evropsko zakonodajo. Zaradi spremembe »statusa« pomembnega dela sedanje slovenske zunanje trgovine, moramo podjetja in carinski organi ponovno preučiti, ali je obstoj vseh dovoljenj za poenostavitve v carinskih zadevah ter dovoljenj za carinske postopke z ekonomskim učinkom, ki so jih v preteklosti izdali slovenski carinski organi, še ekonomsko upravičen ali ne. KAJ SMO OB VSTOPU V EU SPREMENILI V CINKARNI V Cinkarni smo s pripravami na spremembe po 1. 5. 2004 intenzivno pričeli v decembru 2003. Seveda je pred tem potekalo seznanjanje in izobraževanje o sprejetih in predvidenih zakonskih predpisih ter pripadajočih izvedbenih aktih, zaradi uvajanja evropske zakonodaje. Po temeljitem posnetku obstoječega stanja in analizi potrebnih sprememb smo sistematično pristopili k pripravi sprememb in dopolnitev na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, ki je zaradi ukinitve carin in vstopa v carinsko unijo, narekoval spremembo postopkov in dokumentacije pri prodaji proizvodov oz. nabavi materialov, kakor tudi s tem povezanih sprememb v sistemu obračuna davka na dodano vrednost. V pripravo podatkov, oblikovanje spremenjenih postopkov in dokumentacije, izde- lavo novih in spremenjenih računalniških rešitev, so bili vpleteni vodje in izvajalci uporabnikov v OE Marketing, Računovodske službe in Finančne službe ter strokovni službi za Organizacijo poslovanja in Službi informatike za izdelavo organizacijskih oz. računalniških rešitev v spremenjenem sistemu zunanjetrgovinskega in davčnega poslovanja Cinkarne. V nadaljevanju je podan kratek pregled potrebnih sprememb in dopolnitev. Prilagajanje poslovanja zakonodaji EU pa v Cinkarni ne poteka samo na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, temveč tudi na drugih področjih poslovanja in sicer: na področju pretoka oseb, se bomo prilagajali evropski zakonodaji z izva- janjem določil Zakona o tujcih, na področju pretoka kapitala je prilagajanje povezano z izvajanjem določil Zakona o deviznem poslovanju, Zakona o plačilnem prometu in Zakona o preprečevanju pranja denarja, ki so vsi ustrezno usklajeni z evropsko zakonodajo. Posebej obsežno in zahtevno področje, kjer prilagajanje strogim evropskim predpisom poteka že nekaj let, je področje ekologije, kjer je evropska zakonodaja že upoštevana v Zakonu o ekologiji. Prilagajanje na tem področju poteka postopno, po zakonsko predpisanih rokih. Jožica KOŠAK Prilagoditev postopkov prodaje do L 5.2004 po 1.5.2004 p postopek prodaje v EU I § BS ^ postopek izvoza v tretje države a) v države bivše Yu b) ostale tretje države postopek prodaje na domačem trgu ► postopek prodaje v SLO Prilagoditev postopkov nabave do 1.5.2004 po 1.5.2004 p postopek nabave v EU postopek uvoza ^ postopek uvoza iz tretjih držav a) iz držav bivše Yu b) iz ostalih tretjih držav postopek nabave na domačem trgu p postopek nabave v SLO Prilagoditev postopkov Zakonu o DDV do 1.5.2004 po 1.5.2004 Obračun davka na dodano vrednost (DDV) za uvoz izvaja carinski organ a) obračun DDV za dobave iz EU prevzame Računovodska služba CC; b) obračun DDV za dobave iz tretjih držav ostane v pristojnosti carinskih organov; Davčne številke a) spremenijo se - identifikacijske številke davčnih zavezancev za namene DDV v SLO; b) ID poslovnih partnerjev iz EU postanejo obvezne; Davčne evidence a) uvedejo se dodatne davčne evidence o prometu z EU; b) uvede se Kvartalno poročilo za namene zbirnega poročanja o dobavah blaga v druge države članice; c) spremenijo oz. dopolnijo se davčne evidence za promet iz tretjih držav ter promet v SLO; Postopek sprejema in likvidacije računov: a) za dobavitelje v državi; b) za dobavitelje iz uvoza; Postopek sprejema in likvidacije računov: a) za dobavitelje iz SLO; b) za dobavitelje iz tretjih držav; c) za dobavitelje iz EU; Prilagoditev statistike zunanje trgovine do 1.5.2004 po 1.5.2004 Ekstrastat - sistem zbiranja podatkov o blagovni menjavi s tretjimi državami a) Ekstrastat - statistika blagovne menjave s tretjimi državami; b) Intrastat - statistika blagovne menjave med državami članicami EU Prilagoditev dokumentacije, podatkov in računalniških obdelav_______________________________________________________________ P01.5. 2004_________________________________________________________________________________________________________________ Uvajajo se: spremenjen račun CC v slovenskem jeziku, na novo račun CC v angleškem jeziku, uporaba carinske tarifne oznake pri proizvodih in materialih, • _ uporaba dodatnihjsodatkov zaradi poročanja lntrast_atLobračuna in_eyidenti_ranjappv^____________________________________ Za vse navedene spremembe in dopolnitve je bilo potrebno spremeniti in dopolniti vrsto računalniških programov, vnesti nove in spremeniti obstoječe podatke pri proizvodih, materialih, klientih, šifrantih ter uvesti uporabnike. n NAŠI KADRI Predstavljamo naše strokovnjake V Cinkarno so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba je po svoje zanimiva. V naši rubriki vam tokrat predstavljamo dva nova sodelavca. Veliko mu pomenijo praktične izkušnje V Cinkarni si nabirati znanje je gotovo velik izziv, zlasti, ko je v pripravi veliko velikih naložbenih projektov. Milan ZORKO se je znašel v pravem času na pravem mestu, da si lahko pridobi prepotrebne izkušnje za svojo nadaljnjo kariero. Njegov prvi stik s Cinkarno je imel že pred opravljanjem svoje diplome. Na dvomesečni strokovni praksi je bil v Konstrukciji PE Vzdrževanje in energetika in se tam tudi dogovoril za diplomsko nalogo, v kateri je obdelal razvod komprimiranega zraka v stavbi Titanovega dioksida pod mentorstvom Branka Stariča. Na Mariborski Fakulteti za strojništvo na smeri energetika in procesno strojništvo je diplomiral oktobra 2000 in odšel na služenje vojaškega roka. Potem je v Cinkarni opravil tudi enoletno pripravništvo in bil sprejet na delo za določen čas kot samostojni tehnolog v tehnični pripravi dela PE Vzdrževanja in energetika. Ukvarja se predvsem s projektiranjem tehnološke opreme in inštalacij na raznih projektih, ki potekajo v stavbi Titanovega dioksida. Na podlagi tehnoloških projektov naredi posnetek stanja na terenu, izriše načrte na računalni- škem programu Avtocad ter izdela projekte za izvedbo(PZI), ki gredo potem v izvajanje. Spremljati mora tudi samo izvajanje projekta in skupaj z izvajalci reševati sproti nastale težave. Seveda je predati natančno izdelan projekt izvajalcem zanj velika odgovornost, saj bi drugače lahko šlo pri izvajanju del kaj zelo narobe. Zato njegovo delo zahteva natančnost in delavnost, ker so roki zelo kratki in je treba kdaj izdelek narediti tako rekoč preko noči. Kje se vidi v prihodnosti? Ko bo investicija v Titanovem dioksidu zaživela v celoti bo treba določene projekte še dodelati, vsekakor pa sprotno vzdrževati. Po zagonu investicije pa bo najprej potrebno urediti vso dokumentacijo, za katero sproti ni časa. Zato se seveda še nekaj časa ne boji, da bi dela zmanjkalo. Milan ima zaradi narave dela sedež v konstrukciji v tehnični pripravi, kjer so ga sodelavci lepo sprejeli. Najbolj všeč pri njih mu je to, da so mu vsi vedno bili pripravljeni pomagati z vsakdanjimi, zlasti pa strokovnimi nasveti. S sodelavci drugih služb in PE pa pogreša več komunikacije. Kot pravi, vsak dan na svoji koži doživlja, kako veliko znanja iz različnih področij je nakopičenega v Cinkarni. Takšnih podjetij je v Sloveniji malo, zato je srečen, da lahko dela tukaj. Sam zase pravi, da je delaven, rad je natančen in odkritosrčen, zelo pa uživa med duhovitimi ljudmi, zato je zelo rad v družbi. Rad tudi pomaga ljudem z nasveti, da se zanje potrudi. Njegov moto je, narediti tisto kar delaš najboljše, in dati vse od sebe. Z delom se vedno učiš, pravi, vedno izveš kaj novega. Sedemindvajsetletni Milan se je v tem mesecu vrnil iz poročnega potovanja. Družino si namerava ustvariti v Rifengozdu pri Laškem, kjer si na domačiji svojih staršev ureja stanovanje. Ob prostem času je s prijatelji ali v hribih, treba pa je tudi priskočiti na pomoč pri delu na kmetiji. Trma se splača Če ne bi bil trmast in optimistično vztrajal na trnovi poti, danes ne bi bil to kar je. Tako pravi Marko KRIŽAN, ki je bil v osnovni šoli še zabušant. Potem se mu je tako rekoč odprlo in začel se je trmasto učiti. Zato pravi, da se trma splača. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo je dosegel naziv inženir elektrotehnike, tam je na smeri elektronika končal prvo stopnjo. Zdaj nadaljuje študij ob delu smer avtomatika, in je trenutno na sredini tega študija. Na višji stopnji je izbral povsem drugo smer, ker je spoznal, da ga bolj veseli delo na terenu, ne pa le sedenje za računalnikom. Da je izbral avtomatiko je kriva tudi posodobitev Titanovega dioksida, saj so strokovnjaki s tega področja tam zelo potrebni. V Cinkarni se je zaposlil leta 2002, potem ko je opravil pripravništvo v Polzelskem zasebnem podjetju Kočevar&Thermotron in enoletno služenje vojaškega roka kot vojak častne čete v vojašnici FRS Lj - Moste. V časopisu je našel oglas, potem pa mu je k zaposlitvi malo pomagal tudi brat Dani, ki je v Cinkarni zaposlen že dve desetletji. Od takrat dela na delovnem mestu vzdrževalec avtomatiziranih procesov. Vzdržuje vse, kar vsebuje elektroniko, od krmilnikov, računalnikov, regulacij in regulatorjev, skratka računalniško vodene procese. Primarna naloga na tem delu je bila, da bi naj te procese vzdrževal, a se pogosto zgodi, da je treba kaj tudi na novo sprojektirati. Zato se je Marko odločil, da bo s tega področja opravil diplomsko nalogo. O svojem delu pravi, da je zelo zahtevno in odgovorno. Vedno se pojavijo kakšne napake v delovanju procesov, ki niso nikoli enake, kaj šele podobne.Vedno je treba odkriti vzrok napaki, pravzaprav ustavitvi nekega procesa. Pri novejših napravah je treba vzrok za napako ugotoviti na računalniku, na starejših napravah pa je treba imeti izkušnje. Teh pa se je v dveh letih tudi že nekaj nabral. Delo je tudi terensko, saj mora napake iskati v proizvodnji, to pa mu je všeč, saj ima rad razgibanost in izzive. Pohvali se, daje bil z instrumenti in prenosnim računalnikom v aktovki tudi že v PE Kemiji v Mozirju. V skupini Vzdrževanje avtomatiziranih procesov (VAP) je eden od petih delavcev in vsi so zelo zaposleni, vendar pa pravi, da se med seboj zelo razumejo. Manj prijetno pa je na terenu, kjer nekateri delavci nimajo radi, da posegajo v njihov delokrog. Iskanje napak je včasih tudi zelo zamudno, zato se pogosto zgodi, daje njegov delovni čas veliko daljši. Najpomembnejša pa je pri tem odgovornost, saj vsak napačen klik z miško lahko pomeni veliko škodo. Zato pravi, da je treba prej raje dvakrat ali trikrat dobro premisliti in iti trikrat po isti poti, da se prepriča v pravilnost odločitve. Osemindvajset let je star, živi in ureja si stanovanje pri starših na Lopati na manjši kmetiji, kjer jim je v pomoč, v prostem času pa si najde razvedrilo na svetovnem spletu, v druženju s prijatelji, posebno pri rekreaciji. Kolesari, igra squash in badminton ter se vozi z avtomobilom na izlete v slovenske kraje. Obema mladima sodelavcema želimo še veliko ustvarjalnosti, uspehov pri delu in dobrega počutja med nami. Tekst in foto: Mira GORENŠEK ZDRAVJE Izvedena akcija »Maščobe - tihi ubijalci« Rezultati akcije kažejo pričakovano sliko. Od 180 sodelujočih v akciji ima skoraj polovica povišane trigliceride, pri tretjini pa je bila koncentracija holesterola v krvi nad normalno mejo. Bolezni srca in ožilja (kardiovaskularne bolezni) še vedno predstavljajo veliko smrtnost prebivalstva tako pri nas kot tudi v svetu. Za kardiovaskularne bolezni je značilno, da imajo skupne biološke (zvišan skupni holesterol, zvišani trigliceridi, zvišan krvni tlak in krvni sladkor) in vedenjske dejavnike tveganja (nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, kajenje, prekomerno pitje alkohola, debelost in stres), ki pospešujejo njihov nastanek in razvoj in se jih da z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano uspešno preprečiti ali vsaj odložiti njihov nastanek v kasnejše življenjsko obdobje. Akcija, ki jo vsako leto organiziramo v podjetju pod naslovom »Maščobe - tihi ubijalci« ima namen odkriti raven maščob in sladkorja v krvi ter svetovati kaj storiti ob povišanih vrednostih. Hkrati želimo s to akcijo približati zdravstveno preventivo delavcu in to čim bolj njegovi delovni sredini. Akcija ima vsako leto velik odziv, tako da smo jo iz enega tedna podaljšali na dva tedna. Letošnje akcije se je udeležilo 180 delavcev od tega 58 % žensk in 42 % moških. Povprečna starost udeležencev akcije je znašala 47 let. Glede na razmeroma visoko povprečno starost so tudi rezultati temu primerni. Nekaj manj kot polovica pregledanih (49,4 %) je imelo povišane trigliceride v krvi in pri nekaj več kot tretjini pregledanih (37,2 %) je znašala koncentracija holesterola v krvi nad normalno mejo. Vsi delavci, pri katerih so bila ugotovljena odstopanja od normale so prejeli tudi zdravstveno vzgojno gradivo glede ustrezne prehrane in življenjskih navad. In kaj je holesterol? Flolesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina vsake celice. Iz holesterola nastanejo številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni. Z razgradnjo holesterola nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščob v hrani. Večina holesterola nastane v jetrih, nekaj pa ga telo dobi s hrano. Kadar je holesterola v krvi preveč, se prične kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze (vzrok za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in drugih bolezni). In kaj so trigliceridi? Trigliceridi so maščobe, ki se nahajajo v krvi. Celice uporabljajo trigliceride kot pogonsko gorivo za pridobivanje energije. Telo dobiva trigliceride v celoti s hrano (meso, mleko, sir, rastlinska olja...), lahko pa jih tvori samo iz alkohola in ogljikovih hidratov. In še dve zanimivosti Glede na izsledke raziskave Rancho Bernardo Study, starost, debelost, visoka raven holesterola in trigliceridov v krvi v srednjem življenjskem obdobju niso le dejavniki tveganja za kardiovaskularne bolezni, temveč tudi dejavniki tveganja za motnje erekcije, ki se lahko izrazijo šele desetletja kasneje. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da so izmerjene ravni holesterola v zimskih mesecih v povprečju višje kot v poletnih mesecih. Smiselno je reči, da smo mi sami tisti, ki lahko vplivamo na vedenjske dejavnike tveganja, s čimer lahko bistveno zmanjšamo možnost, da bi se pojavila katera izmed bolezni srca in ožilja. Vse je torej odvisno od nas samih - potrebna je le volja! Otmar SLAPNIK VARNO DELO Poškodb je manj, prijave pa nepopolne Zaradi poškodb pri delu smo izgubili skoraj toliko delovnih dni kot je zaposlenih, čeprav se je število, tako poškodb, kot izgubljenih dni, zaradi tega znižalo. Težave pa so zlasti s prijavljanjem. POŠKODBE PRI DELU Med pomembne kazalce negativnega zdravja delavcev spadajo poškodbe pri delu. Za nesrečo pri delu štejemo vsako poškodbo delavca, če je le-ta posledica neposrednega, kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka na telo, kakor tudi poškodbo, ki nastane kot posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa in če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. Pri ugotavljanju in spremljanju poškodb pri delu se poslužujemo izračunavanja določenih kazalcev. V preteklem letu znaša število poškodb pri delu na 100 zaposlenih 4,3 in se je v primerjavi z letom poprej znižalo za 0,4 odstotke. Število izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu se je v letu 2003 z letom poprej zmanjšalo za 461 dni. Še vedno se srečujemo z nepravilnostjo prijave poškodbe pri delu, zato naj ponovimo še enkrat. 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 število zaposlenih - mesečno povprečje 1538 1496 1414 1350 1322 1302 1286 1270 1240 število poškodb pri delu 113 83 101 78 81 90 52 60 53 število izgubljenih dni 3095 2787 2159 1617 2095 2136 1328 1633 1172 število poškodb pri delu na 100 zaposlenih 7,3 5,5 7,2 5,8 6.1 6,9 4,0 4,7 | 4,3 število izgubljenih dni na 1 poškodbo 27,4 33,5 21,3 20,7 25,9 23,7 25,5 27,2 22,1 število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 2,0 1,8 1,5 1,2 1,6 1,6 1,0 1,3 0,9 | število poškodb na poti z/na delo | 22 I 27 21 | 16 | 14 17 10 I 16 I 13 število izgubljenih dni 1128 1395 569 602 627 419 301 350 419 | skupaj vseh poškodb 135 r no 122 94 95 107 62 76 66 skupaj vseh izgubljenih dni 4223 4182 2728 2219 2722 2555 1629 1983 1600 skupaj vseh poškodb na 100 zaposlenih 8,7 I 7,4 8,6 6,9 7,2 8,2 4,8 5,9 5,3 skupaj vseh izgublj. dni na 1 zaposlenega 2,7 2,8 1,9 1,6 2,1 1,9 1,3 1,6 1,3 Primerjava gibanja poškodb pri delu in odsotnosti z dela zaradi poškodb (1995-2003) Delavec, ki se poškoduje pri delu mora: poiskati prvo pomoč v gasilski službi, če to zaradi poškodbe ni mogoče, poklicati na tel.št. 6184. To se ne smatra kot prijava poškodbe ampak le iskanje ustrezne pomoči, takoj oziroma najkasneje do konca delovne izmene prijaviti poškodbo nadrejenemu delavcu. Nadrejeni vodia poškodovanca: izpolni obrazec »Prijava poškodbe pri delu« (obrazec dobi v Službi za varstvo pri delu) in ga najkasneje v 48 urah (dveh delovnih dneh -sobota in nedelja se ne štejeta) po poškodbi dostavi v Službo za varstvo pri delu. Ob hujši poškodbe je potrebno takoj obvestiti Službo za varstvo pri delu. Če delavec najkasneje do konca delovne izmene nadrejenemu delavcu ne prijavi poškodbe pri delu, in če Služba za varstvo pri delu v 48 urah ne bo prejela izpolnjenega obrazca »Prijava poškodbe pri delu« iz obrata, poškodbe ne bomo priznali. IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti je potekalo v sodelovanju s Kadrovsko splošno službo po programih, ki jih je izdelala služba za varstvo pri delu. Tako smo v preteklem letu sami (po pooblastilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) izobraževali delavce za varno delo in požarno varnost, kot tudi delavce, ki delajo z nevarnimi kemikalijami. Lotili pa smo se tudi praktičnega izobraževanja in preverjanja znanja za varno delo na samem delovnem mestu. PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Pregledi in preizkusi delovne opreme so lahko predhodni, periodični ali izredni in se opravljajo zato, da se ugotovi ali je delovna oprema varna. V preteklem letu smo organizirali oz. opravili preglede in preizkuse delovne opreme v PE Metalurgija in Grafika. Titanov dioksid 23% Veflon 0% Strokovne službe 15% Vzdrževanje 33% Delež poškodb pri delu v podjetju po PE v letu 2003 Grafika 4% Metalurgija 19% emija Celje 4% Kemija Mozirje 2% strok.službe metalurgija kemija Celje kemija Mozirje grafika vzdrževanje energetika IS veflon j SKUPAJ število zaposlenih 384 103 57 40 112 286 221 37 1240 število poškodb pri delu | 8 10 I 2 pr 2 n 8 12 i 0 P53 število izgubljenih dni 161 283 37 20 51 343 — & 0 1172 število poškodb na 100 zaposlenih J 2,1 9,7 3,5 2,5 — 1,8 6,3 5,4 0 — 4,3 število poškodb na poti I 0 I 1 I 2 I 0 I 3 |5 I 2 I 0 I 13 I število izgubljenih dni lO I 69 I 48 I 0 I 105 I 137 I 60 I 0 I 419 11----------1 skupaj vseh poškodb J Ji 11 I 4 | 1 | 5 I 23 I 14 JO j 66 j skupaj izgubljenih dni I 161 I 352 I 85 I 20 I 156 I 480 I 337 l 0 I 1591 I Primerjava podatkov po poslovnih enotah Delazmožnost Število % zmožni za opravljanje dela 208 66,2 zmožni za opravljanje dela z omejitvami 99 31,5 nezmožni za opravljanje dela 2 0,6 ocena delazmožnosti ni podana 5 1,7 SKUPAJ 314 100 Rezultati opravljenih preventivnih pregledov PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI S preventivnimi zdravstvenimi pregledi ugotavljamo delavčevo zdravstveno stanje ter zmožnost delavca za opravljanje dela. V preteklem letu je bilo opravljeno 314 preventivnih zdravstvenih pregledov. OSEBNA VAROVALNA OPREMA Večina vas je verjetno že opazila, da se je skladišče osebne varovalne opreme prestavilo v stavbo Službe za varstvo pri delu. Spremenjen je tudi potek naročila. Do 20. v mesecu je potrebno naročiti vso osebno varovalno opremo, ki jo poslovna enota ali služba potrebuje v naslednjem mesecu. Naročilo se izvrši preko računalnika. Opozorimo naj na to, da lahko naročite le tisto opremo, ki je v normativih za vašo PE oziroma službo, ostalega materiala vam ne bomo izdali. Skladišče osebne varovalne opreme je odprto ob ponedeljkih in četrtkih med 7. in 9. uro. Otmar SLAPNIK Ml MED SEBOJ Čutne Tončkine roke Za vsak pomembnejši dogodek v življenju potrebujemo voščilnico. Ob osebnih in ostalih praznikih je najlepše osebno voščilo pospremljeno z lepo voščilnico. Sicer v današnjem času klasične voščilnice izpodrivajo razne elektronske oblike voščenja in voščilnic, je pa vseeno še zmeraj najlepša ročno izdelana voščilnica. Za izdelavo takšnih voščilnic je potrebno imeti precej ročnih spretnosti in naša sodelavka Tončka Iveljič jih zagotovo ima. Tončka je z družino v Celje prišla leta 1980. Najprej je delala kot kuharica v vrtcu, kasneje se je pa zaposlila v pivnici Koper. Direktorica jo je takoj poslala v Trst na desetdnevni tečaj izdelave pic. Marsikdo, z mano vred, se je bo verjetno spomnil iz te pivnice po v tistem času najboljših picah v Celju, saj je bila ravno po njeni zaslugi pivnica vedno polna. Na žalost je morala zaradi alergije na premočne vonjave predvsem cigaretnega dima to delo zapustiti. Leta 1982 se je zaposlila pri nas v PE Kemija v pakirnici Humovita. Kot odlična delavka lahko dela na več delovnih mestih odvisno pač od potrebe v deiovnem procesu. S svojim delom je zelo zadovoljna, pa čeprav je potrebno včasih delati na dve ali celo tri izmene. Nikoli se ni pritoževala ob kakšnih spremembah delovnega urnika, saj se zaveda, da je delo potrebno opraviti. Do upokojitve ima še 4 leta in pol in če bo vse v redu, kot do sedaj, bo najbolj srečna. Tako kot s svojim delom je zadovoljna tudi s so- delavci in še posebej z direktorjem. Tončka se zelo veliko ukvarja z ročnimi deli. Izdeluje voščilnice, prte, prtičke, gobeline pa tudi zašije kaj. Idejo za izdelavo ročno vezenih motivov na voščilnicah je dobila ob svojih dveh vnukih, ker je želela narediti nekaj drugačnega, ob večjih osebnih praznikih. In tako se je začelo. Voščilnice izdeluje predvsem za širši družinski krog, saj za druge ne utegne kaj veliko. Z ročno izdelanimi voščilnicami za osebne, državne, cerkvene in ostale praznike je veliko dela. Najprej si izbere motiv, ga nariše na prtiček in izveze. Po končanem vezenju ga lepo polika in vstavi v pripravljeno voščilnico. Slišati je zelo enostavno, ampak ob pogledu na njene vzorce motivov izvezene do popolnosti sem ugotovil, da je v vsaki voščilnici kar nekaj ur dela. Ob letošnjem novem letu je poslala je poslala kar nekaj novoletnih voščilnic na poseben način. V svoje ročno izdelane voščilnice je vstavila poseben papir z željami, tako da je voščilnica ostala nedotaknjena in pripravljena za okvirit. Verjamem, da jo je marsikateri prejemnik res okviril. Od gobelinov izdeluje predvsem manjše formata A 4. Svojega stila pri izdelavi gobelinov nima, saj se ravna po trenutnem navdihu. Želi si izdelati portret Mone Lise, pripravljen ima tudi motiv matere z otrokom in vsekakor ju bo izdelala takoj ko se bo upokojila, pa čeprav misli, da bo takrat imela še manj časa kot sedaj. Od vezenja najraje izdeluje namizne prte in prtičke. Z nasmehom je povedala, da ima tega res veliko, in če bi imela 10 otrok ne bi mogli vsega uporabiti. V 70-80 letih prejšnjega stoletja so bili ročno vezeni prti in prtički zelo pop- Vošcilnice za različne priložnosti ularni in se je dalo z njimi kar nekaj zaslužiti, danes pa jih izpodrivajo strojno izdelani. Tončkine spretne roke so potrebovale še nekaj več. Odločila se je, da bo pomagala ljudem še malo drugače, zato je leta 1990 v Zagrebu opravila tečaj refleksologa in danes občasno pomaga sinu v njegovem masažnem studiu. Tončka ima zelo malo prostega časa, ampak se ne pritožuje. Ob prihodu v Celje sta njena otroka končala osnovno šolo. Starejši sin je nadaljeval šolanje po očetovih stopinjah -metalurgijo, vendar se je po srednji šoli odločil za fizioter- apijo in ima sedaj masažni studio, mlajša hči pa je končala ekonomsko fakulteto. Poleg ročnih del Tončki zapolnjujeta življenje še dva vnuka, tretji se jim bo vsak čas pridružil. Tončkino življenjsko vodilo je, da zdravja, sreče, ljubezni in denarja ni nikoli preveč. Ali je potreben še kakšen komentar? Za vas je klepetal Zoran SLATINEK Foto: Mira Gorenšek UPOKOJENI Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Od decembra lani do letošnjega maja se je v Cinkarni upokojilo 18 sodelavcev. Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali o življenju v tovarni in o tem kako bodo preživljali upokojenska leta. Upokojili so se: Friderik Brglez, Ernest Cokan, Ivan Hrovatič, Ivan Čvan, Bogoja Talev-ski, Karel Planko, Cveto Vinder, Silvo Jura-ja, Anton Deželak, Franc Žerjav, Vincenc Tajnšek, Andelina Čajič, Zlatka Šolman, La-zo Prodanovič, Dragomir Ožegovič, Jože Golež, Sreto Ikanovič, Katica Jelen. FRIDERIK BRGLEZ, rojen leta 1945 se je izučil za elektrikarja pri Ingradu. Leta 1966 se je prijavil na radijski oglas in bil sprejet za dežurnega elektrikarja v Cinkarni na PIK-u. Vseskozi do upokojitve je opravljal elektrikarska dela pretežno v metalurških obratih, sprva v stari Cinkarni, nato v novem delu. Ob delu je opravil delovodsko šolo in leta 1980 napredoval v delovodjo. Bil je eden od zadnjih, ki so zapustili stari del Cinkarne. Nazadnje je bil delovodja elektro vzdrževanja za Valjarno, Grafiko, Veflon in Marketing, marljiv, vesten in tih. Ker bi rad ohranil zdravje se je že vrsto let prej ukvarjal s planinarjenjem, kolesarjenjem in smučanjem, kar bo nadaljeval. Seveda pa bo, kot pravi, pomagal tudi prijateljem pri elektrikarskih delih in ženi pri hiši. ERNEST COKAN, rojen leta 1943 se je kot štipendist Hmezada po končanem študiju na Biotehniški fakulteti zaposlil kot tehnolog in delo nadaljeval na raziskavi ekonomike na Žalskem inštitutu. Pot ga je nato zanesla v državno upravo med naravovarstvene inšpektorje. Prepričan je, da se je v njegovem mandatu kakovost vod zvišala za en kakovostni razred. Toda to delo mu ni bilo po njegovi meri, zato je iskal izziv na svojem strokovnem področju. Našel ga je v Marketingu Cinkarne leta 1989 na pospeševanju agrokemičnih proizvodov, ki jih izdeluje Cinkarna in BASF. Ta služba je zahtevala razgibano in prijetno strokovno delo, pogosto na terenu. Ob našem klepetu o njegovem delu nam je povedal, da nekateri preveč pretiravajo pri škropljenju oziroma uporabi sredstev za zatiranje škodljivcev, drugi pa premalo. Pojasnil je, da so to posebne kemikalije, ki jih je treba uporabljati le v skladu z navodili. Upokojil se je prav v času, ko se je zaključila sezona intenzivne prodaje naših agro proizvodov. V prostem času seje veliko posvečal kolesarjenju, planinarjenju in plavanju, zdaj pa se bo še bolj. Želi si le, da bi bilo v Sloveniji več kolesarskih poti. IVAN HROVATIČ, rojen leta 1945 se je izučil za ključavničarja v bivši Klimi. Nato je bil zaposlen v Termoelektru, ki je za nas izvajal montažo žveplove kisline. Ko je bil zmontiran prvi del leta 1966 je prestopil v Cinkarno kot vzdrževalec tega obrata. Leta 1971 je ob delu končal cinkar-niško kemijsko tehnično šolo in se leta 1972 začel uvajati v praktično delo na Titanovem dioksidu. Poslali so ga na izpopolnjevanje v Francijo. Sprva je na Ti02 delal kot izmenovodja, na- to pa je bil do leta 1982 vodja belega dela. Prestavili so ga v razvojno službo, kjer je večji del delal na razvijanju povečevanja kapacitet pigmenta titanovega dioksida. Končna predelava v bivših prostorih Litopona je že ena od uspešno opravljenih nalog. V razvojni službi je skupaj s sodelavci preizkušal postopke na prototipnih napravah, da so lahko ugotavljali učinkovitost. Duhoviti in vedno nasmejani Ivek, kot smo ga v Cinkarni klicali, je še vedno pojem pri Ipavcih, pevskem zboru, ki je v vrhu slovenskega zborovskega petja. Doma je iz Vrbnega pri Šentjurju, kjer dela ne bo nikoli zmanjkalo. IVAN ČVAN, letnik 1943 se je izučil za strojnega ključavničarja. Ker je iskal štipendijo, je na borzi dela dobil informacijo, da Cinkarna gradi PIK in da rabi delavce. Izkoristil je priložnost in se leta 1961 zaposlil, delal tri leta v vzdrževanju stare kemije in šel služiti vojaški rok. V Cinkarno se je vrnil leta 1966 na dela vzdrževalca Dobro je, da vemo .. . v V v remontni delavnici. Popravljal je vse od valjar-niških Škarij, reduktorjev, črpalk do kompresorjev v Titanovem dioksidu. Doma je iz Šentjanža nad Štorami, kjer ima hišo in nekaj zemlje. BOGO JA TALEVSKI, rojen leta 1943 v Makedonski Bitoli, se je po odsluženju vojaščine odločil zapustiti državo in se odseliti v Avstralijo, a ga je tast prepričal, da dokler ne dobi vsa dovoljenje, pride nekaj zaslužiti v Slovenijo. Ko je leta 1966 začel delati v Cinkarni, je ni več zapustil. Ko je dobil dokumente za Avstralijo, mu je direktor dejal naj si gre pogledati parcelo na Hudinji in naj tam postavi hišo. Potem, ko so starši potrebovali njegovo pomoč se je izkazalo, da je storil prav, da je ostal tukaj. Začel je v pražarni, nadaljeval v obratu Žveplove kisline, nato pa je v Transportu vozil viličar in s tovornjakom prevažal pigment titanov dioksid iz pakirnice v skladišče. Hvaležen je gospodu Klin-gerju, da gaje obdržal, saj si je tu ustvaril številno družino. KAREL PLANKO, rojen leta 1945 seje zaposlil v Cinkarni leta 1968, in delal najprej v Litoponu, nato v vzdrževanju kemije. Bil je kot nekakšna deklica za vse. Raznoliko in vedno na razpolago za popravila. V službo se je velikokrat pripeljal s kolesom. Doma je iz Laškega, kjer ima hišo in vrt in dovolj dela, ki pa bo zdaj gotovo bolj lagodno. VINCENC TAJNŠEK, rojen leta 1945 je prišel v Cinkarno leta 1965 in delal tri leta v cinkovem belilu, nato pa v žičarni kar 35 let, tako da je bil malo že naveličan. Upravljal je s stroji za izdelovanje žice. Monotonost vedno istega dela je zamenjal v prostem času s pestro aktivnostjo. Pravi, daje še eden zadnjih klasičnih planinskih vodnikov. Veliko tudi kolesari in smuča. Zelo rad ima naravo, posebno pa cvetje, zato ima Sreto Ikanovič domačo hišo v Grobelnem dobesedno v cvetličnem vrtu. ANOELINA ČAJIČ je že 16 letna deklica iz Modriče v BiH prišla v Slovenijo, zato ker je spoznala fanta, ki je že delal v Cinkarni. To je bilo leta 1965 in dve leti se še ni mogla redno zaposliti. Pri 18. pa so jo zaposlili v Čašicah, kjer je delala v treh izmenah, nato je delala fizično težko delo v stari valjarni. V enem delavniku je razložila 24 ton materiala. Leta 1988 je dobila lažje delo v Prehrani in zadnjih 6 let razdeljevala malico v razdeljevalnici PE Vzdrževanje in energetika. Hvaležna je zaposlenim, ki so malicali tam, saj so bili z njo izjemno prijazni. Ob delu je morala zadnja leta skrbeti za mamo, z možem sta si uspela narediti hišo, dva otroka pa sta že priskrbljena in službujeta v tujini, kamor bo zdaj lahko večkrat šla na obisk. Zelo všeč so ji slovenska zdravilišča, zato upa, da bo kmalu tam na dopustu. SILVO JURAJA, ki je rojen leta 1945 najbrž vsi poznamo, saj nas je veliko juter pozdravljal iz glavne vratarnice, kjer je zadnja leta služboval. V Cinkarno je prišel leta 1965 in sprva delal v topilnici, kjer pa ni zdržal dolgo. Potem so ga vzeli v Transport, kjer je delal že njegov brat. Tam je imel težko delo, saj je nalagal mufle in ram. Nekega dne mu je mufel padel po roki in postal je invalid. Premestili so ga v skladišle, od leta 1970 do upokojitve pa je bil, kot rečeno, vratar in čuvaj. Doma je iz Atomskih toplic, vendar zdaj stanuje v Kompolah pri Štorah, kjer bo skrbel za zajčke in kure, šival gublene, kdaj pa kdaj pa za dobro voljo tudi raztegnil meh. Še pred tem pa bo prezračil klet. ANTON DEŽELAK, rojen leta 1945 je začel delati leta 1966 v Litoponu, kjer je kasneje za 10 let postal skupinovodja, nato mojster, potem Cveto Vinder pa se je, ko je bila priložnost, prestavil v vzdrževanje, in bil zraven, ko je nastal Veflon. Do zdaj je delal na ekstruziji v obratu PTFE. V Veflonu se je zaposlil tudi njegov sin, ki je odličen strokovnjak. Anton doma je iz Debra pri Laškem, stanuje pav Košnici, kjer ima hišo, vrt in zajčke. Pravi, da bo hodil na sprehode in se ukvarjal z vnuki. CVETO VINDER, rojen leta 1953 se je invalidsko upokojil. Povedal je, da se je v Cinkarni zaposlil leta 1981, pred tem pa je delal' v restavraciji Koper in družbeni prehrani v Metki kot kuhar. V Cinkarni je bil devet let vodja bifeja, nato pa ekonom oziroma skladiščnik. Zaradi bolezni pa se je premestil v splošno službo, kjer je bil kurir, nazadnje pa je le odpremljal pošto. V upokoju bosta z ženo Dragico, ki še dela, hodila na sprehode, zlasti po okolici Zadobrove, kjer mu je zelo všeč, ker je blizu gozd. JOŽE GOLEŽ, rojen leta 1946 je moral do upokojitve delati 41 let. On je za Edijem Berišo drugi neougoden primer nove upokojitvene zakonodaje, ki se je prezgodaj zaposlil in zato moral delati tako dolgo. V Nemčiji se je izučil za ključavničarja, potem pa zaradi domotožja prišel nazaj domov. V Cinkarni se je zaposlil leta 1980 v Grafičnih tiskarskih barvah, nato pa se je prestavil v vzdrževanje in delal kot ključavničar. Zadnje tri leta je zaradi delne zdravstvene omejitve delal v čistilnem servisu. Doma je iz Šmartnega v Rožni dolini, zdaj pa stanuje v Celju. Pravi, da se bo zdaj veliko sprehajal. SRETO IKANOVIČ, rojen leta 1941 se je invalidsko upokojil. V Cinkarno je prišel leta 1971. Delal je na peči v valjarni, istovarjal je vagone v Transportu, nato pa kot čuvaj v Jože Golež samskem domu. Pravi, da je bilo zanj najtežje, ko smo v Samski dom dobili veliko begunskih družin. Doma je iz bližine Doboja v BiH in pravi, da se bo po 15. letih odpravil tja pogledati kako je, najbolj pa si želi ostati kar tam. KATICA JELEN, rojena leta 1953 je bila invalidsko upokojena. V Cinkarni se je zaposlila leta 1975 kot čistilka, po dveh letih pa se je prestavila v obrat Tiskarskih barv, kjer je delala do upokojitve. Zadnje štiri leta je delala polovični delovni čas. Vsak dan se je vozila od zelo daleč iz Žetal in najtežje je bilo s prevozi prav zadnja leta. Tudi mož je že upokojen, zato bosta skupaj uživala v domačem kraju. Ob koncu so nam vsi zaželeli veliko delovnih uspehov in se zahvalili za darila in pozornost, ki so je bili deležni ob odhodu. Mi pa smo se jim zahvalili za trud, ki so ga izkazali pri delu in jim zaželeli, da bi bili zdravi in zadovoljni še veliko let. Tekst in foto: Mira Gorenšek Karel Planko Karel Planko Ernest Cokan Anton Deželak Bogoja Talevski Vincenc Tajnšek Silvo Juraja REKREATIVCI Letošnji planinski izleti Občni zbor Planinske sekcije Cinkarne Celje 26.10.1979 v Logarski dolini v planinskem domu (sedaj hotel Palenk). Ob tej priložnosti smo razvili prapor PS CC (30 let delovanja PS CCj.Grmadniki na vrhu Dobrče Tradicionalni izlet Golte - Smrekovec (17. januar) Ta dan je bil kot zakleto moker, saj nas je pri vznožju pozdravil močan dež, višje je snežilo. Izlet je bil dobesedno preizkus primernosti in vzdržljivosti planinske opreme. Kdor je varčeval pri kvaliteti, ta je jokal. Zapustili smo toplo zavetje Mozirske koče in se podali na mokro pot. Nekateri so se do Smrekovca raje peljali z goseničarjem. Močno sneženje je vidljivost zbilo na minimum. Vrhu Boskovca smo se izognili, saj je bil razgled enak ničli. Od Hleviške planine smo se spustili do sedla Kal ter do Doma na Smrekovcu. Nazaj grede je sneg že zakril našo gaz. Gondola nas je privedla v dolino. padlim partizanom marca 1945. Porezen ima eno, ne ravno prijetno lastnost - na njegovem vrhu v tem letnem času vedno čepi megla in piha, da reže do kosti. Pri Planinskem domu na Petrovem Brdu smo pričeli s pohodom. Sprva nas je pot vodila skozi gozd, snežna odeja se je vztrajno debelila. Dolg greben do vrha Porezna je povsem gol, zato je veter še močneje zavijal in ne levo ne desno smo jo rezali proti Domu Andreja Žvana - Borisa. Sestopili smo v Poče ter se z avtobusom odpeljali še na ogled Bolnice Franje. Mirna Gora - Velikonočni izlet (12. april) Je skrajni jugovzhodni tisočak Kočevskega Roga in hrib Črnomljanov. A pot do gore je iz Najbolj pogumni na poti proti Smrekovcu Na Dobrčo po SPP (21. februar) Dobrča je priljubljena gora Gorenjske. S svojo lego je od vsepovsod vidna in prepoznavna. Izhodišče je bila vasica Brezje pri Tržiču.Toplo sonce in čisto ozračje nas je vabilo navkreber. Šele višje se je začel pojavljati sneg. Najbolj zoprn je bil led pod listjem. Vrh Dobrče je pričaral lep razgled, čemur je sledilo obvezno fotografiranje Triglava. Spustili smo se do Koče na Dobrči, ki čepi kot orlovo gnezdo visoko nad dolino. Nastavljali smo se sončnim žarkom in uživali. Sestopili smo v Hudi graben. Naša končna baza je bila v Avsenikovi gostilni na Begunjah. Porezen - porezan od vetrov (20. marec) Je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Vsak tretji vikend v marcu je spominski pohod v spomin mesta kar precejšnja, saj gre za 15 km dolžine in skoraj 900 m višinske razlike. K sreči nas je močilo le na začetku poti. V koči smo si privezali dušo, avtobus nas je čakal v Planini. Odpeljal nas je do znanega partizanskega oporišča Baze 20. Pohod po poteh Celjskih grofov (17. april) V času občinskega praznika v Celju je poleg ostalih dogodkov organiziran pohod po poteh Celjskih grofov. Žal je ta pohod vedno meseca aprila, ki je znan kot deževen mesec. Dež nas je pospremil na začetku poti, nato se je unesel. Trasa pohoda poteka po CPP. Končno zbirališče smo imeli v Koči na Grmadi, kjer sta Agica in Vera kuhali odličen knežji golaž v kotlu. Na suhem in toplem se je potegnilo druženje še v noč. Uživancija pred kočo na Dobrči Grmadniki na vrhu Dobrče NOVICA IZ BOLGARIJE Pet članov PD Grmada se je v mesecu maju udeležilo alpinistične odprave v bolgarsko plezališče Vrača. Opravili so 27 vzponov. RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE (Celjska planinska pot - CPP) Vsako prvo soboto v mesecu se zberemo med 8. in 9. uro na parkirišču nasproti Razvojnega centra. Naša pot gre po trasi Celjske planinske poti. Na začetku poti lahko kupite Dnevnik CPP. Trasa pohoda: Vipota (532 m), Tousti vrh (835 m), Koča na Grmadi (620 m); nato sta dve možnosti , po prvi krajši varianti čez Suhi potok do Planinske postojanke pri Kmetec (397 m) ali drugi daljši do Srebotnika (700 m), nato mimo Pečovja do Osence in postojanke Kmetec. Najvztrajnejši tako poberejo vseh šest kontrolnih žigov. Seveda je moč izvesti pohod tudi v obratni smeri. O tem se odloči na zbornem mestu. Pridne pohodnike nagrajujemo in sicer z bronastim, srebrnim oz. zlatim odlikovanjem za 12, 30 oz. 60 pohodov. Doslej smo podelili dve zlati odlikovanji. KOČA NA GRMADI služi svojemu namenu, saj se zbiramo in družimo v njej vsako nedeljo, potešimo žejo nezahtevnim planincem, kakšno rečemo pa tudi kaj postorimo. Pozitivno je že samo to, da zapustiš center mesta in odideš v naravo. Delovne akcije imamo enkrat na teden. Počasi bomo uredili notranjost koče. Pogled na Grmado s Tolstega vrha Naša velika želja je, da bi v letošnjem letu zgradili biološko čistilno napravo za odpadne vode. To je finančno gledano velik zalogaj za nas, zato je vsaka pomoč dobrodošla. VABILO NA POLETNE IZLETE 10. julij Prisojnik / Mojstrovke 24., 25. julij Mangrt / Montaž 21., 22. avgust Triglav 24. - 27. junij Ekološki tabor v kampu Vipota ČLANARINA Pričenja se sezona hribolazništva v visokogorje in zato bi radi opozorili, da je še vedno čas za plačilo članarine, saj le ta vključuje nezgodno zavarovanje in reševanje s helikopterjem. Informacije: PD Grmada - informacijska pisarna tel. 03 492 93 00 Franc Šinko - predsednik društva tel. 031 383 591 Mišo Primc - načelnik vodniškega odseka tel. 041 324 242 Internetno stan društva PD Grmada vestno ureja Bojan Ekselenski (veliko je priloženih fotk naših pohodov), naslov strani je: www.geoci-ties.com/pdgrmada/. To stran so uredili člani PD Grmada V steni SAH \ Turnir za prvenstvo Cinkarne Spoštujmo svoje telo in privoščimo mu ; banje, ki pa naj bo drugačno od onega, ki potrebujemo pri svojem poklicnem delu. 1 hoji nas naj ne ovirajo modni predsodki n. ; ozika krila, visoke pete, kar povroča odmiral NAGRADNA KRIŽANKA “1963” PROIZVOD CINKARNE REKA V PREDNJI INDIJI NAUK O ZVOKU OSEBNI ZAIMEK 2. SKLO. PODZEMNA ŽIVAL POGOJNI VEZNIK GRADBENI DELOVODJA PAUL VALERY PRVA ČRKA MORALA NESTRO- KOVNJAK HALOGENI EL. UPRAVNI ORGAN ITALIJA NAŠA ARMADA I00x GRŠKI PESNIK VOLUM. ENOTA SVETA SLIKA UTEŽNA MERA BOGINJA LOVA PROIZVOD CINKARNE NARODNI PLES SOLMIZA-CUSKI ZLOG FIZIKALNI POJEM JUGOSL. IZUMIT. KRAPINA Ž. IME ZBIRAL. PODATKOV GR. KRALJ SEVER TUJ DVO- GLASNIK FOSFOR POLMER POKLIC VEZNIK VILHAR FRANJO ZNAMKA MOT. KOLES PROIZVOD CINKARNE PESNITEV MOČNE IGRALNE KARTE G LOM. POJEM PREDLOG DENAR PROIZVOD CINKARNE ARABSKI ŽREBEC DEL GORSKE OPREME BLAGO SUROV. ZA METLE PREHLAD 500 FORMAT LITIJ VLADAR POKRAJ. V INDIJI PROIZVOD CC IGRALNA PRIPRAVA URAN ALKOH. PIJAČA DEL KROGA PRESOJA OCENA PROIZVOD CC GALIJ POPOTNIK POGORJE V S. FRANCIJI Ž. IME PREDLOG PREDLOG SPIS VEM Dragi reševalci križank! Tokrat objavljamo nagradno slikovno križanko, ki je bila objavljena v Cinkarnarju leta 1963. Malo smo jo posodobili. Prepisali smo jo na računalnik. Avtor križanke nam žal ni znan. Takrat so bile nagrade v višinah 3.000, 2.000 in 1.000 din. Žreb pa je določil srečne dobitnike, ki so £>ili Janko 4 Rebov, Milan Dečman in Marica Uršič. V naslednji številki Cinkarnarja, ki je izšla na začetku leta 1964 je bila objavljena celotna rešitev. Če najdete to številko boste imeli manj dela. Rešitve pošljite v uredništvo do 15. septembra 2004. Pa veliko sreče! Pravilna rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke 2/298: Vodoravno: DIAPOZITIV, IMPUTACIJA.VP, ČOK, LAS, IUS, KOR, ODLAGALIŠČE, MEZDAR, LAER, MUFLON, IG, ART, ANAA, DESANT, NA, EIRE, ANTRIM, CIN, SVORA, IDE, EKU, TES-TURA, NAZOR, I, RR, RANA, LAMAIT, OZU, UJEDA, ARTE, AL, MOKASIN, ET, S, SL, NS, MOJSTRA, TITAN, INANA, OB OSETI, JAR, SIRIJ, LORAN, AVA, ALEJA. Izžrebani nagrajenci: 1. nagrada - Tatjana Kožar, Računovodstvo, 2. nagrada - Marjan Pukmeister, Strojno vzdrževanje, 3. nagrada - Dragica Mastnak, Splošna služba. Čestitamo! KULTURNO IZBRANO Naši fotografi zelo aktivni V letošnjem letu so se na razstavnem prostoru zvrstile že tri razstave. Najbolj plodoviti so bili fotografi Foto krožka DLT Cinkarne. Svoja fotografska dela je ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega prikazal Franci Horvat z zbirko vodnjakov, ob dnevu žena je najlepše rože Rože za mamo predstavila članica Valentina Šket, v maju pa izbor svojih najboljših del iz življenjske zbirke Drago Lamper. Fotografi Foto krožka pa imajo še veliko načrtov. Spomladi so namreč izpeljali foto tečaj, na katerem so trenirali fotografiranje portreta, panorame in makro cveta. Vse to so počeli na celjskem Starem gradu. Razstava bo na ogled kmalu. Na tečaju so poslušali zanimiva predavanja Draga Lamperja o fotografskih aparatih, principih delovanja, objektivih, filtrih in drugih fotografskih pripomočkih, Franci Horvat je ob gledanju diapozitivov razlagal o kompoziciji, barvi in sencah ter opozoril na nepravilnosti pri fotografiranju. Zanimanje pa je požel tudi Bojan Ekselenski, ki se je dobro in obširno lotil teme fotoaparati in fotografiranje v digitalni tehniki. Ker se je pokazalo veliko zanimanje za tovrstne tečaje, bodo v Foto krožku morali razmisliti o ponovitvi organizacije takih ali podobnih tečajev. Vsekakor pa se približuje 10. avgust, ko je zadnji rok za pošiljanje fotografij na natečaj HUMOVIT 2004. Foto krožek do tega datuma sprejema barvne fotografije in barvne diapozitive na temi A) roža kot cvet (oblika in barva očem skrita) in B) roža kot okras (lončnice, korita, obešanke, cvetoča drevesa, gredice ali polja). Cinkarna bo najboljša dela odkupila za stenski koledar. Pogoje razpisa dobite na naslovu Foto krožka DLT Cinkarne. Razstava je najavljena v avli Planeta Tuš v Celju v času od 1. do 15. 9. 2004. Mira GORENŠEK m U & Drago Lamper in njegova dela . a DOGODIVŠČINE NAŠEGA. PEPETA L Sonce je uprlo močneje svoje žarke na pomladne trate in mojster Jaka je zaslutil, da se bodo zdaj začeli njegovi delavci prigla-šati za redni dopust. Tega se je nekoliko bal, kajti delovne sile ni bilo ravno največ. Prvi, ki si je upal potrkati na vrata mojstra Jake, je bil Pepe, četudi ni računal, da mu bo uspelo, saj je vedel, da ni dovolj delavcev. »Nekaj jurjev sem si prihranil.« je razmišljal Pepe. »Ce ne bo dovolj, si pa sposodim pri vzajemni pomoči. Glavno je, da bi mi mojster Jaka odobril dopust!« Pogumno je potrkal In zakoračil v pisarno mojstra Jake. 2. »Dovolite, tovariš mojster, da vas nekaj vprašam,« je dejal. »Kaj bi pa rad imev, fant?« je pozvedel mojster, ne da bi dvignil glavo iznad knjige osmič. »Misliv sem, če bi sc dalo kako bi rekev — na dopust,« je navsezadnje izmlct Pepe. »To ne gre.« ga je zavrnil mojster Jaka. »Rajši pojdi spet de- lat, da ne bova neumnosti čvekala.« »Tovariš mojster, misliv sem, da bi ml v treh letih vendarle lahko enkrat ugodili, delav sem vse, kar ste mi naročili, nobenega plavega nimam, visoko sem pre-segav normo ...« »Vem, Pepc, vse vem. Saj sl dober fant, a razumi me, da nimamo dovolj delavcev... No, jutri bova videla.« S. Pepe si je vroče želel, da bi se mu želja izpolnila. Sram ga je bi- lo pred tovariši, ki so vedeli toliko povedati o dopustu, morju, počitniškemu domu, ladjah, čov-nih in še o marsičem zanimivem. On pa ni mogel nikoli ničesar povedati. Drugi dan sl je oddahnil, kajti mojster mu je povedal, da lahko gre na dopust. Ves srečen je v odmoru za malico pohitel v sindikalno pisarno, da uredi vse, kar je treba. »Denarja bom imev menda dovolj, potrebujem še samo napotnico!« Tovarišica v sindikalni pisarni mu jo je takoj napisala. Tega dne se je Pepc ves srečen poslovil od tovarišev. ANEKDOTE KAJ PA VEM, KOLIKO BO NARAČUNAL... Ko sc je tovariš direktor, ing. Drago Čeh, pogovarjal s skupino delavcev v obratu anorganske kemije, je vprašal nekega delavca: »Kako pa bo kaj pokazal obračun osebnih dohodkov ta mesec?« Delavec sc je popraskal za ušesom in odgovoril: »Ja, hudiča, kaj pa vem, koliko nam bo tisti Haas naračunal tam zgoraj!« SAME DVOJNE ŠTEVILKE Ko je bil naš novi urednik prvič v družbi z nekaterimi cinkar-narji, so ga po stari navadi povabili k pijači. Težko jim Je dopovedal, da sploh ne pije alkoholnih pijač, dokler ga ni redila neka tovarišica z besedami: »Nikar ga ne silite, saj bodo sicer izhajale same dvojne številke!« LINHARTOVA SLAVA Na izpitih za kvalifikacijo v kemijski stroki je izpraševalce vprašal kandidata: »Po čem je znan Linhart?« Kandidat je samo kratko razmislil in odgovoril: »Ker je napisal igro »Veseli dan ali De-tiček se ženi«. Popotni zapiski Mihe Bicikla Izpolnile. izretltr in vraltc v nabiralnik »Clnkornnrjcva pmitni! Mi* zadovoljni z nato »tzsvUkof Da * ni*. .. — ■ kaj vam ji* najbolj usajnto!’ ------------- -------------- - - O tem bi roill brali prihodnjič! ----------— —- ---- svet me je HTV tehnik nagradiv s tako pisanim pogledom, da sem zajezdit' svojega železnega konjička s tolikšno naglico, s kakršno pospravljajo naši delavci v upravi ob pol dveh svoje spise v pisarnah, da lahko pravočasno odidejo z dela. Verjetno so že vsi slišali tisto lepo popevko:* U pola dva ...« ki jo poje duo Hani, a so jo neki šaljivci v nadaljevanju spremenili: »...reč svako spremo svoja akta .. .•*. Kljub vsej svoji spretnosti in naglici pa sem se komaj izogniv nekemu šoferju, ki je verjetno trenirav za avtomobilske dirke po asfaltnem delu cestišča skozi naš obrat. Očitno ga tablica za omejitev hitrosti ni čisto nič motila. Skoda je samo ta, da še nismo asfaltirali vsega našega dvorišča, ker bi tako precej povečali dirkalno stezo. Toda potem ne bi imeli tako čudovitega blata, ki se brez posebnih kemičnih veziv tako lepo prime čevljev, da jih lahko očistim samo še z bisom. V sušnem vremenu pa je tu čudovit atomski prah, ki ga dviga veter v vitičastih vrtincih visoko pod modro nebo in potem ni nič čudnega, če se OAS boji Jugoslavije, saj smo prvi iznašli spiralno atomsko bombo. Ne vem, kako da še ni nikomur prišlo na misev, da bi naše blato začeli izvažati. To bi bilo aktualno posebej še zdaj, ko si povsod prizadevamo, da bi povečali izvoz. V dolgoletni praksi sem sc nau-čiv komercialnega mišljenja, pa sem malo pozvedev, kako bi bilo z izvozom tovrstne surovine. Pri-šev sem na izvrstno rešitev in ho-tev sem jo nemudoma uresničti. Bilo je že sicer kasno zvečer, a vseeno sem sedev na bicikl in sc zapodiu kar mimo Sindikta proti tovarni. Ves zamišljen sem se poditi po ozki in temačni stezi in — za vozi v mimo mostička v jarek, kjer se mi je posvetilo, da z mojim izvozom ne bo nič, dokler ne bomo osvetlili vseh naših domačih poti. Tako razsvetljen sem začutiv strahovito lakoto, pa sem jo ub-rav proti kuhinji toplega obroka. Tu pa sem biv tako) sit, kakor hitro sem zagledal neke aglomer-ce in še druge, kako so slastno oblizomli meso, ki so ga držali v presenetljivo zamazanih rokah. Od navdušenja se mi je zameglilo v želodcu. Ko sc mi je v glavi odvrtelo, sem ugotoviv, da sem obslonev nad odprtimi vrati dvi-gala za prevoz toplega obroka. Se preden se mi je utegnilo v glavi zavrteti v nasprotno smer, sem zdirjav po stopnišču in ob tem pomislit’, kaj b! se zgodilo, če bi pogledov v odprtino kdo drugi, ki se ne zna dovolj naglo umakniti od raznih hudih lukenj. žgečkajo pod pasho igle za pletenje neke moje sosede. Da bi le bilo še več podobnih predavanj, saj bi potem ne bilo potrebno našim delavkam plesti doma. To je posebej znimivo zato, ker je neki delovni psiholog ugotoviv, da je pletenje najbolj dovgočasna ženska domača zabava. In čisto na koncu, torej, drage. bravkc in bravci, bi rad vpraša: in prosiv za pomoč. Ljudje, tore), me često vprašujejo, kje je naša Cinkarna. Vsak sicer ve pokazati Dragi bravci! Najprej bi se rad predstav iv. Sem kurir in se vozim na biciklu. Pridem vsepovsod in vidim vse. Cesar pa sam ne zapazim, mi povedo drugi. Imam štiri razrede osnovne izobrazbe, a kljub temu sem se odločiv, da bom pisav v naše glasilo, saj živimo v dobi širokega izobraževanja, pa bi rad še kaj profitirav in še vas, dragi bravci, česa naučiv. Ja, pa še to. Napisov sem že prošnjo upravnemu odboru podjetja, da bi mi dali poroštveno izjavo za nakup fičota, ker moram vedno toliko potovati, pa sem si premisliv. ker so stare cene tako učinkovito pomladili, da nič več ne verjamem v njihovo zvestobo. Sploh pa je z našimi cenami enako kakor s spomladanskimi vetrovi, ki pihajo zdaj sem zdaj tja, navsezadnje se pa vedno dvignejo. Izgleda, da so ti pomladni vetrovi učinkovali tudi pri nas. saj sem ob vrnitvi v podjetje (biv sem na krajšem službenem potovanju!) zapaziv, da je pomladno ve-trovje pobralo z dvorišča in okoli obratov večino odvečne nesnage mojemu življenju. Ko sem se pripeljan mimo osrednjega dimnika, ki je na njem plošča z imeni žrtev fašizma iz Cinkarne, sem se prestrašiv, da bodo tudi moje ime vklesali na ploščo, ker je veter z dimnika telebniv lep kos cigla tik mimo moje betice. Zadnjič sem pa začudeno opazovan neke tovariše, ki so ob pol sedmih zjutraj oprezovali okoli vratarnice in potem naglo smuknili po najbolj varnih poteh na svoja delovna mesta. To so bili pravi indijanski manevri skrivnega približevanja sovražniku, samo škoda, da ni bilo nikjer o bližini slovitega režiserja indi-janark in kavbojk Hcnrgja Fonde! To bi bil čisto drugačen prizor kakor pred nekaj mesec i, ko so ti isti tovariši prihajali okoli osme ure ponosni in dostojanstveni kakor delničarji velikega trusta. Potem pa mi je bilo prav neugodno, ko sem srečav našega HTV tehnika v cinkovem belilu, kjer je razkazovav komisiji HTV iz podjetja *Boris Kidrič*, kako imamo pri nas urejeno tehnično varnost in so našli kurjača Hajnška in Jurkoška brez zaščitnih očal. Da bi pomaga v HTV tehniku iz zadrege, sem mu svetovav, naj predlaga oba kurjača, da ju nagradimo, ker čuvata zaščitna sredstva v omari in jim tako porok trajanja. Za ta ra- razno staro železje. Potem pa to. Ti vetrovi so zagrozili tudidaljšujeta Cinkarnlški konjski šport (Foto: H. S.) Imate vedno čiste roke, kadar jeste? (Foto: H. S.) Potem pa sem zadnjič pumpav bicikl pred upravnim poslopjem, ker sem sc nameniv na novo službeno potovanje, pa sem nenadoma presenečen odnehav, ko sem zaglcdav, kako pri nas tehnika napreduje. Voziček, ki so ga še pred časom potiskale naše žene, vozi zdaj konjiček. Tako bomo zdaj lahko imeli v tovarni vsaj konjski šport, če so že vsa druge športne dejavnosti izumrle. Potem pa sem spet zaspat> na nekem predavanju. Sanjalo sc mi je, da sem na plaži našega počitniškega doma v Ncrczinah in da me neka brhka deklica žgečka pod pasho. Ko sem sc zbudiv, sem ugotoviv, da me v resnici na naš dimnik, ki je lepa orientacija. Toda včasih bi bilo trebe povedati naslov, kakor povem ja: moj naslov, kadar me milicajc vprašujejo in jim povem: Mihi Bicikl, Kurirska ulica 13. Toda kako naj odgovorim radovedne žem, ki hočejo vedeti naslov Cin karne? Cinkarna, metalurško ke mična industrija, Celje, Ulica (? hišna številka (?)! Vse člane na šega delovnega kolektiva prosim da mi odgovore na to vprašanje Za nagrado obljubim eno brez plačno vožnjo z mojim biciklon okoli naslova tovarne. Na) bo za prvič dovolj. Srečno Vaš Miha Bicik