Spoštovani občani so stvari, kijih opravimo spotoma. So stvari, ki zahtevajo temeljiti premislek, argumente, prepričljivost, zakaj odločitev je težka in gre za pomembne stvari. So pa tudi odločitve, ki so usodne, sklepe pa sprejemamo brez globokih utemeljitev, rekel bi zaradi občutka- intuicije, po srcu, ker smo pričakovanja leta nosili v sebi. In PLEBISCIT Je takšna odločitev, ko se ljudstvo odloča o svoji samostojnosti, o uresničenju želja in hotenj ne samo tega rodu, ampak tudi svojih prednikov. To veliko dejanje za nas in naše potomce brez primere, ki gradi na zaupanju in veri, veri vase in v vse, ki so nam odločitev pripravni, moramo opraviti dostojanstveno, s ponosom in nihče ne sme manjkati. Zakaj zavedamo se, da ravnamo prav, ko se odločamo za nekaj, kar sije to ljudstvo vedno želelo, a žalni moglo uresničiti. Srčno si želim, da bi praznik rojstva Ljubezni - Božič in Miru - Novo leto vsi praznovali v SAMOSTOJNI in NEODVISNI DRŽAVI SXOVNNI«rX Bodimo srčni - podajmo si roke vaš Župan in republiški poslanec Ervin-A. Sohwarzbarti NAŠA VRHUNSKA ALPINISTA JANEZ MEGLIC IN SILVO KARO VOŠČITA OBČANOM: Vse moči dajeva za dosego cilja, Id sva si ga postavila Malo imamo oseb in dejanj, ki so nas kot Slovenca postavila v sam svetovni vrh. Zato je tembolj dragoceno, da imamo med nami športnika alpinista Janeza Jegliča in Silva Kara, ki sta tudi naš kraj naše ljudi in ime naše občine s svojimi vrhunskimi dejanji postavila v svetovni vrh. Biti na vrhu je normalna želja ljudi, ki imajo ambicije. Talent je pogoj, brez volje, pridnosti, predanosti, naporov pa se gotovo ne doseže noben od vrhunskih ciljev. In treba je izbrati pravo smer! Ob teh športnikih, hkrati so to življenjske usmeritve, sta naša alpinista dosegla tisto, čemur rečemo svetovna špica. Da bi se mogli na mnogih naših področjih kot posamezniki in družba - mi vsi enako uspešno dokazovati in dokazati Janez in Silvo dvigata kozarce za vaše zdravje! Se mi jim dvignimo na naše skupno v lepših časih katere z največjimi srčnimi upi morda vsi dočakamo. Srečno 91! Uredništvo občin/ DOMŽALE, 20.12.1990 letnik XXIV št. 15 • 16 orocevoiec por I Glasil bcine D< Nas čas v času Čas novega leta je bolj kot katerokoli drugo obdobje čas, ko se spominjamo minevanja, čas, ki ga napolnimo z nostalgijo, opomini in obujanjem na preteklo. V decembrskih dneh pa nas taki časi - četudi ob pogledu nazaj kdaj grenki spomini kar ne pustijo v malodušje, saj nam ta čas nevsiljivo vtihotapljajo v naše razpoloženje praznično počutje, vonj potice, in vsega kar nam večini pomeni praznik... Tudi leto 1990 odhaja v pozabo. Najbrž se bomo nanj v letu 1991 večkrat spomnili, vendar z 31. 12. 1990 postaja naš včeraj. Vsak izmed nas pa poti-homa z velikim trepetajočim pričakovanjem, razmišlja o letu, v katerega vstopamo. Stojimo na začetku poti, čudno lepe, pa tudi hudo negotove poti. Vrata leta so priprta, za njimi je vrsta neznank, med njimi morda tudi nerešljive, ki nas čakajo. Vsako zase in vse skupaj bomo morali razrešiti; nekatere vsak zase in po svoje, mnogo izmed njih skupaj. bomo zmogli, hoteli, znali? Čas ne bo čakal, z enakomernimi koraki, kot vedno doslej, nas bo potiskal iz dneva v dan, iz žalosti v radost, iz ene odločitve v drugo. Spremljali ga bodo novi izzivi, nova pričakovanja, nove radosti in težave - zame, zate, za najini družini, za nas vse. Najbrž nam ne bo lahko, najbrž tudi ne lažje kot v letu, ki odhaja. Pravijo, da je upanje smisel. da upati in verjeti pomeni že biti na poti v cilj. Že danes pa vemo, da bo za vse in za vsakogar lažje, če se bomo razumeli, če bomo vedeli, da nismo sami, da lahko računamo na iskreno pomoč najbližjih: domačih, prijateljev, znancev, sodelavcev, če bomo znali še tako majhne radosti in uspehe deliti med sabo, če bomo več odprtosti, več iskrenosti in razumevanja, ki jih terjamo in pričakujemo zase, znali ponuditi tudi drugim... So stvari, ki so neobhodne in zdi se, da so te stvari prav v tem. Zato v novo leto vstopamo optimistični, z veliko razumevanja, z veliko željo, da vse leto 1991 preživimo skupaj in lepo. Vse to so tudi želje Uredniškega odbora Občinskega poročevalca, ki vam obenem želi veliko zdravja v vseh 365 dneh novega leta in vsaj eno doživetje, po katerem se boste leta 1991 radi spominjali. VERA VOJSKA, glavna urednica SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA ZBOR DOMŽALE Prevozi na plebiscit RAZGLAS DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, dne 23. decembra 1990 Glasovali bomo o vprašanju: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA? DA Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen: 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 2. Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave. NE 3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfede-ralno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE Vsak primer neudeležbo avtomatično pomeni glas proti samostojni In neodvisni Sloveniji!!! Slovenska demokratična zveza - zbor za Domžale, obvešča, da bo organizirala prevoze na volišča za PLEBISCIT, ki bo 23. decembra 1990 za vse tiste, ki bi se sicer glasovanja ne mogli udeležiti (starejši, invalidi...) Zato prosimo, da nam čimprej javite naslove takšnih ljudi. Istočasno pozivamo tudi prostovoljce - šoferje, ki bi z lastnim vozilom pomagali pri prevozih. Obe vrsti prijav pošljite na naslov: Slovenska demokratična zveza Domžale, Ljubljanska 70/1, p. p. 67. Vse informacije lahko dobite na gornjem naslovu ali po telefonu št. 721-359 od 16.30-18.30. PLEBISCIT Si že kos temu, da boš odločil sam?! samostojen da postal boš državljan?! Zrelost zdaj pokaži - vreden si svobode, spet vrnimo med evropske se narode. Sreča leži okrog nas; treba jo je samo pobrati. B2SMARQira Ju trišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. v, hm* ■■ uuirin'miHii ■ ■ ■> . i i ■ i ■ «■ i i nii ■•i r , t ■ ' • I ■ • .' i imm ■ ■■■•■»■■■»»■»••UlilHBII RAZMIŠLJANJE OB PRAZNIKIH: Mir, ljudje... Zadnje besede, ki jih pokojniku izrečejo, če se tisti, ki ostajajo, odločijo, da mu bodo na grobu spregovorili, so znane besede: Naj počiva v miru! Te besede so za marsikoga tudi edina želja, ki mu je bila kdaj izrečena v človekovem različno dolgem obstoju na zemlji. Naj počiva v miru, povedo. Zakaj omenjajo ravno mir in ne kaj drugega?! Morda zato, ker ga človek na zemlji nima, pa mu ga privoščimo vsaj po smrti? Mu je te besede - pravzaprav želje pokojniku sploh treba izrekati? Mar ni samo po sebi umevno, da ga v smrti čaka mir, samo mir in nič drugega, kot mir? Očitno in več kot žalostno je, da temu ni tako, saj se najdejo ljudje, ki zadnjih želja, namenjenih človeku ob njegovem zemeljskem odhodu ne spoštujejo; oskru-njajo grobove, teptajo cvetje, mažejo spomenike, kradejo po grobovih. Kako zmotno prepričanje, da žalijo tiste, ki v grobovih leže! Kakšna strahotna človekova zmota! Kuge, lakote in vojske, tega naj jih reši Bog, so molili, boječ se tega trojnega najhujšega zla, kar jim gaje Življenje kot šibo moglo na-vreči. Kaj strašnejšega, kot to, da ne bi bilo miru, da bi jim usoda to veličastno in neobhodno dobrino odtegnila. Mir. Spominjam se mnogih čestitk, ki sem jih bodisi kdaj prejel ali morda le prebiral. Na premnogih je bila ena izmed več želja, ki se nam ob praznikh zapišejo ta, da bi živeli v miru. Ali ni nedoumljiva tragika obstoja človeka tudi v tem, da je tistega, česar si človek najbolj želi, v življenju tako malo, ali pa je kratkotrajno in mimobežno. V svetu tačas divja po podatkih komisari-ata Združenih narodov (podatki so za oktober 1990) 58 vojn; širših in lokalnega obsega. Če prenesemo te podatke na raven držav, potem na svetu izmed treh držav statistično le dve v poprečju živita v miru, ena torej v vojni... Pa je usodna zmota tudi v tem, da so vojne samo tam, kjer zapokajo puške, zarohne oklepniki, zaregljajo strojnice in zamolklo butnejo mi-nometalci. Vojna je odnos, zdi se, čedalje bolj se zdi, da ga človek edinega največkrat še zna živeti, kot da je ta človek na svetu postavljen zato, da bo obremenjeno gorel in dogorel pripravljan edinole na spopade; četudi spopade brez pušk. Take, za vsakdanje življenje med ljudmi, v službi, doma, med svojci. In ko se temu zaveš, potem je razumljivo in spoznanje o potrebnosti drugače doživetega Božičnega voščila popolno. Jemljimo ga - to voščilo namreč - vsak po svoje, vendar vsi v želji, da ga dosežemo. ... mir ljudem na zemlji! M. Brojan PRAZNIK OTROK V HALI KOMUNALNEGA CENTRA: Otroška sreča - imenovana Miklavž - po dolgih letih Odveč je pripovedovati, daje ta prireditev pritegnila v halo Komunalnega centra množico obiskovalcev, saj se je ljudi kar trlo. Za naše predšolske otroke je v hali Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 1. 12. 1990 ob 17. uri potekal program, ki je bil vsa povojna leta strogo prepovedan. Prav neverjetno je, kako zelo so se svetile otroške očke, ki so spremljale nastopajoče. Le zakaj so morali biti za otroški praznik - miklavževanje prikrajšani otroci več generacij? Običaj je, da je miklavževanje vezano na dan pred 6. decembrom. Tudi v naši sredini smo se pogovarjali o tem datumu, vendar bi dvorano rabili že kakšen dan pred prireditvijo, saj je treba veliko dela s pripravo odra, če naj bo zadeva res kakovostna. O tem vsekakor največ ve g. Lojze Stržar, ki je vse svoje ideje uresničil na odru. Prireditev, h kateri so v največji meri prispevali organizatorji in igralci kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, je ponudila razkožno sceno... In ker tisti, ki držijo roko nad halo KC ne želijo prekinitve aktivnosti, ki redno potekajo v omenjenem prostoru, je prišlo do spremembe datuma prireditve. Tako nismo nikogar prikrajšali za izvedbo rednih dejavnosti. Pa vendar... Spremenjen datum, ki je bil uradno objavljen v Občinskem poročevalcu, je naš prvi spodrsljaj. Napako smo skušali omiliti z objavo na radiu Slovenije. Upam, da je preklrc slišala večina domžalskih staršev in da zaradi tega ni bilo preveč otroških solza. Žal nam je za vsako solzico. ki je spolzela po licu. Po Domžalah smo pred prazniki nalepili nekaj deset plakatov, ki so vabili na miklavževanje. Kot da jih je vzel sam vrag, nikjer jih ni bilo! Naročili smo nove! Vendar smo bili tokrat previdnejši in jih nalepili šele zadnjo noč. Slaba obveščenost? Se strinjam. Drugi spodrsljaj... In sama prireditev? Mislim, da je bila super. Bilo je samo preveč ljudi, ki so se hoteli Miklavža in njegovih skoraj dotakniti, saj jih ni bilo mogoče premakniti izpred odra in tako drugi niso mogli videti vsega. Tretji spodrsljaj ! Sicer pa vam lahko povem, da imam z ljudmi tudi drugačne, lepše izkušnje. Z delom programa smo obiskali tudi KS Blagovica in obdarili tamkajšnje otroke. Prav vsak otrok se je po prejetju skromnega darilca usedel nazaj na svoje mesto in čakal. Niti en sam ni pohitel k vratom, čeprav so prispeli iz bližnjih hribov, ki niso tako blizu. Tudi starši so spoštljivo čakali. Nagrajeni so bili z dodatno skladbo, ki bi jo v domčalski hali igrali sami sebi. Če potegnem črto pod vsem in sešte-jem naše organizacijske napake, lahko ugotovim, da so pač tu. Da pa jih ni bilo še več. se moram zahvaliti številnim ljudem, ki so nesebično pomagali. Bili so tudi taki. ki so nam pomoč odklonili. Tudi tem se zahvaljujem! Bogatejša sem za izkušnjo več. ki jo bom v nadalje upoštevala. Slovenski krščanski demokrati DARINKA GRUM ... seveda pa tudi strašnih peklenščkov - parkeljnov ni manjkalo. Župan na terenu »V Domžalah nimamo primerne kulturne dvorane,« je bilo prvo mnenje na županovem obisku namenjenemu vsem trem domžalskim KS in nanj se je potem navezalo kar nekaj prisotnih. Odgovor je treba iskati v sanaciji Glasbene šole, ki je predvidena, zanjo pa ni denarja, nekje v srednjeročnem planu je tudi lokacija novega doma, podpira se prizadevanja za ureditev letnega gledališča ob Ljubljanski cesti, kjer aktivno društvo Češmin načrtuje nov kulturni center, ki naj bi bil nekaj več. Vendar tudi v kulturi ne bo šlo brez ekonomskih osnov, brez dogovora o lastništvu, namembnosti in vzdrževanju. Drobni problemi Ekonomskih osnov pri izgradnji Deteljice zanesljivo ne bo, bo pa večja prometna varnost, enako tudi pri potrebni ureditvi železniškega podhoda in realizaciji drugih prometnih rešitev. Razširitev in ureditev pokopališča je v programih, enako tudi nadaljnja izgradnja plinovoda, ki naj bi prispevala k čistejšemu zraku, do konca leta 1990 bodo povsod zapeli telefoni, tudi javno razsvetljavo bo potrebno urediti, pa ne le na Poljski cesti, začete so že aktivnosti pri ureditvi mostu v Studi, izvajajo se dela na povezovalni cesti med Virom in Ihanom, velike poplave menda še ni, probleme pa bodo zanesljivo pomagali reševati tudi privatniki), ni šlo pa tudi brez opozoril v zvezi s komunalno dejavnostjo in siceršnjim razvojem mesta v prihodnje, pri čemer vse prevečkrat upoštevamo le parcialne interese. Skupaj z arhitekti in drugimi strokovnjaki naj se dolgoročno načrtuje razvoj mesta in v tem sklopu skuša poiskati tudi lokacijo za centralno cerkev. Organiziranost mesta Sedanja organiziranost v mestu zahteva podrobno analizo, katere osnova naj bi bila boljša povezanost ter več nastopanja Domžal kot mesta. Spremembe bo prinesla Župan na obisku v domžalskih krajevnih skupnostih. opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, ki jih doslej nismo odpravili. Kaj bo s številnim prometom na Krakovski cesti, čemu bomo namenili stavbo nekdanjega doma upokojencev v Domžalah, so bila vprašanja, na katera bo treba še odgovoriti. Ninam Domžalčani pa hočejo odločati tudi pri bodočih lokacijah cest, ki naj bi spremenile tudi vhod v Domžale, želijo vedeti, kje, kdaj in do kam avtocesta, kaj bo narejenega, da bodo tudi Domžale imele svojo (dušo«, da bo ohranjen stari del Domžal, kako se bo bodočim rodovom ohranilo zdravo in čisto okolje. Prisotne je zanimalo, kako se bodo vrtci in šole prilagajale novemu evropskemu delovnemu času (pravega interesa med starši ustava, učili bi se lahko na organiziranosti lokalne samouprave pri naših sosedih, kjer je bistveno preprostejša, pa veliko učinkovitejša. Odborniki se morajo tesneje povezati z okoljem, ki jih je izvolilo, pa več obveščenosti vsem tudi ne bi škodilo, čeprav se iz Občinskega poročevalca marsikaj izve. Ob zaključku pa še nekaj informacij o predlaganem plebiscitu in kljub ne preveč dobri udeležbi, se je zanimivo srečanje po nekaj več kot 3 urah intenzivnega pogovarjanja sklenilo. Po udeležbi sodeč problemov v Domžalah ni, ali jih pa ne želimo načenjati, kdo bi vedel! Skupna skrb za Črni graben jutri Dvorano v Kulturnem domu v Lukovici so dodobra napolnili občani bližnjih 4 krajevnih skupnosti: največ jih je bilo iz Lukovice, spregovorili so krajani iz prevojske KS, oglasilo se je vodstvo KS Ra-folče, medtem ko iz KS Zlatega polja najbrž ni bilo nikogar - alt pa se ni oglasil. Razgovor, ki ga je v odsotnosti župana, kot poslanec je bil na seji republiške skupščine, vodil Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta SO Domžale, je bil raznovrsten, pester, na trenutke polemičen, skupaj pa bi ga lahko poimenovali tudi skrb za Črni graben jutri. Skrb za mladi rod Da nas skrbi za naš mladi rod, so dokazali na vseh razgovorih. Najmanj eden, v Lukovici pa kar več, sogovornikov je opozorilo na prometno varnost na magistralki pa tudi sicer. Magistralno cesto prečka vsak dan najmanj 300 šolarjev - navadno kljub opozorilom po najbližji poti, pa tudi sicer je označenih prehodov malo, semaforja, podvoza ali nadvoza pa nobenega. Kdaj bo drugače, ni vedel povedati nihče, dobili so le zagotovilo, da je to prioritetna naloga IS SO Domžale, o končnih rezultatih teh prizadevanj odloča z denarci in dovoljenji republika. Enako je z izgradnjo bodoče avtoceste: prebivalci Črnega grabna je ne »marajo«, saj imajo že tako premalo prostora, zato naj se umakne na obrobje in to čimpreje. Danes je že nekaj desetletij prepozno, čez koliko desetletij bo, ne ve pravzaprav nihče. Delež k prometni varnosti bo tudi avtobus, ki naj bi otroke »pobiral« ob šoli, ne pa na postajah, šola in starši pričakujejo razumevanje prevoznika, bumperjev, ki naj nas bo upočasnili, ne dovoljuje zakonodaja, morda bo jutri drugače. Melioracije, regulacije Zlasti prisotni kmetovalci in lastniki melioriranih zemljišč niso zadovoljni z delom izvajalcev, tudi rokov se ne držimo, to pa povzroča slabo voljo, neobdelano zemljo, da o sosedskih sporih ne govorimo posebej. Pripomb, predlogov, pobud v zvezi s tem je bilo veliko, uskladili naj bi jih na posebnem sestanku prizadetih krajanov z izvajalci, nadzorno službo in Kmetijsko zadrugo Emono. Sestanek naj bi bil čimprej, čimpreje pa tudi konkretni posegi, ki bodo omogočili kvalitetno obdelavo zemlje. Čebelarski dom, grad, prostor za prireditve Imena s katerimi se srečujemo ob vsakem obisku na tem koncu. Čebelarska zveza poizkuša sredstva za dokončno ureditev »zaklete kraljične« dobiti od republike, če jih od tam ne bo, potem ne vedo, kaj bo, sami denarja namreč nimajo. Predlagajo, da tudi občina razmišlja, kaj bi z čebelarskim domom. Grad se ruši, vremenske neprilike mu škodujejo, je velika nevarnost za stotine šolarjev, ki hodijo vsak dan mimo njega in v otroških igrah iščejo skrite zaklade. Rešitev je njegova sanacija, kjer je problem denar, za silo bi šlo s prestavitvijo poti. Aktivno turistično društvo, ki ga celotna Slovenija pozna po Rokovnjaškem taboru, želi imeti zagotovilo, da lahko organizira prireditev v času, ko mu najbolj ustreza, predlaga najemno pogodbo med lastniki travnika in turističnim društvom. Razvijamo se... S krajevnim samoprispevkom so v Lukovici naredili Že veliko, tudi sedaj imajo že opravljena zemeljska dela v Trnjavi in na cesti Pre-serje-Bobovnik, enake želje imajo tudi v Sp. Prapročah. Občina bo pomagala - v okviru finančnih možnosti in skupnega programa. Radi bi še dokončanje kanalizacije, posebej so vsi prisotni opozorili na sanacijo škode po poplavah (škoda na kmetijskih zemljiščih, na cestah, drugih objektih). Posebej je bil izpostavljen problem vzdrževanja cest. Direktor Cestnega podjetja VViliempart je bil kratek: denarja za več, kot naredijo, ni in če hočejo boljše ceste, potem več denarja... pa bo. Se strinja tudi, da se prometna signalizacija ne vzdržuje tako kot bi bilo treba, ampak dragi moji, denarja je le za 3 nove znake... v celem letu... Sanacija cestne skakalnice na cesti proti Sp. Prapročam naj se izvede ob upoštevanju predlogov krajanov, telefoni bodo - planirani so do konca 1993, ogledalo ob odseku za Vrbo mora KS postaviti sama, koliko bo občin od sprejema ustave v Domžalah se ne ve, najbrž spremembe bodo, imajo pa krajani možnost, da v razpravah sodelujejo. In so sodelovali, v dvorani se je izmed 70 prisotnih oglasila blizu polovica, ostali so poslušali, zmigo-vali z glavami in rameni in bili (ali pa tudi ne) zadovoljni z večerom polnim informacij, predlogov, pobud, od katerih pa smo marsikatero slišali že vsaj desetič... upamo, da tokrat ne brez uspeha. V. v. Državno odlikovanje Petni Primožiču Na svečanosti - sprejemu za naša vrhunska alpinista Silva Kara in Janeza Jegliča je predsednik Sob Domžale Ervin A. Schvvarzbartl podelil tudi visoko državno odlikovanje, ORDEN REPUBLIKE z bronastim vencem našemu done-davnemu županu Petru Primožiču. Petru Primožiču ob visokem državnem odlikovanju iskreno čestitamo. En župan čestita prejšnjemu. Ob podelitvi državnega odlikovanja Petru PRIMOŽIČU, prejšnjemu domžalskemu županu. Vino pij iz metle steklenice, učenost iz velike. Kitajski pregovor Vabilo Vabimo vas, da se v nedeljo, 23. decembra 1990 udeležile glasovanja na plebiscitu o samo-stojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Vsa glasovalna mesta (volišča), določena z odločbo o določitvi glasovalnih mest in ob-moiij glasovalnih mest v občini Domžale bodo odprta od 7. do 19. ure. Pravico glasovanja na plebiscitu imajo državljani Republike Slovenije ali katerekoli druge republike, ki Je konstitutivni del SFRJ, ki so dopolnili IS let starosti in imajo poslovno sposobnost ter imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, pa tudi jugoslovanski državljani, ki so u za stalno odselili iz kraja svojega stalnega prebivališča In si pridobili novo stalno prebivališče v tujini, pri čemer je bih zadnje stalno prebivališče pred izselitvijo iz Jugoslavije na območju Republike Slovenije. Občinska volilna komisija bo vsem volilcem posredovala vabila. Tisti, ki vabila eventualno ne bodo dobili, naj se kljub temu oglasijo na najbližjem glasovalnem mestu, s seboj pa naj imajo osebni dokument. V posebnih primerih, o teh boste obveščeni preko dnevnega časopisja, se bo mogoče udeležiti izrekanja oz. plebiscita že pred 23. decembrom 1990, če bo glasovalni upravičenec ta dan odsoten. Občinska volilna komisija pa opozarja tudi na t. im. mobilne volilne odbore, ki bodo omogočili glasovanje vsem, ki zaradi bolezni ali drugih vzrokov ne bi mogli sami priti na glasovalno mesto, kjer so vpisani v volilni imenik, in bodo želeli glasovati ter bodo svojo željo posredovali volilnemu odboru. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA 20. NOVEMBER - PRAZNIK TERITORIALNE OBRAMBE: Zaupamo v uaso teritorialno obrambo Saj bi ne bilo potrebno, da bi vojaške, polvojaške in civilnozaščitne organizacije v razvitih demokracijah vzbujale pozornost občanov - če bi bili ljudje med seboj strpni, urejeni, interesi ljudi pa ne preveč divergentni. Pa je žal tako, da je ta interes za te vojaške, polvojaške in civilnozaščitne organizacije potreben; pa ne le interes, skrb za to je nujna, da se zaščitijo svoboda, osebna integriteta, premoženje. V Domžalah smo v tej smeri storili doslej veliko: tako glede opremljanja, usposabljanja, vnašanja novosti v različne oblike dela. ki so že dale zelo dobre rezultate. V občinskem štabu Teritorialne obrambe smo dali veliko pozornosti prostorski in manevrski strukturi, ki ji ugled in potencialno moč zagotavlja resnost in delo starešin, rezervistov in vseh, ki so vanjo vključeni. V teh. za Slovenijo usodnih dneh. dobiva TO vse večji pomen kot zametek bodočih oboroženih slovenskih sil. ki bodo ščitile demokratične pridobitve zadnjih volitev. Bolj kot se približujemo dokončni samostojnosti. ki jo bomo kot voljo občani plebiscitarno izrazili, bolj je jasno, da potrebujemo varnost pred vsemi, ki bi nam želeli to voljo preprečiti. TO nam to varnost lahko zagotovi! Verjamemo, da jo tudi hoče. zna in zmore... Teritorialni obrambi zaupamo! Kakršnakoli zloraba tega zaupanja bi bila usodna za nadaljnjo perspektivo Slovenije. Zavezani miru. samostojnosti, poklicani v sistem enotne obrambe zaščite interesov majhnega a žilavega naroda - Slovencev, ki hočejo biti nikomur uka-zovalci, le gospodarji na svojem... Na podlagi 7. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, štev. 44/90) in 25. člena Zakona o volitvah v skupščini (Uradni list SRS, štev. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, štev. 10/90) izdaja Občinske volilne komisije Domžale ODLOČBO o določitvi glasovalnih mest v občini Domžale in območjih glasovalnih mest za glasovanje oseb, ki imajo splošno volilno pravico, o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990: 1. Krajevna skupnost Blagovica GLASOVALNO MESTO 1 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica. Gabrje pod Špilkom; Golčaj. Jelša. Korpe. Mali Jelnik. Podsmrečje. Prevoje, Prilesje. Spodnji Petelinjek. Veliki Jelnik. Vcšce. Vranke. Zgornje Loke. Zgornji Petelinjek, Zlatenek; 2. Krajevna skupnost Češnjice GLASOVALNO MESTO 2 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa. Poljane nad Blagovico. Selce; 3. Krajevna skupnost Dob GLASOVALNO MESTO 3 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob. Želodnik; GLASOVALNO MESTO 4 - PRI PAVLU MARINČKU, Češenik 9, Češenik, Turnše GLASOVALNO MESTO 5 - JAMARSKI DOM NA GORJUŠI Brezovica pri Dobu. Gorjuša. Laze pri Domžalah. Trojica. Žeje; 4. Krajevna skupnost Domžale - Slavka Šlandra GLASOVALNO MESTO 6 - SKUŠ - KOVINARSKA ŠOLA. Ljubljanska 105. Domžale Domžale: Kamniška c. 7. 11. 12, 13; 14, 16. 18. Levstikova c, Ljubljanska c. 100. 101. 102. 103. 106. 108. 110. 112, 114. 116, 118. 119a. 120, 124. 126. 128. 130, 131, 132, 134, 135. 136, 138, 140. Ul. Nikola Tesla; Ul. Toneta Tomšiča. Vodopivčeva ul.; GLASOVALNO MESTO 7 - KOMUNALNI CENTER - LIKOVNA GALERIJA Domžale Domžale: C. talcev 2. 4. 5. Lobodova ul.. Titov trg 2. 5. 6. 7, 8. Ul. Ljube Šercerja, Zupančičeva ul.; GLASOVALNO MESTO 8 - MALA DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VHOD ZADAJ Domžale: Ljubljanska c. 73, 77, 81'. 83. 85. 87. 89, 91. 93, 95, 97. 99; GLASOVALNO MESTO 9 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, C. talcev 7, Domžale Domžale, Cesta talcev 7; GLASOVALNO MESTO 10 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Titog trg 2, Domžale Domžale: C. talcev 12, 17, 17a 18, 19, 19a. 19c, 20, 21, 22, 23. Ul. Veljska Vlahoviča la. lb, lc, ld. le, 3, 3d, 5, 7, 9, 11; GLASOVALNO MESTO 11 - OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE I, Domžale Domžale: Šlandrova ul, Ul. Veljka Vlahoviča 2a. 2b. 2c. 2d. 4a, 4b. 4c. 4č, 4d, 35; GLASOVALNO MESTO 12 - OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE II, Domžale Domžale: Bistriška ul. 1. la. 2. 3. 3a, 4, 5. 6, 6a. 7, 8, 9. 10. 11. 12, 13. 14, 15, 16. 17, 18. 19. 20, 21, 22, 23, 24. 25. Chvatalova ul.. Detelova ul.. Ješetova ul.. Kidričeva c, Kraigherjeva ul.. Ljubljanska c. 107. 111. 113. 117. 119. 121. 123. 127. 129. 133. 137, Murnova ul.. Rojska c, Sejmiška ul.. Ul. 29. novembra. Vegova ul.; GLASOVALNO MESTO 13 - OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO DOMŽALE. Domžale Domžale: Adamičeva ul., Breznikova ul. Jarčeva ul. 1,2.7,12,13, 18, 23; Kettejeva ul. 13. Koširjeva ul., Kovičeva ul., Marokova ul., Mausarjev trg 5. 11; Peternelova ul. 1, 12, 14, 17, 19, 21; Rozmanova ul.. Trdinova c. Zoranina ul. brez številk 18, 19. 20, 21, 22. 23. 24. 25, Rodica, Mavsarjev trg 5; GLASOVALNO MESTO 14 - SKUŠ. USNJARSKA ŠOLA, Ul. talcev 19a. Domžale Zaboršt: C. padlih borcev. Hauptmanova ul.. Pot kurirjev. Pot za Bistrico, Ul. 3. septembra, Zaboršt 17. 38; 5. Krajevna skupnost Domžale - Vencelj Perko GLASOVALNO MESTO 15 - BIFE KIVI. DEPALA VAS Depala vas GLASOVALNO MESTO 16 - GASILSKI DOM STOB, Domžale Domžale: Koščeva ul.. Krožna c. Ljubljanska c. od št. 1 do št. 45 ter št. 47. 49, 49b. 51. 53. 55. Na Zavrteh. Poljska pot. Pot na Pridavko, Stobovska c, Trubarjeva ul.. Trzinska ul.. Vojkova ul.; GLASOVALNO MESTO 17 - KNJIŽNICA DOMŽALE. Domžale (vhod zadaj - pri prostorih KS Venclja Perka) Domžale: Cankarjeva ul. 1. lb. 3, Ljubljanska c. 46, 48, 52, 54, 54a, 59, 61. 61a; Partizanska ul.. Prečna ul.. Tabor 1. 2, 3. 3a, 4. 5. 6, 6a. 7. 8. 9. 10, U, 12. 16. 17. 18. Taborska c. Varškova ul.. Vodovodna c; GLASOVALNO MESTO 18 - OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE - STARA STAVBA (vhod z dvorišča) Domžale: Kajuhova c. 6. 7. 8. 9. 10. 11, 12, 13, 14. 15, 16. Kersnikova ul.. Kolodvorska c. Ljubljanska c. 56. 58. 60. 62. 63. 64 , 65 . 65a. 66. 67. 67a. 68. Nova ul.. Obrtniška ul.. Prešernova c. Roška ul.. Ul. Urha Stenovca. Zormanova c. 1.2. 3.4. 5.8.9. 11. 12. 13. 14. 15, 16. 17, 24. Železniška c; GLASOVALNO MESTO 19 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE. Kolodvorska 8. Domžale Domžale: Kamniška c. 2. 3. 5. 5a. 6. 8.9. 10.13d. 15, Ljubljanska c. 72. 72a. 76, 76a. 80. 80a. 84. 88, 92. 96. 114a. Masljeva c; 6. Krajevna skupnost Domžale - Simon Jenko GLASOVALNO MESTO 20 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE. Ul. Simona Jenka 11 Domžale: Cankarjeva ul. 4, 5. 5a, 5b. 5c. 6. 7, 7a. 8, 9. 10. 11. 12. 13. 13a. 14. 15. 16. Kajuhova c. 1. 2. 3. 4. 5. Ljubljanska c. 71. Savska c. od št. 1. do št. 45a in št. 50. Tabor 13. 14. 14. 15a. Ul. Simona Jenka; GLASOVALNO MESTO 21 - AMD DOMŽALE. Krakovska. Domžale Domžale: Aškerčeva ul. Brejčeva ul. C. talcev 1. 6. 9. 11. 14. 14a. 15. 16. 16a. Karlovška c. Kasalova ul.. Kopališka c. Krakovska c. Mačkovci. Stranska ul.. Ul. Antona Skoka. Usnjarska ul.. Vodnikova ul.; GLASOVALNO MESTO 22. - GASILSKI DOM STUDA. Domžale Domžale: C. talcev 53a. Radio c. Savska c. 46. 47. 48. 49. 51. 52. 53. 53a. 54. 55. 57, Študljanska c. Šentpavel pri Domžalah; 7. Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata GLASOVALNO MESTO 23 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMEU Dragomelj. Pšata - 8. Krajevna skupnost Homec-Nožice GLASOVALNO MESTO 24 - GASILSKI DOM HOMEC Homec in Nožice: Bolkova ul.. Gostičeva c. I. ulica. II. ulica. III. ulica. IV. ulica."V. ulica. Vaška pot od št. 28 do št. 37. VII ulica od št. 13 do št. 35. VIII. ul. 4. 5. 6, 7. 8. 9. 10, 12, Grašičeva ul.. Partizanska ul., Pionirska ul.. Šeskova ul.. Preserje pri Radomljah: Vaška pot 28. 29. 32. 34; 9. Krajevna skupnost Ihan GLASOVALNO MESTO 25 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Brdo. Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu; GLASOVALNO MESTO 26 - SAMOSTAN MALA LOKA Bišče. Mala Loka; 10. Krajevna skupnost Jarše-Rodica GLASOVALNO MESTO 27 - STARA OSNOVNA ŠOLA SPODNJE JARŠE Domžale: Jarčeva ul. 3. 4. 5. 6, 8, 9. 10. 11, 15, 16, 20, 21. 22, Kamniška c. 17. Kettejeva ul.. Mausarjev trg 12, Peternelova ul.. Šubljeva ul.. Zoranina ul. 18, 19, 20, 21. 22. 23, 25, Rodica, Dragarjeva ul.. Fajfarjeva ul.. Groblje. Kamniška c. 15. 17, Miševa ul., Perkova ul., Petrovčeva ul., Zormanova ul. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, Slomškova ul., Spodnje Jarše, Jelovškova ul.. Spodnje Jarše; GLASOVALNO MESTO 28 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše. Zgornje Jarše; 11. Krajevna skupnost Krašnja GLASOVALNO MESTO 29 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno, Krašnja. Spodnje Loke. Žirovše; GLASOVALNO MESTO 30 - PRI IVANU URBANIJU. KRAJNE BRDO 3 Krajne brdo. Vrh nad Krašnjo; 12. Krajevna skupnost Krtina GLASOVALNO MESTO 31 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Brezje pri Dobu, Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan, Rača, Račni vrh; 13. Krajevna skupnost Lukovica GLASOVALNO MESTO 32 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Pra-preče. Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče; 14. Krajevna skupnost Mengeš GLASOVALNO MESTO 33 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole; GLASOVALNO MESTO 34 - OBRTNA ZADRUGE ZORA MENGEŠ Mengeš: C. Kokrškega odreda, Dragarjev ul.. Gorenjska c. Jama, Kamniška c. Kolodvorska c. od št. 1 do št. 20 ter št. 22, 24. 25, 26, 27, Kosmačeva ul., Koščeva ul., Koželjevo nabrežje. Medvedova ul., Novakova ul., Osojnikova ul., Prešernova c, Strehov-čeva ul., Šinkova ul., Šlandrova ul.. Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje; GLASOVALNO MESTO 35 - DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Dermastjeva 4, 6, 8, 12, 14, Kolodvorska c. 2a, 2b, 2c, Slamnikarska ul. 20a, 20b, 21a, 21b, 21c, 27, Glavni trg 13, Glavarjeva ul., 13, 13a, 13b, 14, 15, GLASOVALNO MESTO 36 - KULTURNI DOM MENGEŠ Mengeš: Dermastjeva ul., Dolinškova ul.. Glavarjeva ul.. Glavni trg, Gorjupova ul., Kersnikova ul.. Keržanova ul., Kidričeva ul., Lavričeva ul., Mehletova ul., Prelovškova ul., Slamnikarska ul. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18.19, 20.21.22, 22c, 23.24, 25,26. Ul. talcev. Vrhovnikova ul.. Zavrti; GLASOVALNO MESTO 37 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Mengeš: Blejčeva c. Cankarjeva ul,, Partizanska c, Proletarska ul.. Stara pot, Trdinov trg, Ul. vstaje; GLASOVALNO MESTO 38 - GLASBENA ŠOLA II Mengeš: C. 8. julij. Cesta OF. Glavičeva ul., Jelovškova ul., Liparjeva c, Muljava, Ogrinovo, Pot Rašiške čete. Pristava, Ropretova pot, Škofičeva ul.. Tomšičeva c; GLASOVALNO MESTO 39 - TRAK MENGEŠ - NOVI OBJEKT Mengeš: Hribarjeva ul., Maistrova ul.. Murnova ul., Ul. dr. Zajca, Ul. Mengeške skupine, Zadružniška ul., Zoranina ul.; GLASOVALNO MESTO 40 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Loka pri Mengšu, Grajska c, Mušičeva c. Na gmajni, Na ulicah. Pot na Dobeno. Stoparjeva ul.. Trzinova c, Dobeno; 15. Krajevna skupnost Moravče GLASOVALNO MESTO 41 - PARTIZANSKI DOM MORAVČE Moravče: Čebulova ul.. Detelova c, Marokova ul.. Partizanska c, Šlandrova c, Tomanova pot. Trg svobode. Vegova ul.. Pod-stran. Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah; GLASOVALNO MESTO 42 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: C. heroja Vasje, Masljeva c. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava; GLASOVALNO MESTO 43 - PRI URANKARJU, GABRJE 6 Gaberje pod Limbarsko goro, Hrastnik. Limbarska gora. Selce pri Moravčah, Ples. Mošenik; GLASOVALNO MESTO 44 - PRI JOŽETU MARČUNU, NE- GASTRN 16 Negastrn, Podstran 9. Pogled. Serjuče, Soteska pri Moravčah. Vinje pri Moravčah; GLASOVALNO MESTO 45 - GASILSKI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah. Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica; 16. Krajevna skupnost Peče GLASOVALNO MESTO 46 - GASILSKI DOM PEČE Križate. Peče. Ples 8. 9. Podgorica pri Pečah. Pretrž. Zgornje Koseze; GLASOVALNO MESTO 47 GORA PRI PEČAH 16 Gora pri Pečah; PRI VALENTINI LAVRINC. 17. Krajevna skupnost Preserje GLASOVALNO MESTO 48 - OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE Preserje pri Radomljah, Bistriška ul.. Gajeva ul.. Igriška ul., Kajuhova ul.. Kamniška c, Levstikova ul., Pelechova c. Staretova ul.. Tovarniška ul.. Vaška pot od št. 1 do št. 27a in 28a, VI. ulica, VIL ulica - del št. 1, la, 2, 2a, 3. 5. 7. 8. 9, 10. 11, 12, 14. VIII. ulica št. 1, 2. 3; 18. Krajevna skupnost Prevoje GLASOVALNO MESTO 49 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica. Prevalje. Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici. Vrba; 19. Krajevna skupnost Radomlje GLASOVALNO MESTO 50 - KULTURNI DOM RADOMLJE Hudo št. 1, 2, 3,4, 5, 5a, 5b, 6, 7,8. 9.9a, 10,11, 12,13.14, 15,16, 17, 18, 18a, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 24a, 25, 30, 31, 32, 33, 34, 35 38, 39, 41, 42, 44, 47, 48, 49. 50. 51, 52, 54, 55, Radomlje: Bukovčeva c. Cesta borcev, C. Radomeljske čete št. 1,2, 3,4,5, 5a. 6, 7. 8, 9. 10, 11. 14.15,17. 18. 20, 22. 22a, 22b, 23, 24, 24a. 24b, 24c, 25, 25a, 26, 27, 28, 28a, 28b, 29, 30, 31, 32a, 33, 34, 35, 35a, 36, 37, 38, 38a, 39. 40a, 40b, 45, 55, 58, 59, 60, 61, Dermastjeva ul., Gregorčičeva ul., Pernetova ul.. Pod hribom. Prečna ul., Prešernova c, Ravnikarjeva ul.. Šlandrova ul. Trata, Triglavska ul., Ul. Pirš. J. Luke, Škrjančevo; 20. Krajevna skupnost Rafolče GLASOVALNO MESTO 51 - BIFE DOBERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje; 21. Krajevna skupnost Rova GLASOVALNO MESTO 52 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje, Hudo 26, 27, 27a, 28, 29, 36,; Jasen, Kolovec, Radomlje: C. Radomeljske čete št. 40, 41, 42, 43, 44, 44a, 44b, 44c, 46, 48. 49. 49a, 53, 54, 56, 57,; Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče; 22. Krajevna skupnost Trojane GLASOVALNO MESTO 53 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, v Zideh, Zavrh pri Trojanah; GLASOVALNO MESTO 54 - PRI CIRILU SMRKOUU, ŠENTOŽBOLT1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak; 23. Krajevna skupnost Trzin GLASOVALNO MESTO 55 - OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ TRZIN I Trzin: Habatova ul., Jemčeva c, Kmetičeva ul.. Ljubljanska c. Mengeška c. Za hribom, Kidričeva c, Ul. Rašiške čete, Zor- kova ul.. Kratka pot: GLASOVALNO MESTO 56 - OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ II Trzin: Mlakarjeva ul., Lobodova ul.. Partizanska ul., Cankarjeva ul.. Ploščad dr. Tineta Zajca, Rakefova ul., Ul. 7. julija. Ulica Kamniškega bataljona. Ulica OF, Zupančičeva ul., Bergantova ul., Košakova ul.. Pernetova ul., Reboljeva ul., Trdinova ul., Ul. bratov Kotar, Dobrave, Špruha, Peske, Motnica, Blatnica, Planjava, Brodišče, Gmajna; 24. Krajevna skupnost Velika vas - Dešen GLASOVALNO MESTO 57 - DOM DPO VELIKA VAS - DEŠEN Dešen, Hrib nad Ribčami. Katarija. Spodnji Prekar, Velika vas. Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar; 25. Krajevna skupnost TOMA BREJCA VIR GLASOVALNO MESTO 58 - DELAVSKI DOM VIR Vir, Aljaževa ul., Bevkova ul.. Borova ul., Bukovčeva ul.. od št. 1. do 20., Čufarjeva ul., Dvoržakova ul., Koliška ul.. Litijska ul.. Rožna ul.. Sončna ul., Šaranovičeva c. Tkalska ul., Zoisova ul., Podrečje; GLASOVALNO MESTO 50 - VRTEC DR. IGOR Vir Vir: Bukovčeva ul. od št. 21 do št. 54, Erjavčeva ul., Gubčeva ul., Finžgarjeva ul., Hubadova ul., Ipavčeva ul., Jurčičeva ul.. Ku-harjeva ul., Linhartova ul.. Maistrova ul., Nušičeva ul.. Osojna ul.; GLASOVALNO MESTO 60 - UPRAVA PAPIRNICE KOLI-ČEVO Vir: Parmova ul.. Robova ul., Stritarjeva ul., Šubičeva ul., Tolstojeva ul., Metelkova ul.. Papirniška ul., Umekova ul., Valvazor-jeva ul., Zrinjskega ul., Žnidaršičeva ul., Kolicevo; 26. Krajevna skupnost Vrhpolje - Zalog GLASOVALNO MESTO 61 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI NA VRHPOLJU Spodnja Javorščica, Spodnji Tustanj, STegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javorščica, Zgornji Tustanj: GLASOVALNO MESTO 62 - PRI VINKU KEPCU, ZALOG POD TROJICO 7 Dole pod Trojico, Goričica pri Moravčah, Kokošnje, Selo pri Moravčah, Zalog pod Trojico; 27. Krajevna skupnost Zlato polje GLASOVALNO MESTO 63 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POUE Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna. Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 10800-65/90-9 Datum: 11. 12. 1990 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Aleš Butala, dipl. pravnik, 1. r. V bogastvu človeško srce prej otrdi kot jajce v kipeči vodi. IiUdvrl/J BOSNI ŠESTO SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V DVEH DELIH: Proračun in vroče teme: rekonstrukcija M-10 in gradnja avtoceste ••. Šesta skupna seja odbornikov vseh treh zborov občinske skupščine je bila opravljena v dveh delih. Prvi del v četrtek, 22. novembra 1990 (prekinjena je bila po odboru zaradi nesklepčnosti), drugi del pa je potekal v torek, 4. decembra. V prvem delu poteka seje so se odborniki največ zadržali ob osnutku odloka o proračunu občine Domtale za leto 1991. »Osnutek proračuna sloni na predpostavkah, na nekaterih naših predvidevanjih, ki ni nujno, da se bodo uresničila, saj sedanje razprave in razmišljanja o sistemu financiranja javnih financ praktično vse postavljajo na glavo,« je bila ena od misli Zorana Kramžarja, podpredsednika Izvršnega sveta, ki je delegatom predstavil osnutek proračuna občine Domžale za leto 1991, ob tem pa že takoj lahko zapišemo, da je na nadaljevanju seje Skupščine občine Domžale bil sprejet sklep o začasnem financiranju za začetek leta 1991. Delegati domžalske skupščine po novem - po zgledu na višjih instancah dajejo soglasja ali izražajo nasprotovanja z zelenimi in rdečimi kartoni. Kdor se vzdrži, pokaže listek peščene barve. Ker so delegati kompletno gradivo prejeli, je bila uvodna informacija kratka, razprava pa precej daljša. Omenimo nekaj pripomb iz razprave: KS Ihan je pismeno posredovala pripombo na »komunalni del« proračuna, Anamarija Cerar pa je predstavila stališče Komisije za razvoj podeželja, ki zahteva večjo skrb podeželju in v okviru te predlagala naslednjo prioriteto: zdrava pitna voda. zadovoljiva električna napetost, primeren nivo razvoja telefonije, asfaltiranje cest. kjer naj bi upoštevali načelo, da mora biti asfaltna cesta urejena do 500 oz. 1000 m do posamezne domačije. Po mnenju komisije se vsa ostala izgradnja infrastrukture lahko sofinancira s sredstvi proračuna šele, ko so uresničene prioritete. Sploh so imeli največ pripomb delegati Zbora krajevnih skupnosti, v glavnem pa so se nanašale na »komunalni« del proračuna: Tako smo slišali pripombe Karla Grada, KS Slavko Šlander. Karla Streharja iz KS Vencija Perka. Janeza llčakarja iz KS. Moravče, pa Janeza Cerarja iz KS Radomlje, oglasil se je Marjan Sare iz KS Rova. svoje mnenje pa je podal tudi France Gorše, predsednik Družbenopolitičnega zbora naše občine. Ciril Smrkolj, Zbor združenega dela ter Tomaž Štebe in Marjan t cncelj. delegata Družbenopolitičnega zbora so podprli stališča Komisije za podeželje, medtem ko je Peter Primožič razpravljal o problematiki sistema »polnjenja« različnih proračunov, opozoril pa tudi na potrebnost rekonstrukcije Glasbene šole, za kar sredstev v proračunu ni. Za rešitev tega problema se je zavzela tudi Jelka Habjan, delegatka Družbenopolitičnega zbora, ki je ob tem omenila tudi problem tržnice za kmetijske pridelke v Domžalah in ureditev železniškega prehoda v Depali vasi in Domžalah. K razpravi se je prijavila tudi Cveta Zalokar Oražem, Družbenopolitični zbor, ki je opozorila, da se splošni del proračuna povečuje za okoli 130%, medtem ko bo denarja za družbene dejavnosti manj. Predlagala je, da se v proračunu določijo deleži za posamezno družbeno dejavnost, ob rem pa na konkretnem primeru domžalske KNJIŽNICE ponazorila, kako predlagana sredstva ne zagotavljajo več njene samostojnosti. Omenimo še pobudo Marjana Cenclja, Družbenopolitični zbor, da bi v proračunu moral najti svoje mesto tudi Dom na Trojici ter jedrnato izjavo Karla Svetlina, delegata iz KS Vrhpolje-Zalog, ki je rekel: »Indeks za pospeševanje proizvodnje hrane je tako majhen, da če gledam vse ceste, domove, sam ne vem, če bomo kaj rabili, če ne bomo nič jedli...« Osnutek proračuna za leto 1991 je bil sprejet, posredovan v javno razpravo, že na sami skupščini pa je Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale opozoril na nujnost določitve prioritet znotraj posameznih dejavnosti (tudi in predvsem komunale), saj za vse zanesljivo ne bo denarja. Informiral je delegate, da so bili opravljeni razgovori z vsemi vodstvi krajevnih skupnosti, da pa najbrž več kot smo v letu 1990, v letu 1991 ne bo mogoče narediti. Republiška uprava za ceste je zagotovila kar več svojih sodelavcev, ki so pojasnjevali strokovne odločitve, ki so bile v različnih fazah priprav na rekonstrukcijo ceste M-lo in avtoceste, ki bo tekla skozi občino - že sprejete. Predočili so nam. da sta na vsej trasi od Ljubljane do Celja najbolj obremenjena odseka Ce-Ije-Vransko ter Domžale-Ljubljana. Dnevni pretok vozil od trzinskega križišča do Ljubljane je tako velik (29.500 vozil dnevno), da presega po obremenjenosti vse odseke v Sloveniji. Nekaj ilustriranih podatkov: v Šempetru je dnevna obremenjenost 16.800 vozil, na Trojanah 8.300, v Blagovici 9.000, v Želodniku 14.400, v Trzinu (Kamničani in Mengšani) paže 29.500. Seveda se kažeta dve nuji: rekonstrukcija ceste M-lo (še po gradnji avtoceste bo na M-lo dnevno 16.000 vozil), nujna pa je tudi gradnja avtoceste. Najprej poglejmo magistralko! Ob obstoječi cesti bosta zgrajena še dva pasova začenši na Dobravi. Glosa: SI TACUISES... Stari Latinci so napisali pregovor ali samo misel, ki se v originalu glasi Si tacuises, filozofus mazises... v prevodu bi se reklo, da bi imeli nekoga za filozofa... če bi bil tiho. Nadaljevanje sicer ne piše, vendar... ker pa ni tiho... , Seje vseh treh zborov naše občinske skupščine trajajo po pet. šest in več ur; ko jih prekinjajo na dva dela, vsak izmed njiju traja spet pet. šest in več ur... Kaj si hočemo: ljudje so prišli do besed, pa govorijo. Vsi! Levi, desni, ta srednji. Veliko in obilno, ne misleč mnogo na to, koliko je od vsega povedanega zrna, koliko plev. Kar jim pade na pamet povedo, mnogi velikokrat hodijo za govorniški pult, od koder ozvočeno ali ne trosijo največkrat neselekcionirane misli... Žal prevelikokrat tudi take. ki niso v funkciji priprav na odločitve, ki se pripravljajo. In tako minevajo oratorski manevri namenjajoč različno zahtevnim temam neproporcionalno veliko potrošenega časa. Odborniki, ki drugače gledajo na govorniške TIRADE pretirano angažiranih govornikov, nemočno in mnogokrat jezno gledajo na to početje; na le navidez demokratična dejanja, ko gre navsezadnje tudi za neko obliko nasilja. Že sicer dolgi dnevni redi se zaradi vsega omenjenega raztegujejo še bolj. saj po poročilih številnim razpravam sledijo še bolj številne replike, opombe in mnenja, velikokrat porojena iz strankarske trme ter jeznoritega oponiranja. Tako se zaradi vsega dogaja, da imajo taki možakarji kdaj resnično prav pa se iz jeze do njih in njihovih ravnanj porodi odklonilen odnos - in njihove dobre ideje niso sprejete. Tako je pač! Tudi to je demokracija... Če je pa omenjeno dobro, je to že druga pesem... M. Brojan Do Trzina bosta urejena tako, da bosta čim-manj posegla v kmetijska zemljišča. V Trzinu se bosta v križišču priključila na sedanjo makadamsko cesto do Domžal. Stvar je do tu projektno rešena. Od tu naprej pa bo treba še odločitev, kako in kje izsiliti prostor še za dva pasova. Nikakor pa se urejanje problema ne bi nehalo pri bistriškem mostu, saj je ogroženost otrok skozi Vir, Dob, Želodnik, Šentvid zelo velik. Odborniki (Marjan Cencelj) so izrecno zahtevali, da se zadeva urejuje po vsej trasi M-10. Odbornica Cveta Zalokar Oražem je opozorila na hud krvni davek občanov na Poljski poti, kjer je vsaka hiša praktično že plačala z žrtvijo na cesti to najstrašnejšo dajatev! Razprava se je razvnela tudi glede nove avtoceste, ki bo vzela 150-200 hektarjev prvovrstne arondirane in na mnogih mestih meliorirane zemlje. Občani naše občine bi želeli varianto trase avtoceste, ki nam manj jemlje (predlog Igorja Lipovška), vendar smo bili soočeni z odločitvijo (prinesena je menda že bila) - kje avtocesta pride iz žalske občine in kje se pri Ljubljani (MALENCE) priključi na ljubljansko omrežje cest. Praktično je avtocesta skozi občino že določena, očitno so v naši pristojnosti ostale le lepotne odločitve... Več o teh problemih bomo pisali v prihodnji številki, kot tudi o »koncesionarskih« zadevah: dimnikarstvu, javni razsvetljavi, vzdrževanju javnih površin, odpadkih. Tudi temo »Kam z odpadki po novem?« prenašamo v objavo v naslednjo številko. M. Brojan Župan je sprejel oba naša vrhunska alpinista - Janeza Jegliča in Silva Kara. Poudaril je, da je le s talentom, hotenjem, naporom in s pravilno izbranim ciljem moč doseči nekaj takega, kar je vredno. Po sledeh delegatskih vprašanj KDAJ UREJENA V0D00SKRBA? Kljub zagotovilom Komunalnega podjetja Domžale vodooskrba v KS Vrhpolje-Zalog še ni urejena. Ob konicah, najčešče ob koncu tedna, v vaseh Vrhpolje, Stegne. Zg. in SP. Tustanj zmanjka vode. v zadnjem času pa celo v Zalogu pod Trojico in v Kokošnjem. Kdaj bo dokončno rešen ta problem, je na 4. skupni seji Skupščine občine Domžale vprašal KAREL SVETLIN, delegat KS Vrhpolje-Zalog. Odgovor, ki ga je pripravil vodja enote Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Domžale TOMO VAVTAR, pojasnjuje, da se naselja in vasi med Češnjicami in Vrhpoljem oskrbujejo z vodo iz vodnega vira Drtija-Straža po napajalnem cevovodu 0 75. Dimenzija cevovoda, ki je premajhna za redno pokrivanje potrošnje in zagotavljanje požarnega sistema, je bila v času gradnje pogojena z dodelitvijo cevi iz mednarodne pomoči občini Domžale. Cev, o kateri je sklepal Odbor za izgradnjo vodovoda, so krajani z lastnim izkopom in zasipom položili v dolžini cca 5 do 6 km. K dokončni rešitvi vodooskrbe je podjetje pristopilo v letu 1990, naročeni so projekti za dograditev cevovoda in hidravlični izračun celotnega sistema. Ugotovljeno je že bilo, da vodni vir Drtija ne zadošča, zato je bilo v letu 1990 že dograjeno dodatno zajetje »Krulc«. to pa bo omogočilo dokončno razrešitev problema pomanjkanja pitne vode na tem območju. SAMOSTOJNA VETERINARSKA SLUŽBA JANEZ HRIBAR, delegat Družbenopolitičnega zbora, je na seji skupščine posredoval pobudo o organizaciji samostojne veterinarske službe v občini Domžale. Poglejmo, kaj mu je odgovoril ZORAN KRAMŽAR, sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj naše občine. Po veljavnem zakonu o zdravstvenem varstvu živali mora biti za območje občine organizirana veterinarska dejavnost, oskrba z živili in sanitarnim materialom. To opravlja Veterinarski zavod ljubljanske regije DE Domžale, ki je trenutno vezan na prostore bivšega Veterinarskega zavoda na Perovem v Kranju, za samostojno delovanje in poslovanje DE Domžale pa zaradi veljavne zakonodaje trenutno ni možnosti. Strinjamo se in podpiramo pobudo in prizadevanja Kmečke zveze za organizacijo samostojne veterinarske službe za območje občine Domžale. Pobuda naj se posreduje Veterinarskemu zavodu ljubljanske regije - Grosuplje, da prouči in pristopi k reorganizaciji, v tem sklopu vprašanj pa je potrebno razrešiti tudi problem vrnitve deleža občine Domžale v izgradnji veterinarskega objekta na Perovem1. KAKO 00 PITNE VODE OB SUŠI? Večini naših bralcev je najbrž neznano, da določena območja v moravski dolini ob sušnih obdobjih nimajo pitne vode. Kako rešujemo te probleme, je zanimalo KARLA SVETLINA, delegata KS Vrhpolje-Zalog. Probleme rešujejo gasilska društva, konkretno je GD Moravče z dovažanjem pitne vode individualnim koristnikom in v skupne rezervoarje v letu 1990 na tem območju zagotovilo kar 114.500 litrov vode v rezervoarje na Javorščici (25 voženj po 4.5001). Upravičenost dovoza pitne vode mora biti usklajena med predstavniki KS, Komunalno-stanovanjskega podjetja in gasilci zaradi odvzema iz pravega hidranta in časovne možnosti prevozov (gasilci opravljajo prevoze v svojem prostem času). Pomanjkanje vode se smatra kot elementarno nezgodo, zato se skupni stroški prevozov po posebnih obračunih refundirajo iz občinskega sklada za elementarne nezgode, vsi občani pa plačujejo vodo po 41.40 din za cisterno (tj. 45001), eno polovico prejme Komunalno-stanovanjsko podjetje, drugo pa društvo, ki prevoze opravlja. Odgovor je pripravil BOGDAN ZUPAN, sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo). i Prednovoletni ŽtV-ŽAV v TEN-TEN'U Domžale, od %3. do 30. It. 1990 i IT ""W V' III1111 I 1 Misli iz pogovora z Emilom Milanoi Pintarjem, vodjem vlade v senci in poslancem Stranke demokratične prenove 1 V času od 23. 12. do 30. 12. 1990 Teniško prireditveni center TEN TEN Domžale na svojih površinah organizira novoletni sejem in prireditve za otroke. Usposobili bomo tudi drsališče, ki bo namenjeno rekreativnemu drsanju od 9. do 11. ure. od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure. ki bo v odvisnosti od vremena obratovalo celo zimo. V nedeljo, 23. 12. 1990 bo ob 14. uri nastop PERISKOPOVCEV z Jocom. Blažko. Rokom. Vladom Kreslinom in ansambli California kid in The Kamn's s prikazom tenisa na ledu. V slučaju slabega vremena bo prireditev ob istem času v hali Komunalnega centra Domžale. Ostale prireditve pa bodo ob vsakem vremenu na lokaciji TEN TEN-a v Domžalah. Vsak dan bo potekal tudi srečolov z bogatimi nagradami. V času od 23. 12. do 30. 12. 1990 bo potekal tudi otroški sejem (otroški bolšjak s pričetkom ob 12. uri). Ob 14. uri bodo vsak dan izmenično tekme rolkarjev in bmx oziroma mountain byke koles z velikim finalom v nedeljo 30. 12. 1990 ob 11. uri. Ob 16. uri se bo vsak dan začel spored za otroke z obiskom dedka Mraza ob 16.30. V večernem času pa bo zabava za odrasle na drsališču oziroma okoli njega. Dedek Mraz ima v svojem koštu tudi veliko presenečenj za vas - otroke: Andreja Šifrerja. Čudežna polja. Romano Krajnčan. plesni klub Casino. kotalkarsko drsalni klub Domžale, plesno šolo Pandora, glasbeno skupino Molekularni avto z Janijem Kovačičem. WO Stanka Varšek-Lija in tudi druge vrtce, glasbeno šolo Domžale ter še druga presenečenja. Vsak dan pa bo Dedek Mraz glede na interes sporočil presenečenje za naslednji dan. Točen dnevni program pa bo objavljen na ponoju pred Veleblagovnico Napredek v Domžalah in v TEN TEN centru. Vabljeni na prednovoletni ŽIV ŽAV v TEN TEN-u in tudi sami s svojim obiskom pomagajte oblikovati še pestrejši program in vedrejše prednovoletno razpoloženje. Če se ukvarjate s prodajo zanimivih izdelkov, vabljeni na sejemski del prireditve (informacije po ^ telefonu 711-049 dopoldne). T£N T£N d d Domžale I - Največjo napako smo naredili, ko smo Tita »obsodili« na dosmrtno predsednikovanje. Z državo, v kateri politiki umirajo na položajih, je vedno nekaj hudo narobe. - Ni važno, kdo bo v Srbiji zmagal na volitvah - Miloševič ali Draškovič. Programa obeh temeljita na istem - na nacionalni evforiji, ne pa na gospodarskih reformah. - V Sloveniji bi lahko 20 % družbenega kapitala tako dobilo svojega lastnika, če bi kredite spremenili v delnice. I I Predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar na obisku v Domžalah. Prireditev je bila v knjižnici. - Slovensko gospodarstvo je vredno toliko, da nas lahko kupi nek popoldanski obrtnik iz Miinchena. - Jože Mencinger (socialdemokrat v vladi) je z Zakonom o lastnini pripravil KAPITALDEMOKRATSKI in ne socialdemokratski zakon. - Jože Pučnik je gotovo bolj suveren, saj se vozi z avtom s tujo registracijo. - Obljube okoli zaprtja nuklearke so prav gotovo ena največjih političnih prevar zadnjih volitev. - Število nesposobnih se v Sloveniji ni povečalo, le na visoke položaje so prišli bolj množično. - V nečem smo si stranke zelo enakopravne. Karieriste, ki so se prej drenjali le v eni in edini stranki, smo si lepo razdelili; prav gotovo pa jih je nekoliko več v Demosu, saj so pač na oblasti. - Demos je zastrupljen z nezaupanjem in sovraštvom do komunistov, in to takšnih, ki so živeli pred 30-imi leti in jih danes že nikjer več ni. - Ta črni so rdeči pod kožo, ta rdeči pa so tudi imeli kar nekaj hudo črnih misli. - Svoje spoštovanje institucij bi pokazali najbolje s tem, če bi na primer Miranu Potrču rekli gospod predsednik bivše skupščine. Kajti vsakega čaka čas »bivšega«. - Ob plebiscitu ni pravo vprašanje, koliko nas bo to stalo, ampak koliko izgubimo, če ne naredimo nič. Kajti tisti, ki se boji stopiti v mrak, mu ostane za hojo le pol dneva. - Plebiscit ne more biti samo stvar Demosa, kajti z njim se bomo opekli vsi, ali pa z njim vsi skupaj dobili možnost nadaljnjega razvoja. zbrala: Cveta Zalokar-Oražem Mladost je neumnost, ki jo more ozdraviti le starost. Arabski pregovor NAŠA ANKETA MED OBČANI V letu želim sebi in vam. Zakaj bi bili mi drugačni, smo sklenili in se napotili med naše krajane z vprašanjem: Kaj vas bo spominjalo na leto 1990 in česa si telite v letu 1991. Odgovori so bili zanimivi, povezani z aktualno sedanjostjo, z negotovostjo, ki nas spremlja pri prvih korakih v leto 1991, vsem pa je skupna želja po zdravju in miru za vse. Preberimo razmišljanja in si zaželimo, da bi se čimveč ielja v letu 1991 uresničilo, vsem našim sogovornikom pa srečno in hvala! FRANC MOHAR z Vira: Leto 1990 mi bo ostalo v slabem spominu, saj so mi pred očmi predvsem odpuščanja delavcev iz tovarn, prisilni odhodi v pokoj, prisilni dopusti in čakanje na delo, pa tudi nova vlada še ni pokazala prav veliko. Želim in pričakujem samostojno Slovenijo in izpolnitev obljub, ki so jih dajali tisti, ki so sedaj na oblasti. Zase in za družino predvsem zdravje, za vse na svetu pa čas brez vojn, v katerem bi bilo veliko razumevanja med vsemi ljudmi. MATJAŽ RESNIK Iz čraela, učenec Oš MARTIN KOŽELJ DOR Leto 1990 za mene pravzaprav ni bilo dosti drugačno kot vsa leta doslej. Najbolj sem si zapomnil počitnice na morju, kjer je bilo resnično lepo. Zato pa od leta 1991 res pričakujem veliko, saj bom zaključil osemletko in upam. da se bom vpisal na srednjo elektro šolo. Kako bo naprej, bo najbrž največ odvisno od mene. Najbrž bo še več učenja, če bom hotel, da bom šolo naredil. Novo leto bom skupaj z mamo in brati ter sestrami preživel doma. ANGELA DOUNŠEK Iz Dupaljn: Leto. ki nas pravkar zapušča, je bilo leto kot vsa doslej, vedno veliko dela in skrbi, ker pa je bilo tudi zdravje, je kar šlo. V letu 1991 si tako želim predvsem zdravja zase in za vse domače, pa veliko pameti in razumevanja med vsemi, saj bomo s skupnim delom lahko naredili veliko, vsak zase pa bolj malo. Želim si miru v svetu. Da ne bi bilo kakšnih večjih nesreč, denarja pa toliko, kot ga rabimo, saj denar ni vse, je še veliko pomembnejšega. MARJAN VESEL Iz Gradišča: Leta 1990 se bom sam. najverjetneje pa tudi ostali Gradiščani. najbolj spominjali po zaključku del na cesti skozi vas Gradišče, vsi skupaj pa po tem, da se je v naši KS Lukovica naredilo toliko, kot že dolgo ne. Želim si, da bi se leto 1990 nadaljevalo kar v leto 1991 tudi na tem področju, saj so krajani z lastnim delom in denarjem že opravili precej zemeljskih del tudi na ostalih cestah, čakajo le še asfalt. Zase, za družino in vse ostale želim predvsem zdravja, saj če bo to, bo tudi vse ostalo. KLAVOUA HANČIČ Iz Straže: Leto 1990 je bilo podobno drugim letom, nič kaj posebnega se mi ni zgodilo v njem. Z delom v TO-SAMI sem zadovoljna, razumemo se. S tem pa je povezana tudi moja prva želja, rada bi tudi v prihodnje imela službo in se lepo razumela s sodelavci. Moja naslednja želja je. da bi mene pa tudi druge tudi v letu 1991 spremljala sreča. Te pa brez zdravja ne bo. zato sebi in vsem drugim želim predvsem zdravja, pa da bi leto minilo varno, brez velikih nesreč si želim. HENRIK URŠIČ z Rov: Leta 1990 se bom posebej spominjal po poplavah in pa po prvem srečanju mladih ansamblov, ki ga je organiziralo naše gasilsko društvo, upam. da bo postalo tradicionalno. Časi so pač taki, da si človek predvsem želi, da bi bilo delo, skupaj z njim pa služba, da bi brez prevelikega »pompa« preživeli plebiscit, da bi bilo v družini zdravje, v svetu pa mir, osebna želja pa, da bi se starejši sin odločil za pravilno pot na srednjo šolo. Pa resničen korak k evropskemu standardu - za vse nas. NEŽKA RIHTAR Iz Doba Leto 1990 je bilo polno sprememb, tudi v političnem življenju so bile in z vsemi se ne morem strinjati. NOB je zgodovina, na kateri, hoteli ali ne. gradimo tudi današnjo samostojnost Republike Slovenije, zato prepustimo zgodovini, da ga oceni. Sama si želim predvsem zdravja, prijetnih dni v krogu mojih najmlajših sorodnikov, s katerimi vedno poskrbimo za razvedrilo, pa tudi v prihodnje veliko razumevanja med vsemi domačimi, saj človek s skupnimi močmi veliko naredi, sam pa bolj malo. FELIKS GERČAR Iz Dupeljn: Od leta 1991 ne pričakujem veliko, pravzaprav ne dosti več kot v letu 1991. »Novi« ne morejo kar na hitro popraviti vsega, kar je bilo »zafurano« v prejšnjih desetletjih. Želel bi. da bi bila Slovenija končno samostojna, da bi bilo čimmanj »homatij«. pa čimveč zdravja in razumevanja med ljudmi. Pa na podeželje in kmetijstvo bi morali bolj gledati, brez razvoja teh območij najbrž tudi v prihodnje ne bo šlo. JOŽICA TROJANŠEK Iz Mengša: Leto 1990 mi bo ostalo v spominu predvsem po političnem preobratu, po volitvah predsednika, pa seveda po poplavah, kot jih še ni bilo. Želim predvsem miru za vse ljudi, čimmanj naravnih nesreč, pa čimveč zdravja. Kot meč se nad vsemi nami pojavlja nezaposlenost, za katero upam. vendar se najbrž ta želja ne bo uresničila, da bi se zmanjšala zlasti med mladimi. Pa da bi postali samostojni, čeprav se zavedam, da je vsak začetek težak in da prvi koraki ne bodo lahki. POLONCA RAVNIKAR S Trojice Pravzaprav za leto 1990 ne morem reči kaj posebnega. Bilo je podobno prejšnjim, le da je bilo prijetnejše, saj smo v letu 1989 na Trojico dobili asfaltno cesto, ki nam je precej polepšala življenje. Če pa bo do konca letošnjega leta v hiši zazvonil telefon, si bom najbrž leto 1990 zapomnila prav po njem. Časi, v katerih živimo, niso lahki, zato si zase, za družino pa tudi za vse ostale želim predvsem zdravja in miru. Če bomo živeli v miru, potem bo tudi napredek in z njim povezan razvoj našega kraja. VERA VOJSKA Asfalt v Češnjicah Neznanska zima je bila tistega sobotnega decembrskega jutra, ko so v Češnjicah nad Blagovico odprli asfaltirano cesto oziroma zgornji del povezave z dolino. (Slika desno zgoraj) Navzočim je ob tej priložnosti spregovoril tudi domžalski župan Ervin A. SCHVVARZBARTL. Več o tej pridobitvi vam bomo napisali v prihodnji številki. (Slika spodaj levo) Svečano jo je odprl predsednik Sveta krajevne skupnosti Stane ŽORDANI, ki je imel pred tem tudi svečan nagovor. (Slika spodaj desno) Mili bratje Slovenski! Oh, serčni bratje Slovenski! solze nam po licih derejo, ko pomislimo, da le naša - naša lepa Slovenja je zapušena sirota, in pod starim jarmom zdihuje. Naslov in gornji citat sta povzeta iz poziva skupine slovenskih intelektualcev na Dunaju, objavljenega v Kmetijskih in rokodelskih novicah, 12. aprila 1848. ... LET01848... Mnogo se je spremenilo v teh 142 letih... Tedanji jarem je zamenjal drugi, tega naslednji... »Naša lepa Slovenja« je bila okupirana iz severa in juga, iz vzhoda in zahoda... Bila je predmet zdaj enega, zdaj drugega dogovora... Njena usoda se ni odločala v Celovcu, Trstu ali Ljubljani, ampak na Dunaju in v Parizu, na Jalti in v Beogradu... Kot »zapušeni siroti« so ji določali naziv in poloiaj Nemci, Italijani, Madžari, Rusi, Amerikanci, Francozi, Serbi... »Serčni bratje Slovenski« pa so se v njej počutili zdaj bolj, zdaj manj, nikoli pa popolnoma svobodni... O, da, tudi umirali so za svojo domovino! Tisoči... Njihovo hrepenenje pa se je kopičilo... ... LET0 1990... ...Hrepenenje se je nakopičilo! ...prišla je pomlad... ...prihaja 23. gruden 1990... ... smo srečna generacija, izpolnjujemo lahko voljo prejšnjih... ...še nikoli nismo bili - BLIŽJE SVOBODI - ZA VEČNO SVOBODO GRE! bii .'m.n.j UM ANTON TOMAŽ1Č KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE: Še enkrat na temo: »Smo pokopali tudi pieteto?« W iii gtu__ V Občinskem poročevalcu št. 14 z dne 22. 11. letos sta gospoda mgr. Tomaž Štebe in Janez Škrlep, dipl. arheolog, objavila pisanje »Smo pokopali tudi pieteto«, kar je namenjeno nam »vrlim komunalcem« kot nas nazivata, s tem v zvezi bi radi povedali naslednje: Res smo 1. oktobra vil. številki tega glasila objavili omenjeno obvestilo, ker smo menili, da bomo morda le koga od neplačnikov spodbudili, da to stori, potem ko se na opomine niso odzvali. Lekcijo gospodov, da se pišejo računi, nato opomini in šele nato takšni »zmazki«, smo namreč vzeli že pred mnogimi leti in je v celoti nepotrebna. Z delom smo pričeli že mnogo prej kot gospoda z javnim delom. Ni pa prav, da pripisujeta gospoda vsebino »zmazka« avtorizi-ranim delom vrlih komunalcev. 21. člen Odloka o pokopališkem redu na območju občine Domžale določa, da sme upravljalec tistemu, ki po predhodnem upozorilu ne poravna najemnine, po preteku 6 mesecev od opozorila prekiniti najemno pogodbo in ga hkrati pozvati, da odstrani opremo. Če tega ne stori sam, jo sme odstraniti upravljalec in nepoškodovano hraniti dve leti, nato pa jo lahko proda. Ta barbarizem je torej objavil omenjeni Odlok, po tem ko sta ga sprejela 16. marca 89 Zbor krajevnih skupnosti in Zbor združenega dela. Pred tem pa je zadevo »zamočil« že republiški zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč Ur. list RS 34/84. Spoštovanima gospodoma bi radi povedali še to, da doslej še nismo odstranili nobenega spomenika, pa tudi groba rušmo oddali drugemu najemniku,'četudi so miroval ne dobe potekle. Tisti najemniki, ki jim grob, kr#, spomenik, pomenijo živ spomin na umrle svojce, tudi najemnino poravnajo, celo sami hodijo plačevat letne račune, preden jim jih pošljemo. Toda vedno je nekaj takih, ki to kar naprej pozabljajo ali se izgovarjajo na sorodnike, ki so podedovali več, itd. Ne strinjamo pa se, da zaradi nizkih cen, ki ne ogrožajo poslovanja našega podjetja, ne bi bilo potrebno najemnikov terjati. Res je, da ni nič našega, vendar smo kljui temu zaenkrat še zadolženi, da urejamo pokopališče in vežici Redno vzdržujemo vse potke na pokopališču, odvažamo odpadlo cvetje in vence, urejamo zapuščene grobove, kosimo travo pred pokopališčem in okrog vežic, urejamo poti do pokopališča, poleti in pozimi plužimo in posipavamo cesto. To pa je tudi vse, kap zaračunamo in to bo verjetno računal tudi kdo drug, ki bi bil po mnenju spoštovar nih gospodov bolj uglajen jn kulj& viran izvajalec te dejavnosti. j» S predlogom o večletni I najem? nini pa se ne moremo strinjati, vsaj dokler dinar ni stabilen. Tudi cene stroškov se ne bodo smele več let spreminjati, potem pa ne bo problemov za drugačno delo in drugačno zaračunavanje. Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Norveški pregovor OBČINA RAZPISUJE RAZLIČNA DELA: Kdo bo naš dimnikar, kdo bo vzdrževal razsvetljavo, zelenice, ceste, ulice, parkirišča? OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Javni razpis za oddajo del na vzdrževanju javne razsvetljave v občini Domžale 1. Razpisujemo dela na vzdrževanju javne razsvetljave v Občini Domžale in sicer na urbano naseljenih področjih občine - to so mesto kot Domžale, Vir, Trzin, Mengeš, Rodica - Jarše, Radomlje, Preserje, Dob. Moravče ter naselja, vasi, zaselki s po eno ali več lučmi. 2. Pravico do vložitve ponudbe imajo: - podjetja in delovne organizacije za izvajanje javne razsvetljave, elektro dejavnost, itd. - samostojni obrtniki ali zadruge usposobljene za elektro dejavnost s področja javne razsvetljave 3. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja vzdrževanja javne razsvetljave. 4. Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale. 5. Ponudbi morajo ponudniki predložiti: - podjetja in delovne organizacije: potrdila in dokaze o registraciji, - samostojni obrtniki, zadruge: fotokopijo obrtnega dovoljenja - število delavcev za to področje (minimalno 3 delavci) - reference - razpolaganje z osnovnimi sredstvi - cenik režijskih ur 6. Pogoji za vrednotenje del pri rednem vzdrževanju javne razsvetljave - Zamenjava sijalke po kom a) na lesenem drogu b) na kovinskem drogu do 7 m c) na kovinskem drogu od 7 - 10 m - Zamenjava svetilke po kom a) na lesenem drogu b) na kovinskem drogu do 7 m c) na kovinskem drogu od 7 m - 10 m d) napeta na žicah čez cesto - Zamenjava kandelabra po kom a) zamenjava lesenega droga b) zamenjava kovinskega kandelabra do 7 m c) zamenjava kovinskega kandelabra od 7 m - 10 m - Popravilo svetilke z zamenjavo sestavnih delov a) pavšal popravila - b) material po sestavnih delih - čiščenje opleska in obnovitev opleska kovinskega kandelabra po kom a) kovinski kandelaber do 7 m b) kovinski kandelaber od 7 m - 10 m - Intervencija v prižigališču po kom a) zamenjava varovalk b) nastavitev elementov - ure c) nastavitev elementov - svetlobne pege - Popravila prižigališča po kom (v tej postavki mora biti ovrednotenje potni stroški in delovna sredstva z materialom) Ovrednotiti je: 1) Letni pavšal za določeno območje - opisno 2) Mesečni pavšal za določeno območje - opisno 3) Zaloga materiala za vzdrževanje 4) Pribitek na nabavo materiala 5) Garancija pavšala Osnova za ponudbo je opisna, specifikacija po količini, kvaliteti, krajevni lokaciji in minimalni zahtevi po kvaliteti vzdrževanja po normativih. Rok za odpravo napak je za naselja, kjer je - 1000 prebivalcev - 2 dni brez intervencije - 500 prebivalcev - 5 dni po intervenciji Ponudnik in izvajalec je dolžan dajati obvezno mesečna poročila o intervencijah in voditi dnevnik vzdrževanja. Občina Domžale razpolaga s sledečim številom svetil in sicer v urbanih naseljih oziroma mestih KS 2144 luči - svetil, v hribovskih in oddaljenih KS pa skupaj 536 svetil. Skupaj imamo 144 prižigališč, poleg tega je 60 kom lesenih kandelabrov in 2620 kom železnih kandelabrov. Ponudbe je izdelati tako pavšalno za mesec dni, kot variantno po enotnih cenah. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah z napisom »Javni razpis - ne odpiraj!« SEKRETAR: JANEZ KOVAČ. dipl. ing. arh., I. r. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL NA REDNEM VZDRŽEVANJU ZELENIC V OBČINI DOMŽALE 1. Predmet javnega razpisa je izvajanje rednega vzdrževanja zelenic in urejanje korit na območju Občine Domžale ali na določenem delu tega območja. 2. Pravico do vložitve ponudbe imajo: - Podjetja, ki se ukvarjajo z urejanjem zelenic ali hortikulturnimi storitvami - Zasebni obrtniki, ki imajo prijavljeno obrt - Krajevne skupnosti v lastni režiji 3. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja te dejavnosti. 4. Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale. 5. Ponudbi morajo ponudniki predložiti dokazila o registraciji, ali obrtni dejavnosti oziroma potrdila krajevne skupnosti. - Cenik za opravljanje dejavnosti oziroma storitve - Terminski plan opravljanja storitev na posameznem odročju 6. Področje vzdrževanja zelenic je v Domžalah, Mengšu, Radomljah, Preserju, Dobu, Viru, Moravčah, Trzinu, Jarše-Rodica, Homec-Nožice. Vseh zelenic je skupaj 99.100 m2. Zahteva po vzdrževanju je sledeča: 1. Redno vzdrževanje zelenic, košenje ter eventualna obnovitev zelenic - košenje na 14 dni 2. Pobiranje odpadkov iz zelenic 3. Redno obnavljanje ter okopavanje enoletnic 4. Obrezovanje grmovnic in drevja 5. Čiščenje listja v jeseni BISTVENO HITREJE OD POSTAVLJENEGA ROKA: Krti v Kanalu««, Delavci stanovanjsko-komunalnega podjetja so v mani kot polovičnem času od predvidenega praktično z rokami prebili z odpadki, muljem, vejevjem in blatom zamašen kolektor... v podlago, hkrati pa izdelali še 50 jaškov. Veliko število delavcev, tovronjakov in mehanizacije je pripomoglo, da je bil tudi manjkajoči del kolektorja (odnesla ga je reka) pravočasno t. j. pred rokom zgrajen. Vsem, ki so prispevali k omenjenim uspehom gredo za predčasno usposobitev kolektorja vse čestitke z željo, da bo ekologija Centralne čistilne naprave in vsa ostala potrebna dela na njej vzpostavljena pravočasno. To pa je največji dosežek v ujmi. ki nas je prizadela. Ne smemo si namreč misliti, kaj bi se zgodilo, če bi odplake vseh vrst še naprej nekontrolirano plavale po vodi mimo B Vodna ujma je bila mimo. Soočili smo se z dejstvom, da je nekaj manj kot kilometer kolektorja odneslo, preostalega pa je zamašilo, da je bil prav tako neuporaben. Strojev oz. mehanizacije, s katero bi se lahko lotili odmaševanja kanala ni nikjer v Sloveniji, torej se je bilo treba dela lotiti ročno. Tega sila umazanega, zahtevnega in tudi nevarnega dela so se lotili delavci Stanovanjsko-komunalnega podjetja. Odmaševa-nje kanala, ki v premeru meri 80-100cm so se lotili z rokami. Ponekod ga je bilo zamašenega celo do 75 odstotkov in zla-goma je delo (podnevi in ponoči) napredovalo. Delavci so dobesedno z golimi rokami očistili 60m' materiala. V vsej akciji - trajala je nekaj manj kot 8 dni. je sodelovalo ca 40 ljudi - delavcev, strojnikov, šoferjev. Vsi so se zelo potrudili, da je bilo delo v ekstremno težkih pogojih opravljeno. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti delavcev VGP Hidrotehnik, ki so v prav tako kratkem času zgradili tudi 800 m novega kolektorja. Pri tem velja poudariti, da so ga celo ustrezno vbetonirali Delavci stanovanjsko komunalnega podjetja so takole s posebno pripravo čistili zamašene kolektorske cevi. 6. Odstranjevanje plakatov iz drevja 7. Postavljanje in odstranjevanje ter obnova sednih plošč v parkih Ponudbo je izstaviti po enoti oziroma pavšalno za mesec dni variantno, pa tudi čez celo leto. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah z napisom »Javni razpis - NE ODPIRAJ« SEKRETAR: Janez KOVAČ, dipl. inž. arh., l.r. REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE IZVRŠNI SVET Zaradi realizcije 2. odstavka 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 1. člena odloka o dimnikarski službi (Uradni vestnik občine Domžale, št. 23/90) Izvršni svet razpisuje JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev dimnikarske službe na območju občine Domžale 1. Predmet javnega natečaja: izvajanje dimnikarske službe (čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; kontrola in meritve dimne ter ostale emisije kurilnih naprav; vodenje razvida kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter kontrolne knjige pregledovanja in čiščenja teh naprav) na območju občine Domžale ali na določenem delu tega območja: a) Celotne Domžale na desnem bregu Bistrice in naselja Nožice, Homec, Preserje, Jarše, Rodica, Za-boršt, Prelog, Ihan, Selo, Goričica, Brdo, Bišče, Mala loka, Dragomelj in Pšata. Kotlovnice v tovarnah: Slo-venijales Radomlje, Induplati, Univerzale, Helios - obrat Domžale, Toko, Toko usnjarna in Termit. b) Celoten Mengeš, Loka pri Mengšu, Topole, celoten Trzin, Depala vas in Dobeno. Kotlovnice v tovarnah: Lek, Filc, Trak, Tamiz, Melodija in SCT Topole. c) Domžale na levem bregu Bistrice, Vir, Radomlje z okolico. Dob, Krtina, Moravče z okolico, Prevoje, Lukovica, Krašnja, Blagovica, Trojane in vsa manjša naselja na tem področju. Kotlovnice v tovarnah: He-lios-Oljarna, Tosama, Mojca Lukovica, Helios Koli-čevo in Papirnica Količevo. 2. Pravico do vložitve ponudbe imajo: - dimnikarska podjetja (zasebna in družbena) - samostojni dimnikarski obrtniki - ponudniki, ki so pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimnikarskega obrtnika in izpolnjujejo vse predpisane pogoje za ustanovitev obratovalnice samostojnega dimnikarskega obrtnika. 3. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja dimnikarske službe. 4. Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu občine Domžale. 5. Ponudbi morajo ponudniki priložiti: - dimnikarska podjetja: dokaz o registraciji in izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje dimnikarskih storitev; samostojni dimnikarski obrtniki: fotokopijo veljavnega obrtnega dovoljenja; vložniki zahteve za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimni-kraskega obrtnika: potrdilo, da so pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimnikarskega obrtnika in, da izpolnjujejo vse predpisane pogoje za ustanovitev obratovalnice samostojnega dimnikarskega obrtnika, - navedbo strokovnih kadrov, ki bi opravljali dimnikarsko službo (število zaposlenih, kvalifikacija), - dokaz o razpolaganju s poslovnimi prostori, opremo in stroji predpisanimi in potrebnimi za opravljanje dimnikarske službe, - navedbo območja na katerem bi opravljali dimnikarsko službo (celotno območje ali del - glede na tč. 1), - terminski plan opravljanja dimnikarskih storitev za območje na katerem bi opravljali dimnikarsko službo na osnovi razvida kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav, ki so zavezane pregledovanju in čiščenju (razvid se dobi na Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale). - cenik dimnikarskih storitev po enotni nomenklaturi dimnikarskih storitev (enotna nomenklatura dimnikarskih storitev cenika se dobi pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale). Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale, Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj. Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah s pripisom »javni natečaj za izbiro izvajalcev dimnikarske službe - ne odpiraj«. O izidu natečaja bodo vsi ponudniki obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za oddajo ponudbe. PREDSEDNIK IS Anton Preskar, dipl. inž. gr., l.r. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Javni razpis za oddajo del na rednem vzdrževanju lokalnih cest, ulic, trgov, hodnikov, parkirišč v občini Domžale 1. Predmet javnega razpisa: izvajanje rednega vzdrževanja lokalnih cest, ulic, trgov, hodnikov na območju Občine Domžale ali na določenem delu tega območja. 2. Pravico do vložitve ponudbe imajo: - podjetja oz. delovne organizacije, ki so usposobljene za izvajanje cestne dejavnosti, kot tudi komunalna podjetja - samostojni obrtniki strokovno usposobljeni za dejavnost cestnogradnje ali slične dejavnosti - komunalna dejavnost z razpolaganjem osnovnih sredstev 3. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja vzdrževanja cest, ulic, trgov, hodnikov, parkirišč. 4. Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale. 5. Ponudniki morajo priložiti: - podjetja in delovne organizacije: dokaz o registraciji - samostojni obrtniki: fotokopijo obrtnega dovoljenja - navedbo strokovnih kadrov, ki bi opravljali vzdrževanje cest - dokaz o razpolaganju z osnovnimi sredstvi - reference - cenik po enotnih merilih za opravljanje del Pri rednem zimskem in letnem vzdrževanju je upoštevati - Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest objavljenih v Uradnem listu SRS št. 11, z dne 24. 3. 1988. - Zakon o cestah objavljen v Uradnem listu SRS št. 2, z dne 22. 1. 1988 - Normative in standarde za redno vzdrževanje cest in objektov. Letno vzdrževanje cest mora vsebovati sledeče Popravilo - krpanje gramoznih vozišč strojno na km Popravilo - krpanje gramoznih vozišč ročno Gramozenje makadamskih vozišč Popravilo asfaltnih vozišč - krpanje udarnih jam z asfaltom, enota je tona asfalta ali m2 Popravilo mrežastih razpok Popravilo bankin - dostuje, rezanje Košnja trave ob cestišču in vidnostnih trikotnikov v križišču Obsekovanje rastlinja ob cesti, ureditev svetlega profila Čiščenje in popravilo revizijskih jaškov Čiščenje in popravilo požiralnikov in vezne kanalizacije Čiščenje jarkov ročno Čiščenje jarkov strojno Čiščenje in vzdrževanje muld, koritnic in izpustov drenaž Ureditev in čiščenje odvodnih objektov, propustov Vzdrževanje opreme ceste, mostne ograje, odbojne ograje, smernike, smerne deske, itd. Čiščenje ceste in čiščenje uvozov, križišč, ročno - vozišča Čiščenje ceste in čiščenje uvozov, križišč, strojno - vozišča Redni in občasni pregled ceste z vodenjem dnevnika pregleda Čiščenje hodnikov in avtobusnih postajališč Čiščenje parkirnih prostorov m2 Odstranjevanje opreme iz cestišča ali ob njem (ne- proometni znaki, itd.) Čiščenje in postavljanje smernikov Čiščenje objektov avtobusnih zavetišč Praznjenje koškov za smeti in njihovo popravilo Popravila avtobusnih zavetišč Čiščenje prometnih znakov Popravilo in zamenjava komplet znakov Pleskanje sredinske črte, črte parkirišč Pleskanje drugih označb, šola, X, prehode za pešce, označba BUS, itd. Zimska služba vsebuje sledeče postavke: 1. Postavljanje - označevanje ceste s snežnimi koli, kjer je potrebno (izven naselij) 2. Postavljanje polisad - provizorijev - objektov proti snežnim zametom 3. Pripravljanje zabojev s posipnim materialom za posip cest na nevarnih odsekih (hodnik, mostovi, propusti, itd.) 4. Zagotovitev ročno čiščenje snega na križiščih, peš hodnikih, stezah ob avtobusnih postajališčih, itd. 5. Priprava prometne signalizacije za zaporo cest v zimskem času, kakor tudi redno in obvezno obveščanje - pravočasno v javnih občilih, o zaporah cest in neprevoznosti 6. Redno strojno pluženje cest 7. Redno posipanje cest proti poledici s soljo 8. Redno posipanje cest z mešanico 1:3 9. Redno posipanje cest s peskom 10. Dežurstvo ter pripravljenost 11. Občasni pregledi cest Ponudbo je izdelati variantno in sicer po enoti, kot smo jo zgoraj opredelili in pavšalno po km ceste z upoštevanjem vseh gornjih postavk, katere je potrebno izvesti na km ceste. Pavšal je ovrednotiti za mesec dni. Na področju lokalnih cest imamo 217,907 km cest, od tega jih imamo 100,000 km moderniziranih vozišč in 117,907 km makadamskih vozišč. Ceste so tako v ravninskem, kot tudi hribovitih področjih. Seznam cest se lahko dobi pri Občini Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Na področju ulic, trgov imamo 120,000 km cest, ulic v vsem ravninskem delu in sicer od Domžal, Trzina, Mengša, Radomelj, Homca, Nožić, Preserij, Vira, Rodice, Doba, Moravč. Na tem področju 40 km makadamskih ulic ali cest ter ostalo 80 km asfaltnih površin. Ponudba se lahko pripravi za celotno občino Domžale ali za posamezni predel občine. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah z zapisom »JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ!« SEKRETAR: Janez KOVAČ, dipl. ing., 1. r. Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti. KOSOVBL iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE V14. številki Občinskega poročevalca je bilo objavljeno mnenje dveh občanov p naslovom: Kako naj deluje naša komunala? Za to številko glasila občine Domžale sta se občana res potrudila, ker pa s tem pisanjem zavajata občane z neresničnimi podatki in postavljata podpis samega gospoda župana na laž, želimo s tem odgovorom pojasniti nekaj stvari. Kal govori Odlok o organiziranju Javnoga V Ur. vestniku Občine Domžale št. 6., z dne 13. 3. letos je bil objavljen Odlok o organiziranju javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžele in Odlok o organiziranju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik, ki je bivšemu Komunalnemu podjetju z dvema temeljnima organizacijama naložil v 60. dneh sprejetje Statuta v obeh javnih podjetjih, ter v 90 dneh od sprejetja Odloka prevzeti stanovanjsko in energetsko dejavnost, ki jo je do tedaj izvajal Razvojni zavod Domžale. Pripravili smo statute in jih oddali ustanovitelju v recenzijo in pridobitev soglasja k obema aktoma. Za izdajo mnenja smo zaprosili do 28. 5., da bi lahko pripombe uskladili na Zboru delavcev, ki je mnenje, pobude in predloge sprememb usklajeval na svoji seji 29. 5. Ker pripomb ni bilo, so delavci na referendumu 30. 5. z večino glasov oba statuta sprejeli. No are za »pogojno«... 22. 10. smo prejeli Sklep o soglasju ki Statutoma obeh javnih podjetij, ki ga je sprejela Skupščina občine Domžale na skupni seji vseh Zborov 18. 6. 1990. Oba sklepa je podpisal predsednik Skupščine občine Domžale in iz teh sklepov ni razviden noben »pogojno potrjen status« in torej s tem dokazujemo poskus zavajanja jav- nosti obeh avtorjev pisanja, »kako naj deluje komunala«. Ni nam namreč znano, kako naj bi izgledalo »pogojno« soglasje k statutu, saj registrsko sodišče z njim ne bi imelo kaj početi. Če bi gospoda občana enkrat ali dvakrat prebrala Odlok o organiziranju podjetja, bi jima postalo jasno, da še zdaleč ni vse tako preprosto, kot se zdi njima. Vsaj to bi ugotovila, da vse tiste dejavnosti, ki jih navajata, da bi jih morali izvajati, tudi opravljamo. Naše podjetje namreč strogo ločeno vodi poslovanje dejavnosti posebnega pomena. To so dejavnosti, za katere je ustanovitelj sprejel Odlok o organiziranju javnega podjetja, in so: - oskrba z vodo - odvajanje odpadnih in padavinskih vod - javna higijena (odvoz in deponiranje odpadkov) - oskrba naselij s toplotno energijo - upravljanje in gospodarjenje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lasti. V odloku pa je tudi navedeno, da smemo poleg dejavnosti posebnega pomena opravljati še druge dejavnosti, to so: - urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, cest mestnega značaja vključno z zimsko cestno službo (za kar že vsa leta sklepamo pogodbe o količini in obsegu del), - urejanje pokopališč in pogrebno dejavnost, - proizvodnja dolomitnega drobljenca. ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale NOVA PONUDBA OBRESTNIH MER LJUBLJANSKE BANKE - BANKE DOMŽALE D. D., DOMŽALE: Čedalje bolj se splača varčevati... Za dinarsko poslovanje Nova Stara letna obrestna mera VRSTA HV obrestna mera od 1. 12. 1990 na vpogled 8 15 10 vezava nad 1 mesec 20 vezava nad 3 mesece 25 30 vezava nad 6 mesecev 28 32 vezava nad 12 mesecev 32 35 vezava nad 24 mesecev 35 38 vezava nad 36 mesecev 37 40 POSEBNA PONUDBA Nenamensko vezani depoziti nad zneskom 10.000,00 din vezava nad 3 mesece 30 40 vezava nad 6 mesecev 35 42 Nenamensko vezani depoziti nad zneskom 500.000,00 din vezava nad 3 mesece - 45 Občani lahko vežejo tudi devizne prihranke nad 3 mesece po ugodnih obrestnih merah. Informacije v vseh ekspoziturah LB - Banke Domžale d. d.. Domžale. LB - Banka Domžale d. d. Oddelek poslovanja z občani - gradbena dela (gradnja vodovodov, kanalizacij, itd.). Vsa ta dela, razen pogrebnih opravil, opravljamo na osnovi pridobljenih del in razpisov in jih izvajamo le takrat, kadar smo najugodnejši ponudnik. V podjetju vodimo ločen obračun za vsako enoto dejavnosti posebnega pomena. Na tak način poslujemo že najmanj 11 let, vsa poročila o poslovanju pa je prejemal Izvršni svet občine Domžale in Skupščina SIKCES do lanskega leta, sedaj pa to prejema Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja in drugi. V ilustracijo očitku, da ustanovitelj nima zadostnega vpogleda v poslovanje naj povemo, da so devetmesečno poslovanje obravnavali: - Odbor za spremljanje komunalne, cestne in energetske dejavnosti v občini Domžale - Odbor za spremljanje stanovanjske dejavnosti občine Domžale - Nadzorni odbor - Izvršni svet ustanovitelja - Delavski svet javnega podjetja, torej kar široka javna obravnava, kjer je imel vsak možnost vpogleda v poslovanje, saj je o tem prejel obširno poročilo, dodatno pa je lahko vprašal, kar ga je zanimalo. Kako le s proiltnostlo? V 7. čl. Odloka nam je naloženo organizirati profitne enote za vse nekomunalne dejavnosti, kar smo tudi storili in dokler se te enote same »preživijo«, jih bomo ohranjali, že zaradi delovnih mest delavcev, ki to delo opravljajo dvajset in več let. Profitne enote pa so tudi obračunsko vodene povsem ločeno in samo sum avtorjev sestavka je mnogo premalo, da računi niso čisti in da morda kdo koga preživlja. Ko pa se bo spremenil odlok, po katerem javno podjetje ne bo smelo opravljati nobene druge nekomunalne dejavnosti in se bodo gradnje in kamnolom izločile v samostojno podjetje pa želimo gospodoma povedati samo to, da Skupščine občine v tej dejavnosti nima vloženega nobenega kapitala in najbrž ne bo mogla biti lastnik delnic, ki bi jih prodala za sanacijo »ekoloških bomb«. Razreševanje te problematike bo moralo biti drugačno, saj delavci, ki so s svojim delom ustvarili kapital te dejavnosti, niso dolžni reševati tega, kar vsem ostalim ni uspelo. S tem mislimo inšpekcije in neustrezno kaznovalno politiko. Pa še nekaj o finančni garanciji ustanovitelja, ki daje dolžan plačevati nekaj, v kar nima vpogleda in zagotovljene možnosti kontrole. Ustanovitelj je na osnovi odloka dolžan kriti samo izgubo v dejavnostih posebnega pomena, ki bi nastala zaradi znižanja predlagane cene storitvam in nič vel. Tudi bojazni, da bi ustanovitelj moral vračati dolgove javnetga podjetja, ki jih sploh nima, je povsem neutemeljena in avtorja rožljata po časopisu s takimi podatki samo zato, da bi občani dobili vtis, da to podjetje ne posluje v redu in da v taki obliki ni sposobno opravljati dejavnosti. NI ga bilo na sojo... Eden od avtorjev je bil s strani ustanovitelja imenovan v nadzorni odbor, ki ima pravico in dolžnost nadzirati poslovanje. Na sejo je bil vabljen, poslano mu je bilo vse gradivo o poslovanju za letošnjih devet mesecev, vendar se seje ni udeležil. Pa bi se je moral, bi bil vsaj neposredno v samem zloglasnem podjetju informiran o vsem, kar ga zanima. Morda potem ne bi mogel trditi, da občina nima vpogleda. To občino namreč predstavlja tudi on in s svojim ravnanjem ne bi metal slabo luč na ostale člane nadzornega odbora, ki so se potrudili in žrtvovali svoj čas, da so gradivo proučili in se o njem tudi izrekli. Oba pa sta bila tudi imenovana v Komisijo za pregled statutov in na njihovo usklajenost z Odlokom, vendar se eden seje 29. 6. letos ni mogel udeležiti čeprav je bila že ta sklicana šele na tisti dan, ko je javno podjetje na registrsko sodišče predložilo vse dokumente za vpis vključno z odloki in obema statutoma, vendar pa se je gospod potrudil in po tem 9. julija oddal »svoje« pripombe na statut (doslej samo na statut Komulano stanovanjskega podjetja, še vedno pa ne na statut Centralne čistilne naprave). Na usklajevalnem sestanku, kjer smo skušali dokazati, da je postopke in način' predpisal zvezni zakon o podjetjih in na tej osnovi tudi Odlok in nato še mi s statutom, je obrazložitev zavrnil, da bo takoj sprožil postopek za razveljavitev Zveznega zakona o podjetjih, ker, da je nevzdržno, da delavci odločajo o statusu podjetja. No, gospodu naj povemo, da z razveljavitvijo zakona ne bo nič, saj je tudi Skupščina republike Slovenije 8. novembra letos sprejela Odlok o soglasju k omenjenemu zakonu. S tem hočemo povedati, da smo vsi dolžni spoštovati neke podlage, ki so resda bolj ali manj izvirne, vendar naj ob tej priliki ponovno povemo, da zakonodaja ni logika, ampak ljudska tvorba neke norme. Podpiramo pobudo... Želja obeh gospodov, da uredita nov način zbiranja odpadkov je resda hvalevredna in jo v celoti podpiramo. Morda bi začeli v Mengšu, saj menimo, da je Krajevna skupnost tisto mesto, kjer se naj predlog izoblikuje, naj se pripravi dokumentacija - kataster o vrsti in količini odpadkov v KS, Radomlje v prednovoletnem času zaživijo mnogo pred Božičem v obilju lučk in okraskov. Za praznike polepšane Radomlje... V Radomljah je za to polepšano podobo kraja najbolj zaslužen elektrotehnik Franc Roje s svojima sinovoma in drugimi zaposlenimi. Tako Radomlje krasijo že deset let. V začetku so to počenjali kar na svoje stroške, pozneje pa sta priskočila na pomoč krajevna skupnost in Turistično društvo Radomlje. Slednje ima z novoletno okrasitvijo veliko dela, saj središče Radomelj okrasi s smrečicami, kar lepo dopolnjuje barvasto osvetlitev. Pohvaaliti je treba tudi koliške Budničarje, ki za novo leto že dolgo krasijo svojo smreko. Prava posebnost pa je velika smreka ob tovarni Tosama na Viru. Ta z več sto barvastimi žarnicami razveseljuje voznike severovzhodnega dela Slovenskega cestnega križa. Zato zaslužijo pohvalo tudi prizadevni kulturniki v Tosami. Domžale in Mengeš sta v tem času iz leta v leto bolj pisano pobarvana. V glavnem pri olepšavanju posamezne hiše ali celo vasi ni nujen samo denar, večkrat sta bolj potrebna navdušenje in dobra volja, predvsem pa srčnost. Povsod, kjer so Slovenci še pripravljeni kaj narediti za izven svoje hiše, smo na take navdušence lahko ponosni. Ponavadi so taki pridneži včlanjeni v turističnih društvih, ki so ponekod malo manj, drugod pa bolj delovna. Človeka vredno življenje pa v prostem času ni samo ob polni mizi, ob radiu in televiziji. Kulturno bivanje je tudi okrog hiše in v širši okolici. nato se naj k sodelovanju pozove zbiralce surovin, ki bodo na mestu, ki jih bo določila KS postavili zabojnike za selektivno zbiranje odpadkov, komunala pa bo nato odpeljala samo tisto, kar ni bilo industriji vrnjeno kot surovine morda bo teh odpadkov še manj kot v Lenartu. Ko pri nas ne bo več potrebnih toliko vozil in delavcev kot sedaj, se bomo ustrezno organizirali. Toda nekje je treba začeti in komunalci smo prvi za tak pristop, saj tak način zbiranja odpadkov tudi ne bi ogrožal okolja v takšni meri, še posebej, če bo poskrbljeno tudi za to, da vsak proizvajalec naravi škodljivih odpadkov posrkbi tudi za končno dispozicijo le-teh (odpadno olje, akumulatorji, embalaža fungicidov, insekticidov, itd., vseh strupov in kemikalij, ki jih uporablja industrija). Toda takšen način zahteva široko akcijo obveščanja in vzgoje na vseh, da se bomo tudi pri kulturi odnosa do narave zgledovali po Evropi, kjer ta kultura raste z otroki, ko so še v plenicah. Zaenkrat pa so te zadeve urejene z odlokom občine, ki določa javno podjetje za odvoz in dispozicijo odpadkov, kot izvajalca dejavnosti in občane, ki so dolžni v tipske smetnjake odlagati smeti in plačevati stroške za to delo. Pobude za spremembe načina dela so na ustanovitelju ali skozi skupščinske pobude občanov. Bosta prevzela pobudo? So občino smo v pristojnosti K neizpolnjenemu upanju? ki ga gospoda izražata v preambuli članka, da bosta lahko hitro »uredila« komunalo naj dodamo, da trenutno občani še ne urejajo podjetij, še posebej ne javnih. To je pristojnost občine kot ustanovitelja, kajti poseben družbeni pomen se ne kaže v tem, da lahko takšno podjetje »ureja« vsak, kdor si to zamisli, ampak v tem, da je izvajalec takšne dejavnosti dolžan vedno in ob vsakem času zagotavljati kontinuiteto teh dejavnosti ter tako zagotoviti uporabnikom tiste dobrine, ki so pomembne za vse občane. Spoštovana gospoda želimo opomniti, da je s strani ustanovitelja zadolžen za komunalno stanovanjsko gospodarstvo g. M. Kar-lovšek, dipl. inž. arh., ki je svoje delo odgovorno prevzel, ravno tako tudi vodenje nadzornega odbora, zato bo najbolje, da to stori tudi g. J. Skrlep. Pa še s pisanjem mu ne bo treba zapravljati časa. Vse uporabnike naših storitev pa potolažimo, da bomo še naprej sodelovali z njimi pr> najboljših močeh, njihove konstruktivne kritike pa smo vselej veseli. Op: Mednaslove v uredništvu smo dodali RAZMIŠLJANJE: Svetloba - del našega življenja Človeško bivanje se kot mavrica vzpenja med Soncem, ki je podlaga za telesno življenje in Duhom, kije osnova za duhovno življenje. Obe te svetlobi, obe te luči nas spremljata ves čas, od rojstva do smrti. Ko dojenček spregleda in začne zaznavati svet okoli sebe, so materine oči prva luč, ki ga začne voditi v življenje. Cerkev in šola mu kot dečku ali deklici odkrivata luč Duha. Slovenski pesnik Oton Župančič nam je naštel različne luči. Seveda je ena najlepših in nazadnje najbolj čustvenih utripajoči plamenček sveče, ki nam gori ob naši zadnji zemeljski uri. Koliko slave ljudje pojejo naši veliki in mogočni luči Soncu. Kako romantična je ponočna Lunina svetloba. V kakšno pomoč nam je ogenj; ta veliki prijatelj človeka - spremljal ga je že od pradavnih dob. Z novimi časi prihajajo nove luči. V hišah naših prastaršev In staršev so si svetili še z gorečimi trskami in leščerbami. Danes v Sloveniji težko najdemo hišo, v kateri še ni praktične, ekonomične in vsestranskso uporabne svetlobe, pa še toplota povrhu. Kako lepo je bilo v naših mladih letih v cerkvah, kadar je gorela samo večna luč - še prava večna luč. Utripajoč plamenček v oljenki je metal po stenah in na strop medlo svetlobo. Sence so komaj zaznavno migotale. Vse je spominjalo na skrivnostno življenje v cerkvi. Otroci smo si lažje predstavljali duhovni svet. Danes pa je v večini cerkva za večno luč žal samo električna žarnica, ki pa vsaj nekajkrat na leto za nekaj minut ugasne. Nobenega utripanja več, samo mrtva bela alt rdeča svetloba. Bližajo se božični prazniki. Lepo je, da se je spet pojavilo javno miklavževanje, ki otrokom olepša njihov idilični svet. Tako se dodamo posvetimo predvsem predšolskim otrokom. Saj je na deželi, kamor lahko prištevamo vso našo občino, v tem času še vse premalo prireditev za otroke. Božične in novoletne okrasitve v naših krajih vsebujejo pravo zimsko - praznično razpoloženje. Že nekaj barvastih žarnic za štirinajst dni ali mesec hišo zvečer kar romantično polepša. Večja in seveda bolj zahtevna je okrasitev, ko prizadevni elektrikarji ta barvasta čuda za otroške oči napeljejo tudi čez cesto, ali pa so to svetleče se zvezde na trgovinski stavbi, ki krasijo radomeljsko križišče. Po Župančiču pa naj omenim še posebno luč, to je besedo. Tudi naš časopis naj bi kot skupek besed svetil v novo leto in v prihodnost. Trudili se bomo, da bi bilo tako... FRANCE CERAR Prava naslada ni v tem, da najdeš resnico, temveč, da • • v v v joisces. TOLSTOJ Do toplega doma je ie daleč DIREKTNA MENGEŠKA POMOČ POPLAVUENCEM Spontani organizacijski odbor humanitarne akcije v Mengšu za poplav- Ijence Foto: P. Kompare »Dokler ne vidiš, ne začutiš...« Kljub temu, da smo za nesrečneže v Zgornjesavinjski dolini dali dvodnevni zaslužek in zbirali tudi preko Rdečega križa, šole in še kje, so se v mengeški krajevni skupnosti odločili krajani pomagati tudi neposredno, brez posrednika, ljudem, ki so najbolj potrebni prve pomoči. Pobuda je prišla s strani študentke prava Andreje Burja z Glavnega trga. Pri iskanju pobiralcev prispevkov ji je pomagala Ema Kunstelj, akciji pa sta stala ob strani tudi Janez Škerlep in Janez Per, glavna krajevna moža. Nekaj podrobnosti o dobrodelni akciji Mengšanov mi je natresla Andreja Burja kot glavna pri teni akciji kar sama. Mlada Andreja si je zamislila akcijo tako, da je mengeško krajevno skupnost razdelila na dvajset delov. Pridobiti je morala torej 40 krajanov, ki so bili pripravljeni pobirati denar za poplavljence po hišah. To opravilo je vzelo pravzaprav največ časa, kar poldrugi teden, sama akcija pa je potekala en vikend s podaljškom. Odziv na akcijo - kljub drugim oblikam darovanja - je bil presenetljivo dober. Za poplavljence v Zgornjesavinjski dolini je darovalo denar kar 819 dobrotnikov, skupaj pa je bilo nabranega 187.217 dinarjev in 20 ameriških dolarjev. Torej skoraj 27 tisoč nemških mark, če preračunamo vanje. »Občutek po pobiranju po hišah je bil v resnici lep. Skoraj nikjer niso zaprli vrat in nas odslovili. Tako sem spoznala, da je moja po- buda prišla ob pravem času in da je pri ljudeh naletela na odprta srca. Nekoliko slabše so se odzvali nanjo le prebivalci blokov, tu in tam smo bili razočarani nad kakšnim asocialnim posameznikom, v celoti vzeto pa sem bila pozitivno presenečena,« pravi Andreja in dodaja, da je bilo med darovalci veliko takih, ki so darovali po 500 din, nekateri pa tudi po tisoč in dva tisoč. Preko krajevne skupnosti Luče, s pomočjo župnika Jožeta Grač-narja iz Luč in Mengšana Franca Grčarja je Andreja potem dobila natančnejše podatke, komu bi namenili konkretno pomoč in za kakšno potrebo. Na praznik republike so se odpravili oddati pomoč trem prizadetim v poplavah poleg Andreje, obeh Janezov še Marjan Brojan, Peter Nastran, Francka Jankovič in Polona Kompare, ki je tudi poskrbela za slike. Najprej so se ustavili v Malih Braslovčah pri Branki in Dušanu Pergerjevima, ki imata novo hišo, povodenj jima jo je zalila do prve plošče, večino pohištva jima je voda odnesla, v bistvu imata vse uničeno. Branka je po rodu iz Loke, zato je bila tu pomoč - 60 tisoč dinarjev - oddana na željo Ločanov. Kot drugi so pomagali Milki Zamerili k s Strmeča, snažilki, mati dveh otrok, samohranilki, ki doslej ni dobila niti dinarja pomoči od nikoder. Plaz ji je hišo dobesedno zasul, voda ji je marsikaj odnesla, v razpoki hiše pa se je naselilo polno kač. Milka je sama nemočna in pričakuje, da ji bo kdo pomagal tudi z delom. Kot tretjemu pa so oddali denar Jožetu in Stanku Brezniku s Krnice, ki imata hišo pod jezom, voda jo je zalila dva metra nad streho, vse imajo uničeno, povodenj jim je odnesla tudi deset prašičev s kmetije, dva konja in eno kravo. Prav tu je izgubila življenje 94-letna nepokretna teta. Nabrani denar je mengeška skupina torej razdelila na tri dele in vsem naštetim dala približno tretjino. »Ko smo si razdejanje ogledali od blizu, so bili naši občutki grozni. Zdi se nam, da je vlada v širšem pomenu besede zatajila, kajti večina ni dobila na začetku decembra še nobene pomoči, ljudje so nemočni, otopeli, ne morejo dojeti, da so jih drugi v glavnem pustili na cedilu. Dokler ne vidiš, ne začutiš... Menim, da bi morali podobno akcijo spomladi ponoviti, kajti vsa naša pomoč je kaplja v morje, takšno razdejanje je videti na samem mestu,« pravi Andreja Burja, kljub vsemu notranje pote-šena, daje lahko skupaj s prizadevnimi Mengšani pomagala vsaj trem družinam prebroditi nekaj najhujših dni pred zimo. Namen je bil dober, denar je prišel v prave roke, vsem darovalcem iskrena hvala! To bi bilo lahko kratko sporočilo mengeške spontane akcije pomoči poplavljencem, verjetno pa res ne bi bilo narobe, če bi akcijo čez nekaj časa ponovili, s pripombo, da bi se vanjo aktivno vključili tudi tisti, ki so zdaj stali ob strani in da bi segli v žepe nekoliko globlje vsi tisti, ki imajo kaj več, na solidarnost z ljudmi brez strehe pa niti ne pomislijo. V Zgornjesavinjski dolini pa je še vedno veliko družin brez strehe nad glavo, brez obleke, brez tople peči, tako rekoč pozabljeni od drugih ljudi upajo, da niso sami na svetu pred mrzlo zimo. Ivan Sivec RK IZ MORAVČ ZA POPIAVUEDCE Obljuba dela dolg V času od 10. do 15. novembra 1990 so aktivisti Rdečega križa iz Moravč organizirali akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za poplavljence, v kateri je 33 aktivistov skupaj zbralo 80.000 din (80 starih milijard). Želja krajanov je bila, da se poiščejo ogrožene družine in se jim izroči denar, zato so Franc Brate, predsednik društva, Lojzka Kos, Ivan Urankar in Slavka Pustotnik, aktivisti društva, 23. novembra 1990 obiskali Ljubno. Prevoz jim je z veliko razumevanja omogočil vodja splošne službe dr. Pevec. Občinska organizacija Rdečega križa pa je ob pomoči Štaba za civilno zaščito v Ljubnem priporočila 8 ogroženih družin. Ustavili so se v OŠ v Ljubnem, kjer jim je o posledicah Zahvala Krajevna organizacija Rdečega križa Moravče se zahvaljuje tistim krajanom Krajevne skupnosti Moravče, ki ste darovali prostovoljne prispevke za poplavljence. OBVEŠČAMO VAS, DA SMO AKTIVISTI RK V TA NAMEN ZBRALI VELIK ZNESEK, TO JE 80.000,00 din. Denar smo izročili osebno ogroženim družinam, kot smo se dogovorili. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE-ČEGA KRIŽA MORAVČE PREDSEDNIK: FRANC BRATE poplav spregovoril ravnatelj, temu pa je sledilo srečanje z družinami, v katerem je Slavka Pustotnik, tajnica RK in patronažna sestra iz Moravč dejala: »Prišli smo aktivisti Krajevne organizacije Rdečega križa Moravče, da izpolnimo veliko željo naših krajanov, ta pa je, da vas osebno obiščemo. Nesreča, ki ste jo utrpeli, je globoko pretresla vse nas. Naša KS je hribovito območje, ki leži 15 km od Domžal v smeri proti Zagorju. Vendar ni samo to, da smo prinesli denar, naš namen. PRINESLI SMO VAM SRCE IZ MORAVSKE DOLINE, KI SOČUSTVUJE Z VAMI. Želimo vam stisniti roko v znak prijateljstva in izročiti humani prispe- Srečen si, če veš, da v nesreči nisi sam /. november je dan mrtvih, letos pa je ta praznik premaknil svoj poudarek, tako, da smo bolj mislili na ilve. Ko sva bila podpisana na pogrebu stare mame v Čakovcu, sva osupla zvedela, da sva dobila v stanovanjsko hišo obisk naravne katastrofe: bila je uničena vsa ozimnica, vse orodje, lesena obloga, zamrzovalna skrinja, pralni stroj, razlilo se je vse olje in tako dalje. To je bil prvi šok ob najinem prihodu domov, ki pa se je »dopolnil« naslednji dan - takrat sva namreč šele videla pravo katastrofo. Na tem mestu se prisrčno zahvaljujeva najprej Gasilskemu društvu Dragomelj-Pšata, vsem znanim in neznanim reševalcem, zlasti sosedom, prijateljem in znancem..., ker se zaradi zbeganosti vsem osebno niti zahvaliti nisva mogla. Dalje velja najina zahvala DO Avtoser-vis za razumevanje pri izostanku z dela ter za moralno in materialno podporo. Prav posebno, izbrano zahvalo pa dol-gujeva delodajalki Andreji Oreški ter njenemu možu Milanu za vsestransko pomoč, sorodnikoma Lojzetu in Jožetu ter prijateljema Štefanu in njegovi ženi Brigiti. V teh težkih kriznih časih, ko naša domovina s težavo dobiva svojo podobo, je še posebej prijeten občutek, da Živiš med ljudmi, ki nekaj dajo na prijateljske sosedske odnose, v tej zvezi želiva ^fereči svojo globoko zahvalo Bogdani, Veroniki, Berti in Dragu. Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim ter vsakemu posebej prisrčna hvala v upanju, da na tak način ne bova morala nikdar in nikomur vrniti dobrote. Franci in Helena Kokalj, Bišče 17a vek v višini 80.000,00, ki smo ga zbrali aktivisti RK. Naš namen zbiranja prispevkov je bil: ZA VAŠE OSEBNE POTREBE. Tako vsaki družini darujemo po 10.000,00 din. Obenem vam vsi skupaj želimo, da bi se vaše življenje čim prej normaliziralo in da bi v novih ali obnovljenih domovih čim prej normalno zaživeli. Naj nas še naprej veže prijateljstvo in dobrosrčnost naših ljudi. Krajani KS Moravče vam pošiljajo prisrčne pozdrave z željo, da bi se podobna nesreča nikoli več ne zgodila. To pa vam izrekam tudi sama, kot patronažna sestra na tem terenu.« Družine so hvaležno sprejele zbrana sredstva, ki jim jih je izročil predsednik Franc Brate. To je bilo ganljivo, nepozabno. Posamezniki so jim orisali svoja doživljanja grozot ob poplavi, zapisali si tudi naslove družin, ki so jim pomagali. Tudi fotografirali so se. Skupaj z gospodom Mermolom iz Štaba za CZ so si ogledali razdejanje Ljubnega in se zadovoljni, ker je akcija uspela, vrnili do- Pomagali smo poplavljencem Na TV smo videli hude poplave, ki so ljudem v Ljubnem vse odnesle. Na naši šoli smo zbrali precej denarja. Z Aljo in odraslimi sva se z gasilskim kombijem odpeljala v Ljubno. Pot je bila dolga. V Ljubnem je Savinja podrla dva mostova, vojaki pa so jim zgradili novega, železnega, pobarvanega s temnozeleno barvo. Savinja je visoka skoraj do mostu. Spodžrla in odnesla je tudi ceste. TU smo videli 4 podrte hiše. Odrasli so se pogovarjali s poplavljenci in jim dali denar. Namesto nove hiše je kup kamenja, stara pa je napol podrta. Odpeljali smo se tudi v Luče, Ljubnica je podrla most. Blizu se je sprožil plaz. Videli smo še dve podrti hiši. Cesta je sedaj makadamska, prejšnjo je čisto odneslo. Vesel sem, da smo pomagali poplavljencem. Upam. da otroci ne jokajo več. MARKO LIMBEK - 2.b OŠ Radomeljske čete OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Naša humanost ni le v besedah... Poročilo o zbranih finančnih in materialnih sredstvih za poplavljene v Zgornji Savinjski dolini KO RK Zlato polje KO RK Peče KO RK Dragomelj Pšata KO RK Jarše Rodica KO RK Vrhpolje Zalog KO RK Krašnja KO RK Mengeš KO RK Vir KO RK Prevoje KO RK Blagovica KO RK Trzin MLADI ČLANI RK NA OŠ Ihan Radomlje JBT Domžale Olge Avbelj Janko Kersnik Brdo Sindikat delavcev OŠ JBT Domžale Občani posamezniki na ŽR RK 3.150,00 din 11.000,.00 din 34.820,00 din 30.000,00 din 18.990,00 din 26.312,00 din 55.220,00 din 26.220,00 din 40.800,00 din 23.950,00 din 58.900,00 din 3.150,00 din 1.920,00 din 21.815,00 din 1.702,00 din 7.500,00 din 2.000.00 din 4.200,00 din SKUPAJ 369.947,00 din OBČANI KS Krašnja, Kompolje, Koreno, Vrh, Krajne brdo in mladi člani RK OŠ Krašnja so darovali poleg denarja 26.312,00 din tudi 400kg krompirja, ki smo oddali družini GALJOT iz KAMNIKA, ki je bila močno prizadeta v poplavah. Iz vse občine so občani darovali oblačila, obutev, posteljnino in pohištvo. Ponudili so nam tudi spalnico, štedilnike in drug material, vendar organizacija RK nima primernega skladišča za hrambo. Iz poplavljenih območij pa so nas prosili, da te pomoči trenutno ne potrebujejo, vendar jo bodo prevzeli kasneje, ko bodo sanirali bivališča. MEDIVAK ARSENIJEVIĆ je preko organizacije RK poslala v Celjsko bolnišnico za 14.260,80 din medicinskih pripomočkov. Gospod KORITNIK nam Je daroval 70 parov copat. Prejeli smo poročila iz OS Radomlje, da so zbrali sredstva v višini 25.460,00 din in jih prenakazali prizadetim v poplavah. Iz OŠ Trzin so del sredstev nakazali v OS Luče, del sredstev pa v Celjsko bolnišnico. OŠ Mengeš je zbrala 14.830,00 din, ki so jih osebno predali OŠ Ljubno. Zbrana sredstva v višini 320.400,00 din smo razdelili šestim družinam v Ljubnem in šestim družinam v Lučah. V LJUBNEM: JU V AN Ignac, Ljubno 8a KRANJC Alojz in Magda, Terl PREDOVNIK Fanika, Ljubno 5 KUMPREJ Jana, Ljubno 7 ZAGRADIŠNIK Franc, Ljubno 9 BAČUN Milena, Ljubno 14a V LUČAH: BREZNIK Marija, Luče 14 BREZNIK Jože, Krnica 63 BREZNIK Stanko, Krnica 63a VERDEL Frančiška, Podveza 32 KLADNIK Franc, Podveza 54 POLANŠEK Ana in Ivan, Podveza 31 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din Preostala sredstva pa smo nakazali družini ROMŠAK iz ČRNE PRI KAMNIKU, ki ji je plaz poškodoval stanovanjsko hišo, zgrajeno v letu 1989, da so se morali izseliti. Občinska organizacija Rdečega križa Domžale se zahvaljuje vsem za darovano pomoč. Na ta način zbrana sredstva bodo omogočila hitrejše reševanje in odpravljanje posledic poplav. Zbirali smo denar za poplavljence Pretreseni smo v prvih novembrskih dneh spremljali obvestila o katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini. Smilili so se nam ljudje, ki so bili ob tej naravni nesreči kakorkoli prizadeti. Člani RK ter nekaterih drugih organizacij v naši občini so takoj pričeli z akcijo za pomoč prizadetim. V to akcijo smo bili vključeni tudi mladi člani RK po šolah. Vsi skupaj smo zbrali kar precej denarja. Da bi prišla naša pomoč res v prave roke, smo se odločili, da bo zbrani denar odpeljala posebna delegacija kar v Ljubno in Luče. Nekatere KS so denar odpeljale kar same, v občinski delegaciji pa smo bili Franci Zabret, Brane Kosmač, Štefan Hro-vat, Marjan Gorza, Boža Požar in jaz kot predstavnica MČ RK. Na pot smo se odpeljali v ponedeljek, 3. 12. Ogledali smo si poplavljene kraje. Voda je naredila veliko škode. Najprej smo se ustavili v Ljubnem, kjer smo šestim družinam oddali denarno pomoč. Sprejeli so nas zelo prisrčno ter se z nami pogovarjali o tistih groznih dneh. Ustavili smo se tudi v šoli in podarili učencem nekaj parov telovadnih copat. Nato smo se odpeljali naprej v Luče. Tu je bilo še huje. V KS so nas zelo lepo sprejeli. Najprej so nam zavrteli videofilm o Lučah pred, med in po poplavah. Tudi tu smo dali denar šestim družinam. Najbolj se mi je smilila Štefančkova mama. Marija Breznik, ki je ostala brez vsega, rešila si je samo življenje. Zdaj živi pri tujih, toda dobrih ljudeh. Vsi ljudje so nam bili hvaležni za pomoč, marsikdo od ganjenosti ni mogel govoriti, marsikomu so se zasolzilc oči. Najbolj se bojijo zime in težko čakajo pomlad, ko bodo začeli popravljati svoje domove. Obljubili smo jim, da jim bomo spomladi še skušali pomagati. Takrat bodo potrebovali opremo in gospodinjske stroje. Tudi šolarjem v Lučah smo podarili copate. Dan, ki smo ga preživeli v Ljubnem in Lučah, nam bo še dolgo ostal v spominu. Vesela sem. da smo lahko pomagali tem ljudem. NINA PUSTOTNIK Krašnja Izogibajte se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani. Ruski pregovor DVE DESETLETJI SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK: Veliki orkester majhnih občin Vsa leta vodi ta edinstveni instrumentalni sestav predvsem kot dirigent, pa tudi kot avtor in aranžer prof. Tomaž Habe Letos mineva dvajset let, odkar je iz instrumentov Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta izzvenel eden prvih novoletnih koncertov v Sloveniji nasploh. V vseh teh delih je orkester s svojim igranjem navduševal ne le domače občinstvo, temveč tudi publiko po vsej Sloveniji. Ob njem so se kot solisti predstavljali številni najvidnejši slovenski poustvarjala: violinista Tomaž Lorenc in Monika Skalar, violist Mile Kose, violončelist Stanko Demšar, hornista Jože Falout in Karel Bradač, trobentarji Anton Grčar, Stanko Arnold in Stanko Praprotnik, oboist Matej Šare, pozavnist Emil Spruk ter vokalni solisti Olga Gracelj, Zlata Ognjanovič, Jurij Reja, Ladko Korošec in še mnogi drugi. jam, ki nas vsako leto popeljejo v lepa novoletna praznovanja, v domžalski hali 26. decembra 1990. Dan kasneje - t.j. 27. decembra 1990 pa bo novoletni koncert še v Mengšu. Ko se ob jubileju dirigentu in redkim amaterskim glasbenikom, ki vsa leta vztrajajo v orkestru, spomin vrne na tisti decembrski večer v letu 1970, so ob- čutki ob opravljenem kulturnem poslanstvu lepi. Naj jim glasba in njena govorica srca in za srce še dolgo vrača vloženo delo, trud. napor in ljubezen. Ko se bodo letos spet zaslišali prvi nastopajoči akordi znane Havdnove ure, ki vsa leta sklene koncertno doživetje, bomo vedeli: »Naš orkester gre v tretje desetletje...« M.BROJAN Dvajset let je v obstoju takega ansambla dolga doba. V svojem velikem sestavu je orkester v teh letih nastopal pretežno na novoletnih koncertih, sicer pa je letno nastopil (predvsem v manjših komornih sestavih) 18-19 krat na leto. V enem letu je orkester pod vodstvom svojega dirigenta na-študiral skoraj tri celovečerne programe, kar govori o resnem in kontinuiranem delu in pristopu. Vrnimo se k novoletnim koncertom, po katerih je orkester najbolj znan, pa tudi njegovi koncerti so v prednovoletnem času najbolj obiskani."Ves čas, razen morda prvih dveh let. je orkester na teh koncertih izvajal zabavno glasbo, prežeto z nostal-gičnimi občutki, glasbo, posebej prijetno za uho in opremo literature, glasbo iz musiclov. skladbe evergreenov, pa tudi glasbo domačih avtorjev, kakršno je velikokrat prispeval Tomaž Habe sam. Pri zagotavljanju obveznega deleža domačih avtorjev so vsakič želeli poudariti drugega avtorja, jubilej, aktualnost, ki jih čas vedno prinaša. Pri pripravi in izvedbi koncertnih programov so sodelovali v tem času različni zbori. 5 let je sodeloval kamniški SANTEMUS, nato 10 let mengeški mešani pevski zbor DKD Svoboda, letos pa so sestavili priložnostnega za jubilej. Zato so ga tudi poimenovali IUBILUS. Kar zadeva pripravo besedil, so Tomažu Habetu v 20 letih pomagali Jože Vozny. Milan Ma-rinčič. Tone Ftičar. Danica Simšič. Nataša Dolenc in druge napovedovalke. Pod pokroviteljstvom občine Domžale in ZKO se bo <5b letošnjem novem letu simfonični orkester Domžale-Kamnik predstavil za jubilej trikrat. Najprej bo zaigral na koncertu s plesom Kamničanom in sicer 22. decembra v kamniški športni hali. Na novoletnih koncertih pa bomo najprej prisluhnili lepim melodi- OSNOVNA ŠOLA JOSIPA BR0ZA TITA, DOMŽALE Da življenje ne bo neznosno Vsi se še dobro spominjamo, kaj je bilo prvega novembra, ko so Slovenijo prizadele poplave. Marsikdo je čez noč ostal brez strehe nad glavo in marsikomu je čez noč voda odnesla vse, za kar se je celo Življenje mučil in delal. Ker smo tudi na naši šoli začutili to veliko stisko ljudi na poplavljenih območjih, smo se odločili, da bomo naredili akcijo zbiranja denarja za poplavljence. Tej akciji smo se pridružili tako učenci, ki smo se odpovedali sladkarijam, kot tudi delavci šole. Nesebično smo prispevali denar, kajti v takih primerih človek ne more ostati zaprtih oči. S pomočjo vseh smo skupno zbrali 23.810,00 din. S to vsoto denarja smo le delno pripomogli k popravljanju škode. Upamo, da si bodo ljudje kmalu spet lepo uredili življenje, čeprav jim bo ostal na te dni grenak spomin, ki ga ne bo mogoče izbrisati. Alenka Gotar, 7. a ROMANA ŠPENDE, NEODVISNI DNEVNIK Jaz in Domžale v letu 90 Menda se ne bom komu zamerila (bržkone sem se komu že), bom lahko pravilno opisla svoj odnos do Domžal, mi bodo morda očitali prestrogo sodbo ali pisanje »v rokavicah« - takšne in podobne misli so se mi podile po glavi, ko me je poklical bivši-nebivši (vragsigavedi ob teh spremembah) urednik občinskega glasila in mi naročil zapis o mojih pogledih na Domžale v letu 1990. Prav, pa poskusimo, vendar upam, gospod urednik, da se mi boš za trud zahvalil s kakšnim dinarjem honorarja, ki menda ni najbolj trdna točka Poročevalca. In ko smo že pri denarju (pri njem se, pravijo, vse začne in neha), moram vsekakor povedati, da najbolj zanimivi pogovori med menoj in mojim kolegom Janezom z Dela, kadar se pač vidiva, potekajo prav o njem, oziroma o novinarskih plačah. Vidiva pa se ne ravno veliko, saj sem jaz zagrizena nasprotnica sestankov, sej in podobnih »sedelk«, na katerih ljudje po več ur premlevajo eno in isto, oglašajo pa se zato, da lahko slišijo svoj glas. Kakšna radost za vse leta in leta tlačene domžalske občane, ki so končno dobili priložnost oglasiti se v občinskem parlamentu. Hvala bogu, da se skupščinskih sej strogo ne udeležujem, kajti slišala sem, da so poslanci zagreti za razpravljanje tja do poznih večernih ali prvih nočnih ur. Pa če bi šlo vedno za velike, načelne zadeve... No ja, se bodo delegatje že naučili, ko jih bo začela boleti zadnja plat. Na, pa sem takoj zajadrala v politiko, čeprav to sploh ni bil moj namen. Ampak politične spremembe so bile letos pač na prvem mestu domžalskih dogajanj. Kar malce težko sem se poslovila od prejšnjega župana Petra Primožiča, s katerim sva zelo lepo sodelovala. Nova postava domžalskih vodilnih mož pa deluje kar malce strogo in njihovi smeli načrti sledijo usmeritvam republiškega Demosa. Kljub napovedanim spremembam le-teh še ni opaziti, pač pa se vlečejo stari grehi in napake. Saj jih skoraj ni treba naštevati - dobsko odlagališče, hotel, grad Krum-perk in še kaj. Nova metla dobro pometa, pravi rek, ampak je že tako, da ni mogoče vsega »počistiti« naenkrat, pa še slabo ni vse. Ko človek primerja Domžale z drugimi občinami, si ne more kaj, da ne bi ugotovil, kako se njenim prebivalcem kar dobro godi. In tudi v letu 90 je šlo brez zelo velikih pretresov. Seveda so težave v podjetjih, vse več ljudi je brez službe, pada življenjska raven, po drugi strani pa cve-tejo zasebna podjetja in rastejo obratovalnice v trzinski obrtni coni. In avtomobili švigajo iz Domžal do Ljubljane ter nazaj. Potem pa ljudje »jamrajo«, da imajo pločevine vrh glave in da končno že hočejo avtocesto za Celje - pa še sami delajo gnečo. Ekološko zavedno se je treba voziti z avtobusom ali vlakom, kot to počne zgoraj podpisana novinarka, ki mimogrede rečeno, nima vozniškega izpita. Priti do Domžal ni problem, kam dlje pa že, in tedaj nastopi slabša polovica s svojimi šoferskimi sposobnostmi. In ko že omenjam ekologijo, je med zadnjimi bum novicami gotovo tista o čudnem vonju v Domžalah, ki se menda širi s Količe-vega. Ubogi Domžalčani, ki jih že tako bombardirata čistilna naprava in farma prašičkov, zdaj pa še ta kisel smrad - in ubogi Jože Lenič, ki mora pri izvršnem svetu iskati odgovor, kaj to je. Prav, prav, gospod urednik, že končujem, saj bosta tu kmalu dve tipkani strani, ki si mi ju naročil. Pa sem se komajda ogrela. Skratka, v Domžalah mi je kar prijetno in rada prihajam v goste. Mislim, da je občina veliko dosegla in da so lahko njeni prebivalci zadovoljni, ker imajo skoraj vse. Želje so pa vedno... Veliko uspeha in srečno vam želim v novem letu, dragi Domžalčani. Želim si, da bi se še naprej dobro razumeli med seboj, če pa imate težave, me lahko pokličete v uredništvo Dnevnika, pa se bomo pogovorili. Vso srečo tudi Poročevalcu (s starim ali novim uredništvom), ki je zame, brez pretiravanja, najboljše občinsko glasilo, kar jih poznam. Da le ne bi postala preveč topa njegova kritična ost. Srečno in uspešno 1991! OD 160 LETNICI PISATELJEVEGA ROJSTVA Spomin na velikega Mengšana Zveza kulturnih organizacij občine Domžale ter DKD Svoboda Mengeš sta ob 160. letnici rojstva Janeza Trdine pripravila spominski večer. To priložnost so izrabili tudi za to, da so nekaterim prizadevnim kulturnim delavcem občine podelili priznanje ZKO. V uvodni besedi o Janezu Trdini je spregovoril urednik Občinskega poročevalca Matjaž Brojan. Če v kratkem povzamemo njegovo besedo: Janez Trdina ni le imeniten pripovednik, ves prevzet zgolj z etnografskimi elementi krajev, koder je potekala njegova življenjska pot, pač pa nam skozi svoje tekste pove lahko še kaj več... V kulturnem sporedu sta nastopila mešani pevski zbor Svobode Mengeš pod vodstvom Matevža Goršiča ter komorni orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Z zanimivim izborom Trdinovih tekstov ter z različnimi informacijami o delu in življenju velikega Mengšana sta večer povezovala Polona Rozman in Tone Ftičar. Na prireditvi so podelili tudi priznanja ZKO Domžale, ki sta jih prizadevnim kulturnim delavcem vročila Slavko Pišek in Matjaž Repnik. Priznanja ZKO Domžale za leto 1989 so prejeli: Francka PACNIK - članica KD Vrhpolje za organizacijsko in vsebinsko delo ter prispevek pri društvenih prireditvah in mentorstvo šolskega kulturnega društva. Milan MOČILNIKAR - za večletno aktivnost v Pihalni godbi Moravče, požrtvovalno organizacijsko delo v upravnem odboru in pred-sednikovanje godbi. Marjana GROŠELJ - za vestno opravljanje društvenih nalog v KD Janko Kersnik, kjer je ob tajniških nalogah v minulih letih uspešno nastopala tudi na odru. Zdravko PRAŠNIKAR - sodi med ustanovitelje KD Blagovica, v katerem je nato sodeloval prav pri vseh odigranih predstavah. V zadnjih letih se je spoprijel tudi z režijo, ob tem pa je vključen tudi v ostale društvene aktivnosti. Francka BALOH - članica ŽPZ DU Domžale za večletno organizacijsko delo v zboru in njen prispevek k dobrim odnosom med pevkami in uspešnem delovanju zbora. Konrad GRUM - član Godbe na pihala Domžale za dolgoletno delovanje na glasbenem področju in več kot 10-letni prispevek k društvenemu delu in za vestno vodenje društvene blagajne. Marjanca IPAVEC - za mentorsko delo in posredovanje kulturnih vrednot, organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev ter vodenje re-citatorskega krožka na OŠ Edvard Kardelj v Trzinu. Slavko PIŠEK - za tehnično in operativno delo pri prireditvah v Mengšu, posebno' še v okviru DKD Svoboda kjer ima že vrsto let na skrbi scenske efekte. Anica KEPEC - dolgoletna, uspešna članica KD Franc Bukovec z Vira za njen prispevek pri društvenih aktivnosti in pomoč pri organizaciji prireditev. Vera BEGUŠ - že tri desetletja pripravlja, spodbuja, organizira in tudi režira predstave za šolo, kraj in v KD Fran Maselj Podlimbar-ski iz Krašnje. Z velikim veseljem in sposobnostjo vsestranske organizatorice prireditev pa v kulturno dejavnost vključuje tudi najmlajše. Alojz VELKAVRH - dirigent, kapelnik mengeške godbe za predano in strokovno delo z godbeniki, s katerimi je priigral tudi zlato značko na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov. Ana LENIČ - članica DPD Svoboda Ihan za dolgoletno delo v društvu, vsebinski prispevek h kvaliteti rasti predstav, spodbujanje kulturne dejavnosti v kraju, mentorski prispevek v šoli in aktivnosti v organih ZKO Domžale. Mateja OREŠNIK - za dolgoletno sodelovanje v Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik, spodbujanje k množičnosti in predvsem kakovosti ter prizadevno in vestno delo tajnika orkestra. Alojz STRAŽAR - za vspodbu-janje in organiziranje kulturnega življenja, režijsko delo v KD Miran Jarc-Škocjan, nesebično vspodbu-janje pristnih odnosov v društvu, vsestransko aktivnost pri društvenih prireditvah, uspešno vodenje društva in za prizadevanje ter uresničitev pridobitev v letnem gledališču na Studencu:. Marjetka PRELOVŠEK - članica - pevka in predsednica DPZ KD Domžale za večletni prispevek in aktivno delo v zboru, skrb in angažiranje za kvalitetne dosežke na nastopih in organizacijsko delo med pevkami najkvalitetnejšega domžalskega pevskega zbora. Karel LESKOVEC - vsestranski kulturni delavec, za uspešno vodenje in strokovno bogatitev orkestra in zborov, ki jih je in jih še vodi, katerim smo lahko prisluhnili na tekmovanjih republiškega ranga in s katerih se vračajo s priznanji. To velja tako za mlajši mladinski zbor OS J. B. Tito, ki se je uvrstil na zvezno tekmovanje, kot tudi za DPZ KD Domžale, ki v zadnjih letih sodi v vrh slovenskega zborovskega petja. KRAJANI LOKE PRI MENGŠU, PREBERITE SE POSEBEJ POZORNO! Dokumenti na ogled... Krajevna skupnost Mengeš obvešča KRAJANE LOKE PRI MENGŠU, da je Skupščina občine Domžale na svoji 6. seji 4. decembra 1990 sprejela SKLEP O SPREJETJU OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU LOKA PRI MENGŠU in ga posredovala v enomesečno javno razpravo, ki traja do 4. januarja 1991. Krajevna skupnost Mengeš vabi vse zainteresirane na ogled osnutka, ki je razgrnjen v prostorih Gasilskega doma Loka in KS Mengeš, Zavrti 2 in prosi, da pismene pripombe posredujejo Tajništvu KS do vključno 4. januarja 1991. Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet. ORABBB MORAVČAM SVOJEMU ŽUPANU NA OBISKU Obvoznico, banko in se kaj Na obisku v Moravčah so se na pogovoru z županom Ervlnom A. Schwarzbartlom pogovorili predstavniki domače moravske krajevne skupnosti ter predstavniki Iz Vrhpolj-Zaloga, Peč, Velike vasi-Dešen In od drugod Z upravičenostjo lahko trdimo, da bi se predvidenemu razvoju lahko reklo, da bo pobcentričen. Predočenje plana o nameravanih gradnjah' kate, da bo v vseh krajevnih skupnostih izredno veliko narejenega, čisto gotovo pa ob velikih željah velikih, srednjih in malih krajev ne vse tisto, kar bi ljudje na terenu želeli. Enako je bilo ob županovem obisku v Moravčah. Želja, ki so jih občani izrekli - včasih kot zahteve, včasih kot želje, včasih kot iluzije, je res veliko, tako da jih je že zapisati mnogo. v Moravčah so v slabem stanju. Infrastruktura In še enkrat infrastruktura... Kot nekdanji center občine (tudi bodoči??) pravijo, da imajo Moravče izredno slabo poskrbljeno za infrastrukturne objekte. Prvo vprašanje vodovod, drugo kanalizacija. Ulice Tovornjaki iz peskokopa v Dr-tiji uničujejo ceste skozi kraj in pomenijo nenehno nevarnost za občane, zlasti za otroke. S tem v zvezi nujno zahtevajo obvoznico, po kateri bodo tovornjaki obšli kraj. Povedano je bilo, da je pričakovati, da bo obvoznica mimo Moravč zgrajena z občinskimi sredstvi - iluzorno početje. Kdo bo dal denar, kdo bo presekal gordijski vozel okoli odkupa zemljišč?? Kdaj bo vrnjena odvzeta, arondirana zemlja, popravljene krivice in napake, storjene po vojni? Kako je z neoporečnostjo vode v Drtiji, kako je z vsebnostjo fenolov oz. težkih kovin na območju, od koder prihaja pitna voda. Problemov je mnogo. Kdo bo poskrbel za sanacijo zajetja vode v Drtiji? Koliko časa bo še veljalo stanje, kakršno je se- Iz dela občinskega sindikalnega sveta Delavčeva pravica je, da je obveščen o vsem, od česar je odvisen njegov obstoj Usihajoča gospodarska moč, naraščajoča brezposelnost in mnogi drugi pojavi, ki spremljajo poizkuse prestrukturiranja naše družbe, imajo velik vpliv na ljudi. Stiske ljudi so čedalje večje. Delavci se čedalje bolj pogosto srečujejo z dejstvom, da naše delovno mesto ni več tako zaščiteno kot prej. Samouprava izginja, poslovodni organi dobivajo vsa večja pooblastila, delavec pa ostaja praktično brez zaščite. V tej vlogi je ostal edinole sindikat. In domžalski sindikat zaščitno funkcijo dobro opravlja. Pravno varstvo se izvaja preko odvetniške pisarne, kontrola uresničevanja pravic delavcev iz dela in delovnega razmerja pa preko sindikalnih aktivistov. Kršenje pravic delavcev je naraslo. Pri- sotna je precejšnja samovolja vodilnih kadrov in delodajalcev. Prevladujejo kršitve pri izplačilih osebnih dohodkov in določanju presežnih delavcev. Negotova prihodnost podjetij zaradi slabega ekonomskega položaja spodbuja delavce k različnim aktivnostim, tudi k stavkam. Pa največkrat zato, ker delavci niso informirani. V marsikaterem podjetju je danes prisoten brezdušen odnos profitarske miselnosti, ki na osebnost posameznega zaposlenega delavca prav tako malo gleda, kakor prejšnji boljševistični Kralji na Betajnovi. Vedeti bi morali, da samo človeško zaupljiv odnos med obema po-lariziranima interesoma bo omogočil motiviranost zaposlenih, njihovo pripadnost, skratka željo po sodelovanju in željo biti koristen. Vedeti bi tudi morali, da je delavčeva temeljna pravica, da je obveščen o vsem, od česar je odvisen njegov obstoj in obstoj njegove družine. Za dosego večje človečnosti v odnosih med poslovodstvi podjetij in delavci pa bo pripomoglo samo organizirano notranje komuniciranje - komuniciranje z zaposlenimi v kolektivu. Justi Arnuš daj? Problem je z obrtjo, pravzaprav skoraj z vsemi obrtmi. Zanemarili in opustili smo rokodelstvo, ki ni le tradicija, je lahko pomembna obogatitev gospodarstva in oživitve v krajevne identitete. Obrtnike bi morali bolj podpirati, spet uvesti tako izobraževanje, kot je že bilo - vajenci, pomočniki, šele nato mojstri. Vseh obrtnikov ne kaže metati v isti koš; kdor dela z rokami, ni primerljiv z onim, komur delajo stroji, od katerih je lahko ves dan odsoten, saj stroji lahko delajo sami... To je le nekaj od problemov, ki so bili navedeni... Predstavniki drugih krajevnih skupnosti so omenjali enaka ali podobna vprašanja v zvezi s potmi, elektriko, oskrbo z vodo, trgovino in vsem, kar občane zadeva. Epigrami Kulturna skupnost: Mengeški zvon (»Kaj pa je tebe treba bilo«) Končno - petnajstletnega te je spoznala, ob uspehu - te za svojega priznala. FRANCE CERAR Premalo je prostora, da bi lahko zapisali večino od 49 navedenih zahtev, ki so bile zapisane. Vsaka od teh zahtev mora biti uresničena, vendar sta za to potrebna čas in denar. Prvega je dovolj, na drugega bo treba počakati: ob upoštevanju pravičnih zahtev ter ob zagotavljanju in objektivnosti v občinskem središču morda ne bo tako težko, če ne bomo (bodo) nestrpni... Upamo, da se bo ob lastnem deležu, prispevku občine, odgovornemu delu pristojnih služb vsako od teh vprašanj vendarle razrešilo v zadovoljstvo občanov. S hudo krvjo in žalitvami, ki so jih bili tudi deležni občinski možje v Moravčah, bo težje graditi to, kar v resnici potrebujejo... M. Brojan Vsi letošnji asfalti... V občini, pa tudi v krajevnih skupnostih je bila sprejeta odločitev, da si bomo ceste posodabljali v pospešenem tempu... Tako smo lani rekonstruirali približno 15 km cest in ulic, v letošnjem letu pa je bilo asfaltiranih 14 km cest in ulic. Ob tem so pripravljeni za asfaltiranje še dodatni 4 km cest v makadamski podlagi. Občani so si v mnogih krajih zelo prizadevali pripraviti makadamsko podlogo za ceste in ob njih odvodnjavanje, občina pa je zagotovila asfaltiranje. Finančni delež posamezne krajevne skupnosti v poprečju dosega 40-50 odstotkov sredstev; pač na njeno razvitost. Koliko je bilo torej letos narejenega? Preglednica asfaltiranih cest v leni 1990_ - Studenec - Škocjan - meja s KS Prevoje 1 = 1150m - Gradišče - Preserje 1 = 1500 m - Moravče - Zalog 1 = 600 m - Od gostišča Šraj - most v Hudem 1 = 342 m SKUPAJ: 1 = 3.592,00 Preglednica rekonstruiranih In asfaltiranih cest v letu 1990 - Križišče Lovec v Mengšu - Križišče Kovičeva - M-10 - Ljubljanska cesta z ureditvijo hodnikov do mostu in razširitvijo samega mostu čez Kamniško Bistrico - Rekonstrukcija ulic v KS Vir in sicer: • Parmova ulica 1 = 120 m • Valvazorjeva ulica 1 = 115m • Nušičeva ulica 1 = 218 m • Maistrova ulica 1 = 216 m • Osojna ulica 1 = 210 m • Jurčičeva ulica 1 167 m • Kuharjeva ulica 1 = 121 m • Finžgarjeva ulica 1 = 165 m • Ipavčeva ulica 1 150 m - Krašnja - Krajno Brdo I. odsek skozi naselje Cešnjice i = 1000 m - 1 = 1140m - Rekonstrukcija cest v KS Dob • Spodnja Brezovica 1 = 212 m • Zgornja Brezovica 1 = 596 m • Bevkova ulica 1= 220 m Petelinjek - Suša Šentvid - meja s KS Lukovica Odsek proti Lesarju Dragarjeva ulica Moravče Negastrn Tustanj - Zg. Tustanj Peče - Preterž Moravče - Gaberje Miševa in Prežihova ulica Hodnik ob Kopališki cesti sanacija ceste Domžale - Ihan sanacija Ljubljanske ceste Rafolče - Dupeljne 1000 m 220 m 100 m 350 m 1200 m 1000 m 1150 m 1875 m 300 m 100 m 950 m 650 m 850 m SKUPAJ: 1 = 14.395,00 Preglednica rekonstruiranih cest (brez asfaltiranja) v makadamu - Selo - Goričica 1= 175 m - Rafolče-Rova 1 = 1030 m - Brezje -Rača 1 = 1340m - Krašnja-Krajne Brdo-II. odsek 1 = 1450 m SKUPAJ: 1 = 4.295,00 m ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali organizirati in izvesti akcijo: pobiranje denarja za prizadete v poplavah, ki je potekala v KS Mengeš. Andreja Burja HVALA ZA POMOČ OB POPLAVI! Vsem vaščanom iz Loke pri Mengšu oziroma KS Mengeš se iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč po katastrofalni poplavi, ki nas je prizadela 1. novembra letos in nas izselila iz naše stanovanjske* hiše. Še enkrat vsem lepa hvala. Branka in Dušan PER-GER iz Malih Braslovč ZAHVALA Vsem gasilcem in sosedom se iskreno zahvaljujemo za pomoč ob elementarni nesreči - poplavi, ki je 1. novembra 1990 prizadela našo družino. Posebna zahvala velja GD Dob, GD Vir. GD Helios in GD Žeje-Trojica. Hvala Družina Breznik-Peterka Zupan v Mengšu Dvorana Kulturnega doma v Mengšu je bila kar prevelika, pa tudi premrzla za vse tiste, ki so v skoraj triurnem razgovoru z županom in predsednikom Izvršnega sveta ter njunimi sodelavci zvedeli skoraj vse, kar se o največji KS v naši občini zvedeti da. Začelo se je s predstavitvijo programa KS za leto 1991, ki je zelo bogat in sloni na samoprispevku ter sodelovanju krajanov, kateri so brž opozorili na probleme in teh med več kot 6000 krajani Mengša res ni malo. Ceste, kanalizacija In ne ostalo Verjeli ali ne, najprej je bilo opozorjeno na sporni neasfaltirani delček Slomškove... v Domžalah, potem pa po vrsti neurejena kanalizacija v Ulici OF (je v planu za leto 1991), pa problemi Mehletove, razsvetljave okoli šole tudi ni, omenjeni so bili tudi problemi s Partizanske ceste, pa robnike ob »glavni« cesti je treba nujno zamenjati. Probleme s kanalizacijo ima INCE, brez pomoči širše skupnosti ne bo šlo, krajani so dobili pojasnilo o izgra-nji kanalizacije v Loki, velikokrat je bila omenjena Cankarjeva, kjer bi potrebovali semafor, saj je vsak dan kakšna nesreča, protestirajo pa tudi proti njeni pretirani obremenitvi, saj več desettonski tovornjaki bliž- njega SCT resnično prekomerno obremenjujejo to cesto. Obljubljeni so bili pogovori s SCT in ostalimi, ki prekomerno obremenjujejo mengeške ceste, kako bo pa z odškodnino, bomo še videli. Omenjene so bile tudi težave z vodo, ki se bodo v kratkem razrešile, omenimo pa tudi potrebo po registraciji studenca Stan. Večja urejenost Mengša Precej vprašanj se je nanašalo na večjo urejenost Mengša. Stare hiše (zlasti nenaseljene) in njihove neurejene fasade kazijo kraj. kjer bi uresničevanje revitalizacijskih programov še kako koristilo. Posamezni lokali sploh nimajo parkirišč in ovirajo pešce in kolesarje s parkiranjem na pločnikih, k lepšemu Mengšu bi lahko prispevala plinifikacija, krajani bi radi gledali kabelsko televizijo (KS se akcije loteva v lastni režiji), moti jih velik hrup zlasti na križiščih in ob osrednji cesti, zato sprašujejo, kdaj do obvoznice, ki naj bi preselila tovorni tranzit. Dva predsednika na obisku v KS Mengeš. Mengšani niso v kdove kako velikem številu pričakali župana. šola In njene potrebe Osnovno šolo Matije Blejca Matevža je predstavil novi ravnatelj, ki se je pohvalil z veliko pripravljenostjo staršev, da s šolo sodelujejo, opozoril pa na slabo zagotovljeno prometno varnost, na nujnost izgradnje prizidka (brez samoprispevka najbrž ne bo šlo) in prilagajanje šole evropskemu delovnemu času. V zvezi s tem omenimo še vprašanje v zvezi z visoko šolnino v Glasbeni šoli, dana pa je bila tudi pobuda za izboljšanje zdravstvenih storitev. Obrtna cona, kje si Kar precej vprašanj se je nanašalo na obrtno cono, ki bi jo po. mnenju prisotnih v Mengšu nujno potrebovali. Podani so bili konkretni predlogi lokacij in ker je interesentov menda veliko, do obrtne cone mora priti in to čimpreje, saj bi imel kraj od tega precejšnje ekonomske koristi. Za začetek naj bi svoje mnenje pripravili urbanisti. Če omenimo še vprašanje o vojnih odškodninah, pripombe na delo smetarjev, pa problematiko gradnje na PRISTAVI ter krajše pojasnilo o bodoči organiziranosti lokalne samouprave, smo zapisali skoraj vse o zanimivem obisku v KS Mengeš. Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno se dajo uporabiti. Stanislav Jerzy LE C OBČINA DOMŽALE, SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ Upanje: davčni vijak ne bo stisnil še bol j V mesecu novembru letos je Izvršni svet Skupščine občine Domžale pripravil in izvedel razgovor domžalskih obrtnikov in podjetnikov z Republiškim sekretarjem za drobno gospodarstvo g. Viktorjem Brezarjem o predvidenih rešitvah v novi obrtni in davčni Zakonodaji. Splošna ugotovitev razgovora je bila, da je nova obrtna in davčna zakonodaja sodobna in sprejemljiva, saj je primerljiva z zadevnimi zakonodajami v razvitih gospodarskih sistemih zahodnoevropskih držav. S tem je zastavljena radikalna davčna reforma, ki pa je po mnenju obrtnikov in podjetnikov bolj fiskalno naravnana in vsebuje premalo stimulacij za razvojne gospodarske naložbe. Kljub temu, da obrtniki in podjetniki ne razpolagajo z nobenimi praktičnimi izračuni davčnih obveznosti po novi davčni zakonodaji, da davčne stopnje še niso dokončno določene in jim ni znan niti osnutek republiškega proračuna, so na razgovoru izrazili upanje, da jim davčna reforma ne bo prinesla večjih obremenitev od sedanjih, da se davčne stopnje med letom v bodoče ne bodo več spreminjale ter da bodo lahko poslovali v gospodarsko stabilnih razmerah. SEKRETAR ZORAN KRAMŽAR, dipl. oec. Kaj more in mora napraviti komisija za razvoj podeželja Občani! Na pobudo Kmečke zveze smo v Domžalah ustanovili skupščinsko komisijo za razvoj podeželja. Člani komisije so iz vrst odbornikov občinske skupščine. Sama komisija se še ni predstavila s svojim programom delovanja. V Slovenski kmečki zvezi smo prepričani, da je ena temeljnih dolžnosti komisije, da zmanjša »razdaljo« med urbanimi centri in zaledjem. Kako? Od komisije pričakujemo, da bo osveščala s svojim javnim nastopanjem naše odbornike in občane o nuji življenjske povezanosti podeželja s središči, da bo opozarjala, da je bila naša dežela v preteklosti enakomerno poseljena, da bo opozarjala, da se bomo etnično ohranjali, le če bomo skušali oživiti vsak košček domovine. Odpirala bo oči tistim, ki v svoji želji za velikimi urbanimi koncentracijami zapostavljajo razvoj odročnih zaselkov. Skozi našo občino teče strateška prometnica Trst - Dunaj. Vendar kaj ima naše podeželje Črnega grabna od te prometnice? Kaj iztrži na primer Lukovica? Koliko tujskih sob nudimo v občini? Koliko turistov usmerimo na Moravsko? V naši občini posedujemo 30 objektov zgodovinske vrednosti. Katerega izmed njih lahko pokažemo tujcu in ga popeljemo v njegovo notranjost? Kje poročamo mlade pare? Srečni smo, da so med nami ljudje, ki se borijo za korenine. Javno se zahvaljujemo gospodu Stanetu Stražarju za njegov književni opus, ki bo nam in potomcem ohranil našo zgodovino. Upamo, da bo uspel pridobiti mlade ljudi, ki bodo voljni pristopiti k velikim nalogam. Komisiji v pomoč - kažemo s prstom na Moravsko dolino, ki ima čudovite turistične možnosti. Kot prispodobo bi lahko vzeli, da imamo danes na Morav-škem glavno jed brez začimb in prilog. Mladi Moravčani so s svojimi uspelimi prireditvami in izgradnjo športnih objektov dokazali, da hočejo nekaj premakniti. Posluh za podeželje naša vlada ima, minister za turizem gospod Ingo Paš pa hrepeni po dobrih podeželskih programih! Komisija, izkazi SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -Podružnica Domžale 28. JANUARJA 1891 JE ODPELJAL IZ LJUBLJANE PRVI KAMNIČAN PROTI DOMŽALAM IN KAMNIKU: Pred 100 letnico Kamničana 28. januarja bo minilo že 100 let, odkar je po kamniški progi prvič zapeljal Kamničan. TD Kamnik ob tej priložnosti pripravlja več prireditev, med njimi tudi razstavo. Dr. Niko Sadnikar, znani kulturni delavec iz Kamnika nas je poprosil, da med občani poiščemo dokumente, fotografije in pričevanja o gradnji, otvoritvi in prvih vožnjah vlaka. Vabimo občane, da se odzovejo ter nam za dan, dva posodijo te dokumente ali fotografije, da jih presnamemo in posredujemo v objavo. Vse, ki se boste odzvali v akciji in bomo njihove prispevke objavili, bomo honorirali. UREDNIŠTVO Prispevke pošljite ali prinesite v uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 2. NOVOSTI V DELU UPRAVNIH ORGANOV Na občini po novem Na občini svoje delo za stranke prilagajajo tako, da jim bodo dali vse usluge Ena izmed pomembnejših usmeritev Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale je obljubljala tudi povečano skrb za vse uporabnike storitev naših upravnih organov, ki so Z vsakodnevnimi obiski, pa naj si gre za podaljšanje registracije, vozniškega dovoljenja, pridobitev potnega lista ali česa drugega, negodovali nad svojim »sprehajanjem« od občine do pošte ali banke, zavarovalnice ipd. Vsega tega od l. januarja 1991 po zagotovilu Bogdana Zupana, sekretarja Sekretariata za LO in člana IS SO Domžale, zadolženega za področje notranjih zadev, ne bo več. Obiskovalci občinske stavbe na Ljubljanski 69 so v zadnjem času lahko ugotovili, da se izvajajo določeni gradbeni posegi v prostore v pritličju. Kaj se pravzaprav pripravlja? Preselitev dela Sekretariata za LO v nove prostore je omogočila začetek urejanja prostorov Sekretariata za notranje zadeve. Prostorski problemi so bili eden izmed glavnih vzrokov za slabo počutje tako strank, kot tudi delavcev tega sekretariata, saj kljub njihovim velikim prizadevanjem ni šlo brez čakanja in vrst - včasih tudi na hodniku. Vse te probleme naj bi rešil tako imenovani »šalterski« sistem? Vse najbrž ne, za veliko večino pa lahko rečem, da. Večina strank je najbrž že opazila, da se je sprejemna pisarna preselila v prostor ob samem vhodu (desno), vsi ostali prostori povezani z urejanjem postopkov s področja prometa (registracija vozil, vozniška dovoljenja), odmere davkov na promet z motornimi vozili, (plačevanje različnih dajatev ob nakupu oz. prodaji vozii), pa tudi s področja javnega reda in miru (potni listi, prijavno odjavna služba) ter s področja urejanja splošnih vojaških zadev se selijo v desni trakt hodnika v pritličju. Ali to pomeni, da tekanja po Domžalah recimo, ko registriramo novo vozilo, odpadejo? Bogdan Zupan V celoti. S prevzemom poslov od Zavarovalne skupnosti Triglav (zavarovanje vozil), od Republiške uprave za ceste ter s prevzemom nove programske opreme Republiškega sekre,-, tariata za notranje zadeve v postopkih registracije vozil bomo zadeve bistveno poenostavili predvsem pa bodo naše stranke vse zadeve opravile na enem mestu, torej tekanja po Domžalah resnično ne bo več. Nekateri se jezijo, ker čakajo na potne liste, na njihovo podaljšanje. Bo sedaj drugače? Moram reči, da tudi doslej ni bilo prav veliko čakanja, s kadrovsko okrepitvijo v Sekretariatu pa bi radi zagotovili takojšnje podaljšanje potnega lista, takojšen bo tudi vpis 'družinskih članov in viz, menim pa, da tudi ni več daleč čas, ko se bo enako zgodilo tudi prosilcu, ki bo želel nov potni list. Dobil ga bo takoj! (v kolikor bodo to seveda dopuščali upravni postopki)................. Nekateri se ne znajdejo, ne vedo, na katera vrata naj potrkajo, na katero kljuko naj pristis-nejo. Se jim obeta kakšna pomoč? S 1. januarjem 1991 poskušamo rešiti tudi ta problem. Ob samem vstopu v naše prostore bo imel vsak možnost, da se obrne najlNEOR-MATORJA, ki bo vsako stranko sprejel, /i dal napotke, navodila, obrazce, tiuJiuoVesjj pogodbe ter sploh strankam pomagal, jim svetoval in jih usmerjal. Če povem ob tem, da pričakujemo tudi poenostavitev in pospešitev posameznih postopkov, pa uvajanje fačuriMrii-štva v vse postopke - potem lahko rečem, da bo kmalu vsem lažje - delavcem.v upravi,in našim strankam. Prvi konkretni koraki k približanju uprave občanom, k hitrejšemu in kvalitetnejšemu reševanju vlog so torej tu, občutili jih bomo po 1. januarju 1991. Zaželimo si le, da ne bi bili tudi zadnji in po zagotovilu našega sogovornika, je to le začetek ki obeta še boljše nadaljevanje. V. V. RAZMIŠLJAMO O demilitarizacij i tako in drugače... Demilitarizacija je pojem, ki se zadnje čase vse pogosteje pojavlja v različnih medijih in je predmet mnogih sestankov. Je pojem, ki je vsebinsko veliki večini ljudi premalo poznan, hkrati pa pojem, ki bo v bodoče od nas zahteval veliko mero treznosti, premišljenosti in razumnosti. Da bi lažje prišli do njegovega pomena, si oglejmo njemu nasproten pojem, pojem militarizacija. Militarizacija pomeni povečanje vojaškega sistema, vdiranje vojaških vrednot v civilno sfero, prenos vojaških organizacijskih obrazcev v družbo in politični vpliv vojske na državne odločitve. Nekateri pa demilitarizacijo pojmujejo kot proces, ki naj bi v končni fazi pripeljal do sveta brez armade. Gre torej za proces, ki bo nujno dolgotrajen, ker je nasilje sestavina človekove zgodovine, prisotna od samega pojava človeštva. Nasilje je del človekove narave. Filozof Hobbes je v svojem znameniten stavku postavil trditev »Homo homini lupus est« (Človek človeku volk) in ni potrebno poudarjati, da gre za univerzalno ugotovitev, ki zadeva celoten obstoj človeškega rodu. Liberalni demokrati. Zeleni, Center za kulturo miru in nenasilja pa demilitarizacijo razumejo kot odločitev, da bo država v doglednom času odpravila vojaški aparat, vojaško industrijo in sklenila mednarodne mirovne pogodbe. Preden bi si ogledali kaj v praksi pomeni realizacija koncepta odprave vojske, bi veljalo pogledati še bistvo pojma varnosti. Varnost države in družbe kot celote je temeljna družbena vrednota, s ka- tere zagotovljenostjo se meri kvaliteta življenja v tej skupnosti. Država mora svojim državljanom zagotoviti varnost kot pogoj za odvijanje političnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih, športnih in drugih aktivnosti. V Sloveniji se z vojaško industrijo ukvarja 60 podjetij, ta veja nudi 8000 delovnih mest, v zadnjih petih letih pa so letno ustvarili med 150 in 300 milijoni dolarjev prometa. Letos naj bi promet znašal okrog 200 milijonov. Namenska industrija je pospešila posodobitev dela proizvodnje, dala je dodatne impulze za razvoj sodobnih materialov, v ta prostor je prinesla sodobno testno opremo. Vse to nedvomno koristi tudi civilni industriji. Na tem področju bi demilitarizacija verjetno prinesla škodo. Preusmeritev vojaške industrije v civilno je seveda možna, vendar to zahteva čas in denar. V Iskrinem centru za elektroop-tiko izdelujejo laserske skalpele za očesno kirurgijo in s civilnim programom zaslužijo okrog 30% vsega denarja. 70% denarja pa zaslužijo z artikli, ki jih uporablja vojska, zlasti tankisti. Letno izvozijo za okrog 20 milijonov dolarjev blaga, v podjetju pa dela okrog 500 strokovnjakov. Raziskave, ki so bile narejene za vojaški program. so bile zelo koristne tudi za izdelavo civilnih, medicinskih laserjev. Republiška skupščina je Sekretariatu za ljudsko obrambo zadala nalogo, da pripravi študijo o obrambnem konceptu. Študija zaenkrat še ni končana, upoštevala pa bo dve možnosti: konfederalno ali povsem samostojnbo opcijo. Nekatere ocene že kažejo, da se v Sloveniji ne bi obnesla niti čista profesionalna niti čista naborniška vojska, zato bi bila verjetno najbolj primerna kombinacija naborniške in profesionalne vojske. Dr. Anton Bebler, priznani strokovnjak za vojaška vprašanja, meni. da je popolna razorožitev nerealna, čeprav je dolgoročno pozitiven družbeni smoter. Realne grožnje Sloveniji niso in tudi v bodoče še ne bodo odpravljene. Zato bi se Slovenija ob popolni razorožitvi, kljub mirovnim jamstvom sosedov, znašla v zelo neprijetnem položaju. Spomnimo se samo lanskoletnega decembra, ko so »razlagalci resnice« o Kosovu z vlaki in avtobusi skušali priti v Ljubljano, z eno bistveno željo - spodbuditi nasilje. Milica v tem primeru verjetno ne bi bila dovolj močna, na pomoč JLA ne bi mogli računati, TO pa takrat tudi ne bi bila v stanju opraviti svoje naloge. Če bi Slovenija izpeljala popolno razorožitev, bi ji ob prvi resni zunanji ali notranji nevarnosti ostali naslednji možnosti: ali bi se morala vdati, zanesti na mirovna jamstva (in tvegati, da jamstva ne bodo izrabljena) ali pa prositi nekoga zu- naj Slovenije, da bi jo branil pred nevarnostjo. Združeni narodi, na katere nekateri upajo, niso nikoli prevzeli vloge tistega, ki bi zagotavljal zunanjo varnost neke suverene države. Tudi Modre čelade do zdaj niso uporabljali tam, kjer je bilo najhuje, pač pa tam, kjer je obstajalo soglasje velesil, vseh stalnih članic Varnostnega sveta. Modre čelade se uporabljajo za mirovne operacije, za ohranjanje ali nadzor nad mirovno črto, nikoli do zdaj niso posegale v spopade med vojskujočimi se stranmi, pač pa so posredovale po ustavitvi oboroženih spopadov. V Evropi sicer obstajajo nevtralne majhne države, kot so Andora, San Marino, Vatikan, Monako, Liechtenstein, ki nimajo oboroženih sil, toda za njihovo zunanjo varnost skrbijo veliko večje sosede, Islandija pa ima samo policijo in obalno službo, vendar je vključena v Nato pakt ter njegov obrambni sistem. Vse to nam vendarle nakazuje na dejstvo, da bi vsaj sedaj še potrebovali svoje oborožene sile, ki pa bi bile lahko dosti cenejše (2,5 do 3 % narodnega dohodka, namesto sedanjih skoraj 5 %, kolikor nas stane sedanja zvezna vojska). Da bi zagotovili varnost Slovenije kot države, varnost prebivalcev ter varnost družbenega in gospodarskega sistema, bi v vsakem trenutku potrebovali okrog 12.000 mož pod orožjem. V primeru splošne mobilizacije pa bi vpoklicali okrog 100.000 vojakov. Slovenija nikakor ne sme mimo nekaterih dejstev: - eden bistvenih ciljev, zlasti ko gre za majhne ali srednje države, je zagotovitev varnosti, - za majhne države je vprašanje varnosti hkrati vprašanje njihovega preživetja, - v Sloveniji je vprašanje varnosti v tesni korelaciji z utemeljevanjem njene avtonomne politične identitete. - to vprašanje bo dobilo še posebno težo v primeru, da se Slovenija v naslednjih mesecih osamosvoji. - v tem primeru bi prišlo do razpada Jugoslavije in verjetno do vprašanja revizije meja,,,s,aj obstaja hipotetična nevarnost, da bi katera od zunanjih sil načela vprašanje zahodnih meja, - demilitarizacij, fje lahko le dolgoročen proces,in ne enkratno neodgovorno in tvegano dejanje, - demilitarizacija lahko poteka le vzporedno s procesom nastajanja integralnega varnostnega sistema bodoče Evrope narodov. Milan PIRMAN ZDRUŽENA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO DOMŽALE, Ljubljanska 93 OBVESTILO Vse varčevalce HKS Domžale obveščamo, da se CB blagajna, ki trenutno posluje na Ljubljanski 92 v Domžalah (nad Elek-trotehno) s 17. 12. 1990 seli na Ljubljansko 93 (HKS Domžale). Prosimo vas, da se za izplačilo mleka in mesa oziroma drugih kmetijskih pridelkov, poslužujete blagajne v Jaršah (Kmetijska zadruga Domžale), kjer vam bodo nudeni tudi ostali strokovni nasveti. Vse ostalo poslovanje s hranilnimi vlogami, tudi izplačilo denarja, pa je z zgoraj navedenim datumom na Hranilno kreditni službi. Zahvaljujemo se za razumevanje ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubše mije, da se svet sprašuje, zakaj spomenika nimam, kakor zakaj ga imam KAT O Ihan smrdi! Prašičjerejo moramo ukiniti! ZELENI Prav. Samo kdo bo vohal ihance, ko se "bodo zas-"mradili od brezdelja? Obisk v Domžalskih diskotekah občutno upada, kar je razumljivo. Odkar so nastavili poklicne kara-teiste kot "venmetalce", ni nobenih pretepov več. To pa ni zanimivo. Nazadnje še, prijat'li, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi! Slovenski krščanski demokrati OBČINE DOMŽALE želijo vsem bralcem Občinskega poročevalca vesele in blagoslovljene božične' praznike ter srečno novo leto OBČINSKI ODBOR SKD KNJIŽNICA DOMŽALE Zanimiva novoletna darila Prav gotovo ste se že srečali s problemom, kaj kupiti svojim bližnjim in sodelavcem ob Novem letu. Nekaj zelo zanimivih daril boste lahko kupili tudi v KNJIŽNICI DOMŽALE. In kaj vam ponujamo? Najprej bi vas želeli opozoriti na KOLEDAR, ki je nastal v čast 400-letnice smrti svetovno znanega glasbenika JAKOBA PETELINA GALLUSA, ki jo bomo obeležili v prihodnjem letu. Koledar je opremljen z grafikami slikarja in grafika ČRTOMIRA FRELIHA v izvirni varianti grafične tehnike kolagrafije. Nastale so na teme Gallusovih skladb. Poleg koledarja pa je priložena tudi CD plošča SLOVENSKIH MA-DRIGALISTOV z naslovom Musica noster amor in na kateri so zbrane najbolj tipične Gallusove skladbe. Ploščo je izdalo podjetje Gallus Carniolus, katerega manager je TOMAŽ BOLE. Njegova je tudi zasnova projekta in oblikovanje, ki sta ga opravila skupaj z URŠO LOBODA. Prav gotovo je koledar darilo, ki je v celoti veliko umetniško delo in bi ga bil vesel vsak ljubitelj kvalitetne zborovske glasbe in grafike. Poleg tega lahko v Knjižnici Domžale lahko kupite še nekatera druga dela domžalskih likovnih umetnikov - na primer Jožeta Stražarja, Črtomirja Freliha, Urše Žajdela, Janeza Pra-protnika. Izbirate lahko tudi med umetniškimi broškami, ki jih je izdelal MARIO PETRIČ. Nekateri bi bili veseli darila iz pihanega stekla. Tako izdelovalka Simona Učak-Stepančič ponuja različne pepelnike, kozarce, svečnike, oljne svetilke, vazice in podobno. Otroci in mladi bodo prav gotovo veseli filma, ki ga bodo dobili posnetega na videokaseto. Tako lahko izbirate med več kot 200 filmi s slovenskimi podnapisi. Da pa bi vam bila izbira lažja, vam mi ponujamo nekaj naslovov po našem izboru. Na primer: Mikijev veseli Božič (risani film z Disnevevimi junaki, ki pričakujejo Božič); slovenski otroški film Kekec; Biblijske zgodbe (risani filmi o Noetovi barki, Mojzesu, Rojstvu Jezusa, Davidu in Goliatu), čebelico Majo, Smrkce, Guliverjevo popotovanje (risani film). Srečo na vrvici, morda Filme o živalih, ali pa zabavnega Ah, ta čudovita bitja. ZZB NOV OBVEŠČA: Spomin na žrtve na Rudniku... Spominska svečanost v Rudniku bo v soboto, 6. januarja 1991 ob 10. uri v počastitev spomina na padle borce in aktiviste NOB pred 46 leti. Vabimo vse preživele borce NOV, občane, predvsem pa mladino, da se v čim večjem številu udeležijo te svečanosti. Občinski odbor ZZB NOV Domžale Krajevna organizacija ZB NOV Radomlje PROŠNJA MENGŠANOM: Predmeti o Trdini in njegovem času na enem mestu KNJIŽNICA DOMŽALE Program novoletnih prireditev za otroke in mlade sreda, 19. december ob 17. uri MIŠKOLIN: gostuje Jurij Souček VSTOPNICE LAHKO KUPITE V KNJIŽNICI DOMŽALE, sreda, 26. december ob 17. uri: ura pravljic RDEČI PAKET četrtek, 27. december ob 10. uri: Zabava vas Jos Zalokar (Periskop) in Veseli KVIZ. VSTOPNICE V PREDPRODAJI V KNJIŽNICI DOMŽALE. RISANI FILMI Z VELIKEGA PROJEKCIJSKEGA PLATNA: četrtek, 20. 12. ob 17. uri Mikijev veseli božič - risani film petek, 21. 12. ob 17. uri Snežna vila Juki; Hrestač - risana filma ponedeljek, 24. 12. ob 10. uri Biblijske zgodbe - risani filmi ponedeljek, 24. 12. ob 17. uri Asteriks Galijec - risani film sreda, 26. 12. ob 10. uri S Piko okoli sveta - risani film četrtek, 27. 12. ob 17. uri Maja in vesoljček - slovenski mladinski film Na prednovoletne prireditve vas vabi Knjižnica Domžale! Vse tiste Mengšane, zdajšnje in bivše, ter okoličane, ki imajo doma karkoli iz Trdinove literarne zapuščine, naprošamo, da to prinesejo v šolo, dajo učencem ali nas pokličejo na telefon 737268. Dobrodošle so tudi vse izdaje Trdinovih knjig in pa tudi predmeti, ki bi označevali Mengeš v Trdinovem času od leta 1830-1905. Iz teh rokopisov, knjig in predmetov bomo pripravili stalno Trdinovo sobo, ki bo ponos kraja. Prav tako naprošamo vse krajane, da prinesejo v šolo ali nas o tem obvestijo, če imajo doma, vse druge predmete, ki so v zvezi z Zorano, Medvedom ali kakšnim drugim ustvarjalcem iz preteklosti. Trdinovo sobo bomo uredili pod strokovnim vodstvom, zato se ni treba bati, da se bo kakšna stvar izgubila ali uničila. Prav tako naprošamo vse občane, ki imajo doma še prve knjige Ivana Sivca, da nam jih odstopijo ali ponudijo v odkup. Gre za knjige Pesem njenih zvonov, izdaja iz leta 1972, Kdaj bo sneg skop-nel, Grenki kruh, Korenine grunta, Klic domače zemlje, Pristrižene peruti, Sonce vzhaja počasi, Setev pomladnega vetra, Tedaj so cvetele češnje in Prve lastovke, kajti eno vitrino bomo namenili tudi temu pisatelju, ki živi zdaj v Mengšu, prvih knjig pa ni več mogoče nikjer nabaviti. Glede predmetov bi bili zaželjeni predvsem manjši rekviziti, ki bi bili povezani z mengeško tradicijo, na primer s slamnikar-stvom, furmanstvom, kmetijstvom, obrtništvom, gostišči... z vsem, kar je značilno za mengeško krajevno skupnost in Trdinov čas. ravnatelj OŠ Mengeš Branko Lipar Za nekoliko večje pa so primerni filmi o Les-sie in drugi mladinski filmi, pa tudi kakšna komedija (Stan in Olio, Bogovi so padli na glavo). To so nekatera presenečenja, ki smo jih pripravili v Knjižnici Domžale in s katerimi smo vam želeli pomagati pri izbiri dobrega, zanimivega in lepega novoletnega darila. Pridite, ne bo vam žal! Podjetniki, obrtniki! Želite spoznati sodoben način trženja - informacijski sistem ponudbe in povpraševanja vezan na Evropo in svet? Pridite in se prepričajte! Ponujamo vam priložnost vključitve, ki vam bo zagotavljala uspešno prodajo, nakup in pomoč pri razvoju vaših programov. Predstavitev pripravljamo v sodelovanju z GZS v ČETRTEK 20. DECEMBRA 1990 OB 18. URI V SEJNI SOBI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE. VABLJENI! OBČINA DOMŽALE SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ IMENITEN PRISPEVEK PODJETNIKOV IN KS MENGEŠ ZA LEPŠE PRAZNOVANJE Božični koncert v Mengšu Organizatorja KS Mengeš in market »BRIGITA« iz Mengša - Miro in Brigita Rogovič, prirejata Božični koncert, ki ga bo izvajal New Stving Quartet z Otom Pestnerjem. Koncert bo 26. 12. 1990 ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. Predprodaja vstopnic je v marketu »BRIGITA« Mengeš. Cena vstopnice je 100,00 din. Doživeli boste večer, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale Vam zeli (najbolj) vesele božične praznike (doslej) in srečno novo leto 1991 v SAMOSTOJNI IN SVOBODNI SLOVENIJI. VEČ KOT KONJIČEK Jaslice za pol dnevne sobe . . So jaslice Toneta Bernota največje v naši občini? Prave jaslice kot prikaz Gospodovega rojstva so znane šele iz srednjega včkaT Prej se je Jezusovo rojstvo prikazovalo samo na slikan oz- freskah. Pravi razcvet pa so jaslice doživele pod nemškim vplivom v 16. in 17. stoletju. Na Slovenskem so znane predvsem hišne kotne jaslice, ki so prišle v naše domove šele'pred dobrim stoletjem. Za vse živeče pa so jaslice pač stalni okras božiča. Ponekod jih postavljajo le simbolično, ponekod še vedno samo v kotu, tu in tam pa imajo z jaslicami še posebno veselje. Tega ima tudi Tone Bernot, po domače Boldinov, iz Preserij. Tone Bernot, po poklicu zidar v mengškem Leku, pravi, da se rad spominja otroških dni, ko so tedne in tedne pripravljali pri njih doma za jaslice, na sveti večer so se pri Boldinu zbrali tudi mnogi sosedje in so skupaj prepevali božične pesmi, potem pa so se v miru in božičnem spokoju odpravili k polnočnici na Homec. Za gradnjo večjih jaslic je bil močno navdušen oče, med štirimi otroki pa se je zanje potem še posebej navdušil prav Tone. S pripravami na jaslice začne Tone Bernot že ob koncu novembra, ko so od nekdaj hodili v gozd po mah. Včasih je šla po mah z njimi tudi mati in to kar s košem na ramah, kajti za večje jaslice je bilo pač treba več mahu. Najboljši mah so nekdaj nabirali v okolici Volčjega Potoka, zdaj pa raje hodi na Ihansko. Tone je takonavdušen nad jaslicami, da jih postavi kar sredi dnevne sobe in jim zavzamejo najmanj pol prostora. Iz vezane plošče, večjih in manjših kamnov ter iz drugega materiala pripravlja jaslice od začetka decembra naprej, pa je še komajda gotovo do svetega večera. Da so jaslice videti čimbolj slikovite, napelje na veliko maketo tudi pravo vodo in to pretaka s pomočjo črpalke od pralnega stroja. Tekoča voda spravi v pogon tudi mlinska kolesa na sovji poti in še kaj drugega. Prav tako se v Tonetovih jaslicah premikajo tudi pastirci na svojih poteh in sicer s pomočjo Tone Bernot ob velikih družinskih jaslicah. Foto: I. Sivec motorčka, ki ga je dobil v starem gramofonu. Največ dela ima navadno z izdelavo hlevčka in mesta Betlehem. »Jaslice še potem ves čas dodelujem. vedno pa jih postavim drugače kot prejšnje leto,« pravi zagnani Tone. »Šele na koncu se pokaže, kaj bi bilo treba še izboljšati, da bi bile tudi na videz lepe in privlačne za male in velike otroke.« Tone Bernot ima tri otroke, tri sinove, in vsi mu radi pomagajo pri postavljanju teh velikih jaslic. Žena, doma je iz Dragomlja, pa mora pač malo pogledati skozi prste. Po običaju jaslice podrejo za svečnico. »Upam, da bodo hišno tradicijo nadaljevali tudi otroci,« pravi 42-letni Tone, zraven pa že premišljuje, kaj bo izboljšal prihodnje leto. Štiri leta je postavljal jaslice tudi v homški in šentjakobski cerkvi, zdaj pa mu je za to zmanjkalo časa. Za velike hišne jaslice pa bo poskrbel vsako leto, tako kot je njegov oče. Tradicija mora teči naprej. »Lepo je živeti po tradiciji slovenskega naroda,« pravi Tone ob koncu pogovora, potem pa se še razjezi nad vsemi tistimi, ki so božič s petardami spremenili v frontno bojišče. Jaslice vendar oznanjajo le mir vsem ljudem na zemlji! IVAN SIVEC Franc Iz Straže Ob obisku Straže, ene izmed najmanjših vasic v naši občini, smo se srečali tudi s Francem Capudrom, upokojencem, ki si dneve krajša s pletenjem košev in ciz, nasajanjem grabelj in drugega orodja, izdelovanjem toporišč za sekire, pa še kaj bi se našlo. Rad pomaga, ustreže, če se le da, nikoli ni brez dela. Z njim se lahko dogovorite tudi za popravilo starega orodja, ki pod njegovimi spretnimi rokami dobi »novo obleko«, dela pa tudi klopotce. V prijetni delavnici mu navadno dela družbo le cigareta, ne odneha pa prej, dokler orodje ni »fertik«. j • Na sosćdnji kmetiji, kjer živi njegova svakinja, je pogost Slika občana Franca Capudra gost. Lepo se razumemo, pravi, skrbijo zame in zadovoljen sem. Njegove želje so skromne, kot je skromen sam: predvsem zdravja si želi, »bolje pa tako ali tako ne bo, se smeji, ko odhajamo. Srečno, Franc! VERA VOJSKA Božično voščilo v Mengšu Velika slovenska turneja pod naslovom »Božično voščilo«, se bo ob zaključku ustavila v Nedeljo 30. decembra v Mengšu. Predstavi bosta ob 17. in 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Predprodaja vstopnic je v: Tobak Mengeš, Hram rožice in trgovina Čebelica. predstavi čudovito zgodbo »Ci-tračka«. Ko pa Miha Dovžan ob zvokih citer tudi zapoje in mu pri tem pripomore vsa dvorana postane prireditev nadvse veličastna. Blažen mir in vznemirjenje obenem pa v predstavo vnese Silvo Teršek, ko se pogovarja z svojimi gosti. To je tudi ena redkih prilik, da Silvo nastopa v živo na odrih. Franc Pestotnik se je podpisal pod scenarij in se izkaže tudi kot voditelj. Za kratek čas se tudi prelevi v Podokni-čarja in takrat mu pripomore so delavka Ivica Oštir. Predstavo obišče čisto pravi božiček. frp. Vsi ki so do sedaj videli to predstavo trdijo, da je to koncert ki zasluži posebno pozornost. Ansambel Marela se predstavi v različnih glasbenih vlogah. Tako igrajo skladbe s svoje nove kasete »Aljažu v spomin, pesem iz Nabucca«, Ave Marija in seveda druge. Sašo Hribar iz radia GA-GA, pa z imitiranjem znanih osebnosti, ljudi spravlja v efori-čen smeh in dobro voljo. Toma Novak je pravi virtouz na harmoniki Melodije, ki bo v Mengšu izžrebana kot glavna nagrada. Meta Malus pevka in astrologi-nja pripoveduje o zvezdah in s pomočjo citrarja Miha Dovžana NA SLEDI ONESNAŽEVALCU NAŠEGA ZRAKA... Čuden smrad -še vedno čuden, vendar... Na pobudo, ki smo jo zapisali v klicaj glave našega časopisa pred nekaj številkami je reagiral IS občine - točneje zadolženi za ekologijo v njem gospod Jože Lenič. Sklicali smo sestanek občanov, ki jih najbolj prizadeva »čuden smrad«. Vabilu na sestanek so se odzvali občani Prešernove, Bukovce ve in Cojzove ulice, koder je smrad najhujši in je prebivalcem tega konca neznosna mora s katero morajo žieti. V nevezanem pogovoru so povedali, da jim. je čuden smrad docela zagrenil bivanje v tem koncu Domžal, saj se posebno v določenih obdobjih vtihotaplja skozi sifone kanalizacijske in druge odprtine; celo v stanovanja, ki jih sčasoma celo prepoji. Žal gre za še en aspekt ne-pravne države, saj imamo tako ohlapno zakonodajo, da se onesnaževalci oz. njihovi poslovodni predstavniki lahko celo arogantno obnašajo v posmeh občanom, občini, inšpekcijskim službam, tistim, ki jih je za čist zrak še kaj mar. Zrak, ki je sedaj že dobršen del leta nasičen s čudnim kiselkastim vonjem moramo vdihavati še naprej in živeti z njim, ob tem pa ne vemo, kaj vdihavamo: - samo nekaj motečega - škodljivega? - zelo škodljivega? - nevarnega? - smrtno nevarnega? - genetsko usodnega? ???????? Morda bodo kmalu po naročenih ter najavljenih in nenajavljenih merjenjih ugotovili, kdo je v resnici naš občinski grobar... Morda ne bomo kmalu ali pa še dolgo ne... Do tedaj se bodo vsi - resnični in samo osumljeni onesnaževalci sprenevedali še naprej ... V škodo nas, naše prihodnosti, naših otrok... in... svojih tudi... M. Brojan EPIGRAM Miklavž-Božiček-dedek Mraz Odslej Miklavža ne pohopsa policaj, kot je bilo še pet let po svobodi. Poljuben naj bi bil otroški direndaj MIKLAVŽ-BOŽIČEK-DEDEK MRAZ. Vseh treh naj dobrodošli bi bili pohodi. FRANCE CERAR Gradova mama se zahvaljuje za vodo Valentina Grad iz Prikrnice pri Moravčah se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli popiagali, da je po dolgih letih, končno v svojo hišo dobila vodo. Posebna zahvala gre predstavnikoma Krajevne skupnost Moravče, Miču Brodarju in Petru Janežiču, pa izvajalcem Komunalnega podjetja Domžale, ter vsem, ki so dovolili prekop zemljišč preko njihovih. Valentin Grad, Prikrnica DOBER DAN, DOMŽALSKI ttCAN: Ana Kogovšek -Staretova mama iz Doba Vsak človek nosi v sebi spoznanja in doživetja, ki so inu bila dana tekom njegovih let. Starejši ko smo, večji zaklad nosimo v sebi. In ker tako zelo radi brskamo po neznanem, se tudi jaz nisem mogla upreti skušnjavi in vstopiti za kratek čas v preteklo življenje gospe, ki ji domačini pravijo kar Staretova Ančka. Ana le - najstarejši član Ko sem pregledovala rojstne podatke članov naše stranke, sem ugotovila, da je Ana Kogovšek »za las« najstarejši član oz. članica Slovenskih krščanskih demokratov iz Domžal. Kdaj ste, gospa Ana Kogovšek rojeni? Rojena sem 24. 7. 1912 v Dobu. Moje ime je res Ana Kogovšek. res pa je tudi. da me vsi kličejo kar Staretova Ančka in pod tem imenom me večina ljudi tudi pozna... NajTosnejši spomini... Katerega dogodka se spominjate iz vaših najzgodnejših let življenja? Najdlje nazaj kar seže moj spomin, je v čas 1. svetovne vojne. Spominjam se vojakov, ki so se zbirali na našem dvorišču. Imeli so lepe sive uniforme in še lepše konje. Konje so merili in primerjali med seboj, kateri je lepši in večji. Spominjam se tudi. da so imeli svetleče sablje... Iz tega ranega obdobja se spominjam tudi očeta, ki se je vračal z vojnega območja. Vedno nam je prinesel bonbone. Nekaj dni. dokler je bil doma. smo bili najsrečnejši otroci na svetu. Kakšne spomine imate na svoje učitelje? Moram reči. da zelo lepe. Res. da so bili tudi strogi, toda snov so lepo razložili. Seveda, doma se je bilo treba tudi naučiti. Če je bil kateri od otrok poslan v kot. si je to tudi zaslu- žil. Kar dobro smo se razumeli, pa tudi otroci med seboj smo se imeli zelo radi. Odnosi so bili lepi. Preprosto rečeno, imeli smo se radi in mislim, da je prav tako. Pravgotovo pa je tudi res. da smo imeli manj teoretičnega dela in s tem manj učenja kot sedaj. Bilo je več praktičnih ur, ki so nam tako zelo koristile, ko smo se postavljali na svoje noge. Dolgo je že odkar ste hodili v šolo... Štiri leta šolanja imam v zelo lepem spominu. Res. da nisem bila ne vem kako dobra učenka, ampak v šolo sem vedno rada hodila. Tam smo se učili ročnih del redno dvakrat tedensko. Mnogo smo šivale, kvačkale. pletle in vezle. Veliko praktičnega smo se naučili v šoli. Posebno mi je ostalo v spominu učenje srbohrvaščine. Lepi spomini na lickanje koruze In kaj vam je iz otroških let še ostalo v posebnem spominu? Najbolj veseli so bili večeri, ko so odrasli ličkali, otroci pa smo se potikali okrog njih. Navadno je bila to prava zabava, saj je bilo na kupu okrog 20 ljudi. Otroci smo morali sicer kmalu v posteljo, petje pa se je slišalo še do ranih jutranjih ur. Iz ličkanja smo potem naredili blazine, na katerih se je tako prijetno spalo, pa tudi pri mlatenju s cepci je bilo zelo zabavno. Kaj takrat še ni bilo strojev? Slamo smo rabili za slamnate kite... Ja. če si hotel dobiti lepo slamo, da si jo potem lahko prodal za slamnike, je bilo treba delati s cepci. Kasneje, ko je bilo že več strojev, so mlatili tako. da so v stroj porinii samo klas. slame pa ne. Seveda je bilo potrebno prej pokošeno pšenico posušiti v kozolcu. Spominjam se tudi, da so včasih mlatili tako, da so snope pšenice udarjali ob steno, daje zrno odpadlo, slama pa je ostala lepa za pletenje. Seveda jo je bilo treba še prej sortirati, rezati na enake dolžine, ravnati in česati in sicer tako količino, da jo je bilo dovolj za vso zimo. Pozimi ste slamo rabili pri delu... Kar vso zimo smo pletli iz nje kite, po 3 ali 5 slamic naenkrat, dolge pa so morale biti 50 komolcev. Kite smo nato peljali prodat v Domžale. Spomini na Mlklažev čas... Očitno je, da ste otroci takrat poznali prav vsa opravila pri hiši. Verjetno ste morali biti zelo pridni... Vsako leto ob tem času nas je še posebno skrbelo, če smo dovolj pridni, kajti čas sv. Miklavža se je bližal. Takrat je še hodil po hišah. Otroci smo se njegovih parkeljnov zelo bali in smo se skrivali v hiši pod klopmi. No. kasneje je bilo miklavže-vanje tudi v Domu v Dobu. Tam smo otioci dobili različna darila, odvisno od premožnosti staršev. Za najbolj poredne je bil na odru tudi pekel, iz katerega seje videl ogenj. Ja, mislim, da je bil pravi, čeprav ga nikdar nisem želela videti od blizu. Kako je bilo v Dobu tedaj organizirano društveno in družabno življenje? V tem našem lepem kraju je bilo predvsem veliko iger, ki so se jih mladi naučili in tako lepo postavili na oder. Največji igralec tistih let je bil gospod Starbek, ki je igral tako zelo doživeto, da se nisi mogel nehati navduševati. Seveda so bili tu še drugi dobri igralci. Ja, povečini jih ni več. Vsaka igra je bila obvezno popestrena s petjem in igranjem. Imeli smo svoj Pevski zbor Dob. Kar precej redno smo imeli gledališke predstave na odru, posebno pozimi, saj je bilo poleti premalo časa, da bi med tednom hodili na vaje. Igrala sem na tamburico... Česa se najraje spominjate iz svojih dekliških let? Najtopleje mi je pri srcu, ko se spomnim, kako smo v Društveno-prosvetnem domu v Dobu igrali na tamburico. Bila sem članica našega tamburaškega zbora. Lepo je bilo, ko smo hodili okrog in igrali med igrami in med samo predstavo. Ali imate pri hiši kakšen predmet na katerega ste posebno navezani? Vse, kar je iz časov moje mladosti, se mi zdi dragoceno. Žal sem to prepozno spoznala. Marsikaj bi želela imeti v hiši, pa smo zavrgli. Imam še staro skrinjo, ki mi veliko pomeni. Imela sem tudi zbirko knjig Dom in svet. To so bile tako lepe knjige. Posojali smo jih in tako so se kar pogubile. Ljudem so bile očitno všeč, da jih nimamo več. Dolgo sem čuvala tudi dekliški mesečnik Vigred. Veliko pametnega in koristnega sem našla v njem. Lepi predmeti in lepi spomini na res lepe čase... Naj vam ob koncu zaželim še veliko zdravja. Potrebovali ga boste, kot bodo vas še dolgo potrebovali vaši mali pravnuki. DARINKA GRUM Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže. BODBNSTEDT AKADEMSKI SLIKAR ČRTOMIR FRELIH RAZSTAVLJA V DOMAČEM KRAJU: Glejte, človek! Ecce homo! je naslov ciklusa likovnih del akademskega grafika Črtomira Freliha iz Radomelj, ki traja le nekaj let in je v začetku vseboval v glavnem samo grafike, v zadnjih letih pa se je avtor intenzivneje pričel ukvarjati tudi s slikanjem. Tridesetletni Črtomir Frelih je bil rojen v Nomenju, gimnazijo - pedagoško smer je končal 1979. leta v Ljubljani. Dve leti kasneje se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je 1985. leta diplomiral na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apoloniu. Sedaj nadaljuje grafično specialko na istem oddelku, kjer je zaposlen kot asistent statist za grafiko. Za sabo ima vrsto nagrad in priznanj, od študentske Prešernove nagrade leta 1983, do častne nagrade na Ex tempore v Beljaku štiri leta kasneje, kopico samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, pa tudi nekaj scenografskih izkušenj (SGL Celje). Grafika Črtomira Freliha iz koledarja za leto 1991 na Gallusovo temo. V gostilni Pri Vodnjaku je razstavljal grafik Črtomir FRELIH. akademski slikar V Mestni galeriji v Ljubljani je bila 15. novembra letos odprta razstava grafične mape z osmimi grafičnimi listi na temo 400-letnice smrti Jaco-busa Gallusa-Carniolusa oziroma Jakoba Petelina, slovenskega skladatelja in dirigenta v Olomucu na Morav-skem in v praški cerkvi Svetega Jana, znanega po mašah, motetih in madri-galih. Črtomirov prijatelj Tomaž Bole, sicer priznani likovni kritik, je bil tisti, ki je pripeljal do sodelovanja med Črtomirom Frelihom in Slovenskimi madrigalisti oziroma njihovim dirigentom Janezom Boletom. Plod tega sodelovanja je koledar za leto 1991, ko slavimo 400-letnico Gallu- sove smrti, s Črtovimi grafikami in s CD ploščo Slovenskih madrigalistov »Musica noster amor« (»Glasba, naša ljubezen«). Grafike za koledar so v Črtovem ateljeju v Radomljah poleg ostalih del nastajale celo lansko leto in predstavljajo njegovo doživljanje Gallusove glasbe. Te iste grafike bodo sedaj potovale na Švedsko, v Malmo. Vsekakor vredno ogleda. Za tiste pa, ki bi Gallusov koledar s CD ploščo želeli naročiti, pridajam telefonski številki: (061) 310-734 ali (061) 221-369. Naj omenim, da s tem oživljanja Gallusovega opusa ne bo konec. Nasprotno. Prizadevanja umetnikov za spoznavanje svetle slovenske preteklosti bodo tekla pod geslom: S pesmijo v vsak slovenski dom - z Gallusom v svetu. Posebno intenzivno pa do leta 2000, ko bomo praznovali 450-letnico njegovega rojstva. Gre predvsem za to, da bo vsak Slovenec vedel zanj in za njegovo delo in da bomo dosegli t. i. Gallusovo tržno vrednost (kot npr. Avstrijci z Mozar- tom)- To pa v ;casu slovenskega narodnega preporoda, in v času osamosvajanja slovenske države ter nenazadnje v času, ko se kulturi režejo in se bodo rezali vedno tanjši kosi kruha, tudi nekaj pomeni. V sklop zgoraj naštetih prizadevanj nedvomno sodi dogodek, zaradi katerega je ta zapis sploh nastal: 28. novembra 1990 ob 19. uri je bila otvoritev razstave slik akademskega grafika Črtomira Freliha v gostilni »PRI VODNJAKU« v Radomljah. Sedem Črtovih slik na temo Gallusovega ustvarjalnega opusa visi na stenah gostilne »Pri vodnjaku« v Radomljah, kater lastnik je Črtov in moj prijatelj gospod Vinko Jašovec. Slike, ki so nastale v zadnjih dveh mesecih, predstavljajo kontinuiteto že prej omenjenih grafičnih listov in koledarja. Na nadvse prisrčni in skromni otvoritvi se je zbralo kar precejšnje število gostov, okrog 50. Za začetek je Matija Pogačar na kitaro občutno zaigral nekaj instrumentalnih skladb. Avtor slik Črtomir Frelih nam je v nekaj stavkih orisal idejo nastanka slik in same postavitve razstave v gostilni. Povedati moram, da so Črtova dela že pred leti krasila stene gostilne »Pri vodnjaku«, ki ji, mjmogrede, po domače pravimo kar »Pri Vinčku«. Zadnji govornik je bil gospod Tomaž Bole, likovni kritik, ki seje osredotočil predvsem na predstavitev Črtovih grafik iz Gallusovega koledarja za leto 1991 s CD ploščo Slovenskih madrigalistov in nam širše predstavil projekt Gallus. Skratka, nadvse zanimiv in prijeten večeri Torej, vabljeni vsi, ki bi si slike Črtomira Freliha radi ogledali, v gostilno »Pri vodnjaku« v Radomlje. Tisti pa, ki boste prišli samo na kavo ali na pivo; medtem, ko boste žulili svojo pijačo, se ozrite okoli sebe in nehote se Vam bo pogled vsaj za trenutek ustavil na Črtovih slikah na stenah »Vinkotove« gostilne. To pa je tudi glavni namen te razstave. MATJAŽ VOVK PISMA BRALCEV Klic v sili Ko sem v eni od zadnjih številk Občinskega poročevalca zasledila, da bo potrebno zaradi uvajanja evropskega delovnega časa podaljšati bivanje otroka v vrtcu z dodatkom še enega obroka, je v meni dokončno izbruhnila večletna trpeča zaprepadenost. Ljudje boiji, v kakšen stroj ali predmet bi radi spremenili človeka!? Ali se čisto nič ne zavedamo, da ima vse to naše početje z vso to našo tehnologijo višjo raven, kot naš razum? Vse drugo bi radi počeli, samo tistega ne, kar zahteva NARAVNI ZAKON ZA OBSTOJ ČLOVEŠKE VRSTE!. To stopnjevanje trganja otrok od mater ni drugega kot psihološki Herodov pomor nedolžnih otroiičkov še sitih, za katere smo se že tako ali tako manipulativno odločili - TA SME PRITI NA SVET, ONI NE SME! Kot mati sem se že pri prvem otroku odločila zapustiti službo in ostati doma. Kot šivilja sem si vedno želela ob preselitvi v novo hišo na dvorišču postaviti pravljično brunarico in v njej odpreti boutique za otroke. Usoda je hotela drugače in v velikem duševnem trpljenju sem pred leti razmišljala o pomenu življenja in se zavestno in dokončno odločila, da hočem vse svoje življeje posvetiti duhovnosti otrok - torej ne bom imela boutique za otroška oblačila, ampak boutique za otroške dušice. Ko sem na začetku svojega drugačnega Življenjskega gledanja opazovala druge matere okrog sebe, se mi je zdelo, da ne zna nobena pravilno ravnati s svojim otrokom. Neki znanki sem hotela to tudi povedati; trudila sem se na vso moč in zbirala pogum, kako bi ji neprizadeto in v najlepši luči pokazala napako, ki jo dela pri svojem otroku. Kot Kristjan si pri kočljivih, večjih odločitvah pomagam s sv. pismom - odprem, kjerkoli se pač odpre in berem. Tudi takrat sem to storila enako in našla veliko Življenjsko modrost: »Kaj iščeš iver v tujem očesu, bruna v svojem pa ne vidiš!« Zbudila sem se iz svoje samoveščnosti. Od tistega dne pa vsa leta do danes sem našla toliko brun v svojem očesu, da se jih ne da prešteti in z velikimi mukami potrpljenja jih skušam odstranjevati. Takrat sem tudi spoznala, da je v bistvu že sami naravi dano, da ima vsaka mati nadvse rada svojega otroka, da mu želi samo najboljše, pa čeprav dela velike napake; napake pa dela samo zato, ker jih ponuja njena ožja ali širša družba. Če pogledamo Živali, je pri njih materinstvo od vseh vekov nespremenjeno (razen, kadar je v njihovo naravo vsiljivo posegel človek). Človek pa zaradi svojegu razuma ta naravni ritem neprestano spreminja - žal vedno na slabše. Kaj smo dosegli z emancipacijo ženske? Nič drugega kot dodatno obremenitev. Pisano je: »NI POTREBNO ČLOVEKU, DA STORI VEČ KOT ZMORE!« Kadar pa sem bila zaradi njihove bolezni na bolniškem dopustu (v kratkem času se je to zgodilo precejkrat), se mi je nenehno oglašala vest: »saj sem mojemu podjetju v samo izgubo!« V nemajhnem trpljenju sem se dokončno odločila zapustiti službo in se popolnoma predala drugemu delodajalcu - otrokom. Da ne bi ob enoličnem življenju zapadala v depresije, sem si vsak dan ponavljala in si še vsak dan ponavljam, da opravljam eno od največjih in najčudovitejših del za človeštvo: kuham, perem, pospravljam, hranim mucke, sadim rožice; svoj višek pa doseže moje delo takrat, ko me sredi vseh takih in podobnih opravil zmoti malček in reče na primer: »Mami lulat!« Treba je vse izpustiti iz rok in z ljubečim potrpljenjem odpeti malemu hlačke, ga posaditi na stranišče in ko je Že opravil svojo potrebo, opazim, da je polulal stranišče, igraje med tem časom odvil ves toaletni papir in priden, kot zna biti samo on, si umije še rokice, vendar si zaradi svoje majhnosti zmoči rokavčke... Razmišljanje svetopisemskih besed - Daj Bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega: od Boga prejemam moč in potrpljenje, od cesarja pričakujem pozitivno potrditev, da opravljam enako pomembno nalogo kot on, obema pa, Bogu in cesarju hočem nekoč zapustiti poštene samozavestne potomce. V nobeni dobi zgodovine človeštva še ni bilo materinstvo vrednoteno s tisto močjo, v kateri je Bog po svoji podobi s prvotnim večnim nespremenjenim namenom ustvaril največji čudež - spočetje in rojstvo otroka - ČLOVEKA. Vsi, ki ste pri cesarju odgovorni za družino, predramite se vendar in vrnite mater nazaj za čuvarja domačega ognjišča! KO JE BOG SPOZNAL, DA NE ZMORE VSEGA SAM, JE USTVARIL MATER! :/'<:::::'i::: ■<■ ^-f SS t 1 f XS f Illf Jllli mm m i mM #>■ H \wk ^^I^^B MUll gp»i«s.!..r*---^~^^^mmmmm^ mmWamWRmWl list PRIJETEN KONCERT DOMŽALSKE GODBE Prijazen godbeni uvod v praznič- Ob kar lepi udeležbi ljubiteljev te kulturne zvrsti so godbeniki izvajati skladbe od Veselega vaškega kovača Julija Fu-čika do Radetzkega marša Jo-hana Straussa, s katerim so svoj program zaključili. Navdušene poslušalce pa so nagradili še s tremi skladbami. Med prvimi smo slišali tako imenovano domžalsko koračnico, ki jo je ob 105. letnici domžalske godbe napisal skladatelj Štru-celj. Domžalski godbeniki so pod vodstvom dirigenta Frnča Kuharica na koncertu kakovostno izvedli vrsto zahtevnih klasičnih skladb in poslušalcem konec tedna lepo popestrili. Vezno besedilo, ki ga je prisrčno interpretirala Blaženka Mali, sta napisala Andrej Zaje in Matjaž Brojan. Z vedrim, malce drugačnim sporočilom, kot smo ga sicer vajeni na koncertih, sta posegla v društveno življenje zlasti v čas gradnje Godbenega doma, ki je bil tedaj prvi v Sloveniji, in v leto 1925, ko so Domžale postale STANE STRAŽAR Moški pevski zbor Mengeški zvon je v dosedanjem prepevanju dosegel visoko raven zborovskega petja moških sestavov. Ob jubileju je prejel za svoj kulturnih prispevek obilo priznanj in čestitk. Mengeški zvon ob svoji 15-letnici Z lepo oblikovanimi vabili, taka je bila tudi scena na odru, so pevci moškega komornega zbora Mengeški zvon ljubitelje lepega petja povabili na svoj koncert ob petnajstletnem delovanju. V do zadnjega sedeta napolnjeni dvorani mengeškega kulturneg doma smo poslušalci doživeli prav to, kar smo si teleti, obilo lepega petja. ljev - pevcev. Tako je nastal oktet, katerega člani so prepevali v raznih zborih. Začeli so s podoknicami ali v veseli družbi z domačo pesmijo. Oktet je kmalu prepeval tako pri bogoslužju, kot ob raznih drugih Ob svojem petnajstletnem delovanju so pevci pod vodstvom Janeza Nastrana prvič pripravili celovečerni koncert. Začelo se je pred petnajstimi leti, ko se je zbrala skupina prijate- priložnostih. Na začetku je bilo tako, kot je z vsakim začetkom, imeli so težave z notnim materialom. Prve vaje so imeli kar pri Vahtarju doma, kjer so se poskušali tudi v štiriglasnem petju. Kmalu so spoznali, da brez pevovodje ne bo kakovostnega napredka. Medse so povabili Janeza Nastrana, ki jih vodi že 15 let. Prvo vajo so imeli 17. septembra 1975. Tako so se letos upravičeno spomnili svojega jubileja. Iz nekdanjega okteta je nastal trinajstčlanski moški komorni zbor. Kdo v naši občini še ni slišal ubranega petja pevcev Mengeškega zvona. Nastopali so že na številnih krajevnih, tovarniških in društvenih slovesnostih in jubilejih. Gostovali so na raznih koncertih širom Slovenije in v zamejstvu. Tudi na prireditvi Pod mengeško marelo smo jih že srečali. Pevci Mengeškega zvona imajo torej za seboj veliko lepih nastopov. Imajo tudi bogato pevsko zakladnico umetnih, narodnih, božičnih in drugih lepih pesmi. Tako so z bo-goslužno pesmijo koncertirali v številnih cerkvah v Sloveniji. Ker so pa precejšnjo skrb posvečali cerkveni glasbi, kar smo slišali tudi na jubilejnem koncertu. Že tako bogat in lep umetniški večer pa sta dopolnila tako povezovalec - domačin Niko Robavs z vedro spremno besedo, kot tudi Tomaž Plahutnik na citre. »Hvala« iz Kamnika Gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik se zahvaljujemo članom KUD Miran Jarc s Studenca Zahvaljujemo se vam, da ste nam 4. oktobra 1990 omogočili brezplačen ogled gledališke predstave Kekec je pač Kekec. Vsi učenci od 1. do 5. razreda smo zelo uživali. Maja pravi, da še ni gledala boljše igre, všeč so ji bili igralci, scena, najbolj pa je bila navdušena, ker so bile na odru ovce in koze. Za Andreja je bil najboljši igralec Kekec, Štefan se je najbolj smejah. ker se je Bedanec bal skovikanja. Andrej pa. ko je Kekec vrgel storž Bedancu v nos. Metki je bil najbolj všeč prizor, ko Pehta zažge bajto. Amirju pa je bilo všeč čisto vse. Še enkrat se vam prisrčno zahvaljujemo za prijetno kulturno doživetje. Učenci OŠ v ZUIM Kamnik ZANIMIVA RAZSTAVA V MENGŠU: Ure in poslikano steklo vrsta možnosti. Rettingerjeva je samohodec na poti oblikovanja uporabnih predmetov, vendar samohodec, ki išče v obetavni smeri, saj je njena smer trenutno najaktualnejša tudi sicer v likovnih iskanjih mnogih. ■m-. V Mengšu so 15. novembra 1990 odprli zanimivo razstavo dveh avtorjev. Razstavo ur Darka Ogrinca in vrste poslikanih predmetov Kajetane Rettinger. Darko Ogrinc, ki se že več let skuša v oblikovanju stenskih reliefnih ur, je predstavil izbor kakih 15 izdelkov... Osnovno v njegovi likovni obdelavi pomembnega stanovanjskega elementa - hišne stenske ure je pristop k taki finalni obdelavi, da do izraza pride del ali več naravnih elementov, ki jih na uri Ogrinc ohranja. Rad ima obliko lipovega lesa in odtod kar precej variacij te tematike, posebej zanimive pa so tiste obdelave, kjer je naravi pustil še več besede in so spregovorile grče naravne linije, govorica pra-bitnosti lesa. Kajetana Rettinger je razstavila slike, vaze, kozarce, pač vse tretirane z ustreznim likovnim t.j. barvnim pristopom. Videti je, da Rettingerjevo še najbolj zanimajo secesijski motivi (očitno je tod tudi najuspešnejša), tako da se ji v tej smeri odpira še Ogrinc in Rettingerjeva sta v sodelovanju opravila tudi nekaj skupnih, likovnih prizadevanj (steklene poslikane ure), zato je morda v tem sodelovanju moč iskati še nove izrazne možnosti, ki jih zrno- reta skupno uresničiti oba obetavna likovna iskalca z razstave v Mengšu. Na otvoritvi razstave razstavljajočih Darka OGRINCA in Kajetane RETTINGER je zapel zbor Mengeški zvon. Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen. John B1UIB8 SPOROČAMO Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: (061) 722-225. ' Prodam papige - mlade za govorjenje. Remžgar Srečko, Chva-talova 12, Domžale, telefon: 714-580. • Prodam garažo v Domžalah. Telefon.: (064) 801-497. naslov: Jožica Legat, Zabreznica 44 c, Žirovnica- Izgubila sem zlato, meni najdražjo zapestnico s ploščico. Na eni strani je vgravirano ime Vinko, na drugi datum 17. 12. 1989. Če ste še kje dobri ljudje, mi jo prosim vrnite proti nagradi. Telefon: 721-260. oz. naslov Veljka Vlahoviča 3, stanovanje Krnc. Garažo, posl'dpje ali shrambo za 2,8m visok kombi najamem med Kamnikom in Domžalami. Plačilo vnaprej. Bitenc, telefon: 713-711. Kovinarju nudim občasno zaposlitev. Telefon: 738-648. Če rabite varstvo za vašega malčka pokličite v uredništvo Občinskega poročevalca, kjer boste zvedeli moj naslov. Telefon uredništva je: 711-686. POSLOVNI PROSTOR s telefonom, lahko tudi hišo. najamemo. Telefon: 711-641. Akvariji, akvaristična oprema, tropske ribice in rastline po ugodnih cenah. Šmarca. Bistriška 17, Kamnik. Telefon: 813-066. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapi-sona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. Oddam električni štedilnik in otroški voziček - športni - brezplačno. Telefon: 712-503. Za 2 x tedensko čiščenje stanovanjske hiše sprejmem pošteno in snažno žensko. Ponudbe na telefon: 721-938. Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR, Vir, Čufarjeva 6 61230 Domžale telefon: (061) 723-324. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: "738-662. Pomagan ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon: 722-266, Domžale. Dne 3. decembra 1990 sem na poti iz Napredka do Zdravstvenega doma izgubila otroško verižico z obeskom v obliki zajčka, ki mi je drag spomin. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne. Telefon: 721-122, interna 246 (Hostnik). Iščem enosobno stanovanje. ŠIFRA - NUJNO! Otvoritev Kašča bara naPšati 8. decembra je privabil na Pšato številne obiskovalce od blizu in daleč. Na poseben način je razgibal že tako prijazno naselje Z otvoritvijo KAŠČA bara zraven trgovine Kašča, ki je začela s svojim delom ie 27. maja lani: udeležba je bila še toliko večja, ker je bila sobota in še cerkven (Marijin) praznik povrhu. Kakor smo ob otvoritvi trgovine zapisali, da se Kašča odlikuje po izredno dobri založenosti in ponudbi ter prijaznem osebju, to pot ponovno upravičeno sporočamo, da se pa KAŠČA BAR, o katerem tokrat teče glavna beseda, lahko pohvali z velikim, prostranim izborom domačih in uvoženih pijač, celo preskrbo s točenim pivom so si omislili, dalje z vabljivo, očem in splošnemu počutju prijetno, toplo in harmonično opremo ter nenazadnje z naravnost šarmantnim strežnim osebjem. Komur je do tega, da v miru popije svoj napitek, kavico ali karkoli, se lahko tudi vsede k za to namenjenim mizicam v zares prijetnem in dovolj prostornem lokalu, v katerem je med drugim poskrbljeno za učinkovito ventilacijsko prezračevanje: KAŠČA BAR oziroma njegov lastnik je očitno mislil na zdravje svojih obiskovalcev. Nedvomno bo KAŠČA BAR pomenil bogato konkurenco okoliškim gostinskim lokalom... Če pa konkurenca pomeni tudi bogatejšo oziroma pestrejšo ponudbo, prijaznejši obraz, toplo, bodrilno besedo... skratka poglobljeno skrb za gosta, kot človeka in ne kot morda nadležno nujnost, potem si konkurenca - pa naj prihaja od koderkoli ali od kogarkoli: že od »starih« ali še ne »dorečenih« lokalov (a la Riko-Trebušček iz Dragomlja) - kvečjemu lahko želimo. Da je Pšata s Kašča barom in z izdatno pogostitvijo na storitveni dan pridobila na svojem ugledu, se vsak lahko sam prepriča in ne bo mu žal! Nositeljema tega dosežka MILANU in ANDREJI OREŠKI, lahko samo čestitamo ob takšni ustvarjalnosti. IVAN KEPIC m. JUS d. o. o. AVTO ŠOLA in DEDEK MRAZ Domžale, Toneta Tomšiča 9 Tel.: 721-763 med 10. in 12. ter 16. in 18. uro OBDARITA. prvih 12 kandidatov za vozniški izpit, ki se bodo vpisali v AVTO ŠOLO JUS s: 1. BREZPLAČNIM TEČAJEM CPP 2. 10% popustom pri nakupu moto ur voženj Pričetek tečaja .takoj po zasedbi prostih mest, z vožnjo lahko pričnete takoj z izbiro na vozilih Yugo, Renault in Suzuki! Kolektiv inštruktorjev avto šole JUS skupaj s poslovno enoto iz Maribora vam želijo veliko sreče in uspeha v letu 1991 predvsem pa VARNO VOŽNJO! KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE p. o. DOMŽALE V letu 1991 želimo vsem uporabnikom storitev in poslovnim partnerjem mnogo uspeha! »-V VRHOVEC SREČO DEL. ČAS.: odprto od 8.-11.30; 12.-16. ure vsaka prva in tretja sobota od 8.-12. ure Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov - prodaja rabljenih, obnovljenih, testiranih ter novih avto delov - menjava avto delov po dogovoru - lastni specialni prevoz - strokovni nasveti pri nakupu in prodaji. V okviru Avtoodpada smo odprli tudi avto trgovino! Vsem svojim strankam, avtomobilistom in vsem, ki jih zanima avtošport ob 10-letnici dejavnosti želim lepe božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! Srečo Vrhovec G0R0SAN SERVIS ROMANA G0R0PEČNIKA V DOMŽALAH: Video? No problem! Specializirani servis Gorosan, ki ga ie nedavno odprl na Kidričevi 5 v Domžalah Roman Goropečnik, ie pravi naslov NOVO PODJETJE V DOBO SILAN d.o.o», Dob, Ulica 7* avgusta 34 vam nudi več vrst storitev: - poslovne informacije in uvoz avtomobilov ter blaga po želji - svetovanje in pomoč pri prodaji in nakupu nepremičnin - pridobivanje kreditov za vse namene - zastopanje v upravnih postopkih za pridobitev različnih dovoljenj Storitve opravljamo hitro in kvalitetno v skladu z željami strank. Na razpolago smo vam na sedežu podjetja vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali po telefonu - telefaxu (061) 712-501. Roman je Domžalčan, doma iz Sela pri Ihanu. Leta 1982 se je na Centru strokovnih šol v Ljubljani izučil za RTV mehanika. Potem je nekaj časa nabiral izkušnje v servisu Jugo-tehnike, nato pa odšel s trebuhom za kruhom in na specializacijo v Avstrijo. V treh letih in pol si je v Beljaku pridobil bogate izkušnje na področju vzdrževanja in popravil najzahtevnejših elektronskih naprav, predvsem video tehnike. Odločitev, da svoje znanje in« izkušnje prenese v domače okolje, je narekovala odprtje servisne delavnice. Čeprav je v Domžalah že nekaj podobnih, pa so Romanova razlikuje od njih. Specializirana je za popravilo video kamer - camsor-derjev in videorekorderjev. Razen tega ima pooblaščeni servis za Selečo, popravlja pa tudi naprave vseh pomembnejših svetovnih znamk kot so Grundig, Panasconic, Bla-upunkt, Sony, Sharp, JVC, ITT-Nokia, Philips, Toshiba ... Tudi popravila aparatov iz Daljnega Vzhoda, pa celo Sovjetske zveze, pravi, da niso problem. Razen video naprav, Roman popravlja tudi vse vrste TV in HI-FI aparatov, načrtuje, montira in servisira individualne naprave za sprejem satelitskih TV programov, pa tudi prvi domžalski sistem kabelske Roman Goropečnik pred svojim Servisom Gorosan na Kidričevi 5 v Domžalah televizije v SPB-2 z več kot 400 priključki je njegovo delo. Izdeluje pa še dekoderje za sprejem kodiranih satelitskih programov, kot je denimo popularni Filmnet. Zaenkrat dela v delavnici na Kidričevi 5 še sam, čeprav spričo vse več dela razmišlja o okrepitvi. Od torka do petka .ga stranke lahko obiščejo med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Ostali čas je namenjen na terenu. Romana lahko tudi pokličete po telefonu na številko 711-007 in ga vprašate za nasvet. Vsi nasveti so brezplačni. Prav tako pa vsakemu, ki to želi, za čas popravila TV aparata brezplačno posodi drug barvni TV aparat. Ponudba, vredna posnemanja! S. N. Spoštovano uredništvo! Dovolite, da se vam na začetku najlepše zahvalim za vašo pozornost in skrb. Zelo sem bila vesela in prijetno presenečena za izkazano pozornost ob prejetju vašega in sedaj tudi mojega glasila. Moram priznati, da zelo cenim domače branje, obenem pa mi to pomeni ponovni stik z dogodki in ljudmi iz domačega kraja. Vaše glasilo je zelo zanimivo in pestro, zato vam z zadovoljstvom sporočam, da ste pridobili zvestega bralca. Prejmite prisrčen pozdrav in še enkrat lepa hvala. Vaša nova bralka Marija Kumer, Črnuče KRAŠNJA: Sklenili smo gradnjo gasilskega doma Gasilsko društvo Krošnja je v letošnjem letu dokončalo z gradnjo novega gasilskega doma in ga predala svojemu namenu v avgustu mesecu. Pri gradnji so nam finančno veliko pomagali krajani v materialu in denarju. Pomoč smo dobili tudi Spoštovani potrošnik Obveščamo vas, da vam v svoji industrijski prodajalni nudimo lastne izdelke po proizvodnih cenah K ŠAMPONI • PENEČE KOPELI • KOPALNE SOLI • KREME • SREDSTVA ZA POMIVANJE POSODE, PRANJE AVTOMOBILOV IN ROČNO PRANJE VSEH MODERNIH TKANIN • PVCI PRTI, SETI, PODSTAVKI ZA KOZARCE • OSVEŽILCI PROSTOROV Vse omenjeno in še kaj lahko kupite pri Ljubljanska 117, Domžale vsak delovnik od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure. B0STIINA KEBEH 80STILNA JUVAN V mesecu decembru vam vse naše izdelke tudi brezplačno aranžiramo. ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1991! od občinske gasilske zveze in raznih delovnih organizacij v domžalski občini. Glavni delež pa so naredili pri gradnji člani našega društva s preko 5000 opravljenih prostovoljnih delovnih ur. Tako smo uspeli kljub veliki inflaciji dokončati pred leti začeto gradnjo novega gasilskega doma. S tem domom si je naše društvo pridobilo vse potrebne prostore za normalno delo. Za vso pomoč bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji doma. Gasilsko društvo Krošnja pa vošči vsem krajanom vesele Božične praznike in srečno novo leto 1991. GD KRAŠNJA BRANE MOČNIK Kasca bar Pšata Duhovno bogate božične praznike ter zlasti mirno novo leto 1991, prizane-šeno z naravnimi katastrofami in drugimi nadlogami, vsem svojim bližnjim in daljnim strankam ter bralcem in prijateljem Občinskega poročevalca iz srca želi KAŠČA BAR na Pšati ter se priporoča za obisk! ANDREJA OREŠKI Tel.: (061) 375-178 IN MEMORIAM JERAS FRANČIŠKA roj. Šuštar 29. septembra 1990 smo se na zlatopoljskem pokopališču še zadnjič poslovili od nepozabne ženice Frančiške Jeras, iz Obrš pri Lukovici. Cez nekaj tednov bi izpolnila enainosemdeset let življenja, toda ni ji bilo dano, da bi praznovala. Hitro in tiho je odšla s tega sveta. Takšno pa je bilo tudi nfbno življenje. Ljubila je delo in petje. Brez dela enostavno ni mogla živeti. Pokojna mati Frančiška je pela v cerkvenem zboru vse od deve tega leta dalje. Med pogrebno sveto mašo so ji peli drugi - domači cerkveni zbor in člani pevskega zbora KUD Janko Kersnik iz Lukovice. Pokojna mati se je rodila v majhni vasici Lipe nad Blagovico kot četrti otrok malega kmeta. Že v otroških letih je izgubila očeta, ki je padel v prvi svetovni vojni, v Galiciji. Leta 1932 se je poročila z Vincencem jera-som iz Vel. Hriba v Tuhinjski dolini. V Obršah sta kupila manjšo kmetijo, kasneje sta dokupovala bližnje parcele. Rodilo se jima je deset otrok. Dva sta umrla v otroških letih, 33-letni sin Franc pa se je leta 1970 smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Živih je torej še sedem otrok. Kmetija je bila med vojno do tal požgana, družina pa izseljena v Nemčijo. Kmalu po vojni je zbolel njen mož, tako da je glavno breme ležalo na njenih ramenih. Na njeni zadnji poti se je zbralo veliko ljudi, kar je dokaz, da so jo imeli vsi radi in jo tudi spoštovali. Pridne in delovne ženice ni več, ostal pa nam bo večen in lep spomin nanjo. Naj počiva v miru, večna luč nkj ji sveti, v tihem grobu, ob zlatopoljski cerkvi svete Magdalene. Ostal je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da tebe ni več. (ljudska) ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre JOŽEFE GRAD roj. KOKALI Modrove Pepce iz Sela pri Ihanu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Hvala za izraženo sožalje, za cvetje in za darove za svete maše. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo prišli po-kropit in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pevcem in gospodu župniku ter rejencu - matropolistu Rinaldu za poslovilne besede in pokop. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem sodelavcem Temeljnega sodišča v Ljubljani in Enoti v Domžalah za vso izkazano pomoč, ki ste nam jo nudili ob elementarni nesreči. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni žalujoči: mož Ivan, hčerka Jožica z Vesno, sin Janez z družino ter rejenci: Janči in Robi z družinama, Jana s hčerko Karmen, Viktor in Rinaldo, brat Ivan iz Rodice z družino, Leopold in Milka iz Ljubljane z družinama ter Jernej z družino. ZAHVALA Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega LOJZETA ANDREJKE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni LEK, za vso pozornost in finančno pomoč. Nadalje se lepo zahvaljujemo njegovim sodelavcem, praporščakom, govornikoma, pevcem, lovcem, gasilcem, g. župniku in g. dr. Lim-bekovi ter vsem sosedom in sorodnikom. Prisrčna hvala vsem darovalcem prelepega cvetja ter vsem, ki ste od blizu in daleč tako mnogoštevilno prišli in kakorkoli prispevali, da je bilo zadnje slovo iskreno in nepozabno. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili z njim in znami - hvala. Njegovi najbližji. Dolenje, 9. 11. 1990 Privoščim mir ti večni na dnu jame; da pa tako si zgodaj moral umreti, predragi moj, in nas pustiti same, to tožil bom, dokler mi bo živeti. dr. France Prešeren ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MATIJA VIDMARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nama pomagali v težkih trenutkih, nama izrazili sožalje in darovali cvetje. Prisrčna hvala pevcem za prelepo petje in govornikoma za poslovilne besede. Zahvalo izrekava Bogdanu Zupanu, Antonu Preskarju, Franciju Juhantu, Ivanu Banku, Francu Novaku, kolektivu VVO Rodica, Lovski družini Domžale, Sindikatu Uprave SO Domžale, Codbi na pihala Domžale. Posebna zahvala družini Loboda, Šoltič, Narobe, Dele-tič in Marinki Pele, Francki Horvat, Francu Arnušu ter Mariji Sušnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Joži in hčerka Mateja. ZAHVALA V 89. letu življenja je tiho in skromno odšla iz naše sredine TONČKA PEVC iz Žič zadnja leta je preživela v Studi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo Tončko pospremili v njen zadnji dom. Vsem hvala za izrečena soža-Ija, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in darove za svete maše. Iskreno smo hvaležni Julki Baloh za vso pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Grega in njegova družina. Delo, skrbi, trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila skrbna žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA OREHEK roj. Klemen iz Dragomlja Iskreno zahvalo izrekamo vsem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale, dr. Mojci Zaje za lajšanje njenega trpljenja. Zahvala gospodoma župnikoma za opravljen obred. Iskrena hvala Šentjakobskim pevcem in praporščaku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE SLOVNIK roj. Gregorin iz Ihana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem in praporščakom. Se enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni. Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje, srce je dalo vse otrokom kar je imelo niti bilke zase ni poželo. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil JANEZ IVAN ZUPAN Ljubljanska 21, Domžale Iskreno se zahvaljujem dobrim sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, sorodnikom za sv. maše in denar za zvonove. Hvala Marjanu Repanšku, oktetu in ostalim nosačem za humano pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Šiški, sestri Miri Turkovi, dr. Zenkovičevi, dr. Zajčevi in ostalemu osebju za nego in obiske na domu v njegovi dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gospodu Tonetu Šuštarju magistru za molitve v mrliški vežici in maše. Iskrena zahvala trobentaču za čutno odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žena Ivanka. Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 55. letu življenja nas je zapustil naš dragi in dobri mož, ati, deda, brat in stric PAVLE KLEMENČIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste darovali namesto cvetja za maše in druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Milanu Gardenu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilcem, govornikoma Stanetu Gerbcu in Andreju Omovšku. Iskrena zahvala tudi DO Papirnica Količevo za vso pomoč, sindikatu Napredka in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi. Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih je polno bolečin. S cvetjem ti zdaj grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cetje s solzami rosimo, ker ne vrneš se nikdar. ZAHVALA 3. oktobra je prezgodaj ugasnilo srce dobrega moža, očeta, starega ata in brata SLAVKA POVŽA iz Male Loke Najiskrenejša zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Farkažu ter sestri Ireni in dr. Zenkovičevi za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku Andreju Zajcu, praporščakom in vsem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica BARBARA MARINČEK Psagova mama iz Češenika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in predstavnici upokojencev za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Življenje je kakor sonce, kadar je najlepše zatone. V SPOMIN Že eno leto je od tedaj, odkar si od nas odšla -za vedno - brez slovesa ti nam najdražja hčerka, mamica in sestra BERNARDA KOHEK Vedno se te bomo radi spominjali -takšne, kakršna si bila -polna življenja, dobrote, veselja in pa tistih lepih trenutkov s teboj. Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko ali prinesete rože - prisrčno hvala! Vsi njeni Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame ti kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. (Prešeren) V SPOMIN 31. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma tiho in mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabni mož, ati in stari ata DRAGO KOROŠEC iz Domžal Za teboj ostaja samo še velika praznina. V našem domu pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi. Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič IN MEMORIAM IVAN KEPIC Dragi ata! Kadar Bog zapre vrata, odpre okno, je misel iz nekega filma. S tvojo smrtjo je zaprl vrata, okno pa le počasi odpira. Ob tvojem slovesu pred letom dni je tvoja vdanost v usodo ali božjo voljo, kakor pravimo v cerkvenem jeziku, na nas trenutno še to-iažilno delovala, okvirneje gledano pa ne moremo dojeti, da je tvoj korak obstal in da ne bo več zasijala skrbnost s tvojih oči... Sicer pa bo tudi za nas, ki smo ostali brez tebe, prenehal veljati zakon časa, ker bomo torej tudi sami postali brezčasni in se srečali s teboj... Počivaj v miru božjem, dragi ata! Vsi tvoji. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil po težki bolezni naš dobri mož, ata, stari ata in stric PETER PROSENC Boškov ata iz Vrha nad Krašnjo Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala za lepe podarjene vence, cvetje, sveče, izraze sožalja, darove za sv. maše in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem domžalskim zdravnikom, ki ste ga zdravili in mu nudili pomoč na domu. Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri Dolenc iz Lukovice za obiske na domu. Posebno se zahvaljujemo župnikoma iz Krašnje in Češnjic za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala govorniku Francu Novaku za poslovilne besede pri odprtem grobu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Pavla in hčerka Pavka z družino. ZAHVALA Zaradi težke bolezni nas je v 64. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta ALOJZIJA KRAŠOVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, vsem, ki ste jo obiskovali na bolniški postelji, ki ste namesto cvetja darovali za sv. maše, darovano cvetje in vsem hvala, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem cerkvenega zbora, organistu Petru, gospodu župniku Vertovšek, gospodu župniku Trdinu; obema hvala za doživeto sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Marku Pipu za dolgoletno zdravljenje. Najlepša hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Vsi njeni. Kinološko društvo Domžale organizira 10. januarja 1991 ob 16. uri na vežbališču v društvenih prostorih za Šum-berkom brezplačno PASJO MALO ŠOLO Pridite, s šolanim psom je življenje prijetnejše. Pridite tudi, če nakup psa šele načrtujete. Zvedeli boste veliko novega in lažje se boste odločili na nakup pravega psa. FILC MENGEŠ Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Srečno novo leto 1991! Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin n. sol. o. Ljubljanska cesta 18, 61230 DOMŽALE VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO TER OBILO DELOVNIH USPEHOV! indu plati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI p. o. JARŠE 61230 DOMŽALE Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo uspešno in srečno novo leto! Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov! CVETJE KSENIJA K. Kos Trzinska 2 Tel.: (061) 723-218 61230 Domžale Cvetje je ena najlepših stvari na svetu! O tem se po svetu na prepirajo več,... ker tako je... Svojim strankam, ki me med letom obiskujejo ter vsem Domialčanom želim lepe božične praznike ter doživeti ob cvetju vsak delček tiste lepote v letu, ki prihaja, po kateri vsi hrepenimo:.. Ksenija Kos, Cvetličarna Domžale Trzinska 2 TVD PARTIZAN DOB Vsem našim članom in občanom občine Domžale Želimo lepe božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1991! TVD PARTIZAN DOB ---^- SAT VIDEOTEKA SLOVENIJA Videoteka v Športni hiši Napredek: Svojim strankam in vsem, ki nas bodo do novega leta še obiskale pripravljamo VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE 1. 'nagrada Videorekorder 2. nagrada Stereo radiokasetofon 3. nagrada Digitalna budilka - radio ter še 100 manjših nagrad. Vsem želim lep, vesel božič ter srečno novo leto 1991! Florjan Grudnik VIDEO SAT DOMŽALE, d: o. o. tel. 061 /722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE Srečno novo leto 1991! FRIZERSKI SALON »MIRA« CAPUDER BLAŽIČ ANUŠ Ljube Šercerja 12, Domžale Cenjenim strankam in vsem občanom želimo prijetne božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1991! FRIZERSKI SALON »MIRA« TENIS ZAJC Pred novim letom sprejemamo manjše skupine gostov do 20 oseb za prednovo-letne zabave. Pripravljamo vam vsakovrstne jedi po naročilu oz. predhodnem dogovoru. Vina, ki jih boste v tem prednovoletnem času lahko okusili so, kot se reče, »ena A«... Ne verjamete... Treba bo poskusiti... Pridite... Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: 373-592. Želimo vam lepe in mirne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1991! Se priporoča Gostišče Milan ZAJC, Mala Loka 6 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PIZZERIA Na novo smo odprli pizzerio v baru Leonardi na Viru. Ponudili vam bomo več vrst pizz. Odprto imamo od 9.30 do 23. ure, nedelja zaprto. Vsem občanom želimo srečen božič ter zdravo in uspešno novo leto. PIZZERIA LEONARDI - Aleš Orehek SREČEN BOŽIČ IN SREČNO 1991 ŽELI VSEM STRANKAM TER SE PRIPOROČA T MEN TRGOVSKO PODJETJE MENGROS D.O.O. MENGEŠ, JELOVŠKOVA 8 T. 061/737-069 PIZZERIA JAKA BAR, HOMEC Odprto od 14. do 23. ure, nedelja zaprto. Nudimo 10 vrst pizz tudi za domov. Ob božičnih in novoletnih praznikih vam želimo veliko zdravja, sreče in uspehov! PIZZERIA JAKA KROJASTVO MARJAN POHLIN Škrjančevo naselje 20 (pri novem delu Papirnice) Izdelovanje usnjenih oblačil po naročilu, tudi iz prinesenega usnja. Šivam po novem jeans in žamet programu iz uvoženih materialov za vse starosti. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1991! VAM ŽELI MARJAN POHLIN Bistro Minutka želi vsem občanom lepe božične praznike in uspešno novo leto! Stranke obveščamo, da Imamo odprto tudi ob sobotah in nedeljah, ves dan pa je na voljo celoten izbor hrane, ki j o v lokalu sveže pripravlj amo... BAR PODREČJE 57 tel.: 714-189 Odprto: 17. do 24. ure Sobota zaprto SREČEN BOŽIČ iN ZDRA VO TER USPEŠNO NOVO LETO 1991 VAM ŽELITA: MILENA IN DUŠAN JANUŠ PRAZNIČNI NAKUPI V TRGOVINAH TCP NAPREDEK: - velika ponudba uvoženega in domačega blaga - več kot 50 izdelkov po akcijskih cenah v živilskih trgovinah - nova trgovina SUPER N s ponudbo za mlade - dobro založena športna hiša ŠPORT Napredek - v trgovini Meso na Ljubljanski cesti, diskontne cene mesnin - nova Delikatesa na Ljubljanski cesti - vse večje trgovine odprte vse sobote v decembru do 19.00 - ugodni kreditni pogoji, za določene vrste blaga potrošniška posojila brez pologa - 10% popusta pri nakupu pohištva za gotovino Kupcem in poslovnim partnerjem želimo lepe božične praznike in srečno novo leto 1991 Trgovina Kasca vam vošči duhovno bogate božične praznike ter zlasti mirno novo leto 1991, prizanešeno z naravnimi katastrofami in drugimi nadlogami, vsem svojim bližnjim in daljnim strankam ter bralcem in prijateljem Občinskega poročevalca iz srca želi trgovina KAŠCA na Pšati in se priporoča za obisk! Andreja Oreški Tel.: (061) 375-178 E^D TOSAMA Cenjene občane obveščamo, da bo trgovina TOSAMA v času božičnih in novoletnih praznikov odprta tudi 24. 12. od 8.-13. ure in 31. 12. od 8.-13. ure. Novoletni popust! Od 20. 12. 1990 do 20. 1. 1991 velja 10% popust za nakup izdelkov v vrednosti nad 500,00 din. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1991 vam želi CATS d.o.o trgovina in zastopstvo Savska c. 47. 61230 DOMŽALE Telefon: (061) 723-541 YU - SLOVENIJA Odprto od 17. do 23. ure nedelja od 14. do 23. ure Nudimo več vrst pizz in sladice! Vsem svojim gostom, sokrajanom in ostalim občanom želimo vesel Božič ter zdravo in uspešno novo leto 1991 in se priporočamo za obisk v razširjenih prostorih našega lokala! , AICO - DUTY FREE SHOP (prva zasebna trgovina take vrste pri nas) ŽELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN VSEM DOMŽALČANOM, KI PRIDEJO LE NA OGLED LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, VESELO, USPEŠNO NO VO LETO 1991! Trgovina bo odprta tudi na Silvestrovo ves dan do poznih večernih ur. Če se še niste odločili, kaj boste kupili za darilo, boste to lahko storili tik pred zdajci. Vidimo se v trgovini AICO-DUTY FREE SHOP v objektu SPB-1. Srečno! MADE IN ITALY V TRGOVINI PANDA Kolodvorska 1 Novoletno nagradno žrebanje pri nakupu nad 500,00 din: 1. nagrada BARVNI TV SPREJEMNIK 2. nagrada DVODNEVNO POTOVANJE 3. nagrada PARNI LIKALNIK in še druge. Obiščite nas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Voščimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 1991. VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 Vam želi Trgovsko podjetje d. o. o., Domžale Če želite prihraniti denar nas obiščite v centru Domžal na Cesti talcev 11 - nasproti doma upokojencev. Tu Vam nudimo diskontno prodajo pijač, živil in galanterije ter popolno ponudbo za trgovine in gostince preko grosistič-nega skladišča. Posebna ponudba nove prodajalne na Ljubljanski 81 (stari »Kovinar«): - visoko kvalitetne italijanske ženske nogavice po ugodnih cenah - uvoženi konditorski izdelki, igrače, galanterija... Če se odločite za CEDAM, Vam ne bo žal. V letu 1991 se odločite za novo prodajalno CEDAM. V podjetju CEDAM pravimo: naše geslo je nizka cena, visoka kvaliteta in zadovolnji kupec! CVETLIČARNA SEMEN Vesele božične praznike ter zadovoljno, srečno in uspešno novo leto vam vošči Dragica SEMEN z družino DROGERIJA ŠARM IN CLUB EXOTIC Ljubljanska 100 (ob postaji milice) DOMŽALE LEPE, ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO 1991! V l/V Prodajalna za otroke Kolodvorska 5, Domžale Tekstilni izdelki Komlanc Gostičeva 42a, Nožice tel.: 815-081 ŽELIMO VAM LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! VAM VOŠČI VSE NAJBOLJŠE ZA PRAZNIK IN VSE DOBRO V LETU, KI PRIHAJA! SREČNO 1991! »VRTINEC« VAS VABI V NOVOLETNI VRTINEC... VSE DOBRO V PRAZNIKIH IN KASNEJE... SREČNO 19911 m& ZORA,DOMŽALE,o 61234 Mengeš, Prešernova 33 ZADRUŽNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO MIRNO DOŽIVETJE PRAZNIČNIH DNI IN VELIKO POSLOVNIH IN OSEBNIH USPEHOV V LETU 1991! FOTO tj? REPANŠEK Mengeš Telefon: 737-492 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota od 9. do 12. ure. Poleg fotografskih storitev tudi fotokopiramo. Vsem svojim strankam in ostalim občanom želimo srečen božič ter veliko zdravja, sreče, veselja in uspehov v letu 1991. E^3 TOSAMA VSEM POŠLO VNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO DELO VNIH USPEHO V! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! ŠIROVNIK MIHA MERCEDES BAR IN AVTOPREVOZNIŠTVO Ljubljanska 80, Domžale Odprto od 7. do 22. ure, tudi ob nedeljah. Telefon 711-100, doma: 487-233 ŽELIMO VAM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NO VO LETO 1991! V trgovini OSTRŽKK boste našli, kar potrebujete vi, še bolj pa vaši najmlajši. NOVA TRGOVINA V DOMŽALAH Obiščite Ostržka Aleksandra Hren je 10. decembra 1990 na ljubljanski 67 v stavbi tik ob glavnem železniškem prehodu v Domžalah odprla novo zasebno trgovino OSTRŽEK. V njej boste starši dojenčkov in predšolskih otrok lahko kupili zlasti konfekcijo, pletenine, opremo za dojenčke, igrače in še marsikaj drugega. Ostržek vam nudi domače in uvožene izdelke. Nova trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 1.9. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. OSTRŽEK PRIČAKUJE VAŠ OBISK! BOS »OBRTNIK« MENGEŠ OBRTNIK MENGEŠ Prešernova 2 ril H H OBRTNO PODJETJE Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1991! Priporočamo naslednje usluge in storitve: - zidarstvo, fasaderstvo in ostala gradbena dela - ključavničarska dela - steklarska dela - parketarska dela, pečarska in slikopleskarska dela. ■ KOMUNALNO STANOVANJSKO mJL 1 PODJETJE W^mW DOMŽALE, Ljube Šercerja 4 Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča občane, da opravljamo vse zadeve v zvezi s pogrebno službo ob delavnikih od 6. do 14. ure, ob sredah do 16. ure na Savski 34, telefon 721-443, 712-097. Popoldan, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa uredite vse, kar je potrebno - pri Konradu Vrban-čiču, ulica Bratov Miš, Dob, telefon 712-074. CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA Domžale - Kamnik Uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo za novo leto 1991 in jim Želimo mnogo uspehov! Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov ENOTA KEMIJA, Kolodvorska 27, 61234 Mengeš Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. V novem letu želimo obilo delovnih uspehov! SLA VICA ŽIBERT POPRAVILA OBLAČIL IN ŠIVILJSKE USLUGE Levstikova 28. Domžale Ob božičnih in novoletnih praznikih čestitam vsem občanom in bralcem Občinskega poročevalca, še posebej pa vsem svojim zvestim strankam. Mnoge je v tem letu, ki se izteka, pot zanesla tudi do moje delavnice na Levstikovi ulici (za gostilno Juvan), v kateri nudim šivilske usluge in popravilo oblačil, še posebej tistih iz jeansa. Vesela sem bila vsakega vašega obiska in rada sem ustregla vsaki vaši želji. Upam, da ste bili z mojim delom zadovoljni in me boste tudi v prihodnjem letu poiskali, če me boste potrebovali. Vabim pa tudi nove stranke in vse, ki se znajdete pred problemom popravila oblačil, da se oglasite, lahko tudi po telefonu 713-301. In kdaj je odprta delavnica? V ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure in v torek in četrtek od 14. do 20. ure. JURE REPANŠEK Preserje, Kamniška 24 61235 Radomlje, tel. (061) 722-722 se iskreno zahvaljuje za prijazno naklonjenost in za obisk vsem svojim gostom, ki so poleti tako množično obiskovali prireditve »Polka pred kosilom«. Hkrati vsem vošči lepe in zadovoljne božične praznike ter uspešno 1991! Jure Repanšek »PLETENINE VIDA VIDA RETELJ Kovičeva 10, Domžale December je prazničen čas; vsak od nas pričakuje, da mu bo prinesel veliko lepih občutij. Svojim strankam in vsem Domžalčanom voščim, da se jim uresniči prav to, kar pričakujejo. Lepe in zadovoljne božične praznike želim ter vse dobro v pleteninah Vida za novo prihajajoče leto! Srečno! Vida Retelj SMIRIEIKA\d.o.o. MARKETING PODJETJE Vsem dosedanjim strankam, bodočim graditeljem in vsem Domžalčanom, ki boste preurejali svoja bivališča voščimo lepe in zadovoljne božične praznike ter srečno novo leto 1991. Da pa priporočamo svoje storitve, obisk in nakup pa je ob tem samo po sebi umevno. Oglasite se! Mafolka, bod' pozdravljena... V prijetnem okolju v Mesnerjevi hiši v starem delu Kamnika vam nudimo bogato izbiro izdelkov kamniških izdelkov te mojstrov domače ter umetne obrti in tudi naših prednikov vse do sodobnikov. Sprejemamo naročila za razstavriranje - obnovo starega pohištva. Nudimo bogato izbiro daril za vse priloino- Lahko nas pokličete tudi po telefonu 831-081 med 9. in 19. mm. V soboto imamo odprto med 9. in 12. uro. Ob koncu vam želimo tepe boiične praznike ter uspešno, zdravo m zadovoljno novo teto 19911 Marija in Dušan Mesner EKO - AGRAL d.o.o. organizira v sodelovanju z domžalsko podružnico Kmečke zveze svetovanje s področja kmetijstva Vaša vprašanja s področij: prehrane in reje govedi poljedelstva, pašništva, perutninarstva mehanizacije in opreme objektov v kmetijstvu oživljanja podeželja in svetovanja pri oživljanju kmetij- Vaše želje in naročila naslovite: EKO AGRAL, d.o.o. TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA KIDRIČEVA 10, Domžale Odgovorili vam bomo ali pa vas povabili na pogovor. SILVESTROVANJE, NOVOLETNI PLES NK Domžale in gostišče »Ribič« z Vira vas vabita na silvestrovanje in novoletni ples. Za prijetno silvestrovanje bodo poskrbeli Šaleški fantje, za dobro kapljico in topel silvestrski menii pa gostišče Ribič. V torek, 1.1. 1991 vas ponovno vabimo v Domžalsko halo, da zaplešete v novo leto ob zvokih ansambla Nagelj na novoletnem plesu. Obe prireditvi se pričneta ob 20. uri. Vstopnice so v predprodaji v Napredkovi Veleblagovnici na oddelku Tobak. Vsem občanom želimo srečno novo leto! Domžalski nogometaši! COLOR PHOTO MARKO SENICA, Domžale, Ljubljanska 76 glavna pasaža SPB-1 V našem ekspres color laboratoriju razvijamo vse vrste filmov in izdelujemo po želji strank fotografije vseh velikosti. Hkrati nudimo strankam vse vrste fotografiranj, zlasti opozarjamo na ekspresno izdelavo color fotografij za vse vrste dokumentov. Stranke obveščamo, da opravljamo tudi servis fotoaparatov. Svojim strankam prilagajamo naše delo in naš delovni čas. Vljudno prosimo, da preizkusite kakovost naših storitev. Pokličite nas tudi po telefonu: 715-010. Radi vam bomo postregli z vsemi informacijami. Vsem telimo vesele in zadovoljne boiične praznike ter uspešno novo leto! TAL AVTO ŠOLA IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Vir, Aljaževa 10 Vabimo bodoče voznike na tečaje CPP (350 din), ki jih organiziramo vsak mesec. Obenem lahko naši kandidati opravijo tudi tečaj prve pomoči. Z vožnjo lahko pričnete pri nas takoj (170 din), prijavimo pa vas tudi na zdravniški pregled, izpit... Naši inštruktorji vas pridejo iskat za vožnjo na dom, v službo in to kadarkoli želite. Obenem vabimo tudi ponudnike in iskalce nepremičnin, da se zglasijo pri nas, kjer se bomo dogovorili za morebitno sodelovanje. Uradne ure: pon., čet., pet od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure tor., sre., sob. od 9. do 11. ure Svojim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Domžale želimo vesele božične praznike in srečno, uspešno leto 1991. Aleš TEKAVC. Lovro LONČAR SPECERIJA MARKO ALIČ Vir, Šaranovičeva 28, tel. (061) 711-072 Vesel božič in srečno novo leto vsem strankam iz KS Tomo Brejc Vir in iz vse občine Domžale vam želi kolektiv naše trgvine. Priporočamo se za obisk v decembrskih dneh in seveda tudi kasneje. BRIGITA MARKET BRIGITA ROGOVIČ LOKAL: PARTIZANSKA 38,61234 MENGEŠ, TELEFON 737-005 SRČNO VOŠČIM VSEM STRANKAM: PRIJETEN IN DOMAČ BOŽIČ TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NOVO LETO! Rogovlčevi Brigita Market Mengeš MIRO BODLAJ Komisijska trgovina »R« Radomlje Videoteka »R« Radomlje Komisijska trgovina »EXTREME« Domžale Vsem našim strankam čestitamo za novo leto, telimo veliko uspeha in zdravja v prihajajočem času osamosvojene Slovenije. Priporočamo se za obisk! BOUTIO.UE »DONNA« Domžale, Cesta talcev 2 vošči vsem svojim strankam in bralcem Občinskega poročevalca lepe božične praznike, v novem letu 1991 pa miru, sreče in uspehov ter se priporočamo za obisk. Milena Palmieri SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca, telefon: 813-951 Želimo vam prijetne in zadovoljne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1991! Priporočamo se za storitve: izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Prijetne božične praznike in veliko zdravja ter uspeha v letu 1991 vam zeli Slovenska kmečka zveza PODRUŽNICA DOMŽALE Takšnih trgovin je sedaj že velikp. Odpirajo se tako hitro, kot hitro rastejo gobe po dežju. Novo so dobili v Prelogu 124 pri Ihanu. Gabrijela HORVAT, zgovorna lastnica trgovine, ki je bila kaj hitro ena glavnih »medijskih zvezd« (oglasila se je v programu radia GA - GA), se je lotila široke ponudbe. Prodajalka Gabrijela HORVAT ter stranka ob nakupu... *> * * A Horvat Gabrijela Prelog 1X4 Tel.: (061) 7X4-344 Na razmeroma majhnem prostoru dobite vso špecerijo, delikatese, drobne gospodinjske aparate, galanterijo, tekstilne izdelke (moške majice so po 119,00 din), žgane in druge pijače, igrače, suhomesnate izdelke vseh vrst. Posebej velja opozoriti na suhomesnate izdelke iz konjskega mesa - klobase, salame, celo konjske hrenovke dobite. Da imajo koline, ostale kmečke dobrote (kmečki kruh!!) pa ni treba posebej poudarjati. POZOR! Če kupite nad 500,00 din vrednosti vas čaka res lepo, spodbudno darilo, ki vas bo spet prignalo v nakup! Pa delovni čas? Vsak dan od 7. do 20. ure imajo odprto, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Če vas kaj zanima, pokličite zgovorno lastnico Gabrijelo, telefon 724-344. Postregla vas bo z vsem, kar boste nakupovali - predvsem pa s prijaznostjo, ki je še vedno zelo iskano tržno blago... B UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL p. o. Kidričeva 4, DOMŽALE Za prosti čas pri rekreaciji in športu funkcionalna in elegantna oblačila IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE TRGOVINA mM mL s tekstilnim blagom dob, ljubljanska ul. 1 MARINA CVETKO trdinova4 61233 dob tel. (061)712-667 delovni čas: 9.-12. 14-193° sobota 9.-12. ponedeljek zaprto Želimo vam prijetne božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1991! Tapo Servis Rova Rova 33 61235 RADOMLJE Vas mika, da bi bilo vaše stanovanje spet kot novo? Želite, da bi imeli novo sedežno garnituro, kavč, trosed, prenovljeni starinski oblazinjeni stol, naslanjač? Nič lažjega! Pa še ceneno pot vam svetujejo. Obiščite tapetnika Antona OSOLINA na Rovih 33. Sposobni mojster vam bo na cenen način z vašim ali njegovim materialom opravil: - tapeciranje notranjih vrat iz usnja ali skaja, za njihov lepši videz in boljšo zvočno izolacijo; - tapeciranje predelnih sten v poslovnih prostorih, pisalnih miznih plošč in pisarniških stolov: v usnju, skaju, blagu; - obnavljanje že obstoječih jedilnih elementov, sedežnih garnitur v dnevnih sobah in raznih ležišč po želji naročnika ali arhitekta bo to opravil tudi za gostinske lokale; - renoviranje stilnega oblazinjenega pohištva; TAPO SERVIS ROVA - TONE OSOLIN se priporoča. Pišite mu, da vas obišče. Ob koncu leta vam vošči lepe in zadovoljne božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto 1991. -ELEGANCE- NOVA TRGOVINA S ČEVLJI NA CANKARJEVI Pod noge ste lahko Italijan oz. Italijanka Komaj dobrih sto metrov vam je treba po Savski cesti iz Domžal v Cankarjevo. Rado Jenko vam v novi trgovini z izključno italijansko obutvijo ponuja celoten izbor obutve za vso družino. Prodaja tudi delovna zaščitna sredstva za obrtnike in druge predmete. Delovni čas vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah je trgovina ELEGANCE odprta od 9. do 13. ure. Svojim strankam vošči lep botič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1991! Prijazna prodajalka v trgovini z uvoženimi čevlji ELEGANCE v Domžalah. DANICA DORNIK MARKET IN DISKONT C. borcev 1, 61235 Radomlje Vesel Božič in srečno ter zdravo Novo leto 1990 vam želi kolektiv Marketa »DIKA« v Radomljah. Obenem vas vabimo, da nas obiščete, saj smo vam pripravili veliko izbiro igrač, božičnih in novoletnih daril, ter okraskov iz uvoza po ugodnih cenah. Za vas smo v Radomljah, za vas delamo in vas pričakujemo! MARKET IN DISKONT »DIKA« KMETIJSKI PRIDELKI Ložarjevi iz Štude voščijo V centru Domžal že 7 let skušamo oskrbeti svoje stranke z zelenjavo, sadjem in povrtnino, katero v veliki meri pridelujemo tudi sami doma, na naravni način, na lastnih kmetijskih površinah. Skozi ta prizadevanja vas skušamo tudi kakovostno postreči. Stranke, ki nas obiskujejo, bodo soglašale, da skrbimo za zdravo slovensko zelenjavo. Svojim strankam in vsem občanom, ki nas obiskujejo, voščimo vesele boiične praznike in vse dobro v novem letu 1991 ter se seveda tudi vnaprej priporočamo za obisk. Srečno 1991! ~>v Stranke postrežemo v slovenščini! Družina Ložar ^jTJ?' Kmetijski pridelki -qJ IZBIRATE DARILO? Oglasite se v specializirani prodajalni z darili »PRIMA« v centru Domžal. V prodajalni z darili »PRIMA« boste našli kozmetične izdelke, čudovite - tudi unikatne - izdelke iz stekla in mnoga druga darila, ki ste jih morda drugje zaman iskali. Pomagali vam bomo izbrati in darilo tudi aranžirali. ZA OBISK SE PRIPOROČA ANTONI O PALMIERI Trgovina z mešanim blagom VOJKO GREGORIN Depala vas 40 V trgovini z mešanim blagom v Depali vasi vam ponujamo vse, kar v hiši potrebujete. Potrudili se bomo, da vas bomo postregli še bolj v vaše zadovoljstvo. Vsem strankam in vsem vaščanom voščimo lepe božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto 1991! Vaši Gregorinovi, Depala vas 40 trgovina z mešanim blagom UPA ODPRTO: Vsak delavnik od 8.-20. • Sobota od 7.30-19. • Nedelja in prazniki od 8.30-12. • Tel.: 715300 Vsem svojim strankam in vsem Domžalčanom vošči lepe božične praznike ter uspešno novo leto 1991 Anica ČAD, trgovina LIPA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOB Organizacija je v petek 23. 11. 1990 obiskala Savinjsko dolino, ki je bila hudo prizadeta v poplavah. V KS Dob so aktivisti RK zbrali od krajanov 50.000,00 din in jih predali dvema najbolj ogroženima družinama, po dogovoru s socialnim skrbstvom in Rdečim križem iz Mozirja. 30.000,00 din so namenili družini ČASL Ivana - Prihova ulica v Nazarjih. 20.000,00 din so darovali družini Močilnik Anica, Luče 15. Prebivalcem KS Dob se zahvaljujemo za humano pomoč in njihov prispevek za reševanje ljudi v nesreči. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA OBVESTILO UPOKOJENCEM ČRNEGA GRABNA Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo pobirali članarino za leto 1991 na običajnem mestu in hkrati vpisovali tudi nove člane. 13. 1. 1991 LUKOVICA od 8. do 10. ure (pisarna DU) 13. 1. 1991 PREVOJE od 10. do 12. ure 20. 1. 1991 BLAGOVICA od 9. do 11. ure (gostilna »Žohar«) 20. 1. 1991 Krašnja od 11. do 12. ure Uradne ure bodo vsak četrtek od 15. do 17. ure. Nova odvetniška pisarna v Domžalah JAGODA CUJNIK KOVAČIČ ALENKA, Ljubljanska 34, Domžale Obveščamo vas, da sva s 1. decembrom 1990 odprli odvetniško pisarno, ki bo odprta za stranke. Delovni čas je: od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter ob petkih od 9. do 12. ure. SUPER TRGOVINA ZA MLADE Super »N« V dosedanjih prostorih trgovine Mebio v centru so odprli trgovino za mlade V petek, 8. decembra, so v prostorih dosedanjega Napredkovega prodajnega prostora »Meblo« (na Ljubljanski, kjer je tudi direkcija podjetja), odprli docela prenovljeno trgovino, ki so jo namenili mlademu kupcu: bodisi mldemu po letih, bodisi po srcu. »Napredek« - domžalska trgovsko gostinska delovna organizacija ob soočenju z močno in pestro zasebno ponudbo vsakovrstnega blaga ni vrgla puške v koruzo, saj z novo trgovino želi dokazati, da je vsaj enakovreden - če ne boljši in cenejši ponudnik atraktivnega blaga široke potrošnje - tiste pač, ki kot kupca zanima mlade. To dokazovanje ne želi opraviti |e z besedami, tega dokazovanja se je lotila z odprtjem nove trgovine »Super N«. Trajalo je dalj čsa, da so se v Napredku poenotili, kakšno vsebino dati novi trgovini. Vsebina - trgovska ponudba je sedaj znana in v Napredku so prepričani, da bo tudi atraktivna. Kaj torej ponujajo? V prvi vrsti obilo vsakovrstnega blaga, po kakršnega smo doslej hodili na konec Tržaške ali Celovške. Bogata izbira športno oblikovanih oblačil modnih barv vabi, vsakovrstna kozmetika, kjer bodo kupci lahko našli najsodobnejša lepo-tila in pripomočke, uvožene in druge pijače, konditorske izdelke, plošče, kasete (velika izbira!!), video kasete, športne rekvizite, galanterijo, okrasne predmete. Prodajali bodo blago za višjo zahtevnost kupca - pretežno po blagovnih znamkah. Mlad kolektiv bo storil vse, tako obetajo, da si pridobi kupca! Napredek je mladi posadki »Super N« v celoti izrekel zaupanje, da bodo zahtevno nalogo uresničili, na kolektivu pa je, da se res potrudi. Se bo? Bomo videli. Sicer pa »Super N« lahko pomeni tudi - »Super - nepre-kosljivo!« Geslo nove trgovine Super N je res super: če je to res, je treba preveriti DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 6 Sprejme v redno delovno razmerje: - offset tiskarja Pogoji: - strokovna izobrazba IV. stopnje - 2 leti delovnih izkušenj - sposobnost samostojnega opravljanja zahtevnejših del. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, 61230 Domžale. Avto moto društvo Mengeš Trdinov trg 14/1. Avto moto društvo Mengeš organizira tečaj cestno prometnih predpisov za voznike »S« kategorije s pričetkom 7. 1. 1991 ob 17. uri v društvenih prostorih na Trdinovem trgu 14. Tečaj bo izjemoma brezplačen in je novoletno darilo kandidatom, ki se bodo prijavili v prvi tečaj v novem letu. V dogovoru s predstavniki Rdečega križa Domžale bomo organizirali tudi tečaj iz prve pomoči. V Zdravstvenem domu Domžale pa bomo organizirali skupinske zdravniške preglede. Avto moto društvo Mengeš želi tako omogočiti vsem kandidatom, da kar najracionalnejše in hitro pridejo do potrebnih dokumentov in tako tudi do končnega cilja - vozniškega dovoljenja, saj bomo vožnjo kandidatom omogočili takoj. Interesenti se lahko prijavijo vsak dan med 13. in 14. uro, ter sredo in četrtek med 16. in 18. uro. Mesto si lahko rezervirate tudi po telefonu na številko 739-621 ob navedenih dneh in urah. Vsem našim članom In voznikom želimo srečno vožnjo v letu 1991! Predsednik AMD: Ivan Ošep \V7CL70 OPRAiNICA TRGOVINA DOMŽALE ŠAltMI&OVIČEVA iS VEL.: MI//11-IJI Svojim strankam in vsem občanom voščimo srečen božič ter zdravo in uspešno novo leto. Priznanje zlati slamnik izrekamo delavacem Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki so v rekordnem času podnevi in ponoči z nečloveškimi napori, z delom tudi v prazničnih dneh v kanalizacijskih ceveh očistili kolektor, da je lahko spet steklo čiščenje na centralni čistilni napravi. Priznanje »ZLATI SLAMNIK« prejemajo: Franc Hribar, mL, Roman An-drejka, Rufad Durič, Himzo Velič, Marko Tomič, Zuhdija Mulalič, Su-lejman Hukič, Hikmet Rekanovič, Ciril Vesel, Hase Bačič, Andrej Pe-stotnik, Aleš Kotnik, Borut Zalo- kar, Slavko Korošec, Janez Rems, Fikret Rekanovič, Dindič Šefik, Ko-stadinovič Ivan, Stane Zalogar, Kosim Velič, Rafael Erjavec, Mesud Mušič, Bajro Huskič, Maks Žnidar-šič, Viktor Slapnik. Grajo gorjača rokovnjača namenjamo vsem tistim delegatom zbora združenega dela, ki so »špri-cali« nadaljevanje 6. skupne seje vseh treh zborov skupščine občine dne 22. novembra 1990. Zaradi nastale nesklepčnosti je bilo nadaljevanje seje po njihovi krivdi preloženo na dan 4. 12. 1990. KRKO &0MO RRZDCULI kOLINfE" , polov/l C<2 leva polovica S D P-przt\o\ttixl[ SKZ. Naša večnamenska dvigovalka naklade««« KerjeČlČolina vzbudila toliko zanimanja in ker nam je močno dvignila naklado, smo prišli do ugotovitve, da zelo potrebujemo ustrezno dvigovalko naklade. Za novoletno darilo vam poklanjamo večnamensko telo, katerega lahko poljubljamo vsak po lastni želji limate glave... Se zadnje upanje, da bo obstoječi domžalski oblasti uspelo obdržati občino v enotnih mejah, je splavalo po vodi. Nesklepčnost novembrske seje Skupščine je blokirala sleherno dejavnost in ljudje se s strahom sprašujejo, kaj jim bo prinesla letošnja zima. Zaloge hrane in kurjave kopnijo, mengeški iredentisti pa stalno minirajo progi in ceste, ki vodijo iz kamniške, kranjske in ljubljanske smeri. Vpoklici enot teritorialne obrambe in rezervnih enot milice ne zadoščajo več, saj v Mengšu in Loki vpoklicev praktično ne izročajo več, če pa jih, jih mladci smeje zavračajo. Mengeški poročnik Johann Me-isster ima v brigadi prostovoljcev zbranih že 321 dobro izurjenih bojevnikov: slab vpis med prostovoljce je edino na Dobe-nem in v Topolah, kjer se bojijo mengeškega hegemonizma in potihem še vedno upajo, da mengšanom odcepitve ne bo uspelo izboriti. V Topolah deluje dobro organizirana trojka, ki vsak poskus mengeške propagande v kali zatre, po hišah pa Kd