Poštnina plačana t gotovini. Leto IX., št. 16 („jutro" xvra^ & 90«) Ljubljana, ponedeljek 19. aprila 1937 Cena 2 Dir Upravmatvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St- 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. -.neratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prizadevanja za premirje v Španiji Rooseveltu poniideno posredovanje Anglija In Francija sta predlagali predsedniku ameriških Zedinjenih držav, naj bi posredoval v Španiji, vendar pa se ameriški vladni krogi temu protivijo PARIZ, 18. aprila, br. Četudi je bil predlog, ki ga je glede posredovalne akcije velesil v španski državljanski vojni sprožil v angleški spodnji zbornici lord Churchill, sprejet v medna-roclnih krogih dokaj skeptično in je svetovni tisk napovedoval, da bo ostalo samo pri predlogu, se sedaj doznava, da temu ni tako. Polslužbeni »Petit Parisi-en« namreč poroča, da sta se angleška in francoska vlada obrnili na predsednika ameriških Zedinjenih držav Roose-velta s predlogom, naj bi on kot predstavnik v španskem sporu popolnoma nevtralne države prevzel vlogo posredovalca, kakor je svoječasno ameriški predsednik Wilson interveniral v svetovni vojni. Izgleda pa, da se Roosevelt ne bo oprijel tega nehvaležnega posla. Po poročilih iz ameriških vladnih krogov, kjer te informacije potrjujejo, prevladuje tam mnenje, da mora Amerika tudi še nadalje ostati v španskem sporu strogo nevtralna, tem bolj, ker smatra špansko državljansko vojno za docela evropsko zadevo, v katero se Ameriki ne kaže vmešavati. Evropske velesile imajo po mnenju ameriških vladnih krogov dovolj moči in vpliva, da lahko same likvidirajo špansko klanje, treba je le, da se končno medsebojno sporazumejo in druga drugi bolj zaupajo. Kljub temu stališču ameriških vladnih krogov pa v Parizu in Londonu še niso izgubili upanja, da se bo Roosevelt vendarle odzval temu predlogu, tem bolj, ker bo šele po ureditvi španske zadeve mogoče posvetiti vse sile uravnoteženju svetovnega gospodarstva, ki si ga Amerika iskreno želi. Kaj sodijo v Parizu PARIZ, 18. aprila. AA. Pariški listi 6o danes posvetili skoraj vse svoje zunanje politične razprave španskemu vprašanju. >Exceleior« meni, da bosta strogo izvajana mednarodna kontrola v Španiji in poznejši sporazum o istočasnem umiku vseh tujih dobrovoljcev iz Španije znatno spremenila situacijo. Čim bosta oba španska tabora prepuščena samemu sebi, se bo kmalu opazilo, da so se Španci sami naveličali borb in da so že sedaj prepričani, da nadaljevanje sedanje državljanske vojne ne more dovesti do ničesar drugega kakor do prona-eti nesrečnega španskega naroda. Tedaj bo prišel tudi čas, ko bo mogoče optimistične j? še gledati na sleherno posredovalno akcijo prijateljskih sil, ki eo pripravljene jamčiti Španiji za njeno nezavisnost jn teritorijal-no edinstvo. Tudi »Journal« govori o takem posredovanju, sleherni Španec, ki je le malo pomislil na položaj svojega naroda, se bo prav zlahka odrekel nadaljni borbi. Oba tabora, ki se 6edaj borita med seboj na življenje in smrt, bj se v primeru umika tujih prostovoljcev iz Španije in spričo stroge kontrole nazadnje le podredila možu, ki bi ga posredovalec postavil na čelu španske dežele. >ombardlranje Madrida Brezuspešni poskusi frankovcev za osvoboditev oddelkov, obkoljenih v vseučiliškean okraju Madrid 18. aprila. AA. Včeraj je fran-kovs ko topništvo izredno hudo obstreljevalo Madrid. Takega bombardiranja v Madridu doslej še niso doživeli od vsega početka do današnje vojne. Obstreljevanje glavnega španskega mesta se je pričelo že dopoldne. Zavleklo se je pa preko poldneva in trajalo do poznega popoldne. Po prvotnih vesteh je bilo ubitih 15 ljudi, okrog 50 pa ranjenih, večerni listi pa so že iimeli podatke o 71 mrtvih. Samo okrog madridske podružnice agencije Havas so našteli 9 žrtev. Nekaj granat je udarilo tudi v jetnišnico San Anton, kjer so zaprti politični nasprotniki sedanjega režima v Madridu, v glavnem pripadniki desničarskih strank. Dva izmed njih sta bila ubita ,osem je bilo ranjenih. Medtem je republikanska vojska izvoje-vala nekaj novih postojank frankovcev na fronti pri Escorialu. Zavzela je nekatere postojanke na hribu Atlaju. Kmalu nato je odbila dva napada frankovcev pri Na-talani Somosierri. Frankovci so napadali pod zaščito tankov in oklopnih avtomobilov. nE tank in en oklopni avtomobil sta bila razdejana. Zvečer od 22. je bil objavljen komunike, ki pravi: Na centralni fronti so republikanske čete odbile zelo močan napad nasprotnikov in še ponoči so zavzele nekaj važnih postojank upornikov, ki sc se brez upom umaknili. Uporniško topništvo je medtem pričelo zločinsko obstreljevati prebivalstvo Madrida. Granate so zahtevale precejšnje število človeških žrtev. Naše topništvo je močno reagiralo in obstreljevalo zlasti vseučiliški okraj. Tako je onemogočilo upornikom ,ki so tam zbrani, da bi se oskrbeli s prehrano. V ostalih delih te fronte :e prišlo le do manjših spopadov. Na našo stran je prestopilo 8 upornikov. Na fronti pri Teruelu so se danes nadaljevale operacije*- in brez velikega odpora so republikanci zavzeli Santa Barbara in San Roco. Naše letalstvo je bilo zelo aktivno in je v nekaj spopadih z nasprotnikom sestrelilo tri nasprotna letala. Na aragonski fronti je prišlo le do manjših prask. Na severni fronti je naše topništvo blizu Kvscadije uspešno obstreljevalo nacionalistične postojanke. Okrog Ovieda so se le po malem obstreljevali. Pri Es-cambrelu je republikansko topništvo bombardiralo frankovske postojanke. Na vrhu Oteru pri Leonu smo zboljšali svoje postojanke. Pri Santandru so se kakor običajno obstreljevali s puškami, strojnicami in mestoma tudi s topovi. Na vsej severni fronti nenehoma prehajajo miličniki in civilisti na republikansko stran. Na južni fronti so republikanci ves dan utrjevali zavzete postojanke. Na njihovo stran je prestopilo spet nekaj Prancovih vojakov. Pri Almeriji je bilo dezerterjev še več. Na drugih frontah in odsekih ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Po podrobnejših vesteh agencije Havas so republikanci včeraj patruljirali okrog francoskega mostu. Nacionalisti jih niso nadlegovali. Zmerom bolj pa se potrjujejo vesti ,da so uporniki v vseučiliškem okraju v zelo težavnem položaju. Tam okrog so republikanci našli mnogo trupel, kar si razlagajo tako, da uporniški podoficirji in oficirji streljajo v hrbet svojim ljudem, ki skušajo bežati na republikansko stran. Pri Carabanchellu so si republikanske čete zboljšale svoje postojanke. Prav južno od Madrida, pa je bilo bombardiranih nekaj nacionalističnih formacij. Madrid, 18. aprila. AA. Republikansko letalstvo je včeraj popoldne hudo bombar diralo Teruel. Vojaški objekti, razne vojašnice, železniška postaja, železniška proga in drugi so bili popolnoma razdejani. Pri letalskem napadu pri Terruelu je sodelovalo 60 letal, ki so vrgla na mesto vse bombe, kar so jih ponesle s seboj. Fran-kovska letala so se jim postavila v bran toda brez večjega uspeha. Pet letal znamke Fiat je bilo sestreljenih, 2 izmed njih sta se vneli. Z basklške fronte Bilbao. 18. aprila. AA. Baskiški komunike o včerajšnjih bojih prav,i da sta se obe nasprotaijiški topništvi pri Evscadiji v pokrajini Guiipuscoi hudo obstreljevali. Do enakega topniškega dvoboja je prišlo tudi pri Lesoroitu. Nadalje so Bask,i bombardirali postojanke frankovcev pri Lorijd. Pri Ejibairu eo republikanski totpovi do vsem onemogočili koncentracijo Francovih čet. Na fronti v smenj prot; Burgosu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. iiiMiiij lencnri Va dNetn ni Odkrita nova zarota frankovcev v Madridu Madrid, 18. aprila. A A. Snočnju listi so objavili uradno poročilo, da so oblasti v Madridu odkrile organizacijo španskih faJaai-gifitov. Aretiranih je bido 55. ljudi. Organizacija je pripravila že tudi manifest, ki naj bi 6e objavi onega dne. ko bi Franoo zavzel Madrid. Bombe na ženske in otroke Atmerija, 18. aprila. AA. Nad mestom se je pojavilo najeiiomali&tiiičmo letalo. Vrglo je 5 bomb. Po dosedanjih podatkih sta bila ubita dva otroka, ranjena pa je bila neka žena. Dve hiši sta bili razdejani. Francovo poročilo Burgos, 18. aprila. AA. O včerajšnjih bojih okrog Madrida je objavil glavni stan generala Franca naslednje poročilo: Nacionalistično topništvo je bombardiralo vladne postojanke severno od Carabanchela, kjer so se pričele koncentrirati nove republikanske čete, ki naj bi nadomestile moštvo v prvih jarkih v tem odseku, ki je bilo v poslednjih bojih zdecimirano. Republikanci so imeli zaradi tega obstreljevanja izredno velike izgube, zlasti med pokopališčem in mostom Valescasom. Ker je poveljstvo vladne vojske pred-snočnjim zahtevalo kratko prekinitev sovražnosti, da bi se lahko pokopali vladni vojaki pri Pardunu in je nacionalistično vrhovno poveljstvo na to pristalo, je večji del včerajšnjega popoldneva na tem odseku potekel v miru. Na obeh straneh so pokopavali ubite vojake. Na aragonski fronti je republikanska vojska razvila živahnejšo akcijo pri Teruelu. V nekem letalskem spopadu je neko nacionalistično letalo pogumno zaletelo v rdečega nasprotnika. Obe letali sta se vneli in padli. V nadaljnji borbi smo sestrelili tri nasprotna letala. Na severni fronti je slabo vreme onemogočilo nadaljnje operacije. Na ostalih frontah pa se je razvijalo le običajno obstreljevanje. Na fronti pri Cordobi so nacionalisti odbili republikanski napad in je bilo večje število napadalcev ubitih. Na aragonski fronti je 30 republikan- skih letal napadlo nacionalistično eskadri-ljo. Od 15 letal je bilo 7 sestreljenih. Francov poziv Baskom Bayonne, 18. aprila. AA. Nad Bilbaom so se včeraj pojavila nacionalistična letala, ki so preplavila mesto z letaki, s katerimi se poziva prebivalstvo, naj se uda generalu Srancu. Dve uri pozneje, je izvršilo 24 uporniških lovskih leta! napad na republi. kanske postojanke. Kakor vse kaže. je ta napad pomenil prvo pripravo za novo ofenzivo frankovcev proti Baskom. Novi guverner španskega Maroka Burgos, 18. aprila. AA. Včeraj je bil objavljen ukaz, s katerim je bil imenovan za novega komisarja v Maroku Juan Bel-Guedere. Anglija podpira generala Franca? LONDON, 18. aprila, d. Veliko razburjenje v vsej angleški javnosti je izzvalo poročilo enega najstarejših kapitanov angleške trgovske mornarice, 70-Ietnega Joh-nesa, ki poveljuje 1.200-tonskemu tovornemu parniku »Marie Llevvelljm«. Kapitan Johnes je nameraval prepeljati velik tovor krompirja iz Saint Jeana de Luz v Bilbao. Tik pred Bilbaom pa ga je ustavil angleški rušilec »Brazen« in ga prisilil, da se je moral vrniti, čeravno ni na vsej poti srečal niti ene Francove ladje in ga nihče ni kakorkoli oviral na poti v Bilbao. V vsej angleški javnosti je to postopanje angleške vojne mornarice še bolj utrdilo vtis, da hoče Anglija s takim postopanjem podpreti generala Franca. Tudi v parlamentarnih krogih zelo ostro kritizirajo tako izvajanje politike nevmešavanja, tembolj, ker je sedaj popolnoma zanesljivo ugotovljeno, da je pot v Bilbao popolnoma svobodna. Splošno tolmačijo, da podpira Anglija na ta način Francovo blokado ba-skiške obale. Ne samo opozicijske, marveč tudi vladne skupine so zaradi tega že vložile več interpelacij v spodnji zbornici Kriza sovjetske vlade Komisar za notranje zadeve Hinčuk je odstopil zaradi nesoglasij s Stalinom - Številne aretacije LONDON, 18. aprila, br. Po informacijah »Morningposta« je nastala zaradi poslednjih dogodkov v Rusiji kriza sovjetske vlade. Potem, ko so vtaknili v zapor šefa GPU Jagodo in zaprli komisarja za promet Kaganoviča, je sedaj podal ostavko zaradi nesoglasij s Stalinom tudi komisar za notranje zadeve Hinčuk. Napovedujejo tudi še odstope nekaterih drugih članov sovjetske vlade, tako da bo tudi v vladi sami prišlo do temeljitega razčiščen ja. Stalin brezobzirno nastopa proti svojim političnim nasprotnikom in se aretacije ne- zanesljivih komunističnih voditeljev in visokih uradnikov z vsakim dnem bolj mno-že. Sedaj so v komisarijatu za poljedelstvo odkrili veliko špijonažno afero. V zvezi s tem je bilo aretiranih večje število vodilnih uradnikov tega ministrstva. Zaprli so tudi večje število nemških komunistov, ki so bili nameščeni v raznih krajih Rusije. Osumili so jih, da skrivaj rovarijo proti Stalinu ter da so v zvezi z nemškimi narodnosocialističnimi krogi. Vse kaže, da bo v Rusiji prišlo v kratkem do zelo resnih dogodkov. Nemčija mee nič slišati o zbližanju z Rusijo PARIZ, 18. aprila. AA. Ves r.emškj tisk | vojska in nemškj gospodarski krogi. Po teh odločno zavrača govorice o možnosti nem- lažnih vesteh naj bi bili .posamezni ugledni m - rniclr o rr x tKI n ia Iti C* t % Alfn n ' m /\ Sir! /v a v, n m I * —. A1.! M _ _ _____-1 _ _ ško=ruskega zbližanja, ki so se ponovno pojavile v inozemskih Hsitrih. »Berl mer Bor-sen-Zeitung« pravi med drugim, da zadnji važni pol i t čmi sestanki v srednji in jugovzhodni Evropi niso bili niti najmanj po-voljni za politiko Moskve, ki je zaradi tega sprožila novo kampanjo prot; Nemčiji. Ino« zeni ;ki listi, ki so objavili vesti o tem zbližanju. hoče:o le pove'ičevatj pomen zavezništva z Ruei;o. ki b! vsekakor prdobilo, če bi bilo res, da si celo protiboljševiška Nemčija skuša ustvariti dobre odnošaje z Moskvo. »Deutcohe Allgemeine Zeitung« piše: Dva faktorja sta v Nemčiji, ki eo ju razširjevalcj takih govoric premalo upoštevali in ju prezrli pri svojiih kombinacijah. To sta nemška nemški generali po nekih razgovorih z nekimi ruskimi oficirji skušali prepričat; vodjo države o potrebi nove zunanjepolitične operacje. Slične predloge naj bi bili stavili voditeljd tudi nemškj gospodarski krogi. Samo po sebi je razumljivo, da je oboje nemogoče. Naš; gospodarski krogj morajo taka podtikanja smatrati za žalitev in kleveto, da o čast; naše vojske niti ne govorimo. >K6Inische Zeitungc pravi o teh govoricah, da so le moskovska šarlatanska podtikanja. Kampanja je sicer lepo maskirana, toda velika večina svetovne javnosti je pra« vočasno opazila, za kaj gre. Z onimi pa, kj so tem lažem nasedli, nikakor ni treba sočustvovati. 0 čem bosta razpravljala na svojem sestanku v Benetkah Mussolini in Schuscfanigg RIM, 18. aprila. AA. >L^voro Fascista;: se danes bavi s sestankom Museolinija in Schuschnigga v Benetkah in beleži govo? riee, ki so se o tem sestanku razširile v francoskih političnih krogih. Pc teh govoricah so na Dunaju prepričan!, da je hal*?-burška restavracija potrebna za očuvanje avstrijske neodvisnosti. Zaradi 'ega legiti-mistično vprašanje n; takega značaja, da bj mogla restavracija komurkoli škoditi. Na- dalje se bo na beneškem sestanku izvršil nadalina korak v novi organizaciji podu« navskjh držav, ki se je pričela z italijansko-jugoslovenskim spor .izumom jn avstr:j-ko-češkoslovaškimi stiki. Avstrija se ne namerava ločiti od Ita!!;<>, nege skupno z njo naj ti osnovo za obči sporazum v Srednji Evropi, ki bj lahko le še bolj zavaroval avstrijsko neodvisnost in nedotakljivost av= serijskih meja. Bombe na varšavski univerzi Varšava 18. ajprila. br. V univerzitetni knjižnici je včeraj eksplodirala bomba. Ranjen k sreči ni bH nihče, ker ie nastala eksplozija v času, ko je hjla knjižnica popolnoma prazna, pač pa je popolnoma de-moli-rano pothj«tvo in uničenih ie mnneo knjig. Zaradi tega je bila odrejena zatvo-rjtev univerze. | Potres v veliki daljavi Beograd. 18. aiprjia. AA. Pofcresomerski zavod na Tašmajdamu je včeraj ob 4.20.44 zabeležili začetek zelo hudega potresa v daljavi 9.000 km od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 4.54.27 in je znašal 212 mikronov z valovno periodo 20 sekund. Konec zapisovanja potresa je bil ob 5.21. Samomor Ljubljančanke v Beogradu Beograd, 18. aprila, p. V nekem znanem beograjskem bioskopu je sinoči izvršila samomor Slovenka Stanislava Puh iz Ljubljane. Po večerni predstavi je odšla na stranišče, kjer je popila večjo količino li-zola. Na njene krike so prihiteli uslužbenci in videč kaj se je zgodilo so poklicali zdrav nika. Kljub takošnji pomoči in prevozu v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec je nesrečnica ponoči izdihnila. V Beogradu je živela od leta 1932, bila pa je zadnje čase brez službe. Kljub temu ne more biti beda vzrok njenega obupnega dejanja, ker so našli pri njej večjo vsoto denarja. Vse kaže, da jo je pognala v smrt nesrečna ljubezen. Ineni in Ruždi Aras v Dubrovniku Boka Koto rs ka. 18. aprila. AA. Včeraj popoldne si je tniški ministrski predsednik Ismet Inenj v spremstvu turškega zunanjega ministra dx. Ruždi ja Arasa, našega ministra vojske in generala Marica, bajna zet_ ske banovine in drugih uglednih osebnosti ogledal več vojnih in pomorskih ustanov, katerih vzorna ureditev ga je prijetno iz-neraadila. Snočj se je udeležil svečanega banketa, na katerem je ban Ivani-ševjč pozdravi goste s prisrčno dobrodošlico. Na banovo zdrav:oo je odgovoril predsednik turške vlade Izmet Ineni. Kratko je povzel vtise s svojega potovanja po naši državi in poudaril, da je Jugoslavija postala važen faktor za dobrobit vseh balkanskih narodov. Svoj govor je zaiključfl z vzklikom: Živela Jugoslavija! Davi ob 8. sta turška državoiika, vojni minister general Marič in ostalo spremstvo odpotoval v Diil>rovnik. K slovesu so se zbrali zastopniki oblast ev in veliika množica ljudstva iiz mesta in vse okolice. Tudi v Dubrovniku je bil gostom prirejen svečan sprejem. Odpeljal; so ©e takoj v pomorsko vojno akademijo, kjer jim je bil prirejen svečan vojiašk; sprejem. Po ogledu akademije in zakuski so si gostje ogledali zanimivosti mesta, nato pa. so odpotoval,- preko Mostaira iin Sarajeva v Hanpijesaik. kjer bodo nocoj premočili. Obsojeni komunisti Beograd, 18. aprila. AA. Državno sodišče za zaičito države je s svojo razsodbo z dne 17. aprila t. 1. obsodilo tele osebe zaradi članstva in propagande komunizma: Ivana Mavrina, krojaškega obrtnika iz Delnic na tri leta robi je in 3 leta izgube častnih pravic; Ivana Plešeta, krojaškega obrtnika iz Delnic, na poldrugo leto robi je in 2 leti izgubo častnih pravic; Stan ka Majnariča, mesarja iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Nikolo Račkega, čevljarskega pomočnika iz Delnic na leto dni strogega zapora; Andreja Mavrina, delavca iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Kazimira Kruljca, delavca ▼ Lokvah, na 2 in pol leta robije in tri leta izgube častnih pravic; Vinka štanhela, delavca v Lokvah na pet mesecev strogega robije in 2 leti izgube častnih pravic; Stan-vah, na leto dni strogega zaopra. Podpredsednik PAB g. Andrija Radovič o likvidaciji kmečkih dolgov Ljubljana, 18. marca. O priliki poseta podpredsednika Privile« girane agrarne banke g. Andrije Radoviča v Ljubljani je ljubljanska podružnica PAB sklicala v dvorano OUZD konferenco zastopnikov denarnih zavodov. Konferenco je danes dopoldne otvoril upravnik ljubljanske podružnice g. Povh, ki je zborovalcem predstavil podpredsednika g. Andrijo Radoviča kot bivšega črnogorskega ministrskega predsednika, politika, gospodarstvenika in sedanjega poslevodečega podpredsednika PAB, kakor tudi glavnega ravnatelja banke g. Mtilorada Jefremoviča ter ostale funkcionarje zavoda. Podpredsednik g. Andrija Radovič je na« to v skoro dvournem govoru povedal mnogo zanimivega iz naše gospodarske in politične zgodovine zadnjega stoletja, razpravljaj je o ipogreškah, ki smo jdh napravili pri Narodni banki, zlasti pa o priliki stabilizacije dinarja in pozneje ob nastopu kreditne krize. Nato je orisal ogromno delo, ki ga ima izvršiti Privilegirana agrarna banka, ki ji je poverjeno, da jzvrši likvidacijo kmečs kih dolgov. Banka je prevzela za 2 m pol milijarde kmečkih" dolgov in ima sedaj 700.000 posameznih dolžnikov. V zvez; s to likvidacijo bo morala država v 12 letih doprinesti denarno žrtev v višini 1 in pol milijarde Din, vrhu tega pa zahteva ta likvidacija znatne žrtve tudi od denarnih zavodov. Kmetje bodo morali na leto plačati banki okrog 170 milijonov Din, od tega bo odpadlo okrog 30 milijonov na dravsko bas novino. Med drugim je dejal, da njegova izvaianja v Zagrebu glede bodočih nalog banke niso bila točno reproducirana in da ne gre za centralizacijo zadružnega kredita. 0 tej stvari bo objavil vrsto člankov v beograjski »Politiki«. Dotaknil se je tudi vprašanja zakaj ne dobe podružnice avtonomije, Avtonomija se bo brez protokolov dejansko izvedla na ta način, da bo prepuščen podružnici ves denar, ki ga bo sama izterjala na svojem področju. Ker je svoja obširna izvajanii zaključil šele ob pol 14. ni moglo zaradi pozne ure pritj do debat.?, k; b: r.ila gotovo prav zanimava. Gotovo pa je, da bodo naše za» družne organizacije funkcionarjem banke oojasnile svoje stališče o priUki sestankov v ožjem krogu. Miroljubni glasovi iz Madžarske SZEGET, 18. aprila, br. Danes je bil tukaj velik shod vladne stranke, na katerem ie ministrski predsednik dr. Daranyi obrazložil program svoje vlade. Med drugim je naglasil. da hoče Madžarska služiti ideji miru jn nadaljevati politiko čim tesnejšega mednarodnega sodelovanja. Madžarska smatra, da ?e sodelovanje držav rimskega, bloka najboljše jamstvo za miren razvoj prilik v Srednji Evropi in bo zato tudj ostaja zvesta tem svojim zaveznikom. Prav tako pa s j bo prizadevala, da tudi z vsemi ostalimi državami, zlasti s svojimi sosedi ustvari Čim boljše odnošaje. Kupujte domače blago 3 »JUTRO« ponedeljska fedaja Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 18. aprila Pomladna nedelja, prva izmed res prijetnih in vedrih, kakršnih si poslej želimo še celo vrsto. Bilo je dopoldne mnogo solnca, popoldne pa — kako bi aptil brez tega! — tudi nekaj rose. Priložnost je bila dana. da se je v predpoldanski uri razvila po Aleksandrovi cesti in po Tivoliju velika promenada. In da so se ob tej priložnosti pokazale premnoge ljubljanske lepotice v novih, elegantnih pridobitvah mode, tega kar ne bomo poudarjali. Tisti čas je v operi prepevala naša srednješolska mladina, v Narodni galeriji pa je g. Zorman vodil zveste ljubitelje slovenske umetnosti od slike do slike, a po kinematografih so bile dobro obiskane matineje. Ljubljanska okolica je zdaj v najlepšem brstenju, pokrajinske slike so čudovito lepe. Vendar zaradi nestalnega aprilskega vremena še ni velikega romanja v pri-rodo. Dobro obiskani so bili kinematografi in gledališča, tudi kavarne. Nesreč ni bilo, kriminala tudi ne, — bilanca je torej zadovoljiva. Učiteljstvo želi povišanje prejemkov Bežigrajska osnovna šola je med najmodernejšimi šolskimi stavbami, ki zanima vse, prav posebno pa podeželske šolnike. Včeraj so si jo ogledali učitelji iz litijskega sreza. V dvorani, ki je zelo ustrežljiva kot zborovalnica, je bilo najprej stanovsko zbo rovanje, ki ga je vodil predsednik učitelj g. Zupančič. Podal je pregledno situacijsko sliko. Nato so počastili spomin odličnega stanovskega delavca g. Josipa Lapajneta iz Cerkelj in očeta tovarišice ge. Dolinar-jeve iz Kresnic. Učiteljem pripravnikom, bodo brezplačno dostavljali »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Razliko bodo krili iz doplačil starejših članov. O blagajniških zadevah je razpravljal g. Kopriva iz Zagorja, o Učiteljski tiskarni pa g. Adamič iz Toplic pri Zagorju. Nato je vrsta referentov podala pregled dela raznih odsekov. O Učiteljski samopomoči, ki daje posmrtninske podpore, je razpravljal g. Kolenc iz Zagorja, bilanco dela celjske gospodarske in kreditne zadruge pa g. Turn-her iz Višnje gore. Gdč. Robidova iz Velike Kostrevnice je prikazala petletni delovni načrt Podmladka Rdečega križa. V ospredju učiteljske pozornosti stoji nameravana sprememba zakona o narodnih šolah, ki jo je nedavno napovedal prosvetni minister g. Stošovid. šolski upravitelj g. Mihelčič s Krke je pokazal na nekatere pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki jih bo treba izboljšati. Referenta so izvolili v odbor, ki bo zbral vse predloge pri sekciji JUU v Ljubljani. Vrzel v strokovnem tisku bodo izpopolnili mariborska Pedagoška centrala, ki bo pričela izdajati s prihodnjim šolskim letom Roditeljski list. O njem je razpravljal predsednik g. Župančič, ki je pohvalil prizadevanje PC v Mariboru. Glede nabiranja zadružnikov in naročnikov bo društvo počakalo na stališče sekcije nasproti novemu roditeljskemu listu, živahna debata se je razvila o splošnem naraščanju cen. Izglasovana je bila resolucija, ki zahteva takojšnje povišanje službenih prejemkov. Kr. vlada je priznala nujnost temu vprašanju, če so prejeli poviške narodni poslanci, se bodo gotovo našla sredstva, da se zadovolji tudi nižje državno urad-ništvo, ki je bilo doslej ob vseh redukcijah plač najbolj prizadeto. Resolucija bo poslana na vsa pristojna mesta. Po zborovanju, ki je bilo na vzgledni višini, je bežigrajski šolski upravitelj po-vedel zborovalce po prekrasni stavbi, ki se je ogledovalcem v primeri s stavbami na deželi zdela kar pravljično imenitna. Predavanje o Njegošu V soboto zvečer je priredilo Filozofsko društvo v prostorih Mineraloškega instituta na univerzi predavanje mladega srbskega publicista Milana Kakočeviča o cilju in smislu življenja po Njegošu. Predavanje je otvoril univ. prof. dr. France Veber in označil pomen ljudske in umetne filozofije, poudarjajoč potrebo, da naj umetna filozofija korenini v ljudski; vzoren primer takega ljudskega filozofa vidi v črnogorskem pesniku Njegošu. Nato je povzel besedo g. Rakočevid in v lepo zasnovanem, zgoščenem, a vendar dovolj preglednem in jasnem predavanju orisal filozofski značaj in pomen svojega genialnega rojaka. Izhajajoč iz dosedanje zelo obsežne literature o Njegošu se je predavatelj zaustavil zlasti pri študiji prof. Brane Petronijevica in si zastavil vprašanje, ali je bil ta črnogorski vladika — pesnik res izpovedovalec schopenhauerjev-skega pesimizma ? Na to vprašanje so dosedanji komentatorji in proučevalci Njegoša odgovarjali pritrdilno, g. Rakočevid pa je postavil drugo tezo in jo v teku svojega več ko enournega, zares zanimivega predavanja dokazal s prepričevalno argumentacijo iz Njegoševega pesniškega dela. To delo je tako, da mora živo zanimati tudi filozofsko zainteresiranega človeka, »kajti črnogorski puščavnik« vladika Rade je bil s svojo pesniško izoblikovano ide- jo boja za obstoj predhodnik Darwina in je davno pred Einsteinom spoznal zakon relativitete. Tega črnogorskega misleca je ob spoznanju, da se za vnanjo, le formalno lepoto in dovršenostjo prirode skriva strahoten kaos, posebno zanimala večna borba med dobrim in zlim. V spoznanju in priznanju te borbe pa ni obupal nad človekom in ni šel v popoln pesimizem, čeprav je v vladiki -Danilu (»Gorski vijenac«) ustvaril črnogorskega Hamleta), marveč je dogle-dal, da zmaguje nad vsem kaosom »umna sila«, ki stoji na strani dobrega. V človeku tli nenehoma iskra te kozmične »umne sile«, in čeprav je Njegoš še ostreje kot Pascal spoznal, kako se človek kakor sla-mica zvija med vetrovi in tolikanj se bori v samem sebi z animaličnimi nagoni in nestanovitno voljo, je vendar v iskri »umne sile« človekova rešitev. Tako je Njegoš premagal duha zanikavanja in črnogled-nost misli ter se povzpel k svojski etični koncepciji življenjskega smotra in smisla. Človek mora preko »umne sile«, ki jo ima v sebi, premagovati disharmonijo prirode in samega sebe, žrtvovati se za obče dobro, braniti pravico proti nasilju in tako korigirati naravo. Ali ni Njegoš s tem priznal Kantovega kategoričnega imperativa? žal da predavatelj v okviru svojega, predavanja ni mogel primerjati Njegoševih večidel samostojno domišljenih filozofskih spoznav z drugimi filozofi. Le mimogrede se je zaustavil pri Nietzscheju in samo naznačil neko sorodnost z Jammesovim pragmatizmom. Če se bo g. Rakočevid dalje bavil z Njegošem, kakor obeta, bo njegova bodoča študija ne Ie odprla, marveč tudi utemeljila nove interesantne vidike na filozofijo »črnogorskega puščavnika«. Predavanje g. Rakočevica je izzvenelo v sklep, da je Njegoš premagal pesimizem v hipu, ko je odkril človeškemu življenju nadoseben smoter in smisel. Bil je torej daleč od Schopenhauerja, a tudi od Leib-nitza; ob strani je ostalo vprašanje, koliko je bil transcedentalni optimist. Po definiciji g. Rakočevida je Njegoš praktični idealist in izrazit izpovedovalec črnogorskega čojstva, te svoiske življenjske koncepcije, ki jo je nrof. Gesemann za mednarodni svet označil kot »humanitas heroica« in ki je, kakor ie po predavanju dobro opozoril g. prof. dr. Spektorskij, sorodna antičnemu pojmovanju moške vrline (vir-tus). Predavanje je poslušalce zelo zadovoljilo in vzbudilo željo, da bi g. Milan Rakočevid še kateri krat govoril o problemih Njegoševe filozofije. —o. Občni zbor Ruske Matice Popoldne se je vršil v prostorih (bivšega) hotela »Tivoli« pod predsedstvom univ. prof. jmž. V. Nikitina redni občni zbor Ruske Matice, s katerega je bila na soglasno odobravanje zborovalce v odposlana vda-noetna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. 0 obsežnem delu te kulturne in podporne ruske emigrantske organizacije v preteklem letu je (poročal njen tajnik univ. prof. Aleksander MaklecoT. Ruska Matica, kj je bila ustanovljena 1. 1924. na pobudo njenega stalnega častnega predsednika g. unjv. prof. dr. Alekajidra Bilimoviča, vzdržuje zelo obsežno knjižnico ruskih knjig (okrog 4000 izvodov) med svoje naročnike pa šteje razen ljubljanske ruske kolonije in slovenskih pritjateljev ruske kulture tudi mnogo po vseh krajih Jugoslavije raztresenih Rusov, ki se knjižnice zelo pogosto poslužujejo. Posebno pozornost posveča Ruska Mati ca ruski mladini, za katero prireja poučne tečaje. literarne večere in izJete pod vodstvom odbornika g. M. Voronova. Ruski tečaj za Slovence vodi uspešno že 10 let odbornik g. Sergej Kun. Ruska Matica pa je med drugim priredila tudi dve spominski slavnosti ob priliki jubileja največjega ruskega pesnika A. Puškina. Kakor vsa leta je tudi letos oskrbovala niko kapelico pod Vršičem, kj so jo zgradbi bivši ruski ujetniki med svetovno vojno. Konec julija je bilo tradicionalno romanje k tej kapelici. katerega se je udeležilo leipo število članov ruske kolonije. Ruska Matica pa je med drugim skrbela tudi za publikacije del svojih članov in je v seriji zbirke »Biblioteka R. M.« izdala knjižico univ. prof. Evgena Spektorskegao mednarodni politiki Rusije v 19. in 20. stoletju. Poročilu društvenega blagajnika univerz, prof. ing. A. £opylova je sledilo še poročilo predsednika revizijskega odboja N. Kruševskegia. nakar je bila odboru izglasovana razrešnica s pohvalo za vestno delovanje. V novi odbor za bodoče poslovno dobo so bili izvoljeni: za predsednika univ. prof. Evgen Spektorskj, za nj-egovega namestnika univ. prof. dr. Nikolaj Rubinov, za tajnika univ. prof. Aleksander Maklecov, za blagajnika pa prof. Kopvlov. V novem odilx>ru bodo poleg omenjenih gospodov sodelovali tudi še nekateri stari člani odbora, kooptiran pa je še inž. Petrov. Ruska Matica, kj ima poleg osrednjega odbora v Ljubljani še prav marljive podružnice v Mariboru Novem Sadu in Soanboru. se zahvaljuje vsem. ki so ji šli v njenem* prizadevanju na roko. zlasti pa vsem uradnim organom, s katerimi je vzdrževala stike. nadaJje mestni občinj ljubljanski, ljubljanskemu tjsku. ki vedno s simpatijami spremlja njeno delo. svoji požrtvovalni častni članici ge. dr. Terezinj Gro ver-Jenko vi in slednjič še vsej ljubljanski javnosti. Objave Nov grob. V soboto 17. t. m. je umrla v Ormožu po dolgotrajni bolezni ga. Ana Petovarjeva. posestnica jn vdova po odvet- niku, v visoki starosti 86 let. Pokojnica je bila velika dobrotnica vsem siromakom in je vživala splošno spoštovanje. Zaradi svo* je dobrodelnosti bo ostala vsem, ki so jo poznali, v hvaležnem spominu. Pogreb blage gospe bo danes popoldne iz hiše žalost; na mestno pokopališče v Ormožu. Bodi ji ohranjen časten spomin, hudojpmzadelim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Svarilo pred nakupom vrtnjc. V noči od sobote na nedeljo mi ie bilo iz vrta hiše Livarska ulica štev. 4 ukradenih 24 žlahtnih vrtnic. Prosim osebe, ki bi mogle zaslediti tatu ali bi znale ozir. zvedel? za okoliščine, da to naznanilo meni ali policiji Andrej Berce, upravnik >Jutra<. Opozarjamo na nocojšnji veliki koncert v Uniomt• I van Brezovšek bo dirigiral simfonije Blaža Arniča. Koncert bo velik dogodek v našem glasbenem življenju. Vstopnico kupite pri blagajni kina Uniona! čez drn in strn... Rex pred zmago V volilnem boju, ki divja po belgijski prestolnici že dva meseca, se vidi, da so te volitve preizkušnja za moč, ki jo imajo v Belgiji takozvane demokratične in brez razlike precej korumpirane stranke liberalcev, socialistov ter katoliških konservativcev na eni strani, na drugi strani pa mlado narodno belgijsko gibanje Rex, ki hoče pomesti korupcijo, slepomišenje in kompromise ... Ker tvorijo volilno jedro omenjenih meščanskih strank predvsem srednji in mali meščani, ki se komunizma po pravici boje kot živega vraga, je očitno, da bo neprijetna bratovščina van Zeelanda in komunistov vzela van Zeelandu veliko glasov in jih dala Rexu... Rexisti sami ne pričakujejo, da bi zmagali v Bruslju... Pri zadnjih volitvah so oni dosegli s flamski-mi nacionalisti vred v Bruslju okrog 75.000 glasov, vse stranke s komunisti vred pa... 250.000. Rexistom gre samo za moralni uspeh, to je, da dobe več g lasov kakor 75.000, ker bo s tem dokazano, da njihovo gibanje raste in dobiva vedno več tal. V tem volilnem boju razpolagajo rexisti z velikimi množicami disciplinirane in navdušene mladine, ki je pripravljena za vse in zna tudi udariti, če je potrebno. Nasprotne stranke pa, razen komunistov, ki so tudi organizirani v bojnih formacijah, pa ne razpolagajo z drugim kakor* z velikim številom kimovcev ter z vse mogočimi oziri zvezanih korit arjev. (»Slovenski dom«, 10. IV.) Rex po zmagi Snoči ob 19. uri je notranje ministrstvo objavilo rezultate današnjih rezultatov dopolnilnih volitev. Za predsednika vlade van Zeelanda je bilo oddanih 276.816 glasov, za Degrella pa 69342 glasov... Ob tej priliki je van Zeeland izjavil časnikarjem: »Odveč bi bilo, da bi vam govoril o tem, da sem naravnost presenečen nad izidom volitev... Rezultati presegafo vse moje na-de.« (»Slovenski dom«, 12. IV.) Rex in cerkev Voditelj belgijskih rexisto>v Degrelle... je izjavil, da je preprečil porast njegovih glasov samo proglas kardinala Izmalinesa, ki je katolikom prepovedal voliti za Rex. (»Slovenski dom«, 16. IV.) Izmalinesa, to je treba fafeo razumeti, da je usodni proglas izdal kardinal iz mesta Malines. Predavanje s praktičnimi demonstracijami V torek zvečer prične predavati prof. X. ciklus predavanj o ženskih boleznih in o ženskem spolnem življenju. Predaval bo specialno za akademičarke in bo spremljal predavanja s praktičnimi demonstracijami. (»1551«, 9. IV.) Medicinsko dognanje le pred nekaj leti je pariški zdravnik dr. Jacquet trdil, da lasje lahko izpadajo zaradi tega, ker so jih preveč zobje boleli. (»Slovenec«, 14. IV.). Vrbe žalujke, ljudje vseh tipov in podgane Nabrežje od frančiškanskega do zmajskega mostu so začeli zasajati z vrbami ža-lujkami... Mnenja smo, da spadajo vrbe žalujke predvsem pred mrtvašnico, v parke in na pokopališča, če bodo pod mesarskimi stojnicami zasajene, bodo pa podstrešje ljudem vseh tipov, ki opravljajo najrajše tam svojo nesnago, in tretjič bodo dobile tam še večje zavetišče kot dozdaj podgane, ki promenirajo v mraku in ponoči v parih pod stojnicami. (»Slovenski narod«, 14. IV.) Katoliško pameten drugače neumen Vsi pametni in vsem dobrim pomislekom dostopni ljudje... so se včeraj prisrčno na- smejali, ko so izvedeli iz rimskih listov za pismo, ki ga je napisal znani odlični katolik lord Alfred Douglas Mussoliniju. Pismo se glasi: Ekscelenca, dovolite mi povedati, da se bedarije, ki jih delajo protestantski cerkveni krogi naše dežele, navadno ne jemljejo resno. V teku celega mojega življenja nisem nikoli doživel, da bi bil kakšen anglikanski škof v vprašanjih in sporih političnega življenja zinil kakšno pametno besedo. Naši katoliški škofje in duhovniki niso v političnih zadevah nikoli napravili kakšne neumnosti, kakor jo redno napravijo anglikanski kleriki, če se podajo na politično polje. (»Slovenec«, 15. IV.) P*m«3e!}ek, T9. IV. 1837. Prisluškovanje tenkoslušnega sluha Prepričan sem, da bo dr. Švara. čim se otrese ozkosrčnosti ideoloških vplivov in premaga tehnično plat kompozicijskega ustvarjanja. mogel že iz same ambicije ustvariti kakovostna dela; ako bo potem še prisluhnil s tenkoslušnim sluhom svojemu talentu, bo ž njim zadovoljna ne le publika, temveč bo zanj prvi navdušen podpisani... (»Jutro«, 16. IV.) Likvidacija, naše veliko upanje Iz teh števili: je razvidno, da se zaupanje vlagateljev v mestno hranilnico ljubljansko vedno bolj vrača. Upati je, da bo ta naš največji slovenski denarni zavod čimprej prišel do popolne likvidacije. (»Jutro«, 16. IV.) Pomorski stil 4 nove podmornice je naročila holandska vlada, katera je doslej imela samo eno podmornico. Tista edina holandska podmornica je lani popotovala po svetu ter dosegla velike uspehe. (»Slovenec«, 17. IV.) Začetek in odložitev začetka Začetek svetovne razstave v Parizu bo konec maja ter bo v nekaj dneh še izšel uradni odlok o odložitvi začetka. (»Slovenski dom«, 17. IV.) Dvakrat: »Viva la muerte!« Kako divjajo bolševiški krvoloki v Španiji, kažejo dobro napisi kakor tale: »Živela smrt!« (»Slovenski dom«, 16. IV.) Le z velikimi žrtvami se pridobe na španskih bojiščih v zadnjem času količkaj pomembni uspehi. Tako so španski legionarji, potem ko ■ so z velikimi žrtvami zasedli skromno kmečko vasico, v znak, da se ne boje smrti, napisali z velikimi črkami na vrata hiše: »Naj živi smrt!« (»Teden v slikah«, 17. IV.) —kra— Maribor preko nedelje Maribor, 18. aprila. Sokol I. spominu svojega ustanovitelja dr. Ljudevita Pivka Snočj je bila v telovadnici inž. podoli« cjrske šole pietetna komemoracija za bla-gopokojuim društvenim ustanoviteljem in starosto dr. L. Pivkom. Topla prisrčnost, v katere znamenju je bil ia komemoraciiski večer, je izpričala vso globoko resničnost poslovilne besede podslaroste Mohorka na dr. Pivkovem grobu, ko je dejal, da je bil dr. Pivko vse več kakor samo starosta. Bil je pravi duševni oče vsem bratom Sokola I. Telovadnica je bila za piietetno počastitev odela vsa v črno, po dvorani je zrla slika slovečega pokojnika. Toplo občutene so bile spominske besede, kj jih je prvemu starosti Sokola I. govoril podstaro« 6ta br. Mohorko. Očrtal je pokojnikovo neumorno in neutrudno delovanje na vseh področjih kulturnega, narodnoobrambnega, nacionalno revolucionarnega in sokolskega prepričanja. Proslavljal je svetli lik dr. Pivka, ki bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Pietetno občutje navzočih, ki so telovadnico docela napolnili, je povzdignilo ubrano petje vrlih Jadranašev, ki so pod vodstvom svojega zborovodje prof. Vrabca odpeli za uvod >Umrl ie može. ob zaključku pa lOj Doberdob«. Ko je bilo prečiiano prisrčno spominsko pismo generala Putnis kovida sestram in bratom Sokola U je pod-starosta br. Mohorko, spodbujajoč eokolsko mladino, naj ima vedno pred očmi vzor sokolskega brata, nacionalnega borca in junaka dr. Pivka, zaključil dostojanstveni komemoraciiski zbor, ob katerem ee je raz-odela vsa globoka ljubezen, kj je družila starosto Sokola I. pokojnega br. dr. Pivka s članstvom. Mladina proslavlja spomin Petra Zrinj-skega in Krsta Frankopana V polni unionski dvorani je bila danes svečana akademija podmladkov Jadranske straže mariborskih srednješolskih zavodov pod vodstvom krajevnega odbora JS v Mas riboru v proslavj mučeniške smrti Petra Zrinjskega itn Kreta Frankopana. V bogatem in slikovitem sporedu so se vretile deklamacijske, orkestralne, pevske in solistične točke, ki so jih izvajali dijaki in dijakinje, učenci in učenke srednjih, strokovnih in meščanskih šol pod vodstvom svojih zborovodij. Slavnostno besedo je gos voril dijak gimnazije Mirko Simčič, ki je vezal delovanje podmladka JS s proslavljanjem mučeniške smrt j Petra Zrinjskega in Kreta Frankopana. Mladina je izkazala mnogo nadarjenosti in sigurnosti v nastopu ter je bila za svoje odlično izvajanje deležna splošne pohvale in priznanja. Najemniki za svoje pravice Pri »Novem svetu« je bil danes redni občni zbor Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico. Namesto obolelega predsednika Toneta Bajta je vodčl zbor tajnik Anton Mohor, ki je ipodal predsedniško in tajniško poročilo. Blagajniško poročilo je podal Mirko Feldin, za nadzorni odbor pa Žnuderl in Pirih. Društvo šteje 1200 članov, dohodki so zna- šali 1-596, izdatki pa 1.857 Din. Društvo je izdelalo osnutek zakona o stanovanjski zaščiti, kj ie bil poslan na pristojna me« 6ta. Pri volitvah so bili izvoljeni: Anton Mohor, predsednik, odborniki: Tone Bajt, Jože Mohorko, Ivan Majhen, Jože Purk-hardt, Božo Mohorčič, Andrej Laharnar, Ivan Mohorko, Ivan Šerbak in Rozman Bogomir. Revizionarja: Žnuderl in Pirih. Lep koncertni večer je bil snoci v Kazini. Nastopila sta kolora-turna pevka Marta OberwalderjeGor čez izaro«. Na klavirju ju je mojstrsko spremljal naš klavirski virtuoz dr. R. Klasdnc. Drava je naplavila razpadajoče žensko truplo Pri Janževem vrhu v občini Podvelki, je naplavila Drava truplo 18 do 24!etne ženske, visoke 154 cm. Truplo je že razpadalo, saj je ležalo v vodi že okold dva meseca. Bilo je obtolčeno od kamenja, žen&ka je imela na 6ebj 6amo belo srajco z inici-alkama A. M. Identiteta utopljenke še ni dognana. domnevajo pa, da je pokojnica Medvedova iz Velikovca, ki je utonila ko« nec februarja. Smrt na ulici Ko je korakal po Sokolski ulici na Po-brežju, se ie nenadoma zgrudil na tla 75-letni izdelovalec cementnih ograj Franc Muster. Pasantje so priskočili k njemu,, da bi mu pomagali. Bil je že mrtev. Podlegel je kapj. V 36 letu svoje dobe pa je preminila v splošnj bolnici soproga pri mani ja in ravnatelja mariborske splošne bolnice gospa Terezija Hribarjeva. Pokojnieo pomilujejo vso, ki so jo poznali. Smrt v Savinji Celje, 18. aprila. Danes ob 9. dopoldne je šel prostovoljno v smrt 57Ietni Anton Silač, sluga pri podružnici Praštedioni v Celju. Z levega brega med kapucinskim mostom in brvjo, ki vodi v park, se je pognal v Savinjo in takoj utonil. Pol ure pozneje so ga potegnili mrtvega iz vode. Zbralo se je mnogo občinstva, ki ga jc obup Antona Silača prevzel z globokim sočustvovanjem. Pokojnik je bil v Celju splošno znan zaradi dobre šegavosti. 2e dalje časa je bolehal in v tem je tudi vzrok njegove tragične smrti. »Kaj mislite, za katerj poklic bi bila primerna. če bi bjia moški V« ie vprašala neka dama na dvornem plesu francoskega državnika Tallevranda. »Če bi ja/z odločal, bi vas postavil »a ravnatelja gluhoncmnice« je dejal Tallev-rand. »Zakaj to? se je začudila dama. »To je lahko povedati,« je odvrnil diplomat »Zgodilo bi se namreč, da bi se bodisi vi, malostiva, naučili molčanja ali pa bi se gluhonemi navadili govoriti!« Ost: Aiera „Jaka" Jaka je brezposeln. Sedi pred hišo, se solnči, ko se naveliča, stopi malo na sprehod, potem se spet vrne domov. Z eno besedo, Jaka ne dela ničesar, a ima vendar pri hiši besedo ... Nihče mu ne očita pote-pinstva. nihče ga ne kaznuje za njegove včasih zelo sumljive prestopke tatvine, lenobe in podobnega ... Kajti Jaka je kuža, in med kužki spada k dakeljnom. Kot tak je poznan po vsem okraju v veselje in zabavo vseh šolarjev, mlekaric in je ljubljenec vse hiše... On se tega tudi točno zaveda, kajti on ima rodovnik in je doma iz škofje Loke, bil je na pasji razstavi — to ni kar tako ...! * Vse to naj služi v skromno obeležbo in ni potrebno opisovati vseh njegovih vrlin: da hodi po dveh, da zna dati tačko levo in desno, da ljubi strastno tramvaj in krožno progo, da ... in tako dalje! Veljal je do zadnjega za pasji biser, za psa, ki je pristen in prave zaresne pasme. »Da, naš Jaka, to je psiček, le poglejte njegova dolga ušesa, njegove skrivljene noge, ali ni imeniten « se je postavljal njegov gospodar Ost, »takih dakljev ne najdete Iz lepa.« Potem je širo-koustll gospod Ost še nadalje: »In talentiran je ta psiček, veste vse zna, samo go- voriti ne zna, miren je in diskreten, samo za čuvaja nima pravega talenta, laja samo na motocikliste in automobile___« Hvale ni ne konca ne kraja. Jaka sem, Jaka tja! življenje Jakčevo poteka v miru in brezskrbnesti na veselje okolice in pa njega samega. Prihaja ena in druga in tretja pomlad — vse arije in tajne življenjske je preizkusil in preživel Jaka. otroke ima — (na žalost izgledajo strahovito in se zanimajo razni muzeii za te stvore) vse je v najlepšem redu! Tako je življenje! Ecco! Questa est la vita! * Ampak! Zgodi se včasih, pravijo, da trešči iz jasnega! če je to res, potem lahko rečemo, da je v Jakčevo življenje treščilo res iz jasnega. Vse opasnosti zakonov in paragrafov so odpravljene, nova kolajna se blesti na njegovem vratu, konjača se ni treba več bati — z eno besedo: pasji eldo-rado se prične! Ampak! Pogruntajo, da imajo na Turškem pse namesto kanalizacije! Pri nas pa je kanalizacija, zato je treba to reč prijeli od druge plati, ki pravi, da so cucki luksus in kar je luksus je treba obdavčiti. To je modro in je v redu in prav in občinski očetje si bodo stekli spoštovanja za gospodarske prilike naše kanalizi-rane prestollee. Vendar nastajajo pomisleki ... * Jasno, občinski očetje nimajo cuckov, zato ne morejo presoditi dalekosežnosti sklepa o povišanju pasje takse. Vendar poleg drugih nezgod, ki jih rodi ta sklep, bo zaznamovano v tej dobi: porastek domačih prepirov, motenj hišnega reda, pretepov in pa ločitev zakona.. To je sicer hudo, da rodi tak odlok take posledice, vendar hujše je, da kvari ta sklep značaje onih Slovencev. ki imajo psičke — in to. bi dejal, je že močno pomisleka vredno dejstvo. • Ubogi Jaka! Prej slavljen pes, imenitne žlahtne pasme, kaj je postalo preko noči iz tebe ... ? Kje so zdaj tvoj rodovnik in tvoje odlike? Tvoja nadarjenost in podobno! Saj sem dejal: odlok bo rodil pokvarjene slovenske značaje! Zadnjič je izjavljal Ost: »Kaj, ti prekleti cucek, ti križanka zobne krtačke in kastrole. ti boš ruiniral hišo! še malo ne!« In ko je prišel znanec, je isti Ost že s klasično umirjenostjo notoričnega lažnjivca trdil, da je ta pes navidez sicer dakelj, da pa nima z daklji nobenega posla in da je bil oče foksel »Fido«, lajati sploh ne zna in je kot tak docela nenadarjen in sploh sramota pasjega rodu! * Dejal sem že: afera! Ampak to ni še nič! Zadnjič prejme Ost anonimno pismo. Saj t d bi ne bilo 5e nič hudega in pri nas so anonimna pisma zelo razvila čednost, zelo priljubljena in to priča o lepem junaštvu in čednostih sploh. Ampak to pismo je bilo na- < pisano s posebno pisavo, sicer pa z istimi slovničnimi napakami. Pa odpre Ost pismo in bere in spozna v svojem velikem začudenju, da je pismo pisal Jaka. Da, ob koncu pisma je stalo jasno in točno: Dakel Jaka. Pismo samo se je glasilo pa takole: iGo-spot! Vi. ki si domišljate, da ste moj go-spotar, ste blagovolili zadnje čase temeljito izpremeniti kožo. Zadnjič ste zatrjevali, da sem čisto navaden cucek, takorekoč pocestni greh in da nisem vreden niti groša. Potem ste rekli, da se mi o čisti pasmi niti sanja ne. Gospot! To je navadna predrznost in spoznali boste, da je v meni dosti talenta za čisto pasmo. Zdaj je čas, ko se bomo ženili in dam vam svojo pasjo častno besedo, da se bom tudi jaz oženil in sicer z botrom Mirkuco. ki je, kakor Vam znano, naš sosed. To vam jamčim, da bom imel pet mladih, kakor gotovo mi je sicer po vaše bedasto ime Jaka in sem takorekoč brez-dvomno gospodična! Nadalje ste gospot izjavili, da nisem čuvaj, da sploh nikoli ne odprem kljuna in da sem na sploh bolj zajec kot pes. že prav! Zagotavljam vas, da se bom oglasil kot dober, imeniten čuvaj vselej, kadar jo prisekate nasekan domov in potem prav potuhnjeno zaklepate vrata, da vas ne bi nihče slišal. Videli boste, da sem čuvaj in dokazal vam bom s primernim lajajočim pozdravom vselej koliko je ura bila! Kar pa se tiče vsega ostalega, vas opozarjam, da bom sklical prihodnje dni občni zbor Udruženja vseh kužkov ljubljanskega okrožja in bomo s primernimi koraki poučili vse, kaj se to pravi: povišanje pasje takse. Sporočite pa že danes lahko na pristojno mesto, da se lahko subvencija za policijo izdatno poveča, ker bomo vsi. ki smo organizirani v odseku čuvajev, postali mutci. Ulomi se bodo torej množili in temni elementi bodo imeli boljše dneve. Posebno bomo na roko vlomilcem, tatovom, kurji smrti, prijateljem sadja in vrtnih sadežev, pa tudi onih, ki radi izbirajo po podstrešjih, ne bomo motili pri njih blagorodnem poslu. — Jasno, take tiče, kakršni ste vi, bomo pa vselej primerno sprejeli. — Ker upam, da ste me žalili samo v trenotni duševni zmedi, čakam za enkrat še vašega poboljšanja. Dakel Jaka.< ♦ Pa imate hudiča! še tega je manjkalo. Zdaj si človek božji lahko prikolovratil poln cvička, dalmatinca ali prokopčana — zaklenil in šel med začasni mir. Zdaj pa! Ne! To ne gre. že ta edini fakt. na katerega opozarjam z vso resnostjo posestnike zrevoltiranih kužkov, zadošča, da se modri sklepi ukinejo. Sploh, kaj govorimo na dolgo — kaj bo rekla pa država, le pomislite, nove varnostne odredbe, povečanje osebja in podobno. Seveda, eno dobro jn pa le na tej zadevi: — literatura se razvija v Dasio smer >M »JUTRO« ponedeljska tedaj« 3 FomsSefteE, 15. r£ "TSJt, je i^i!« xadt*iem mestu Zopet katastrofalen poraz LJubljane - Oslješka Slavija napreduje - Sarajevčan? v spomladanskem delu še brez zmage Tri tekme pred zaključkom letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo je moštvo Ljubljane, ki ga moramo pač smatrati za najboljše slovensko moštvo, zasedlo zadnje mesto. Najboljša slovenska enajstorica je torej postala »repek«, ime, ki se ga je sicer precej dolgo branila. Stvar končno po računih na papirju ne bi bila tako tragična, ako zadnje tekme Ljubljančanov ne bi jasno kazale, da postaja slovenska enajstorica zmerom slabša. Oba zadnja poraza 0:8 in 0:6 upravičujeta bojazen, da bodo Slovenci mogoče tudi na koncu tekmovanja zadnji v tablici, zlasti tudi zaradi tega, ker se ostali konkurenti za izpad iz lige požrtvovalno in z vsem svojim znanjem uspešno borijo, da si ohranijo »mesto na solncu«. Ne bi bilo prav, ako bi pripisali krivdo zato smoli, ki baje spremlja Ljubljano. Ni smola Ljubljane, ako osiješka Slavija odvzame Basku dve dragoceni točki in si s tem odlično popravi svoj položaj. Skočila je z zadnjega na osmo mesto ter prišla celo pred Concordio. Je to požrtvovalnost, je to znanje, je to volja, da se Osiječani rešijo iz obupnega položaja Isto jc pokazala v svojih zadnjih tekmah tudi Concordia. ki si je danes s Haškom delila točki. Dosedanji nastopi Ljubljane v jesenskem in spomladanskem delu tekmovanja so nam predvsem pokazali c-no slabo lastnost ljubljanskih igralcev: nezanesljivost, poleg tega pa še pcev gotovo mnogo drugega ni v redu v naši enajslorici. Glavna tekma včerajšnjega kola se je vršila v Beogradu, kjer bi Jugoslavija z zmago lahko še omajala izglede Gradjanskega za naslov državnega prvaka Zanimanje vseh športnikov je bilo zaradi tega tudi naperjeno na Beograd. Do odločitve pa ni prišlo, ker sta si moš/vi delili točki Položaj na čelu tabele je sicer še nekoliko nejasen. vendar pa velja Gradjanski še vedno za favorita. BSK se je v zadnjem času zelo popravil, kar dokazuje tudi včerajšnja tekma v Sarajevu, kjer je visoko porazil tamošnjega zastopnika v ligi. Za državnega prvaka seveda BSK ne prihaja več \ pošte v pa tudi sarajevski Slavijt izgubljeni dve točki ne bosta škodovali, saj je že na varnem. Tablica se je spremenila samo na koncu. Slavija je prišla z zadnjega na osmo mesto. Concordia je zaradi tegp padla na deveto, Ljubljana pa »kraljuje« na mestu ki ji gre po njenih dosedanjih zaslugah. Tablica je tale: Gradjanski Jugoslavija BSK Hajduk Slavija S Bask Hašk Slavija (O) Concordia Ljubljana 15 11 3 1 45:13 25 15 9 2 4 36:18 20 15 7 5 3 43:17 19 15 9 1 5 37:16 19 15 6 2 7 32:35 14 15 5 2 8 28:37 12 15 4 4 7 20:38 12 15 4 2 9 21:41 10 15 -t j 4 8 21:42 10 15 3 3 9 12:38 9 Hajduk s Ljubljana 6 s 0 (2 s 0) Split, 18. aprila. min. je Bask po krivdi domače obrambe Za današnjo tekmo med Hajdukom in Ljubljano je vladalo precejšnje zanimanje, čeprav je Hajduk zaradi zadnjega poraza od strani Jugoslavije izgubil vsako nado, da bi se plasiral na prvo mesto. Na igrišče je prišlo okoli 2000 gledalcev zaradi tega, ker je Hajduk nastopil z nekoliko pomlajenim moštvom. Postavil je v svojo enajstorico tri nove igrače. V golu je bil bivši Haško-vec Zekan. v napadalni vrsti istotako bivši Haškovec Kovačič, igral pa je tudi Hajdukov junior Muljačič. Zekan se je odlikoval s svojo sigurnostjo. Dober je bil tudi Kovačič, ki je bil v prvem polčasu v levi zvezi, v drugem polčasu pa na mestu srednjega krilca. Muljačič se ni izkazal. Hajduk je igral mnogo bolje, kakor zadnjič proti Jugoslaviji. Od strani Ljubljane ni naletel skoraj na noben odpor. Oba njegova branilca sta bila v svoji stari formi, tako da sta onemogočila vse akcije ljubljanskega napada, V krilski vrsti je bil zelo dober Bakar-čič, v napadu pa je bil najboljši Lemešič Hajduk bi zaslužil še večjo zmago. Glede Ljubljane sodijo splitski športni krogi, da je bila ljubljanska enajstorica najslabše moštvo, ki je v letošnjem tekmovanju nastopilo v Splitu. Ljubljančani so bili sicer požrtvova ni, toda pokazali so zelo primitiven nogomet in niso predstavljali resnega nasprotnika Hajduku. izenačil. Dočim je Slavija v prvem polčasu pred-vedla precej raztrgano igro. se je v drugem polčasu popravila ter je v 16 min Cvet-okovič povišal na 2:1 za Slavijo. Tri min. kasneje je Detlingcr izenačil Prišla je 27. min. in Čabric. je dosegel vodstvo za Bask. Že se je zdelo, da bo Bask odnesel obe točki. Zadnja dva gola. ki jih je prejela Slavija. sta bila plod slabe tehnične igre ožje obrambe Osiječanov V 40 min. je Smeliček izenačil. Eno minuto pred kon- cem pa je Bask po nesrečnem naključju izgubi! tekmo. Zaradi foula je Kolar streljal prosti strel. Žoga pride pred vrata Baska do dr. Ivkoviča. ki po nesreči zabije avtogol. Zelo dobro ie sodil g- Scarpi iz Benetk. Concordia: Hašk 2:2 (1:1) Zagreb, 18. aprila Dva stara rivala in dva kandidata za izpad iz lige sta na današnji tekmi pokazala precej slabo igro, čeprav sta nastopila v svojih najmočnejših postavah. Concordia je prišla v vodstvo takoj začetkom po Paviši. V 27. min je izenačil Hrubcc Ta gol je zakrivil vratar Cancor die Podhraški. V 5 min. drugega polčasa je Vidmar zopet spravil v vodstvo belo-ze'ene. Toda v 23 min. je Hrubec oddal žoeo Finku. ki je izenačil Publike je bilo okrog 2000. ki pa ni bila zadovoljna z igro. Italijanski sodnik Ciamberlmi je mnogo grešil glede of sidov. BSK: Slavija S 8:J (5:2) | Sarajevo. 18. "aprila. Slavija. ki ip nastopila z dvema rezervama. je doživela hud roraz. Ierrala je skoraj brez elana. zlasti v drugem polčasu. '- V prvem polčasu je uprizarjala precej nevarne akcije- V dru?em po'ča*u ie BSK delal na oolju Slavi ie. kar ie hctel. Za tri gole novi krivHo vratar Slavijo Krstnlovič. BSK še nikoli n! rokazal v Snraje*u tako dobre 'gre kol dane«. Naihol«; • igrar ca h:lj Marjanmvič. B^vič jn VuiarpsioviC Go'e «o 7pk:1- za BSK Marjanovi« fzt V iprVvov" enega. zn Slavij«- Rajs lič. Tvičič in Manila. Pobro in objektivno je sodil g. NejAovic iz Kragujevca. Drugo kolo prvenstva LNP Celjski moštvi še brez točk - Vodi trboveljski Amater V ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP sta se včeraj zopet vršili dve tekmi, v Trbovljah in v Celju. Obe celjanski moštvi sta tudi tokrat ostali brez točk. Po dosedanjih tekmah vodi trboveljski Amater, ki ima štiri točke kakor mariborski železničarji, vendar pa boljšo razliko golov. Tablica je sedaj tale: Amater 2 2 0 0 4:1 4 Železničar 2 2 0 0 3:1 4 Celje 2 0 0 2 2:5 0 Olimp 2 0 0 2 0:2 0 Amater : Olimp 1 s O (1:0) Trbovlje, 18. aprila V Trbovljah je Amater tesno, toda zasluženo premagal celjski Olimp. V prvem poičasu je bila igra izenačena. Gol za Amaterja je zabil v 43. minuti desno krilo po lepem pasu levega branilca. Po odmoru je imel Olimp nekoliko več j od igre, toda zaradi pomanjkanja strelcev v Goli so padli takole: v 5 mm. je ; napadu nj mogei izrabiti niti ene pozicije Kragič, ki je dobil žogo od Lemešiča, j Sodil je g. Dorčec iz Ljubljane objektiv- dosegel vodstvo. Samo dve minuli kasneje je Matošič II. postavil na 2:0. V drugem polčasu je Lemešič streljal prosti strel z razdalje 25 m skozi gosti obrambni zid Ljubljane ter z nizkim strelom povišal na 3:0 V 9 min. sledi lepa kombinacija Purišič—Lemešič. ki odda Matošiču II. in že je 4:0 Par min. kasneje je Kovačič petič poiresel mrežo Ljubljančanov, Proti koncu igre korner proti Ljubljani. Zcgo ujame Kragič z glavo in 6:0 je bil rezultat današnje tekme ki jo je treba smatrati za trening tekmo Hajduka. Sodil ie g. Podubski iz Zagreba, ki ni imel težkega dela. Gradjanski ? Jugo-slavif a lil (l 10) Beograd. 17 aprila Na igrišču Jugoslavije se ie danes zbralo rekordno število gledalcev okoli 12.000-med njimi 1000 Zagrebčanov, ki so prispeli s posebnim vlakom v našo prestolico. Napetost je bila velika, sa- je šlo za vse. Gradjanski bi si bi! z zmago docela utrdil na če!u tabel, a tudi Jugoslavija bi se bih. ako bi dobiia obe to "ki, močno izboljšala svoj položaj. Pa je prišlo samo do delitve točk. Priznati se mora. da je ime! Gradjanski nekoliko več od igre. vendar pa je dosežen rezultat docela realen. Napori Gradianskega so bili kronani z uspehom v 39 min. Pleše je po zelo uspeli kombinaciji z Lešnikom prodrl pred vrata Jugoslavije in z neubranljivim strelom dosegel vodstvo. V 5. min. drugega polčasa je ime! Kokotovič !eno* priliko da odda prosto stoječemu Lešniku, vendar pa zgreši žogo Takoj nato prevzame žogo Lojančič. prednbla Jazbinška ter izenači. Sodil je zelo dobro italijanski sodnik Mattea. | Slavija O: Bas^ 4:5 (1:1) Osijek, 18. apr^a Današnja tekma- ki se je odigrala pred 2500 gledalci je bila zelo živa in razburljiva, toda ne na posebni višini V 10 min Je Slavija prodrla do nasprotnikovega gola Zaradi foula streliani prost- strel ie Prinesel žogo Smeličku. ki je z močnim udarcem dosegel vodstvo za Slavijo. V 21. no. toda premaio strogo. Železničar : Cel?* i s 1 (1 s o) Celje. 18. aprila V prvenstveni tekmi na Glaziji je pred 400 gledale: mariborski Železničar zmagtil nad Celjem sicer tesno, toda zasluženo. Celje je zaradi odhoda treh igralcev prvega moštva k vojakom nastopilo s tremi rezervami. Igralo ie sicer požrtvovalno, nudilo pa je slabo kombinatorno in tehnično igro. Napad je bi! raztrgan ter igra! preveč' defenzivno. Krilska vrsta in ožja obramba sta bili prilično dobri Gostje so v znanju znatno prekašali domačine. Njihov napad pa ni znal i/rabiti mnogo zrelih pozicij in je streljal zelo nesigurno. V moštvu sta se uveljavili ožja obramba in krilska vrsta, ki sta krepko razdirali akcije Celja. V splošnem pa tekma ni nudila prvoraz-! rednega nogometa. Bilo je mnogo nabijanja > žogo in primitivnih akcij.Poleg tega ic Ce-i Ije v drugem polčasu začelo z ostro igro. : s katero je hotelo nadoknaditi svojo šibkost. Slaba in ostra igra Ce!)a je zavedla i koč-no tudi gos*e, da so popustili m se za-| čeli posluževati ostre igre. i Gostje so takoj od začetka pritisnili. V 7. min. odbije vratar Celja žogo. Bačnik pa je na mestu in potrese mrežo Ce!je izvede nato nekaj hitrih akcii. toda mari-I borsk' vratar odlično bra ii. Zadnjih 15 minut nrvega polčasa so gostje v premoči, napad pa ni zna! spraviti žoge v mreža. Proti koncu prvega polčasa zsbiie Celje gol. ki ga pa sodnik ni priznal. Po odmoru ie igra izenačena. V 15. min. izvede Železničar lepo akcijo m Pavlin postavi na 2:0 Gostje pridejo zopet v premoč. pred golom pa nimajo strelca. V 53. min. izključi sodnik domačina Gobca I. zaradi os»re igre. V 38. mi i. pride Cel je do (2 : 0), Mladika : Moste 0:0 — Prvenstvo juniorjev. Ljubljana : Svoboda 1 : 1, Slo, van : Mladika 4:0. Murska Sobota: Mura : Gradjanski (Ca-kovec 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvena. Sodil je dobro g. Mrdjen iz Ljubljane. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava : Ptuj 3 : 2. Prvenstvena. Sušak: Orient : G.ovinezza (Reka) 2 : 0. Praga: Praga : Berlin 4 : 2 (2 : 1). Bratislava : Viktorija Plzen 2 : 1. Ul-O Teplfitzer FC 2 : 2. Bukarešta: Češkoslovaška : Rumumja 1 : 1 (0 : 0). Bruselj: Švica : Belgija 2 : 1 (1 : 0). Da naj: Prvenstvo. Adm'ra : Liberias 8:1, Wacker : Vjenna 2:1, SporffcTub : FC Wien '2 : 2, Rapid : Hakoah 2 : 0. Rim: Prvenstvo. Roma : Miiano 0 : 0, Trieetina : Sampierdarena 0 : 0. Luchcr-e : Lazio 1 : 0, Napoli : Torino 1:1, Ambro-s ana : Bar: 2 : 2. Fiore.ntina : Bologna 0 : 0. Genova : Alesrandr a 4 : 0, .Juven-tus : Novara 1 : 1. Budimpešta: Prvenstvo. Hungara : Boc-skai 4 : 2. Ferenevaros : Budafok S : Ujpe*{ : Nemzeii 2 '■ 0. Ph&bu* : Kiftpe^t 3 : •?. Eipk ^-imo, " Haladas 2 : 0. Sr^cvl : Budai 0 : 0. Smuk s šije Bohinjska Bistrica, 18. aprila Skalašica Pavla Jesihova, naša najboljša plezalka, je podarila svojemu klubu iskali« v Ljubljani krasno darilo za propagandno smučarsko tekmo na Voglu. To darilc je visok br onast kip »Zmagovalca« iSit marmornatem podstavku, v katerem je na medeni plošči vdelan skalaški znak, v plošči pa napis: »Zmagovalcu skalaške tekme na Voglu«. — Za to prehodno darilo se je danes vršila z 1886 m visoke Sije borba, pri kateri so sodelovali poleg članov Osrednjega kluba jeseniški Skalaši. Tudi oddaljena savinjska podružnica je poslala iz zelenega Celja svojega zastopnika na bele smučarske poljane Vogla. — Namen te tekme prav za prav ni tekmovanje, ampak hočejo Skalaši predvsem s to svojo prireditvijo pokazati številna, krasna — najlepša smučišča v naših Alpah, nato pa šele svojo izurjenost v smu-ških likih, ki je neobhodna potreba pla-nincu-smučarju, predvsem zimskemu alpinistu. -- Ves teden trajajoče slabo vreme se je v soboto popoldne mahoma zboljšalo. V zvezdnati mesečni noči se je vzpenjala nKupina Skalašev in gostov po dobro zga-ženi poti k skalaškenm domu na Voglu. Naslednjega dne jih je pozdravilo jasno, modro nebo. Krasen jc bil pogled na ožar-jeno triglavsko skupino ter na megleno morje, valujoče nad Bohinjskem jezerom. Točno ob 10. je bilo 18 Skalašev na Šiji in prvi je oJsmučal po strmem pobočju navzdol. — Kratek ovinek zakrije gledal-nasprotnikovih vrat in Ahtig zabije z ie- \ cem na šiji in na Orlovih Glavah tekmo- pim strelom častni gol in doseže končni j rezu!tqt 2:1. j Sodil je g. Bažant rz Zagreba dobro ;n ' brez več'ih napak. V predtekmi jc mladina Jugoslavije pora rila mladino Celja s 5:2 (1:1). Dopoldne je na igrišču pri Skalni kleti porazila m!"dina Atletikov mladino Olimpa s 7:1 (1:0). nato pa je v trening tekmi SK Atletik nadvlada' SK Laško s 7:1 (3*0) Ostale nogometne tekmo 1 Ljubliana- Prvpn-tvn 11 razreda Graf' j ka : Mar« 2 : 1 (1 : 0). Svoboda : Koro tan 3 : 3 (S : 2). .Jadran : Slavija 5 : 0. valea, ki teče po nalahno naklonjenem snežišču, se vzpne na neznatno vpetino in v ostrem smuku zdrči skozi cilj. Proga, ki ima 450 m višinske razlike, je v splošnem zelo strma. Najboljši čas je dosegel z 2 : 59 Kobler Stane, član jeseniške podružnice Skale. Sledil mu je komaj 15-letni Stumpf Tone. tudi Jeseničan s časom 3 : 43. 3. in 4. mesto sta si priborila tudi jeseniška Skalaša Bizjak Jože 3 : 59 in Korenini Drago 4 : 06. Izmed Ljubljančanov je najboljši Marinko Janez 4 : 26, ki mu je sledil Resaik Jože s 4 : 30. Tudi Celjan se je odrezal. Vol č ko Viki je na 7. mestu s časom 4 : 40. Sneg je bil izvrsten; saj so zalite vse Načela In smernice francoske zunanje politike Velik govor francoskega zunanjega ministra Delbosa na kongresu francoske radikalne mladine Carcasson, 18. aprila. AA. Tu se je danes vršil kongres radikalno-socialistične mladine. Bivši minister Mistler je govoril o radikalno socialističnih načelih in poudaril, da se radikalni socialisti ne oddaljujejo od svojega programa, čeprav so se pridružili ljudski fronti. Veliko pozornost je danes na kongresu zbudil govor zunanjega ministra Ivonna Delbosa. Francoski radikalizem Spočetka je hvalil delovanje predsednika vlade Leona Bluma. Nato je naglasil da je samo sinteza poedinih individualnih volj nizacija nekaj več kakor samo stranka, zajednica. ki ne sloni samo na nekem določenem političnem programu. Francoski radikalizem pomeni posebno mentaliteto, zvestobo tradicijam ln individualizmu. Suverena narodna volja francoske republike j esamo sinteza poedinih individualnih volj Francoski radikalizem pomeni akcijo za uravnovešenje odnosov in činiteljev, ki delujejo na francoski narod in njegovo razpoloženje. Za ravnovesje pravic in obveznosti poedincev in posameznih socialnih skupin. Radikalizem zahteva harmonijo tudi med posameznimi narodi. S tem ie" Delbos prišel na zunanjepolitično vprašanje DN ne zasluži obsodbe Veseli me. je poudaril, da prav za prav ne govorim le za svoj resor. nego v imenu celokupne vlade. Naglasiti je treba, da je vsa Francija zavzeta za organizacijo miru, osnovanega na plodovitem sodelovanju med narodi in na vzajemnem sodelovanju svobode in neodvisnosti vsakega naroda posebej. Po svetovni vojni se je spočetka mislilo, da ie ta ideal dosežen z ustanovitvijo Društva narodov, ki naj bi silo nadomestilo z arbitražo in tako urejalo vse mednarodne spore. Toda kmalu ie zmagal duh maščevanja na eni. na drugi strani pa nezadostna solidarnost med zavezniki. Nastal je nov položaj. Vendar pa bf bila velik* nanaka .pristati na obsodbo in propast OraStva narodov. Ce Društvo narodov ni uspelo urediti to a'i ono. se 5e ne «mf prezreti mnogo dobrih in plemenitih stvari, ki iih je ono ustvarilo. Kaj bi bilo sndaj iz Evrope, da ni bilo Društva narodov. Društvo narodov predstavlja na« 5i» r.morom naiveč?o in nairpsničnojSo pacifistično »stvarnost. Ko se bo dodobra preuredilo in ko no bo nabralo dovolj izkušenj, bo koncem koncev premagalo vse težave, ki se z njimi danes bori. Društvo narodov bo moralo predvsem vselej računati s stvar nim stanjem. Naloge DN v bodočnosti V okviru stvarnih okoliščin se bo morala organizirati vojaška varnost Evrope s pomočjo regionalnih paktov sklenjenih med državami, ki bi se lahko kdaj izpostavile enakim nevarnostim. Ti pakti bodo pripravili tudi druge države, ki niso članice Društvo narodov, do tega. da si bodo med seboj ponudile jamstva in pomoč za primer kakega napada. Na taki osnovi bo ojače-no in izpopolnjeno Društvo naroda predstavljalo za vse države na svetu mnogo bolj privlačno silo kakor doslej. Vprašanje vojne ali miru Vedeti je treba, da je vprašanj« vojne ali mini zmerom vprašanje sil. Kolikor več moči bo imelo Društvo narodov, toliko bolj ra bodo posamezne države spoštovale. In toliko Ižolj bo rastmi njegov pomen za svetovni mir. Tako gledamo mi na vso stvar, ne glede na vse prekršene pogodbe, ne srlede na demilitarizacijo Porenia. Mi smo za novo ureditev odnosov, za zagotovitev varnosti na zapadu, za dobre odnošaje z vsemi soseoi. seveda v skladu z našimi pogodbenimi obveznostmi in z našim nazira-niem po ohranitvi občega miru. V tem smislu smo prinravljeni pristati na vsa politična pogajanja. O Španiji Nato je obrazložil francosko stališče glede državljanske vojne v Španiji. Onim. ki stalno nastopajo proti načelu nevmešava-nia v španske zadeve, je treba odgovoriti, da je v sporazumu o nevtralnosti sicer mnogo raznok, da pa bi bila situacija vse drugačna, če bi se te razpoke razširile v odprta vrata, skozi katera bi vsak silil v Španijo. To bi nomenilo nedvomno novo svetovno voino. Pranciia je nastopala zme rom v najlepšem skladu s svojimi britanskimi prijatelji in se je od vsega početka zavzemala za čim intenz'vneišo kontrolo. Kontrola se nrične jutri o polnoči. Končno ie bilo doseženo soglasje vseh prizadetih držav in je bilo načelno snrejeto. da se je t'-cVia pogajati tudi o umiku tujih prosto-volicev s španskih bojišč To je rezultat n*>«ega f1ela. Francija je želi za to svoie delo odobravanje in simnatiie vseh miroljubnih narodov. Francija ne bo ničesar onustila. kar bi lahko kakorkoli omogočilo nosredovanie med obema nasnrotnima šnanskima taboroma. Francija želi posredovati za mirno ureditev ne samo tega tra- kotanje z več kot 3 m debelim snegom, ki je na površini solnat. Vozilo se je kot no žametu. Na cilju na Spodnjem Voglu je vladalo živahno razpoloženje. Po tekmi je bila v Skalaškem domu razdelitev daril, katera so v tej tekmi prispevali Skalaši in njim naklonjeni planinci. Darila so bila v glavnem praktična. V imenu jeseniških Skalašev se je zahvalil tov. Drago Korenini za izvrstno izvedbo tekme. /veza slovenskih lahkoatletekih klubov. Z današnjim dnem prevzema vodstvo treningov v Ljubljani lahkoatletski športni učitelj za Dravsko banovino g. Klein. Treningi se bodo do preklica vršili vsaki dan na igrišču Primorja, in sicer od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Obiskujte polnošte-vilno treninge ASK Primorje, (centralni odbor). Klubov redni občni zbor bo v četrtek. 22. t m. ob 20. v zadnji sobi restavracije Slon. Pozivamo članstvo, da se polnoSlevilno udeleži občnega zbora. gičnega španskega spora, nego tudi vseh drugih zapletljajev in težav. Politika blokov Jasno je, da še niso odstranjene vse nevarnosti. Med olistoječimi nevarnostmi ie najhujSa težnja po ustvarjanju nasprotujočih si blokov v Evropi. Kljub vsemu pa se še nadalje zanašamo na lo, da bo prej ko slej mogoč in poseben sporazum med državami z različnimi notranje političnimi osnovnim; načeli. Tudi v Evropi 19. sto; letja je bilo mnogo takih resnih na»protsiev med posameznimi državami in vendar so bile mofioče dolgotrajne periode miru in sožitja. Res je, da se danes poleg razlik med osnovnimi in državnimi načeli pojavljajo tudi razlike v mednarodno-političnih delovnih metodah in eo eni za obče sporazume. drug; za dvostranske. Toda baš tem manj so v metodah mogoča nasprotetva. ki bi ne bila premostljiva. Ta nasproistva se bodo izravnala sama po scb: onega dne, ko bodo vsi pokazali dobro vo!io za sporazum že zaradi n»:ru samega. Oboroževalno tekmovanje So pa še druge prav tako pomembne težave, ki se (»javljajo pr; delu za utrditev miru: Tekmovanje v oboroževanju, težnja 1*> gospodarski avtarkiji. Kar se prvih tiče, ie treba poudarit; željo francoske vlade, da se čimprej dožene in odredi vseobča omejitev v oboroževanju. Francija je dala iniciativo, da se v maju sestane predsedstvo razoro-ž i trene konference, ki naj l>i razpravljalo o novem predlogu, po katerem naj bi se uvedlo mednarodno nadzorstvo nad oboro; zevanjem in prisilno objavljali podatki o razvoju oboroževanja v posameznih drža vali. Ta fraiieo^ka iniciativa bo nedvomno omogočila tudi čimprejšnji sestanek plenarne konfereuee. Kar pa se tiče 'teženj o avlarkiii, je iTeba opozoriti na valutni sporazum treh demokratskih velesil, ki izmeni zgled zato. kako ie treba z miroljubnim sodelovanjem olajšali gospodarski razvo; in promet v ln; teresu blaginje vsetra človeštva. Francosko-angleško prijateljstvo Nato je Delbos govoril o francosko-anjjle-škem prijateljstvu. To prijateljstvo dveh velikih demokratskih sil nikakor ne pomeni politike blokov, ker za nikogar ne pr^d. stavlja ni kake nevarnosti in nikogar ne ovira r njegovem razvoju, nikogar ne žali. To prijateljstvo pomeni le uveljavijenje pravice obeh narodov, da delujeta z miroljubnimi sredstvi za širjenje svojih idej. da vedno znova poudarita svojo neomajno voljo. da te svoje ideje branila proti vsakomur, kj bi jih skušal uničiti. Kdo bi mogel dvomiti o njih rešilni misiji? Tri demokracije — jamstvo miru Trj veljke demokratske sile. Francija. Velika Britanija in Zedinjene države, pred. stavlja jo najboljšo garanejo za svetovni mir. To je edini in najboljši odgovor onjm. kj nenehoma govore o propadanju demo. kracije, še |>osebej na o propadanju francoske demokracije. Ti ljudje so pozabili na r se okoliščine, »pričo katerih sc je ohranilo neomajno zaupanje v demokracijo. Francija in njeni zavezniki j V tem smislu je treba presojati med dni-gim tudi našo zvezo s Poljsko, naše prija-j teljstro z Malo antanto in francosko-ruski I pakt. Oni ki so stalno hipnotiziranj po po. i litiki tega ali onega političnega osišča. me. 1 njjo. da so vsa francoska prijateljstva ogro-| žena. Mi »im lahko le rečemo, da ni tako j lahko oslabiti francoskega vpliva, kakor se je morda to kdaj m siilo. Treba je vedeti, da hi tudi kakšna večja sprememba v Podu-navju ne ogražala Francije. Poleg tega pa so mno svojem ra7.y>oloženju. po svo-nazorih i'it po svoj: krvni sorodnosti vezani na Francijo. Francoska varnost. ii jen položa j na svetu storičo vseffa r.jkakor T.Va omajana, nego postajata dan za dnem v»čja Po gospodarskem k političnemu sodelovanju V*c kaže. je končal Delbos. sodeč vsaj ix> nek h simptomih, da se gospodarske težave blaž jo. Belgijsk; ministrski predsednik van Zeeland je spričo svojih sposobnosti odličen pobornik za veliko stvar, za katero se ie zavzel v podednjem času. Kakor na je dejal prav te dni dr. Sehacht v Briis,-ljn. ie pogoj za gospodarski sporazum obči nolitičn; sporazum. Že od nekdaj smo mi Franenzi za tak *poraz»in. Naš pogoj pa ;e t*, da se ustvari ugodna atmosfera. Brez razoroženilt «re in duš nista mogoč; ne yo iaska ne gospodarska razorožitev. Skrajni čas ie- da se zrušijo moralne ograje med narodi, ki že sani; komaj čakajo, da se med seboj sporazumelo. Francija bo zmerom »rečna, če se ii bo ponudila prjlika za to. Takšna prilika bo nedvomno njena velika raz®tava. na katero bodo prišli zastopnik; vseh narodov. Vse to so osnovne smernice zunanje politike. ki jo skušani izvajali v rK>polnem so-•»faefn z ministrskim predsednikom in ostalimi člani vlade. Smotri t»» politike so eno5 stavnj in jasni. V«; želimo, da si ohranimo svoje dosedanje sporazume, da si oiačimo svoja dosedanja prijateljstva, da utrdimo mir. da prioomoremo k njegov; organizaciji i n k popuščanju vseobče napetost; na svetu. Prva obletnica fašističnega imperija Rim. 17. aiprjla.. br. Po vsej Italiji vr- velike priprave za proslavo prve obletnice ustanovrtve fašističnega imperija. Na univerzah l>o proslava že ob koncu meseca t. velikim; svečanostnui. r»ri katerih bodo rodbinam v Abesiniji padlih dijakov izročeno posef>n<' diplome tft odlikovanja. Glav- proslav« bo na sanrcr obletnico v Rimu. Pri tej' priliki bo tiidj velfka vojaška parada, pri kateri Ivo nastopno nad 100.000 vo_ Jakov, razni fa&ističm oddelki ter tud; 10.000 nto< nvičan oddelek novoosnovane dotnačjoske vojske v Abes^niji. »JUTRO« ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 19. IV. 1933. Sena v sodobnem svetu Ljubljanske visokošolke za svoj dom V četrtek zvečer so pod pokroviteljstvom Častnega damskega komiteja priredile v prostorih »Kazine« visokošolke prijeten družabni večer z akademijo in plesom. Rasen lepega števila profesorjev sta se večera udeležila tudi francoski in češkosl. konzul Vse je pozdravila v itmenu »Doma visoko-čolk« predsednica gdč. Vika Tauferjeva in se jiim v izbranih besedah zahvalila za njih naklonjenost in za razumevanje, ki so ga pokazali za težnje slovenske visokošolke. k? se mora brez javnih podpor sama po_ truditi, da zbere potrebna denarna sredstva za podpiranje tistih tovarišic. k; se posvečajo napornemu študiju, ne da bi jim sreča naklonila dostojnih sredstev za preživljanje. Družabni večer so naimreč visokošolke priredile v okviru svojeg-a društva »Doma vi-sokošolik« z namenom, da bi si pridobile nova sredstva za vzdrževanje svojega doma v Gradišču, ki so s:a z napornim delom pred leti opremile. Ta svoj skromnim dom, ki še nikakor ne zadostuje v6em potrebam slovenskih študentk vzdržujejo visokošolke brez izdatnejše javne podpore im so v glavni meri navezane na sredstva, ki jih zberejo same. Ker pa razne naibiralne ak_ arje že davno nimajo več tistega uspeha, kakor 90 sra imele nekdaj in se jim kdor le more najrajši; zvito umakne, so ubrale visokošolke drago, primernejšo pot. Z akademijo jim je to delno tudi uspelo, a ven- dar ne toliko, kakor lani. ko je bil_ gmoto uspeh vendarle izdatnejši in jim je bilo mogoče, da so v svojem domu z zbranimi sredstvi povečale število stanovalk. S tem se seveda še nikakor niso tako približale svojemu cilju, postavitvi lastnega doma. ki bi ustrezal stvarnim potrebam, zato ie bil vsekakor na mestu a-pel predsednice Tau-ferjeve na vso slovensko javnost, naj bi pomagala njih prizadevanju s tem da bi gij prizadevala pridobit,- za njiih teetnje in potrebe javne im državne podpore. Kar pa se je m tej prireditvi, kj je brez dvoma vsestransko dobro usipela moralo pozornega, nepristranskeoa opazovalca nekako tli je' dojimiiti. je dejstvo. _ k; ga nikakor ni tajiti, naimreč. da je bilo opaPlamen« je ljubezen, ki zatli in se vžge med Bazilijevo (Primožič) in mlado ženo Silvano (Gjungjenčevo) in njegovim sinom iz prvega zakona Donellom (Gostič). Spoznanje te pregrešne ljubezni, kateri ee je vdala Silvana povzroči nenad« no Bazilijevo smrt Sprdčo tega pride tajna ljubezen na dan in Silvana se mora zagovarjat; pred klerom, obtožena je, da je s pomočjo tajnih urokov očarala Donella. Glasba je pi6ana, v arhajskem cerkvenem slogu, ter vsebuje nadvse učinkovite pevske partije. Dirigent: Štritof, režiser prof. 0. Šest. Gostovanje znamenitega nemškega umetnika Alberta Bassermanna in njegove dunajske skupine bo 28. t. m- v operi. Izva« jali bodo Lessingovo klasično igro »Nathan der Weise<£. Bassermanna štejt-ino med nrj-večje umetnike, njegov sloves je razširjen po vseh kulturnih državah. Našemu občinstvu je znan iz raznih filmov. Umetnik je bil dolga leta lastnik Ifflandovega prstana, ki ga podelijo soglasno največjemu dramat-6kemu umetniku. Bassermann ga je nataknil pokojnemu Moi66iju, ko je ta umrl. S tem je izkazal svoje veliko spoštovanje pred umetnostjo umrlega igralca. Basser« mann je največji živeči umetnik-realist, v mladosti se je moral težko boriti, da se je uveljavil kot igralec te smeri, on velja kot njen utemeljitelj na nemških odrih. Njegovo človeško globoko prečutene kreacije so enkratne umetnine in spadajo med največja umetniška doživetja, kd nam jih more nuditi gledališče. Postani in ostani član Vodnikove droibe! a Vsemogočni je poklical v večno življenje našo predobro ženo, mater in sestro, teto in svakinjo, gospo Josipino Kalan roj. Dežman soprogo nadučitelja v pokoju dne 18. aprila ob tričetrt na 6, prevideno s sv. zakramenti. sv. zakramenti, v 67. letu starosti. Pogreb bo v torek 20. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Kranju. STRUŽEVO, 18. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI 3nserirajte v >{futruon