33. štev. V Kranju, dne 14. avgusta 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi list.
Stan« za Kranj s dostavljanjem ca dom 4 K, po poŠti sa celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, sa druge drsale stane 660 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brec istodobne vpoSiljatve naročnine se ne osira. — Uredništvo in uprav-n iS t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer 1
Inserati se računajo sa celo stran 60 K, sa pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje sa petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Mladina — naprej!
Zgodovina prejšnjega stoletja nam kažp, da so se vseh modernih idej svobodomiselnosti io napredka najprej poprijeti dijaki, ki so se v svojem mladaniškem ognju večkrat tudi žrtvovali, da so naprednim idejam pripomogli do zmage. Malo je le oseb, ki so, boreč se na barikadah dunajskega mesta, priborili avstrijskim narodom ustavo, in veselje je gledati takega starčka, s kakim ognjem pripoveduje o teh zgodovinsko tako pomembnih dneh.
Mladina — naprej! je tudi geslo sedanjih dni. Z vso strastjo so se klerikalci vrgli na to, da bi dobili v svoje roke mladino, da bi jo mogli pripraviti za bodoče borilce in borilke za klerikalne namene. Povsod snujejo mladeniška društva, Marijine družbe so jim cerkvena bratovščina, ki služi v posvetne namene, oni ustanavljajo telovadna društva, izdajajo list <Mladost» za kmetsko in obrtno mladino, snujejo že list za srednje?e'ce, visokotolce pa duševno in gmotno podpirajo na vse mogoče načine.
Zato nas pa toliko bolj veseli dejstvo, da se je zadnjih par letih začelo tivahaeje mladinsko gibanje tudi ? naprednih vrstah. Pravkar ustanovljeno gorenjsko ferijalno društvo <Vesno» pozdravljamo z največjim veseljem in samo želimo, da bi besede, izgovorjene na ustanovnem občnem zboru, prav kmalu prešle v dejanje. Koliko občin je na Gorenjskem, kjer ni dovolj izobraženih naprednih mož, da bi mogli vspetao delovati za narodno omiko. Važa pot, akademiki, bodi v prvi vrsti v te občine! Mnogo dela vas čaka v Bohinja, v Kropi in Kamni gorici, v cerkljanski, šenčurski, smleški občini i. t. d. Tu ustanavljajte knjižnice, prirejajte poučna predavanja, hodite od hiše do
PODLISTEK.
t Dr. Anton Arko.
Neizprosna smrti Pa si posegla enkrat v vrsto svojih nasprotnikov, ki bi te radi spravili s sveta; pa zmotila si se, menila si mene, a ugrabila si tovariša. Pred desetimi dnevi stala sta si nasproti ob moji postelji in takrat sem opazil, da bi ti bil moj rdečeličen in vesel tovariš bolj povšeči nego jaz. «Kaj mi bo to, suho revše? Saj mi bo delalo še konkurenco, dočim se z onim drugih prijateljem Antonom pač lahko postavim Se na onem svetu.* Samo eno mi je žali Da nisem svaril prijatelja Antona, ko me je zapuščal, pred tvojo grdo nakano. Po «rajbnsku» bi ti jo bil zarobil, da bi se ti bile zrahljale vse kosti, da bi jih na mogel nabrati noben anatom na žico.
Zdaj pa k Tebi, tovariš moj in prijatelj Antoni Da si se rad in pridno učil, si pokazal s tem, da li dosegel dostojanstvo doktorja vsega zdravilstva na dunajski univerzi ob času, ko je njena medi* cinika fakulteta slovela Sirom celega sveta. Usoda Ti ni mehko postlalal Trdo si se imel boriti i vsakdanjim življenjem, a premagal si vse težkoče in konečno izšel is tega boja zmagovit, celo le, ko Te je kruta in težka bolezen položila na postelji da je celo kliniaki profesor dr. Drasche te obupava! nad Teboj. Ko se Ti je pridalo na kliniki obračati m halja, poslali so Te odtod v Gtečhcn-
hiše, od vasi do vasi in pokažite, da poznate tok časa.' Kar je mož v naprednih vrstah, vam bodo šli na roko. O tem bodite prepričani.
Se večjega pomena je ustanavljanje sokolskih društev. Jutri bo starodavni Kranj zrl v svoji sredi ponosno stopajoče junake v rdečih srajcah. »Gorenjski Sokol» v Kranju je dolgo sameval na Gorenjskem. Toda v zadnjih letih se mu je pridružilo naenkrat večje število novih bratov, enakih v duhu in mišljenju. Jesenice, Javornik, Tržič, Radovljica in Skofja Loka bodo poslali cvet svoje mladine, da pokažejo, koliko šokolskega duha tiči v njegovih vstah. Tu bo zbrana gorenjska narodna armada, zdravo telo v zdravi duši, pripravljena vsak čas, da brani narodnost, napredek in svobodo. Vedno bolj se Urijo sokolske viste, vedno krepkeje se dviga duh sokolstva. Trezna mladina s eokolskimi ideali, ta nas navdaja z upom, da kljub vsem črnim oblekom, ki hočejo pokriti našo lepo gorenjsko zemljo, vendar ne smemo obupati nad bodočnostjo te krasne zemlje.
Mladina — naprej! Cesa bije boj med lučjo in temo tako srdito, da skoro hočejo oni a gc v a ti napredne vrste, stopi v bojno vrsto ti, slovenska mladina, sveža, krepka, polna navdušenja! Visoko dvigaj svojo narodno zastavo, brani jo pred temnimi napadi in izidi zmagovalna iz boja. Mladina, ti naš up — naprej 1
Gospodarski del, s
□□□ □ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
4. Nasprotniki Smithovega z i s t e ni a.
Med nasprotnike Smithovega zistema prištevamo poleg zastopnikov socijalizna in moder-
nih narodno-gospodarskih šol, o katerih bomo govorili v posebnih poglavjih, zlasti S i srn on-d i j a z njegovimi pristaši (fil an tropi ali pesimisti) in Friderika -Lista, 06 'a novejšega carinsko-varstvenega zistema.
Simonde de Sismondi (roj. 1773, u. 1842) je med prvimi spoznal večkrat nevarne posledice nekaterih Smithovih naukov in jih zato pričel pobijati. Glavna načela njegovega največjega dela: »Nouveause principes d économie politique" (Nova načela politične ekonomije) 1. 1819 so ta-le: S popolno svobodo* v obrti in trgovini se pač silno množi bogastvo, ki po Smrthu obstoji v dobrinah, ki imajo menjalno vrednost, toda Smith in njegovi pristaši se niso brigali zato, kako ne to bogastvo med ljudstvo razdeli. Kaj pomaga vse ogromno bogastvo, ki je le v rokah posameznikov, ko na eni strani gospodujeta preobilica in ošabnost, na drugi pa beda in zločin! V narodnem gospodarstvu je treba tudi predvsem gledati na to, da se ljudstvo fizično in nravno srečno razvija, da je bogastvo kolikor možno enakomerno razdeljeno med posameznike. Velika konkurenca med producenti je uzrok strašnim krizam in bankerotom, uničenju manjših obratov, ki ne morejo uspešno tekmovati z velikimi, brezposelnosti in delavski bedi. Vender pa je spoznal Sismondi, da se imajo velikanski napredki zahvaliti prosti konkurenci in veleindustrlji, zato ne zahteva, da se ti činitelji odpravijo, temveč zahteva le, da se država zavzame za mali obrat sploh in za malega zemljaka, da ga varuje pred napadi veleposesti in velekapitalizma.
Angleška ima tako ugodno lego, da je kmalu prevzela svetovno gospodarstvo v svoje roke. Velika množina železa in premoga je bistveno pripomogla k temu. Zato se je kmalu otresla industrijskih varstvenih carin. Seveda ji je bilo sedaj mnogo na tem, da bi svoje industrijske izdelke nemoteno, carine prosto izvažala v druge države, istotako pa uvažala tuje surovine. Angleški narodnogospodarski pisatelji so pospeševali svobodno trgovino v teoriji (gospodarski libe-beralizem). Toda premoč angleške industrije
berg, pa — brez denarja in brez nakaznice, kdo bo sate plačnik. Prav lahko si predstavljam, kako si se ustrašil, ko so Ti prezentirali dotični račun. In ker si v mladih letih okusil težavni položaj ubožnega dijaka, si pozneje, ko je Tvoje delo nosilo sad, prav rad obrnil nekaj tega sadu v podporo ubožnemu dijaštvu. Podpiral si svojce, skrbel za mlade, nadarjene in pridne dečke svojega sorodstva* da si jih pomaknil na višje stališče izobrazbe, s katerega bi si pozneje sami mogli romsgati naprej, Bil si zvest in veren podpornik « Dijaške kuhinje* v Kranju, od jeseni 1. 1894 do danes in si končno volil se izdatno vsoto za ustanovitev dijaške ustanove. Bil si odkrit tovariš svojim stanovskim kolegom, pomagal si rad povsod, kjer si le mogel, in zato Ti ostane med nami vsemi za vse čase ohranjen časten spomin! Edv. davnih.
Puilco.
Ne vstraši se, ko burja hrastje vije,'
po hudi uri solnce sije* —
# # *
Sedaj nastopi premirje .. ,
• * *
Kaj čuda je, da dvoje rib in hlebov pet, nasitilo je tisoče ljudi, saj danes Še od čudežev se teb, gospodov črnih tisoči žive.
Karel Havliček.
Pogovor dveh Nemcev«
•Frankfurter Zeitung*, ki izhaja v franko* brodu na Pruskem, je nedavno objavila razgovor dveh mož, eden je bil inženir, drugi pa pravnik i- toraj iz vrst, ki se jim navadno pravi •inteligenca*.
•Sentimentalnost, nič druzega kakor nemška sentimentalnost*, je pravil inženir. «Nemci smo Se vedno preveč obzirni. Ako so že Poljaki naš) no* prijatelji, in to so, moramo jim toliko škodovati, kolikor le moremo. Samo sredstva k temu morajo biti prava; na drugo se ni treba ozirati.*
<A kaj pa pravna država P» je rekel sodnik.
•Saj vi, pravniki, pravite, v vojni molčijo za* koni. Med Poljaki in Nemci vlada sedaj vojno stanje — toraj velja vojno pravo.»
•Ali Poljaki so vendar pruski državljani tako kakor ml Kako moramo mi nemški Prati napovedati vojno poljskim Prosom?«
•Obtožujejo nam gradnjo naše narodne države, sanjajo o poljski državi, ki bi mogla postati šele takrat, ko bi bila nemška drŽava razdejana.*
•Govorite kakor madžarski Šovinist* Ako je hotela Prusija biti narodnostno enotna država, ni smela pogoltniti Poljakov. Kaj pa socialisti, kaj pa oni ne sanjajo o državi bodočnosti, ki se more uresničiti samo takrat, ko bo nSinjen prevrat našega državnega in družabnega roda? Moremo 11 jih zato postaviti izven zakona t1
je v drugih drŽavah, kjer se je pričela industrija uspeineje razvijati, porodila najprvo nasprotje pri nekaterih narodno-gospodarskih pisateljih, ki so oznanjali varstvo domače industrije. Tak nasprotnik proste trgovine in industrije je bil Friderik List, eden najznamenitejših nemških nacijonalnih ekonomov, ki je vse svoje delovanje posvetil edinstvu nemške države v gospodarskem in političnem oziru.
Friderik List (roj. 1789 v Reutlingenu na Virtemberškem, umrl 1. 1846 v Kufsteinu na Tirolskem) je predvsem zastopnik narodnega zistema v nasprotju s kozmopolitičnimi nazori Smithovcev. Iščoč v narodnem življenju zakonov gospodarskega razvoja je prišel List do povsem novih gospodarskih nazorov. Te svoje nazore je razvil poglavitno v svojem izvirnem delu »Das nationale System der politischen Ökonomie", ki je prvikrat izšlo 1. 1841 in rioživeio več izdaj. Naj-bolja je sedaj Ehehergova izdaja iz 1. 1883 s historično-kritičnim uvodom. To delo je prevedeno skoro na vse moderne kulturne jezike, zlasti so se pa zanj zanimali Rusi in Madjari.
List je poudarjal zlasti, da mora vsak narod stremiti za tem, da se kolikor možno gospodarsko ojači, zato mora skrbeti, da se razvijejo kme tijstvo, trgovina in industrija. Napačno je kozmo politiško Sraithovo načelo: .Vsak narod naj se poprime tiste produkcije, za katero je najbolj sposoben, one vrste produkcij, katere drugi narodi ceneje izvršujejo, naj si pa pridobi potom izmenjave," kajti narodna kultura se more le tedaj popolnoma razviti, ako obstoje vse vrste produkcije harmonično druga poleg druge. »Narod, ki se peča samo s kmetijstvom", pravi List, »je človek, kateremu pri raaterijalni produkciji manjka ene roke". Bogastvo posameznih narodov ne obstoji v dobrinah, ki imajo menjalno vrednost, temveč v produktivnih silah narodovih, zato mora vsak narod žrtvovati menjalne vrednosti, da povzdigne produktivne sile, »delovna moč je največja glavnica kakega naroda".  Ker more le narod biti predmet narodno - gospodarske vede in |ker se narod bistveno razlikuje od posameznikov, mora tudi politika narodnega gospodarstva biti različna od gospodarstva posameznih oseb. Človek je umrljivo bitje, narod je večen; zato pa mora narod v sedanjosti prenesti tudi marsikatere žrtve, da more v bodočnosti priti do popolnega razvoja. Ooklei narod živi v navadnem ali poljedelskem stanju, tedaj ne rabi nobenih varstvenih carin, zanj je ugoden prost promet; ako se pri narodu pričenja razvijati obrt, država ne sme pripustiti, da uniči razvita tuja industrija domačo, tedaj je na mestu 2 istem varstvenih carin. Ako se pa domača industrija tako ojači, da more uspešno ■tekmovati s tujo industrijo, tedaj ne potrebuje več zakonskega varstva po carinah, takrat nastopi zopet čas za svobodno trgovino.
Listu se ni dobro godilo v domovini, za koje gospodarsko in politično osamosvojo se je trudil vse svoje življenje. Moral je celo v ječo, večkrat je iskal zavetja v inozemstvu, bil je dalj časa v Ameriki, kjer je spoznal popolnoma novo gospodarsko Življenje, toda njegove ideje vedno bolj prodirajo, in danes se List slavi na vseh katedrih kot eden prvih nacionalnih ekonomov. Jako lepo
Erimerja Vuič v svojem delu srbske razmere z istovimi nauki in pravi, bodreč svoje rojake k gospodarski samostojnosti: »Do danas su jezik, piesme i tradicije narodne učinile svoju dužnost, ali to za današnje vreme več više nije dovoljno. Život naroda drži se i podiže danas samo na privredi (gospodarstvu) nje-
«Jaz bi jih postavil I»
•Dobro! Kaj pa ostali neprijatelji države? Kot tak bo smatran itak že skoro vsak — cen* trum, demokratje in svobodomisleci. Hočate postaviti izven zakona vse razen konservativcev in narodnih liberalcev? (Stranke v nemški državi.)*
•Hočete me privesti ad absurdum. Kaj mar naj pruska država kapitulira pred Poljaki? Saj doslej ni nič pomagalo, karkoli se je pod-vzelo proti Poljakom. Sedaj se začenja v resnici in jemlje se jim zemlja, da bi se na njej utaboriii NemcL >
•Kaj pa, če tudi to ne bo pomagalo? Ali res verjamete, da bodo mogli z nakupovanjem posestev razlastiti Poljake? Koliko milijard bi potrebovan, da bi razlastili tri miljone seljakovP
«Toraj jih morajo izgnati brez nagrade škode. Pruska drsava vendar ne more kapitulirati pred svojimi neprijatelji.»
«A kam pa jih naj poženejo ? Poljaki ostanejo vendar le potem ...»
«Potent jih pa morajo ubiti. Pruska drŽava ne sme kapitulirati •..»
Za kratek dat.
Cena večerje. »Kaj pa imate vi vojaki, za večerjo?" vpraša radoveden človek vojaka. — »I kaj," se odreže ta, »zvečer pritisnemo trebuh k peči in pogrejemo tisto, kar smo jedli opoldne."
govoj a rie više na ratu (vojski), otmici i goloj poiitičkoj borbi. Tek. kao što List uči, privredna nezavisnost naroda daje prave mo-gučnosti poiitičkoj samostalnosti narodnoj i tek razvijeno osjeéanje privredne zajednice interesa jeste prava zaloga močnoga i pravog osječanja narodnoga jedinstva". Umestne besede, ki veljajo istotako za nas Slovence!
Zastopnik zistema varstvene carine je bil tudi Carey, ki je pa sicer Smithov pristaš. (Glej Str. 251). Dalje prih.
*   * *
Tedenski sejem v Kranju dne 10. avgusta 1908 Prignalo se je — konj, 180 glav domače goveje živine, 14 glav hrvaške goveje živine, 10 domačih telet, — hrvaških telet, 97 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68-—, na polovico 100 kg K 60—, za pitanje 100 kg K 56*—, kumerni 100 kg K 38 Pšenica K 1150, proso K 9 —, rž K 1050, oves K 950, ajda K 10—, repno seme K 70—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za ^0 kg.
Sprejem učencev v kmetijsko iolo na Grmu
Novo šolsko leto se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu z mesecem novembrom 1.1. Prošnje za sprejem, ki morajo biti lastnoročno pisane in kolkovane s kolekom 1 K, je poslati vodstvu do 6. septembra t. 1. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 5 deželnih štipendij. Učenci z ustanovami imajo hrano in stanovanje brezplačno. Plačujoči učenci plačujejo za brano po 80 h na dan in stanujejo brezplačno v zavodu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dorršeni ljudski šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričavaio županstva in župnega urada o lepem vedenju. Prošnji za sprejem proti plačilu je pride* jati obvezno pismo (reverz) starišev, ozir. varuha, da plačajo vse stroške.
Dobavni razpis. C kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1909 razne oblačilne in opravne predmete iz usnja za vojaško opravo. Vsak obrtnik se more ali kot član kako obrlne zadruge ali pa kot član zadruge osnovane na podlagi gakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. It. 70 (produktivne zadruge) vde-ležiti dobave, v obeh primerih pa mora posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je najkasneje do 7. septembra 1908 do dvanajste ure opoldne vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, v katere okolišu ponudnik prebiva, na Kranjskem torej pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in seznam predmetov ter cen so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnj teden.
15. avgusta. — 1760. Friderik II. premaga Lavdona pri Liegnitzu. — 1769. * Napoleon I. — 1771. * Pisatelj Sir Walter Scott. — 1799. Avstrijci zmagajo v bitki pri No vi ju. — 1808. * Pesnik dr. Jernej Levičnik v Železnikih. —- 1814.
V Rimu obnove inkvizicijo. — 1844. * Pisatelj Mihael Lendoviek v Rogatcu. — 1847. Pisatelj Janez Skuhala pri Sr. Tomažu pri veliki Nedelji.
— 1893. t Pesnik France Gestrin v Ljubljani.
16. avgusta. — 1717. Princ Evgen Savojski premaga Turke pri Belem gradu. — 1773. Papež Klemen XIV. razpusti jezuitski red. — 1784. Na Dunaju otvorijo občo bolnico. — 1815. * Pisatelj Jernej Dolžan v Križih pri Tržiču. — 1832. * Nemški fiziolog in rao Iroslo vec Wundt. — 1840.
* Pesnik Janez Vesel v Mensjišu. 1870. Nemci premagajo Francoze pri Marsla Touru.
17. avgusta. — 146. pred Kristom Rimljani razdenejo Kartagino. — 1699. * Botanik Inssien.
— 1812. Bitka pri Smolensku. — 1873. * Pisatelj Janez Baloh v Šiški.
18. avgusta. —■ 1717. Belgrad se vda Avstrijcem. — 1765. f Franc Štefan, me ž cesarice Marije Terezije, v Ioomostu; Jožef II. postane sovbrhr.
— 1818. * France Malavasič v Liubljani. —1830.
* Cesar Franc Jožef. I. — 1830. * Pisatelj Jernej Križaj-Severjev v Orehku na Notranjskrm. — 1855,
V Avstriji sklenejo konkordat. — 1870. Nemci premagajo Francoze pri Gravelotte in začno streljati na Strafiburg.
19. avgusta. — 17. pred Kristom. f Pesnik Publij O vidi j Naso. — 14. po Kristu. f Cesar Avgust — 1691 Avstrijci premagajo pod poveljstvom Ludovika Badenskega Turke pri Slankamenu.
1780 * Francoski ljudski pesnik Beranger. — 1828. * Skladatelj Anton Nedved v Horevicah na Češkem. — 1878. Avstrijske čete zasedejo Sarajevo.
20. avgusta. — 1460. V Oberlahosteinu odstavijo nemškega kralja Venda I. (kot češkega kralja Vencía IV.). — 1639. + Pesnik Martin Opitz v Gdanskem. —- 1819. f James Walt, inženir, iz-najditelj današnjega parnega stroja. — 1823. F. A. Brockhaus, ustanovitelj konverzacijskega leksika. — 1864 f Modroslovec Schelling. — 1877. f Pisatelj Jožif Premru v Gradcu.
21. avgusta. — 1810. Bernadotte postane švedski prestolonaslednik. — 1820. * Fizik John
Tvndab. — 1830. f Pesnik Janez Dragotin Šam-perl. — 1838. f Pesnik Ad. v. Chamisso. — 1866. t Naravoslovec Henrih Trejer v Ljubljani.
22. avgusta. — 1490. Cesar Maksimilijan I. zopet osvoji Dunaj. — 1803. * Pisatelj pater Plači.1 Javormk v Trsteniku. — 1850, f Pernik Nikolaj Lenaa. — 1864. Genfska konvencija v svrho po-lajšanja vojnega zla; 1. 1868. so to konvencijo tudi raztegnili na pomorske vaje. — 1891. ČPški pisatelj Jan Neruda.
Gradovi prihodnjega tedna:
15. Vel. Šmaren, Milvana. Dragomir, Lobeslav; 16. Branisiav; 17. Liberat, Davorad; 18. Helena, Zelimir, Branislava; 19. Ludovik Tol., Zlatica t 20. Bernard, Kronoslav, Zor ca, Boris; 21. Ivan Fran , Joko, Zelidrag; 22. Timotej, Ostrivoj.
Umetnost in književnost
□ □□□
Tujski promet in strokovni Ust «Pronot in gostilna*. Te dni je minister dr. Gessman s celim spremstvom prepotoval z avtomobilom Tirolsko od severa do juga ter tam sprejemal različna društva in druge interesente za tujski promet.   Kakor se kaže, se hoče vlada z vso silo vreči na tujski promet. Zato govori posebno dejstvo, da so postaviti letos pol milijona kron za podpiranje tujske prometa v državni proračun. Govori se, da se ta svota prihodnje leto že podvoji.  Mi Slovenci moramo pazili, da tudi mi od teh državnih podpor dobimo primerni delež, ker so naše dežele za to ravno tako prikladne kakor Tirolska. Te državne podpore bomo pa dobivali le, ako bomo organizirani in ako bomo imeli društva in ljudi, ki so sposobni za tujski promet kaj napraviti. Zato moramo bili hvaležni deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki že tri leta marljivo organizuje tujski promet na Kranjskem in je tudi v tesni zvezi z deželno zvezo goriško. Posebno pozornost pa zasluži strokovni list «Promet in gostilna*,  ki vsa ta prizadevanja podpira. Dosedaj iz>šle Številke so — kar se tiče strokovnih Člankov in izvirnih ilutracij — prineslo toliko zanimivega, da moramo ta list toplo priporočati ne samo tistemu, ki se strokovno zanima za promet, temveč sploh naši inteligenci. Letna naročnina znaša le 5 K. List izhaja kot mesečnik in se naroča pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani.
Dopisi.
Loške novice.
— Bojkot so začeli izvajati klerikalci proti naprednjakom na celi črti. Pridružili so se jim pa se drugi ljudje, katerih imen še ne označimo danes, zaradi tega. ker upamo, da se bodo v kratkem premislili. Zbirajo se na raznih straneh neki potujoči pevci, ki snujejo skupno zarote proti loškim trgovcem. Posebno navdušen je neki gostilničar, ki se je priklopi! tem pevcem samo zavoljo tega, da bo odvzel krčmarjem vse loške okoličane, ker •imajo drugi že itak dosti premoženja*. N> se pa treba tem pevcem še veseliti prezgodaj nad to izvrstno «pretuhtano» mislijo, ker pravila tega društva še niso potrjena; sploh imajo pa premajhno gostilniško sobo, da bi se spravilo vanjo toliko ljudi, kakor se jim je obetalo. V zadnjem slučaju bi jim priporočali, da si sezidajo v Loki drugi hotel •Union*, kjer bi bilo dovolj prostora za te «loik8 isveličarje*.
— Jako potuhnjeno se plaši tu po Loki neki Daničar, ki hodi svojo smolo prodajat tudi po selški dolini. Zadnje čase zgleda nekoliko bolj klavrn; ne vemo, ali je bolan, ali pa se mu je začela oglašati vest, ker je za neko štipendijo prodal svoje prepričanje. Dobro bi bilo takemu •Arharju* stopiti nekoliko na prste.
— Loški Šinkovec ni mogel mirovati prej, da se je sam prepričal, kako so bili kaj loški peki zadovoljni s «Cuki». Revež je letal okrog vseh pekov in jih izpraieval, koliko kruha so prodali pretočeno nedeljo. Sedaj bi mu pa se svetovali, da bi šel še nekoliko okrog gostilničarjev, ti bi mu gotovo tudi označili cene, po katerih so morali prodajati jedila in pijačo.
— Kruta smrt nam je pobrala zopet enega zavednega moža. Po kratki bolezni je umrl v torek zjutraj v Leoaišcu v Ljubljani tukajšnji okrajni zdravnik dr. Anton Arko. Bil je zvest prista« narodno-napredne stranke. — V sredo popoldne so prepeljali pokojnega na tukajšnje pokopališče. N. v m« p. I
Kranjskim meščanom 1 Someščani! One iS. avgnsia pribite is vseh kraje? gostje ogledat si prave sokoldko delo, pomagajte nam tndt Vi, da )ih dostojno sprejmemo. Okrasite val svoje bile 1 narodni«! lastavaMi, drugi« aa-atavam naj ta dan ne bo prostora. Ino* iioa raa hiš pUpiiAjočih zastav naj priča dragim gosto«, da jih sprejemamo i odprtimi rokami in odprtim srcem. Na idar,l
I. prlloáa „Goren)cu" Íl 33 iz 1.1908.
V Branju, dne 14. avgusta 1908.
V prihodnjem zasedanju delecacij nameravajo baje nekateri ogrski poslanci inlerpclirati vlado, zakaj se ne vpelje v Bosni in Hercegovini ustava, ko je vpeljana na Turškem. Da se izogne neprijetnim debatam, je vlada baje sklenila, da sama vpelje deželni zbor za Bosno in Hercegovino. Načrt konstitucije je baje že izdelan. Ce je le res.
V lila je angleški kralj Edvard obiskal cesarja Franca Jožefa.
V srbski sknpičini so bili v pondeljek burni prizori. Na dnevnem redu je bila trgovinska pogodba z A v tr o-Ogrsko. Nacionalistični poslanec Skorič je očital vladi: «Paš;čevo potovanje na Dunaj leta 1906 ni imelo namena, nakupiti perila, ampak s pomočjo tuie države prekucniti srbsko vlado. S tem je Pašič zagrešil enako izdajstvo, kakor leta 1885 s Suknarevom. Po novem zakonu bodo avstro-ogrski carinarski uradniki pobirali od srbskih meščanov davke v kronski veljavi in Srbija bo na desetletno suženjstvo izročena Avstro-Ogrski. Staroradikalec Drago vi d je zahteval besedo za osebno opombo. Nacionalisti so mu klicali: «Molči, pandurl* Gjorgjevic je klical: <S parceliranjem gozdov si prišel v skupščino 1» Drago v ic je mislil, da mu je Gjorgjevic zal uči! besedo «pan-dur» v obraz, pa je zavpil: <Ti še za babo nisi dober 1» Nacionalisti so na te besede planili kvišku in so z velikim hrupom zahtevali, naj jih prekliče. Ko je to storil, so zahtevali, naj še prosi za odpuščen je. Hrup je bil tak, da ni bilo razumeti besede. Predsednik je prekinil sejo. Učni minister Ni koli 6 je očital Dragovicu njegove nndostojne besede. V tem hipu je priskočil Gjorgjevic in je dal Drgo-viču nekoliko zaušnic. Ko je prihitelo več staro-ridikalcev, so nacionalisti pograbili za stole, Dra-govič pa je hotel potegniti nož, toda njegovi somišljeniki so ga odpeljali. V dvorani se je še nadaljeval pretep nekaj minut.
Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstrijo je bila včeraj sprejeta v srbski skupščini s 70 proti 56 glasovom.
Mornarji so se april na nekem angleškem razdirala? torpedov, kn so imeli pomorske vaje pri Grantonu v Firth <>f Fortb. Ker so vos tmsrc dobivali premalo hrane, so pometali topniško orodje in signalne knjig * v morje. Zaprli so jib.
Kitajska vlada je sklenila, poslali vsako leto 109 dijakov na nauke v Ameriko.
Portugalsko vojno lodiiče v Lizboni je obsodilo pet seržantov, ki so bili meseca januarja zapleteni v revolucionarno gibanje, vsakega na tri leta zapora v trdnjavi in potem na tri leta pro-gnanstva. Dva seržanta sta bila oproščena,
Na španskem parobreda Oolonrlrina, ki staži osebnemu prometu v notranji madridski luki, se je v nedeljo razpočila bomba, vsled česar so bile tri osebe ranjene. Dve osebi so zaprli, pa so ji kmalu zopet izpustli. Žalostno, a obenem zanimivo je, da je v najbolj katoliški in klerikalni deželi največ atentatov z bombami in peklenskimi stroji.
Angleški kralj Edvard je v torek v Kron-bergu obiskal nemškega cesarja V»Lema. O tal je tam en dan.
Smrtna obsodba se je v nedeljo v Barceloni izvršila nad znanim «anarhistom» Rullom, ki je policiji služil za vohuna ter je v Barceloni izvršil celo vrsto atentatov.
I. ilot gorenjskih sokolaklh društev se vrši v Kranju dne 15. avgusta t. I. Spored: 1. Sprejem došlih društev pri jutranjih in dopoldanskih vlakih. 2. Ob pol 7. uri zjutraj vežbanje redovnih vaj. 3. Ob 7. uri tekmovalna telovadba. 4. Ob pol 9. uri skušnje za popoldanski nastop. 6. Ob 11. uri izprevod in pozdrav Sokolov pred mestno hišo. 6. Ob 12 uri ►kupna kosila. 7. Ob pol 4. uri popoldne javna telovadba: a) nastop ženskih oddelkov: Vaje z obroči; b) nastop deškega na* raščaja: Vaje s palicami v dvojicah; c) nastop Članstva: 1. proste vaje. 3. orodna telovadba. 8. Nastop gostov in vzornih vrst. 9. Ob 6 uri ljudska veselica. Vstopnina: K tekmovalni telovadbi in skušnjam 20 vin. K javni telovadbi! Sedež na glavni tribuni 3 K, na stranskih tribunah 2 K, stojišče 1 K, dijaki in otroci 50 vin. K ljudski veselici 20 v., Za dijake in otroke 10 vin. Pri izkušnjah izprevodu. obedu, javni telovadbi in ljudski veselici svira celjska »Narodna godba*. Bratje Sokoli! Prijatelji sokolstval Prihitite dne 15. avgusta v Kranj na prvi praznik gorenjskih Sokolov. V slučaju skrajno neugodnega vremena se vrši I. zlet prihodnji dan dne 16. avgusta 1908.
Gorenjska sokoiska društva,
Novičar.
Oiobna Veli Tukajšnji okrajni živinozdravnik, g. Anton Korošec, je imenovan višjim živinozdrav-mkom.
Novi postaj ena čelnik na Jesenicah. Z deznisko ministrstvo je imenovalo postajenačelnika na Jesenicah g. Viktorja Ječmineka, ofcijala drž. železnic in postajenačelnika V Lescah. Upamo, da g. Ječminek ne bo hodil pota svojega prednika.
t Dr. Anton Arko. Popolnoma nepričakovano je nas zadela vest, da je v Ljubljani v «Leonmumu»
preminul v 61. letu naš priljubljeni deželnn-okrožni zdravnik v Skorji Loki, g. dr. Anton Arko. Minuli petek se je še vesel izprehajal po Skofji Loki, v soboto ga je napadla bolezen, katero je imel v grlu, ki ga je pa v ponedeljek položila na smrtno postelj. Dr. Arko je bil rodom Ribničan, toda od nog do glave Ličan. Skoro trideset let je služboval kot okrožni zdravnik, bil več let marljiv načelnik škofjeloški narodni čitalnici in član občinskega odbora. V zadnjih letih se je odtegnil političnemu življenju in se posvetil le svojemu poklicu. Dr. Arko je bil še samec, zelo prikupljivega, veselega, a resnega obnašanja. Pokojnik je bil eden prvih zdravnikov, ki je oddajal svoja sodno-zdravniško mnenja in izjave v slovenskem jeziku in s tem bistveno pripomogel k pospeševanju slovenskih sodno-zdravniških izrazov. Vsled svoje vestnosti, natančnosti in človekoljubnosti je bil rajnik splošno znan in čislan. Vsi obžalujemo izgubo tega odkritosrčnega in plemenitega zdravnika ter meščana. Izpričevalo njegove plemenitosti je niegov blago-dušno izvršeni testament, ki bo olajšal in potolaži njegove po večini revne sorodnike. V zadnjem volilu se je spomnil vseh svojih sorodnikov, revežem v Skofji Loki je daroval 2000 K, revežem v Ribnici pa 1000 K, L5-cbner-Maserje vi ustanovi 500 K, gasilnemu društvu v Skofji Loki 400 K in slednjič je založil za dijaško ustanovo 18.000 K. Slava njegovemu spominu I
0 novem savskem mostu v Kranja. Gradnja savskega mosta vrlo napreduje. PrevmatiČni temelji vseh treh srednjih stebrov so bili postavljeni že prejšnji teden, tako da bodo gotovi skoro že vsi stebri. Prvi steber pri mestnem obrežju stoji na skali (konglomeratu) 370 metrov pod vodo. Ves temelj se je moral razstreliti v kesonu z dinamitom. — Drugi, srednji steber, je 4 50 m in tretji 6*50 m pod vodo globok, oba imata temelj na skali. — Za prvi dve razdalji sta postavljena provizorična lesna loka in tedaj se že lahko natanko vidi, kako bo izgledal novi most. Kakor se je dosedaj delalo, bi se bil most do predpisanega termina, t. j. v decembru tega leta, izročil prometu. Pri izkopavanju temelja ha desnem obrežju pa se je dognalo, da se pritiskajočo vodo ne more obvladati tudi z največjo upornostjo. Pritisk vode en meter pod vodo znaša po od-merjenju 800 tisoč litrov v sekundi. Ker so tla na tem mestu sestavljena tako, da ne dopuščajo nikagega drugačnega temelja, tedaj se je odločilo, da se tudi ta temelj postavi prevmatično, in sicer z dvema kesonoma. Troški se bodo vsled tega zvišali za okroglo 70.0C0 kron in je ministrstvo za javna dela taiste pred* nekaj dnevi odobrilo. Temelj bodo morali kopati morda celo čez 7 metrov globoko pod vodo, dokler ne pridejo do skale. Zgradba, montaže in ponižanje obeh ke» sonov, ki bodo zopet postavljeni v betonsko-že-lezni konstrukciji, Čeprav se stavb no podjetništvo Oartner trudi z največjo energijo, bodo vendar zahtevali najmanj tri mesece časa. Posledica je sedaj, da bo novi most dograjen šele v aprilu ali maju prihodnjega leta. — Vidi se torej vtem slučaju, da so moderni prevmatični temelji s kesom v vseh onih slučajih, ko vsa druga sredstva onemogočajo taiste, najboljši pripomoček, da se doseže nameravani cilj in da se izvrše gradnje v najtežavnejših razmerah.
Pačenje iloveničine. Ob električni napravi skozi Vintgar, in sicer že od Javornika mimo Dobrave do elektrarne se nahajajo na vseh drogih poleg nemškega tudi sledeči slovenski (!) napisi: cTotikanje te ispeljave je smrtno nevarno.* — In tako sramotenje naše lepe slovenščine trpimo mirno na svojih tleh, da se nam Se tujci posme-hujejo.
DrnŽbl iy. Cirila in Metoda je koristen, kdor jo podpira gmotno, kdor uporablja blago, ki se prodaja njej v korist, kdor sodeluje pri podružničnih veselicah, kdor jo priporoča s pojasnjevanjem njenega plemenitega delovanja za obrambo slovenstva. Prijetni so naši družbi tudi taki računi ki so sicer na njo naslovljeni, pa pokriti, ne da bi morala družba kaj plačati. Ključavničarski mojster v Ljubljani g. Rebek ima prav lepo navado, da izvrši kako delo po družbi naročeno, plača pa svoj račun sam. Hvala!
Alberta Kollerja je burja odnesla z Jesenic v Beljak. V tržaški direkciji ni bilo zanj prostora, celo v Trstu ga niso marali. Sedaj so ga porinili v Beljak, kjer bo opravljal službo postajnega blagajnika. Tu bo lahko hajial, se pretepal in pijan-Čeval s koroškimi hajlovci. Na Kranjskem takih indi-viduvov, kakršen je bil Koller, ne potrebujemo.
Poseben vlak trgovske ibornics v Prago. Na vprašanja, dolla trgovski in obrtniški zbornici, smo naprošeni pojasniti, da je Udeležencem posebnega vlaka na povratku dovoljeno vožnjo sicer samo enkrat prekiniti, to pa poljubno dolgo časa v teku 30 dnevne veljave voznih izkazov. Poleg drugih udobnosti je s tem udeležencem dana ugodna prilika, da se na povratku iz Prage v Ljubljano morejo dalj Časa muditi na pr. na Dunaju alt kakšnem drugem mestu ob progi državnih Železnic.
Bohinj is Bled letos nista dobila gostov in hribotazcev, kakor se je pričakovalo sploh. Sodi se, da sta dunajski jubilejni izprevod in praska razstava mnogo škodovala. Je verjetno, kajti mnogo ljudi je Slo na Dunaj in v Prago ter potrošilo tam
novce, namenjene za poletno bivanje na deželi. Kar se tiče Bohinja, bo treba marsikaj ukrenit!, da se umetno pospeši dohod tujcev. Delničarji »Triglava« bodo morali predvsem sami skrbeti za boljše prospevanjo svojega podjetja. Treba bo pač, da bodo prva leta sami najboljši gostje tam. Ljubljana stori v tem pogledu vse premalo.
Umrl je v visoki starosti 83 let v Leonišču prvi slovenski turist, oče slovenskega hribolastva, Fran Kadilnik, častni član slovenskega planinskega društva. Rajnik, ki je zadnja leta prebil v pokoju, je bolehal že dolgo časa. Kaj pomeni Fran Kadilnik za slovensko turistiko, je bilo Že večkrat obrazloženo. Kdor je poznal pokojnika, ga je čislal. Bil je zlata duša, ljubezniv in priprost, ki je na svetu ljubil le dvoje: gorenjske planine in svoj narod. Kadilnik ni bil samo prvi in najpopularnejši slovenski hribolazec, bil je tudi z dušo in telesom narodnjak. Bodi ljubeznivemu možu prijazen spomin.
Vdrugič omoiena pri živem prvem molu. V
Gorenji vasi nad Medvodami se je svoj čas — kakor poroča «81. N.» — poročil posestnik F S. Vzel je za ženo žensko, ki mu je prinesla 8000 kron. Zakon pa ni bil srečen. Tri tedne je bila žena pri možu, potem jo je pa pobrisala od njega. Pravila je, da bi domači kreg in prepir, ki je nastal z njenim prihodom v hišo, že še prestajala, da bi trpela sitnarijo taščine in svakinj, a da je Sla proč, je vzrok mož, ki ni pravi mož, ampak — ne tič ne miš — moški in ženska, vse skupaj. Moža so preiskali zdravniki, ki so potrdili, da ženska govori resnico. In šla je prošnja do papeža, ki je razveljavil zakon. Zenica je bila zdaj prosta. Stvar je trajala ravno 17 mesecev, predno jo je rešil Rim. Zdaj si je ženska poiskala drugega moža. Dasi stara 45 let, je vzela 26 letnega samca iz Most pri Ljubljani. Upati je da bo ta zakon bolj srečen ?a ženico kot je bil prvi.
Nesreča pri gradnji savskega mosta v Kranju Dne 8. t. m. ob polpetih popoldne se je pripetila pii gradnji tukajšnjega savskega mostu usodepolna nesreča. Delavec Franc Huez, 55 let star, rojen v Centi na Tirolskem, je hotel med odmorom prekoračiti nekaj na odru ležečih tramov. Pri tem mu je izpodrsnilo in je padel v okrog tri metre globok keson na kamen tako nesrečno, da si je pretresel možgane in še taisti večer ob polosmih umrl. Ponesrečenca so minuli ponedeljek ob šestih zvečer pokopali na tukajšnjem pokopališču ob spremstvu vsega nadzorovalnega in drugega osobja podjetništva Gdrtner. Dva venca, eden od tvrdke, drugi od njegovih tovarišev, kraso grob tega nesrečnega delavca.
Ali je to slovenski župan T Iz Domžal se pile: Kakor je bilo že poročano v slovenskih listih, zida tvrdka J. Obervvalder v Domžalah veliko novo tovarno za slamnike na paro. Okrog tovarne je hotela napraviti visok zid (cvitiger), ki bi pa stal na občinskem svetu. Zupan Ja-nežič je dal Tirolcu zastonj ta svet, akoravne jo že poprej Obervvalder ponujal 400 kron. Ali je gngp. župan vzel to vsoto ali ne, se ne ve. Tirolec je začel kopati temelj za zid. Ko so pa videli nekateri naši občinski odborniki, kaj da nameravajo s svetom, so protestirali m poslali so rekomandirano pismo. Zupan se zato ni nič zmenil. Pretekli petek, 31. jul, je bila občinska seja. Dotični odborniki so vprašali župana, naj tisti protest pri seji pokaže, oziroma prebere. On je pa utajil, da bi ga bil dobil. Tu mu je odgovoril neki občinski odbornik: Saj imam recepis v rokah, da smo ga oddali. Ali ni to za župana velika sramota, da na tak način oškoduje občino, ko da svet brez sklepa občinskega odbora P (Sramota in škandal je sploh, da da slovenski župan slovensko zemljo Nemcu, ki že itak povsod gleda, kje bi je spravil več pod se. Op. ur.) Proti temu mora biti najodločnejsi odpor vseh strank v Domžalah. Da ima Obervvalder nekaj občinskih svetovalcev ne svoji strani, je seveda um« ijlvo. Ti so mesar, nekaj oStirjev in trgovcev s konji. Ako ni drugače, mu pa Obervvalder kar konja čisto poceni proda samo zato, da mu potem pomaga občinsko zemljo zastonj posesti. Možje v Domžalah, ali se Vam ne bodo že enkrat odprle oči, da boste izpregledali, kam da Vas bo pripeljala politika našega župana, kako zna vse zadrževati, kar bi bilo Slovencem v korist, kako zna nas Slovence po nepotrebnem fiksirati, ako kateri kakšen poipis išče, pošiljati od Poncija do Pilata in potem ako se mu zljubi, da mu dotično stvar podp*še. Izjema so samo njegovi gostilniški gostje. Pri nas je pač resničen pregovor, ki pravi: Bog me varuj nepravih prijateljev, ker sovražnika se bom sam branil.
Veselica v Poljanah na Vidmu, ki je bila namenjena v prid knjižnici «Vesne* v Poljanah, se je zelo dobro obnesla v gmotnem in moralnem oziru. Zahvala za to gre predvsem g. Vinku Jamarju, ki je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vodil vse priprave za veselico. Prispevali so z večjimi denarnimi zneski gospa Franja dr. Tavčarieva, posojilnica in hranilnica v Poljanah in g. Srnid. pivovarnar v Skofji Loki. Bodi izrečeno vsem prisrčna zahvala. Ivan Stanovnik, te. knjižničar «Vesne*.
Umrl je v Pulju v bolnici c. in kr. vojne mornarice g. Pavel Wilfan, c. in kr. stotnik v c in kr. pešpolku grof Jelačič št. 79. Pokojnik je bil sorodnik tukajšnje obitelji župana Ravnika, N. v m. p*
Bohlajfko Bistrico je te dni obiskal podpredsednik državne zbornice, dr. Ivan /aček
I Bleda se nam pile: Okrajno učiteljsko društvo radovljiško sprejme slovesno hrvalko in srbske učitelje, ki so zdaj pri slovanskem učiteljskem kongresu v Pragi in ki pridejo na Bled dne 21. avgusta. Gg. tovariši in gdč. tovarišice se prosijo, da se sprejema kar mogoče v obilnem številu udeleže. Program se sestavi na učiteljskem sestanku, ki bode v ponedeljek 17. avgusta ob 2, uri pri Mesarju na Jesenicah. Sestanka naj se udeleže bližnji kolegi mnogobrojno. Program se pa objavi pravočasno v časopisih.
Islet aa Bohinjsko Bistrico in k izviru Savice napravi v soboto, dne 15. t. m. »Moški in ženski sbor pevskega inglasbenega društva v Gorici* islet, katerega spoje s pevskim večerom v hotelu »Triglav*, Udeležniki izleta prenoče po večini na Bohinjski Bistrici ter napravijo prihodnji dan v nedeljo rasne izlete po lepi Gorenjski. Želeti je, da se izletu uglasbenega društva* pridruži kar največ prijateljev krasne narrve in lepega petja.
Is seje trg. ia obrtne sbotiiloe kranjske. Predsednik poroča, da je graška trgovska in obrtna zbornica poslala dopis, v katerem povdarja, kake težave se delalo pri privatnih podjetnikih, ako prosijo za koncesijo vodnih sil. Tudi povdarja dopis, da je izšel nek ukaz ministrstva, s katerim si hoče železniško ministrstvo vse vodne sile ob železnicah osvojiti zase. Predsednik naglasa, da je tudi on slišal slično o nekem ukazu ministrstva. Koder je vodna sila 2000 konjskih s.i, se naj bi sploh koncesije ne izdajale. Tudi se že sedaj prosilcem za koncesijo kake vodne sile, in bodisi tudi pod 2000 konjskih sil, delam take težave in ovire, da se skoro vsak naveliča in opusti stvar. Treba je odločne akcije od strani zbornice, podpira se pa obenem tudi stremljenje gralke zbornice.
V VIII. seji ožjega odbora družbe sv. Cirila in Metoda dne 13. mai. srpana se je obravnavalo poročilo o nadzorovanju družbinih šolskih vrtcev. Marljivo oskrbovani vrtec v Skednju pri Trstu ne zadostuje, ker ima prostora samo za 40 otrok, a sprejeti bi mu jih bilo preko stotine; zato bode skedenjski podružnici naloga, da poskrbi vrtcu večji prostor, družba se pa zaveže, da bo plačevala vrtnarico. Šolski knjižnici pri Sv. Jakobu v Trstu se je določila stalna letna pripomoč. »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem* je odgovorilo. Odobril se je predlog, da se izdajo podobe slov, apostolov sv. Cirila in Metoda in drugih slovenskih veljakov v taki obliki, da bodo prikladne za razdelitev šolski mladini. Družba si je nabavila nekaj tisoč odtiskov slik sv. Cirila in Metoda. Nadejati se je, da dobe odjemalcev posebno med šolskimi učenci, ki bodo s temi odtiski okra-iali prvo stran svojih knjig.
Ks) |e I mostom čez Savo v Tacnu? Izletniki na priljubljeno Šmarno goro se pritožujejo, da se že drugo leto morajo voziti po zamudnih ovinkih na staroveškem brodu čez Savo pri Tacnu. Da taka vožnja ni le zamudna in okorna, temveč čestokrat tudi nevarna, dokazuje žalostni slučaj, ki se je pripetil v nedeljo, 26. m. m. baš na tem brodu. Dve kmečki ženski — romarici sta namreč padli z broda v valove ter utonili brez vsake pomoči. In to se je zgodilo pri sedanji dolgotrajni suši, ko Sava ni posebno glokoka. Lahko si mislimo, kakšne žrtve bo lahko zahtevala Sava ob jesenskem deževju ali spomladi, ko se začne tajati sneg ter voda neizmerno narase. Na rešitev vsakojakih Žrtev takrat le misliti ni, ako niti pri sedanji plitvi vodi ni bilo rešilnih pripomočkov. Ne vemo kdo zariačuje popravo tacenskega mosta, ki mu je bila povodenj odtrgala le par pilotov. Sploh je pravi škandal za deželo Kranjsko, da je za prometna sredstva tako slabo skrbljeno, da morajo pasantje na najbolj frekventiranih mestih hoditi čez vodo v srednjeveških splavih, kakršnim se človek ne izroča rad niti sredi ameriških pragozdov. Nele, da se Izgublja pri tem mnogo dragega časa, temveč človek za denar izpostavlja celo svoje življenje. Pasantje radi plačajo tudi neprimerno visoko mostnino, samo da čutijo pod nogami trdna tla ter se lahko zanašajo, da prenesejo kosti svojega rojstva zanesljivo na nasprotni breg, dočim na pjredpotopnih brodih morajo takorekoč vselej napraviti poprej testament, preden se mu zaupajo. Zato pa gre po deželi le en glas: proč z brodi, ki so nevarnost sa življenje In imetje. Dežela, oziroma država sta dolžni, da zgradite prebivalstvu na vseh frekven-tirsnih krajih, kakršni so med Ljubljano in sosednimi prekosavskimi naselbinami, zanesljive mostove, od katerih se naj makari pobira tudi višja mostnina, samo da se bomo mogli obiskovati brez neprestanega strahu za življenje. Le kjer je prehod tako malenkosten, da bi se zgradba mostu nikdar ne izplačala, naj se puste v božjem imenu še bro-dovi, toda oblasti morajo strogo paziti, da bo tak brod napravljen po vseh varnostnih predpisih, ne pa da se gunca čel nevarne valove taka pred potopna «Noetova ladja* ob slabi žici. Poživljamo vse odgovorne oblasti, pa tudi naše poslance, da si ogledajo te nevarne brode na Savi v neposredni bližini Ljubljane ter skrbe, da čimpreje zginejo ter se nademeate s trdnimi mostovi.
Šepet nesreča i polko. S puško so se igrale dekleta, ki so delale pri grofu Barbotu na Dobu.
Ena izmed deklet je pri tem pomerila v Tilko Lukek in jo zadela v obraz. Svinčena zrna so šla v glavo in močno ranila dekle. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Vresničenje telefonskega omrežja na Gorenjskem se bliža — kakor je povedal trg. zbornice predsednik v zadnji seji. Iz dopisa poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je razvidno, da je deželna vlada kranjska predložila trgovinskemu ministrstvu dotični načrt Ker je končna odločitev v rokah trg. ministrstva, je zbornično predsedstvo napravilo državnozborsko delegacijo v dveh utemeljenih vlogah, da posreduje v tej za našo kronovino tako važni zadevi. Obenem je trg. zbor. predsednik v isti seji poročal, da se je zbornici posrečilo v toliko sprejeti v interurbano telefonsko omrežje Dunaj — Trst tudi Postojino in Domžale, da je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu predlagalo sprejem teh dveh krajev v omenjeno omrežje. Ker je v obeh krajih zagotovljen potrebni prispevek k gradbenim troškom in se je oglasilo zadostno število naročnikov, je upanje, da tudi trgovinsko ministrstvo ugodi zbornični prošnji.
Dobrosnana kavama <Prešeren* v Ljubljani, last našega rojaka g. K. Polajnarja iz Kranja, je popolnoma moderno prenovljena.
Drobil. Ustanovila se je nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Domžale in okolico. — Nadučitelju Lovru Perkotu v Poljanah je umrl sinček Vlasto. Naše šožaljel — V Mojstrani je preminula hčerka gospe Cecilije Ambrožič. — V šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Kranju je imenovan za zastopnika naučne uprave vladni kon-cipist, g. Henrik Steska.
*  * •
Za abiolTlrane srednješolce. Avgustova številka «Omiadine>, namenjena predvsem slovenskim abiturijentom, prinaša celo vrsto informativnih člankov o izberi stanu, ki bodo dobro služili našim absolviranim srednješolcem pri izbiranju poklica. Slovenske razmere zahtevajo nujno, da se število in strokovna razdelitev našega akademičnega naraščaja kolikor možno regulira, ako hočemo imeti na razpolago slovenski uradniški materijal, na drugi strani pa se izogniti nadprodukciji v eni ali drugI stroki, ter tako zabraniti nastajanje izobra-ženstva. S tega stališča je ta dijaško - socialna številka »Omladine* zanimiva. — Informacije, ki jih podaja, so točne in zanesljive, ker so dobljene pri kompetentnih kojporacijah in osebah. — Iz bogate vsebine te avgustove številke navajamo članke: Akademična svoboda, Bodočnost slovenskih juristov, O filozovskem študiju, Nekaj o slovenskih medicincih, Montanistika, Agronomija, Poštna in železniška služba i, t. d. Poleg člankov vsebuje tudi dijaško-socialni vestnik v listku mnogo zanimivega gradiva.
Velika jubilejska slavnost f postojnski jami. V proslavo vladarskega jubileja presv. cesarja vrši se v soboto dne 15. avgusta t. 1. ob treh popoldne v slavnostno razsvetljeni postojnski jami veliko jubilejno slavlje ob sodelovanju dveh godb; godbe bosansko-hercogo vinskega pešpolka št. 4. iz Trsta in postojnske jamske godbe. V veliki podzemeljski »plesni dvorani*, ki obsega prostor za 2000 ljudij, se bode vršil sijajen slavnostni koncert, med katerim bode plesa željnim parom dana prilika, da porajajo v tem bajno-tajnem podzemeljskem kraljestvu, polnem blestečih stavb in drznih oblik, kakor bi se jih človeški um nikdar ne domislil. Trudnim in krepila željnim se bode v stranskih jamah nudilo peneče pivo ali rujno vipavsko vince, pa tudi ljubitelj dobre turške kave jo bode dobil natočeno od pristnega turčina. Baje pridejo na jamsko slavnost tudi vrli tamburaši iz Lozic, ki so ob Binkoštih tako imenitno igrali na gori «Kalvariji>. Ta dan uraduje v jami tudi podzemeljski poštni urad in sicer koj za »Plesiščem*. Ondi je postavljenih nebroj miz in klopij za one, ki hočejo poslati razglednico postojnske jame s pravim poštnim pečatom »Postojnska jama«. Kakor čujemo, pride tudi fotograf v jamo, isto tako se bode postavilo strelišče in druge zabave. Zveze z vlaki so j ako ugodne. — Gorenjci in Korošci kakor tudi Dolenjci odidejo s poštnim vlakom ob 1. uri pop. iz Ljubljane in so točno ob 3. uri pop. v Postojni. Notranjci južno od Postojne, Tržačani, Istrijani in Goričani se poslužujejo poštnega vlaka, ki odide ob 10. uri zjutraj iz Trsta ali pa tudi brzovlaka, ki odide iz Trsta ob 8. uri zjutraj. Hrvatje, Dal-matinci, Rečani in Opatijci pa ali osebnega vlaka, ki odhaja iz Reke ob 5. uri 21 min. zjutraj ali pa brzovlaka, ki odrine iz Reke ob 8. uri zjutraj. Ravnotako ugodne so tudi zveze za povratek. Ker se bodo zbrala v jami tudi notranjska pevska društva, pričakovati je, da se jamska jubilejna veselica čim najlepše vrši.
Oroasl starti. V vasi Almacellai na Španskem so orožniki našli v hlevu za kunce pri zakonski Baju domačo 16 letno hčer popolnoma nago in shujšano do kosti. Živinski starši so zaprli hčer v hlev takoj po prvem letu rojstva ter je dobivala s kunci enako hrano. Ko so jo našli, je deklica zbežala po vseh štirih na popolnoma enaki način kakor kunci. Starše so zaprli.
Previdnost pri uporabi svinčnike?! Pred kratkim je umrl mlad mož, ki si je ranil prst, ko je obrezaval svinčnik. Majhna zareza mu ni bila mar; šele drugi dan je postal pozoren, ko ga je
jelo skeleti na prstu. Naslednji dan se je opazilo nevarno vnetje, ki se je razširil« po vsej roki in po levi strani oprsja. Poklicani zdravnik je kon-statiral, da se je bolnik zastrupil z grafitovim prahom, ko je koničil svinčnik. Bilo je že prepozno. — Na to nevarnost je treba opozoriti zlasti šoNkn mladež, ki ima tudi to navado, da sv čnik vtika v usta, ko ga rabi pri pisavi. Dognalo se jo namreč, da je ta razvada povročila sernintje črevesno vnetje in druge notranje bolezni.
Proti plkn komarjev se priporoča jnko pri-prosto sredstvo. Treba ni drnzega nego smodko z gorečim koncem držati tako bllzo mesta, kjer nas je pičil komar, da moremo ravno še zdržati bolečino. Vsled vročine se dotično mesto prenaporni s krvjo in neprijetno žganje in srbenje mine. Ako nimamo smodke, je dobra tudi žigica ali košček žarečega oglja.
Kaj le klerikalizem? „Klerikalizcm znači izrabljanje vere in cerkve za stvari, katere nimajo z vero ničesar opraviti. Klerikalcu ni treba biti kristjan. Ni mu treba, da veruje. On more biti brezverec in ateist, pa klerikalec. Zato klerikalci brezsrčno izrabljajo vero za svoje špekulacije". Tako piše neki hrvatski list. Stare resnice sicer, a potrebno je, da jih naši somišljeniki širijo med narodom.
Od altarja na morišče. Na dvorišču jetnilnice v Lodzu se je te dni vršila pretresljiva poroka. Radi mnogih anarhistiških atentatov na smrt obsojeni Ladisavl Glaškovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti s svojo nevesto. Ženin, okovan v verige, je bil miren in je po poroki tolažil plakajočo mlado svojo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanskimi gosti zapustiti jetnišnico in par ur pozneje se je nad Olaškovskim izvršila smrtna obsodba.
Neka) za agitatorje pri državnozborskib vo litfah. Najvišje sodišče je pred krstkim razsodilo, da se ima za podkupovanje smatrati in kaznovati tudi to, če kdo n. pr. kakemu delavcu nadomesti zaslužek, katerega je izgubil vsled tega, ker je šel volit
Čudna spaka. Kmet Laog v Praču na Mo-ravskem ima pišče s 4 nogami in 11 prsti. P»8Č8 je zdravo in živnhno.
Svojo obsodbo na smrt je podpisal občinski svetnik v Bavarskem lesu. Občinski pisar je stavil, da je dotični svetovalec tako neumen, da bo to storil. Dobil je stavo, ker je občinski svetnik svoje-ročno pedpisal sledeče smrtno obsodbo: Občinski urad je sklenil, da bo svetovalec J. jutri zgodaj ustreljen.
Madjarska jnatica. Slovaški pisatotj nastopi te dni zapor, v katerega je bil obsojen, ker je prestavil na slovaško članek B.ümsfjerna Björnsonn o madjarskem nasilju, ki je bil objavljen v raznih evropskih listih, in ki ga je smel prinesti celo «Pester Lloyd».
Dvanajst božjih resnic je sestavil antise-mitski hrvaški list „Putnik". Te so: 1. Car vlada sirom sveta. 2. Papež blagoslavlja obadva. '3, Vojak služi za vse tri. 4. Odvetnik rubi vse štiri. 5. Pop poje za vseh pet. 6. Fatra živi vseh šest 7. Lekarnar zastruplja vseh sedem. 8 Zdravnik dere vseh osem. 9. Grobar koplje jamo za vseh devet. 10. Kmet hrani vseh deset. 11. Žid vara vseh enajst  12. Smrt umori vseh dvanajst.
Od Strahn je umrla. V Dolnji Tuzli se je zabavalo več žensk. Neko d^kle je igralo na harmoniko, druge so igrale karte, starejše ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in pile kavo. Kar je skočila z drevesa, pod katerim je sedelo dekle, strupena kača na dekličino knlo. Deklica se je prestrašila tako, da je padla v nezavest, in da je umrla v nekaj urah. Bilo jej je 18 let
Versko sanjarstvo. Star kmetski zakoniki par je umrl v Švici. V zapuščini se je dobilo za 30.000 frankov zlatih predmetov, med temi krono z dija-manti, meč, verige, zapestnice, prstane i. t d. in kakih 13 kilogramov srebrne posode. Okrog stare kmetice se je zbirala nekaka sekta, kateri je pravila kmetica, da se ji je prikazala Marija, ter ji ukazala nabirati lišp za svoje vstajenje. In neumno ljudstvo je verovalo tem besedam in trumoma drlo v pri prosto kmetsko hišo, da daruje Mariji najlepše stvari.
Velikanski požar razsaja že več dni v goz* dovih na Brit. Kolumbiji. Dosedaj je zgorelo že (i mest in 150 ljudi.
Milijonar, ne da bi vedel lato. Neki natakar Avgust Goldschmidt v Versaillesu je dobil te dni nepričakovano tri milijone frankov. Slabo se mu je godilo. Zena si je služila kruh z izdelovanjem vencev, mati mu je bolehala. Šal je v Lyon, da si poišče boljšo službo in izvedel tu, da ga čakajo 3 milijoni pri notarju že 17 let. To svoto mu je zapustil njegov stric, ki je umrl leta 1891.
0 kopanja otrok* Vse ni za vsakega, -- to velja zlasti odgoji otrok. Kakor je v gotovih slučajih koristna mrzla kopel, tako je v drugih škodljiva. Zato naj bi se skrbna mati posvetovala z zdravnikom. Zelo je razširjeno mnenje, da so kopeli — tudi mrzle — najboljše krepčilo za slabotne otroke; to je zmota. Malokrvne otroke naj se čim najmanj koplje, in potem vselej v gorki vodi. Izvrstne pa so zračne kopeli, ki utrde naj-slabotnejše telo — seveda, ako se pravilno postopa, V tem oziru se je najbolje obrnili do izkušenega zdravnika za navodila«
Loterijska srečka dne 8. avgusta t. L
Gradec   14  9   50  42 45
Ululioko užalosteni naznanjamo, da je na> ljubljeni brat, oziroma svak in stric gospod
Pavel Wiifan
c. in kr. stotnik v c. in kr. pespoiku grof JoJačič štev. 79
danes popoldne po dolgi, mučni bolezni v bolnici c. in kr. vojne mrnarice v Pulju mirno zaspal v Gospodu.
Zimski ostankt se prepeljejo v Šmartno pri Kranju, kjer le polože k večnemu počitku dne 14. avgusta ob pol 8. uri popoldne. 884
V PULJU, 10. avgusta 1908.
Alfonz Wilfan, c, in kr. pomorski kapetan, Vniu "VVilfan, r. in kr. pemorski kapetan v rez., umtaniški kapetan v Sulini, dr. Josip Wilfan, i ulje. — Olga, roj. Pfan-liau..3i, Ida roj. Jeanrenaud, Marija roj. Savni ti, svakinje. — Jela, Igor — Jela, Joško, nečaka in nečakinji.
Sirovo maslo, jajca in gozdni sad
kupuje v vsaki množini
Henrik Dobfiasch
Douai 16|29 gSBffiiîîiiSHB u
311 6-6
VILA
F
F* su
Marija Mayer roj Arko naznanja v svojem ter v imenu vseh drugih sorodnikov vsem znancem in prijateljem pretalostno vest, da je njen srčno ljub* ljeni, nepozabni brat, oziroma svak, stric in prastric, gospod
dr. Anton Arko
okrajni zdravnik
po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne H. avgusta t 1. ob 8. uri zjutraj v Ljuhljani (Leo-ninum) v 62. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pozemski ostanki dragega preminulega so se v sredo, dne 12. avgusta ob pol 2. uri popoldne iz Leoninuma v Ljubljani po svečanostnem blagosiovljenju prepeljali z mrtvaškim vozom v Skorjo Loko ter isti dan po zopetnem blagosiovljenju ob b. uri popoldne položili na ondotnem pokopališču k zadnjemu počitku.
Svete zaduine mase se bodo darovale v župni cerkvi v Skofji Loki.
i     V Skofji Loki, 11. avg. 1908. s
s 3 sobami, kuhinjo, poselsko sobo In hladno kletjo, obdana z lepim aadnim vrtom In vrtom za zelenjavo — ene uro od Eranja 826 3-8
se iz proste roke proda.
Vila stoji t mirnem kraja * neposredni bližini smrečnlb in listnatih gozdov.      Lepi teleti
Naslov se izve v upravništvu »Gorenjca".
^st® st® st® sts> it® ék stè si® ste st® št® st® št® st® št® st®*^
FR. ŠEVCIE, pušk&r
v Ljubljani, Židovske ulice 7.
|v
eV
► IV
•v
•H
Priporoča svojo veliko zaloogo najbljših pnik in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi umni olj o in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah.
Popravila se isvriujejo točno.
::: CeDovoikl pi zahtsvaaje zastonj io poStafne prosto,:::
322 12-4 |>-
àgy ^ yp «j?    ^ «jjf «p f if ^ y» «j? 9f
Juž. Amerike
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 1! 327 62-8
Samo 6 dni ~vjrj
vozijo francoski brzoparniki La Provoque, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz Havre v Newyork. i-Najkrajša ôrta. tournas
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
SnOftjSka C 18, n».p<-oti znano gostilne .pij Fitrnwn',
Naznanilo.
Dobroxnana
kavarna »Prešeren" v Ljubljani
je popolnoma prenovljena
ter se priporočani slav. občinstvu za zaupanje tudi vnaprej. 332 2-1 Z vsem spoštovanjem      JJ# pOUsjnar, kavarnar.
Mestna hranilnica v Kranj i
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
26—21
**********************************
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rotovžn vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tršnlh dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
obrestuje hranilne vloge po
ftmttrrtrmmmvmmtT^^
minimumu
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega, Narasle vlozne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 81. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglalati radi tega pri hranilnici. ijia^>E^»ia^>%pa^aj^>j^is^^
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promeienjem in s vso svojo davčno močjo, — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako <M na* primer dolžnik v teku 80 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 8 krone.
St. »610.
Razpis.
Ha kranjski kmetijski loli na Grmu pri IVovem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
zaZprihodnjellolsko {leto 1908/1909, oziroma tudi zadeto 1909/1910, ki se začne dne 8. novembra t I.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsij 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko folo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovrsivli Solo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v Šolskem zavodu brezplačno, obleko, ži-votno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami priskrbovati.
V solo se sprejemajo tudi plaeujoči in zunanji učenci. 881 2—2
Plaeujoči učenci plačujejo za brano po 80 vinarjev na dan m po 40 kron Šolnine na leto, ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 kron Šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
^ Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojerbčno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 5. septembra 1.1.
vodstva kmetijske šole na Grmu pri Novem mesta.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji Soli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem
ProSnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reven) staršev, oziroma varuha, zaradi vzdrževanja učenca.
Vaak prosilec mora delati vsprejemno izkušnjo Iz slovenskega jezika in iz preprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo treba delati izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše Solo z dobrim uspehom imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu. smejo na postavi z dne 22, julija 1. 1895, št. 4643, prositi proti koncu dtugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Dešelni odbor kranjski
T Ljubljani, dne 80. julija 1908.
Steckenpferd lilijino mile
najbollie alio is kožo.
■ ■■■■■■■■■
GuuuuuuuDu
■ ■   Električna gonilna sila,   m m
imm oljiatli kirf,liHaiiflrat!i
Brata Eberl
ôrkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Ijobljioa,mkloM-
nasproti hot. .Union*
Ustanovljeno 1S42.
Telefon 164.
□□□□□□□□□□
Slovenci;   kupujte vži-galioe v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Več vez
M. Podkrajšek
irlzer sa dame in gospode
Ljubljana, Bv. Petra oeata 95. FUiJalka 147 52-51  nasproti hotela „Union"
priporoča
fvstim laika MM    » gojitev las in za
umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro-
fuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zme-šanih las.
Oddelek; za dame 5 separatni« Vbodom.
Kupujejo se zmešani in odstriženl lasje po najvišjih cenah.
je naprodaj pri tvrdki
J. & A. Majdiè
v Kranju.
JULIN
najboljše in najfinejše
snazilo za čevlje
Edini izdelovarelj.
JULIJ RAINER
BELJAK (kOROŠKO)
Ustanovljeno leta 1885.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zlatoine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. Priznano izborno blago. 1
"^\Sama edini poizkus A|> prepriča, da
Asaw^^ v*dr*uje
318 52—6
za asnje
čevlje in usnjene stvari utotakoje ^ €j?#% * ^TqJisC^^ nepremostljive,
Ralnerjevo   ^^^1/©       ^8 prožne in
bitrolblilceče Vodilo ^\^|^r mehke
navito v podolgastlh rdečih skatijeh po 5f 8,12,16, 24 Hom. pri H priznano dobre kakovost.
Julij Raincr, Beljak
Zaloga raznovrstnega pohištva »*****in
posteljne modrooe iz žime in erin de Afriqie.      ::::      Tu je tudi
koneesiODiraai popbni zarod za Kranj ii okolico.
V zalogi so raznovrstne mrtvalke krste, tudi kovlnaste. mam pfte, blaaine, 5evlje, nogavio«, otro&je obleke*, sveče za mrtvaški oder in nagrobne venoe.
Se priporoča s spoštovanjem    i    n a
mizar
Kranj štev. 56.
NE»8*SP0*iB^ie»a*SVe*sS
H7
SINGER
šivalne stroje
naj bp kupuje le v nnSih prodajalnah, ki so jih spozna po teh ncpisnili (ablnh.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki iranjo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nali stroji se na oddajo preknpoem, temveč ■e jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
Akc. družba sa šivalno stroje Kranj it. 53. «¿3
Nova kubična knjiga!
v-fr
Za vsakovrstni okrogli ,le», rezati ali tesali, V stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kajak, da je to dOSSdnj naj-boljša kubična knjiga, Racala 1
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah. deliina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in traffle vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se itračuna teta lesa j 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 62— 2B
Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po polti 80 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Nltrl raAunar, ki je za trgovce s lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta I K 10 vi«. Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
nihala, pratana in «erixio«, po
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
, da|je auc]!3k«i ura m vsake vrstB ...J„.s».ii naial*|lh Q«»ah.
Popravila
se izdelujejo v lastni delavnici, ter seta zmoten po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 120 naprej. -- Zaradi kakovosti priporočam posel Bo prseižijsko uro
„IMTAOT". j£oleft»r»k# potrebščine
m. Ako zalito imeti uro ris dobro popravljeno Jo ne lajajte takim,ki urvijs niti isuessi  iiso. 17-80
f
Brata HLAVKA
izdelovatelia kirurg instrumentov atelje sa ortop. aparate in bandsže
Cjubljana, Prešernove nI« 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irig toijev, aparat v za mrzle in inha-lacija a paro, steril z rane obveze in b^ndtiže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban-daie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—22 redbab p. n. gg. zdravnikov. Zunanja napočila   aa  izvršujejo točno,
hitro in diskretno. Galvanični pcniklovani savod s obratom na motor. Popravila a« izvršujejo točno jn oeno.
Sladoled
299 26-14
najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada
i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Bran d tu, Kranj.
Zunanja naročila točno In ce-* neje kot povsod drugod 1 *
Ludovik Borovnik
pnskar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni' za lovce in strelce po najnovejših si temin pod poponim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuj«. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene prejzkušauu. 181 52-43 tluatfovatii oetillci asaatotiji
J OS. W£1BL
J. Spreitzerjtv naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove    ulloe    &t. 4.
StivDeio-ometio li koistrokcllsko kllodrilCintro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omresje, resna vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 162-89 valjični z as to r i (Roli balkon).
Zlate Sfitii)c:|crlii,ririzf Vatla.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno
sredstvo
Jzdthvatelj
0. S«ydl
Ljubljana, Spltat.-Stritar. ul. 7
422-28
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinoliv?roa v LJubljani
priporofia kot posebnost žage in vse stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žpgine naprave zveîane neposredno z vratilom. Spsalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Edino pravi
Thierrvjev balzam
je z zeleno znamko nune. 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna stek'eutca s patentnim zaklep m S kron.
Thierrvevo oentifoltjino mašilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečic', kslini, kaliju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 vin. Razpošilja se le proti p vzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči, Naročila n j se naslavljajo na:
i%\%xm *. Thierry 1 fngridi pri Rog. $titiii.
15—16
Zalega vefinoma po lekarnah.
Svoji k svojim !
256 52-28
Staroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih prisnauih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s p 1 sanjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in i ab ornim protivin-skim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberg* v Protivinu na Češkcm,Jn sicer v sodčkih in steklenicah; t domačim pristnim tropin ovoem I. vrste, laatnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja ns dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 ht. naprej franko goriRka »ostaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
1 62-19
štedilnike, banje aa kopeli, kakoi ledi kipe, vaie in drage glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peftijin glinastih izdelkov v LJubljani«
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
130—67
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki Ha tahtBvanje zastonj.
Za šolsko sezljo priporočam vsakovrstne
šolske potrebščine
n. pr. zvezke, knjige, torbice, nosila sa knjige, pisalno in risalno orodje, papir in sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največji izberi in najnižji ceni. Na drobno in debelo I     ==============      Ma drobno in debelo I
Anton Adamič, Kranj
trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom
Kranj, Glavni trg.
68-20
BSnse vrlma in spodnja
Krila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Mažence Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave
-O
S
CD
f
aj     a>     a,     e* o
s     w      S     ■fef      c« o
5 C ^ P f -
195 52-88
»ar Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka ix Ljubljane 196
A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU
t*    na glavnem trga v hiši g. Pavllarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke aa dame in otroke pariške in dunajske »odele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo
""— Zunanja naroČila točno. i
M
a m «4
«8 B
m T3 •O
s*
r a  S; ?
ca l>
«9 O
3 s*
a
S  S E
Iti
S m
s M
ca, e
eo K»
¿2 IB»
Glacota svilnate
rokavice Htrderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike fj Naramnice Glavnike Garniture
Milo Parfum
Martinova oesta 20 ji   £antf Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne — **       Jp    železnice pri sentpeterski cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga po-hfšlva mke mte 9 vaob oenah, Ogledala, si!ks v mh
vaJIkostlh.
a«o*"
Popolna oprava za 111$. špeoljallteta : Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz žalen, otroško postelje /n vozički  po vsaki ceni,
Modroei It Učna-raja omrežja, *frl-danska trave ali Ume, prve vrste vedno v zalegi.
le tpalno sobo od 180 ild. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garnitura.
špeotJaJItete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld,
T
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZoboutsKii aicijt
Oton
prt g. dr. B. Ctlobodkiikii V Kranju
ZOBOVJA, tudi no da bi u odstranile kamine, t ali brez nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In OBTURATORJI so Izvršujejo po NAJ NOVEJŠIH METODAH,
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDNAVNtSKE OPERACIJE Izvršuje 111-60 ta 8PECIJALI8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. de 0. ure.
h. \
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovau sadraga s omejenim poroitvoa
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po fcVflH ali z 17. amortizacijo, na menico pa po 6'/». —- Eskompti-rajo se tudi trgovske menic«,
Denarni promet v letu 1907.1
i .,661.081
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. de S. ure pop. isvsemil nedelje pep.
Poštno - hranilnični račun centrale It. 45.867. Podružnice na Jesenicah St. 75.299.
180—49
ludajs spnsorcij ••tFsnfcss«
tastoi** i« Usek \% P*. Unertia ? Kitaj«.