Izhaja vsak petek popoldne. Vtf« » celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir;
za fr? mesece 2 Uri in 60 stot. Ffesapezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via ddle Zudecche ilev- 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankiana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone 80 mn. Finančni oglast po 1 Hro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev ui obrtnikov po 60 :-lot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Delaf
V Trstu, dne 21« maja 1920
p
Pravi socfjallst ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje ie sam sebi, ne koristi nič ne sebi ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki niso še prepričani.
glasiLo socialistične zveze v julijski Benečiji
Leto I. - Štev. 14«
Renkcilfl in
Od vseh strani prihajajo vsak dan obvestila, ki pričajo, da se pripravlja buržuazija na en-ergičen odpor -fMToti vsaki želji po resnični svobodi, a zlasti proti orj'ašk«Blu splošnemu. svetovnemu delavskemu gibanju, ki ne gre več za tem, da pribori prcletari-jalu košček boljšega itšženjske-ga kruha, marveč za tem, da odpravi suženjstvo te ‘r-koriščanje na sploh. Upravičeno sluteč, da se bliža 'konec Bjejie nadvlade, da se bliža smrt vsem diploinaučnim spletkarijam, da se hočejo usužnjeni narodi osvoboditi prav resno /vsakršnega narodnega tlačanstva in proletarljsi vsakršne razredne nadvlade, pripravlja buržuazija vsesi narodom in prcJcVsrijaiu celega sveta, dneve naj-krutejše srednjeveške reakcije. Zastavonoša te nove meščanske reakcije je postala nekdaj revolucionarna Francija, ki si danes domišljuje, da bi ibala morala zaključiti njena revolucija dobo vsakršnega napredka, vsakršnega družabnega razvoja. Nikdar ni še govorila zgodovina proletariatu taiko'jasnega in odkritega jezika kakor, v današnji dobi, ki nam kaže v vsej nagoti perverzne namene in nesposobnost meščanskega razreda. Nikdar ni bilo še teko očitno kakor dandanes, da ne sme pričakovati proletarijat podpore in pravice od nikoder marveč, da je dano le njemu samemu, da odpravi z lastno močjo, z lastno silo, z enim samim zamahom vse krivice sedanje družbe in, da udejstvi obenem io po čemer so hrepenela in hrepene ljudstva že tisoč in tisoč let, da udejstvi družbo dela, da udejstvi komunizem.
Vse drugo, vse drugo je prazen nič!
Zakaj jasno je kot beli dan, da toliko časa dokler •bo obstajala na sveto krivica in bo obstojalo suženjstva, -toliko časa, dokler bodo obstojali posamezniki, skupine ali razredi, ki bodo delali na to, da se ohrani krivica in suženjstvo, kjer že obstojifa S-H, da SS kri vic.i in suženjstvo us postavita* tam, kjer ju je proletarijat že odpravil, toliko časa ne bo rta svetu miru, ne bo na svetu sreče, ne bo na svet# svobc-de Do tedaj bomo imeli večino na svetu boje, bc^e med sužnji In gospodarji, med izkoriščane! in izkorišče valci, boje, ki se bodo izražali tu v obliki protesta na shodu, tam v oblik: manifestacije in demonstra cije na ulici, iii in tam danes v obliki spontanega, neorganiziranega, vendar iz samih razmer se porojenega upora, boje, ki mora.jo privesti do krvavega spopada, ki bo zapisal s krvijo junaških borilcev usodo tlačanim in tlačanov. To je kruta, žalostna usoda človeštva, ki je imela svoj začetek tistega dne, ko je človek uspostavil pravico privatne lastnine. In danes živimo v oni usodepcini debi, ki pripravlja in piše zgodovino bodočnosti, v dobi v kateri so dane dve možnosti: Ali zmaga .prc.letarijat, ali zmagajo sužnji in z njimi pravica in svoboda; ali pa zmaga meščanstvo in zatre za dogledno dobo vsako hrepenenje po svobodi in vapostavi in utrdi svojo suženjsko meščansko dobo.
Na Francoskem je bik) delavstvo dobro »pa-iW5uioc tedaj, ko '(c portagaic buržuazij:. da je izvo jevala pred enim stoletjem svojo revolucijo. Je bilo -•dobro in pametno«, ko se je v dobi krvavo vojne odreklo svoji svobodi ra pomagak) francoskemu meščanstvu, da si je ohranilo svojo narodno domovino, ko je žrtvovalo kri svojih najboljših tovarišev in sodrugov, da je pripomoglo v imenu narodne svo bode izvojevati zmago francoskim meščanskim armadam. Danes hoče ono francosko delavstvo svoj delež od te zmage, hoče več kruha, več svobode, več življenja. Spoznalo je francosko delavstvo svojo pregreško, ki obsteji v tem, da je .pozabilo radi domovine svojega meščanstva, na proletarsko solidarnost, na proletarsko domovino, ki nima mej in nima vlad; danes ni to delavstvo več »dobro in pametno Francoeika buržuazija ne rabi takega delavstva, ne rabi njegovih crganzacij, ki nočejo več služiti izkoriščevalcem in izdajalcem delavstya, zato je francoska vlada odredila preiskavo proti delavskim organizacijam in dela na to, da se jih vse razDusti.
■Plačilo za zasluge. Buržuazija ne pozna usmiljenja, ne pozna kavalirstva do sužnjev. Suženj je dober dokler hoče ostati suženj, dokler donaša korist gospodarju. Ako tega noče, tedaj ga je treba ukcvatt in mu zamašiti usta.
Francosko delavstvo, ki se je čutilo 'tekom vojnte bližje svojemu gospodarju nego svojemu sotrpinu na drugi strani vojnih jarkov, -naj črpa iz tega spoznanje, da je grešilo in ta nauk naj bi .povedal de lavstvu celega sveta, da nima iskati nobdno delav sivo ničesar ne v meščanski domovini, ne pri meščanstvu samemu.
V Jugoslaviji je biio delavstvo redoljubno in domoljubno dokler ,je pelo slavo Korošcem, Tavčarjem in je sprejerurlo meščanjke in nacionalistične nauke o sovraštvu med narodi. Je bilo pametno in oam so ga kazali za zgled, dokler je pošiljalo s »oj e zastopnike v narodne svete, svoje sodruge v ministrstva in svoje zastopnike v družbi škafov in ministrov Pariz, da tam branijo narodno posest jugoslovenskih veleposestnikov. Danes je to delavstvo hotelo mal košček boljšega kruha: dobilo' je v Ljubljani, v Trbovljah in drugod po mestih in vaseh »osvobojene domovine« mesto kruha, svinčenke. Golouh in nje govi tovariši so postali nevarni, so zaprti po temnicah, ker niso hoteli postati izdajalci delavstva, ker rt is o mogli več verjeti lepim besedam radoljub-nih izkoriščevalcev. Včeraj so nam jih kazali za vzgled. Danes se postopa z njimi kakor z razbojniki. Nobroj delavstva je pozaprtega v temnicah. Razbojnike se pošilja na svobodo — v Jugoslaviji — da se
in romunsko ljudstvo naf s« žrtvuje, da bo ententa smela neovirano ropati po svetu. Naj gazijo narodi nad&lje*v krvi, da se uniči odpor ruskega in z njim vsega proletarijata. Toda, delavec, ruski delavec ve zakaj se bori. Ne za caristično Rusijo, ne za Wilso-nove točke, ne za domovino izkoriščevalcev. Za svo;o domovino, za zmago proletarske revolucije, za odpravo suženjstva. Proletarijat bije svoj boj, svojo bitko in posl uši tanko in hrepeneče besede našega pesnika, našega in z nami v duhu se borečega, ki pravi, da je manj strašna noč v' č-rnem zemlje krilu, kot so pred svitlim solncem sužnji dnevi
la kaj ima meščanstvo od vseh teh reakcijonarnin priprav? Kako hi neki bilo mogcfče zajeziti orjaški tok delavskega gibanja? Ni zdravnika, Iti bi ohranil življenje komur je sajeno umreti. V liri-iji koketira tudi buržuazija z reakcijonarnim gibanjem. Hotela je imeti v Italiji reakcijonarno vlado bivšega socijal - va Boncmija. Ni se ji posrečilo. Danes ne more še dobiti svoje vlade. Denar izgubava svojo vrednost kl;ub temu, da so ustanovili svojo belo kraljevo gardo. Krizo ima Italija, krizo imajo vse fžave in to ni parlamentarna marveč splošna povsod iz enakih razmer porojena družabna kriza. Te krize ni mogoče rešiti s tem, da se dela nove vlade, ni mogoče rešiti s tem, da se strelja na ljudstvo, in da se razpušča organizacije in, da se zapira delavske voditelje. Niti ne s tem, da se pošilja narode v boj proti socijalistični Rusiji in da se na sploh organizira reakcijo. To krizo je mogoče rešiti le tako, da se da vlado v roke onim, ki edini imajo na svetu pravico, da vladajo, da se izroči vso politično oblast v roke proietarijatu ki hoče in bo tudi udej-stvil komunizem.
Reakcija je tu. .. Organizirana srednjeveška reakcija. Reakcija proti proletarski revoluciji; proletarska revjkicija proti rcakdji. Trenotek je uso-depoln. Gorje kdor bo omahoval. Gorje proietarijatu ako se .pusti premagati.
Ohranimo torej mirno kri in se pripravimo. Pripravimo se s tem, da strnemo naše vrste in da vdahnemo vsakemu izmed nas pogum, ki je nam vsem potreben. Vsak bodi mož na svojem mestu. Bijmo svoj boj pogumno in zmaga bo naša!
IZ SOVJETSKE RUSIJE Poljski odpor je zlomljen
Rdeče čete prekoračile reko Dnjepr
Iz Moskve je dcšla vest potom -brezžičnega brzo-java, ki pravi, da so rdeče čete odbile 17. t. m. vse poljske na,pade ob reki Berezini. V Čerkaškem okraju so rdeče' čete zlomile odpor poljakov in prekoračile reko Dnjepr od koder nadaljujejo prodirati. Ravno isti dan so boljševiške čete pričele obstreljevati Kijev.
Nimamo nobenega dvoma o tem, da bodo ruske
socijalistične čete premagale tudi Poljake. Poljska ni pravzaprav nič drugega kot orodje entente a zlasti Angleške. Ta poslednja vidi nevarnost bolj-ševiškega gibanja v Idiji in v njenih kolonijah. Angleška hoče obkrožiti boljševike. Dosedaj se je .posrečilo obratno boljševikom, da so preprečili vse Angleške načrte in premagali njene generale. Zato •je poslala Anglija v boj Poljake katerim preti enaka usoda. Radek, član ruske boljševiške stranke, je objavil v »Izvestju« članek, v katerem pravi, da se nahaja Rusija v tisočkrat boljšem položaju na-pram Poljakom kakor se je nahajala ko se je mo rala boriti proti Kolioku, Deni kinu in drugim. V teh bojih imajo boljševiki na fronti 120.000 vojakov.
Proletarijat ima danes obrnjene oči na te boje in upa na zmago boljševikov, Kaj poreče »Edinost sedaj, ko je slovansko pleme napadlo drugo slovansko pleme, ne vemo. Vemo pa prav dobro česa si želi.
Sovjet v Armeniji
Iz Carigrada poročajo, da je delavstvo prokla-miralo v Aririeniji sovjetsko republiko. Vse železnice so že v rokah sovjetske administracije. Sovjetska vlada je bila priznana tudi od vojaštva. Ruske rdeče čete so osvojile vse georgij&ko ozemlje. Dejstvo, da so si osvojile velike izvirke petrnlejev v Baku, jim daje velike prednosti v bojih.
Delavci ns smejo dopusti!!, da se zadavi Rusijo
Iz Varšave so dospele vesiti, ki poročaijo, da je vlada Poljakov naročila v Italiji 1400 zrakoplovov, ki naj bi se ijih -uporabilo proti sovjetski Rusiji. Kakor smo že poročali, so mornarji 'na Angleškem preprečili odhod vojnega materijala, .ki je bil namenjen Poljakom. Mednarodni urad tretje internacionale v Amsterdamu je odločil, da morajo povsod delavci 'bojkotirati vsako delo, ki bi bilo namenjeno za armade, ki se bore proti ruski rdeči armadi. Gp-tovo je, da skuša meščanstvo izrabljati delovno silo delavstva v proti delavske svrhe. Zato je pa dolžnost delavstva paziti na to, da ne postanejo krvniki svojih tovarišev, ubijalci svoje lastne svobode.
Sindakat železničarjev v Italiji je že sklenil, da ne bo pustil naprej vozov v katerih bi bilo orožje za proti boljše viške armade. V to s vrbo (in paradi dej-napravi prostor v zaporih za delavce-komuniste. I stya' da organizira protimeščanski bojkot, je
In to še ni dovoij. Jugosiovenska rodoljubje ne pozna Iskllcal ta s,ndfka.{ za 21 A'm' v T ™ts nf meja. Ono ima svoje zastopnike tudi pri nas v Trstu,! vo^stvo socialistične stranke, vodstvo splošne de-ima lu svoje hlapce, da opozarjajo italijanske oblasti]lavske, zveze v Italiji, anarhiste, sindakahste in za-na nevarne elemente na slovenske takozvame krvne brate. Vsled pisave »Edinosti« je bil aretiran v Trstu sodrug Gustinčič, ki je moral v Jugoslavijo v zapor.
In ker jim še ni dovolj, ker nam ne morejo škodovati več nego toliko, sumničijo naše politično po-Iteuie in vprašujejo, -kako neki da delamo mi med ljudstvom, med tem ko ne morejo oni v svoji korajži nit delati. Ako ne more buržuazija vzeti čk>-# veku-delavcu svobode, tedaj mu skuša vzeti poštenost, ga skuša raniti v srce in dušo, hijena, ki ni še nikdar vedela kaj je poštenost, ki se ni srečala ie nikdar s častjo.
, V Jugoslaviji? Na Francoskem? Ali je io vse?
. Da bi bilo vse, ne bi bilo veliko. Povsod se oživlja pomlad meščanske reakcije. Buržoazni svet se organizira in meri v srce proietarijata. Cilj mu je uni d ti Mvjetsko Rusijo in onemogočiti -proietarijatu, tli jo podpiral. Kolčak, Denškin, Judenič in drugi \so preiMfaai. Toda ie je gradiva za topovi Poljsko
stepnike vseh oitih delavskih organizacij, ki sloje na stališču razrednega boja.
Delavstvo naj bo pripravljeno. Kakor je znalo delavstvo drugod izvršiti delen bojkot, moralo bo biti sposobno, da proklamira splošen bojkot. Delavstvo ne sme dovoliti, da bi se zadavilo prvo socialistično republiko.
Angleška socijalistična delegacija je dospela v Moskvo
I* Moskve se poroča, da je tja dospela delegacija angleSkih socijalistov. Na kolodvoru so čakali delegate ljudski komisarji. Rdeča garda je opravljala častno službo.
Itoliftmska pnrisaienterno to
Nilti je dobil nalogo, da sestavi novo vlado.
Odkar je podal Nit ti svoje in celega svojega ga-bineta demisije, so se vršila v Rimu pogaijamja za sestavo nove vlade. Teden dni ,je preteklo, in dai-.es, ko to pišemo, ni bilo še mogoče sestaviti te težko pričakovane nove vlade. Kralj je poklical k sebi takozvane parlamentarne osebnosti, ki naj bi mu razjasnile ali opisale politični položaj in mu navedle osebo kateri naj bi dal nalogo, da sestava nov ga-brnet. Poklical je k sebi predsednika poslanske zbornice in predsednika senata. Poklical je Nittija, Giolittiija, Salandro, Bonomija in sploh vse kar sc je dalo skupaj spraviti. Po dolgem obotavljanju je dal nalogo bavšemoi socialistu Bcincmaju nltj on skusa -sestaviti novo vlače* z liberalci, 'klerikalci in naj sploh združi vse meščanske stranke pr-ofci so-cijalis'tom. ponemi se je res obrnil do vseh onih strank s katerimi je nameraval vladat-!- Toda kle-rikalo' (ljudska stranka) ki so že dobati iz vatikana zaušnico ker so poma^-b zvrniti Nittija, niso ntfJrilj stopiti v vlado skupaj s ^-r as timi zidarji, reformisti in drugimi strankami. Odrekli UhH rad; tega, ker bi sicer močno radi imeli reakcijonarno vlaito, 'ki naf bi se izkazala močno prosti socialistom, nimajo pa sami dovolj pogomla, da bi prevzeli sami odgovornost za tako reakcijonarno politiko. Kleri kalci ig.[ajo sploh tudi v Italiji, kakor -po-vsod, dvoumno politiko. Na eni strani bi radi delali konkurenco so c i ja listom in se kazali in se bahali pred množicami s svojim s up c rbcl j š e viz mem. .Na drugi strani bi pa radi igrali u-1 og-o reakcijonaine politike, ki tvori sicer pogoj njiho ga obstanka. Bonom-i naj bi bil torej oni minister, ki naj bi posnemal v Italiji protisocialistično politiko francoske buržuazije. Ni se mu -posrečilo in moral ie po dveh dneh odkloniti častno nalogo, ki mu je bila izročena. Bonomi torej ne. Proti GiolittVju, ki je bil vedno proti vojni in ga je D'Annunzio ob začetku vojne proklamiral na slovesen način za izdajalca domovine, je slavila svoj veto Anglija in bržkone tudi Francija. Vendar bi bilo meščanstvo pripravljeno sprejeti in podpirati tudi vlado GdoMittijevo. Po dolgem iskanjb in brskanju med strankami se je zgodilo, da je moral poveriti kralj nalogo za sestavo nove vlade zopet Nittiju. In Nitti išče sedaj ministre. Kako bo z novo vlado kakšna bo nova vlada, iz kakšnih elementov bo sestavljena, je .pač popolnoma postranska reč. Za proletarijat je to pač vseeno. iN-obena meščanska vlada -ne bo delala delavske in sooijaSstične politike. Nam je torej popolnoma vseeno, kdo bo glavni minister in kje bo dobil svojo večino v -parlamentu. Za delavstvo je interesantno to, da nima meščanstvo več svojih mož, ki naj bi sestavljali vlado. Resnično sposobni ljudje so danes v delavskih vrsstah in nočejo v nobenem slučaju pomagati meščanstvu dz zagate v katero je šlo. Sedanja italijanska parlamentarna kriza je posledica splošne politične, gospodarske in sc-rijalne krize. In -meščan-s<tvo se kaže precej kratkovidno ako misli, da je vprašanje, ki naj bi krizo rešilo, vprašanje ene ali ■druge osebe. Nitti ali Gioliiti, Sal&udta ali Orl&rido ali Bonomi ali JSiava, je -pač vseeno. Preko teh parlamentarnih kombinacij in političnih intrig mora gledati proletarijat, da sestavi organizme svioje vlade in, da nadaljuje boj in svoje delo ne ozirajoč se kaj počenja buržuazija. Naš pogled je obrnjen v Rusijo, je obrnjen v sovjete.
Revoltu no irskem
Iz Londona prihajajo vesti, ki pioročajo, d'a se nahaja ljudstvo na Irskem v polni revolti proti Angliji. Ljudstvo sežiga vojašnice, udira v javne urade in uničuje akte .Povsod so odrezan« telegrafične in telefonične žice. Angina se je pač borila za svobodo narodov ki so -bili pod Avstrijo, ne mara pa ■dc.iti niti narodne svobode irskemu ljudstvu. Seveda za svobodo tega ljudstva se Anglija ni borila, zato mu ni treba dati svobode. Vesela je Anglija, da je dobilo svobodo jugoslovensko ljudstvo,-'— Koroščevo svobodo.
Domače vesti	osSkNeqmgnmžCPr
Jadransko spralnnje
Zdelo se je, da bodo zastopniki italijanske in ijiu-goslovanske vlade rešili jadransko vprašanje v Pal-lanzi kjer so se sešli. Ali komaj so se sestali je moral italijanski zunanji minister Scialoia zapustiti sestanek rad-f krize, ki je nastala v -njegovi vladi, radi demisije ministrstva, ki mu je bil član. Kakor da leži kruta useda nad tem vprašanjem in lcakor, da je sojeno, da ga ne bo rešilo meščanstvo. Jugoslovanski zastopniki, ki jim načeluje jugoslovanski zunanji minister Trum bič, so ostali v Palanci in tam čakajo sestavo nove italijanske vlade in eventuelno prihod novih italijanskih zastopnikov. Govori se, da je vprašanje že rešeno, da sta se Italija in Jugoslavija sporazumeli in da se je šlo v Palanci le za podpis protokola. Rešili so, ako so vprašanje rešili, seveda zase. Ljudstev niso vprašali za nasvet niti ne za mnenje, Ako ni diplomatični gospodi m?.r»za mnenje ljudstev, ni ljudstvu mar za sklepe diplomacije, ljudstvo bo naW) samo pot tja, kjer si bo samo delalo postave in -določalo na sploh o svoji usodi.
Jadransko vprašanje ni niti italijansko, niti jugoslovansko vprašanja marveč je le del velikega svetovnega gospodarskega vprašanja in ne gre torej, da bi se ga reševalo kot točko zase.
Zakajj jadransko vprašanje ni narodno marveč gospodarsko vprašanje. Vsekakor smo radovedni, kako bo izgiedala reška državica in kako so se obnašali oni jugoslovanski zastopniki napram temu nprašanju, ki so poznali nas v tem oziru le za iz dajalce.
Bog jim daj pamet.
!!
Proletarci vseh deiel združite se!
SfnuKe na francoskem in.... tesiofl
Na Francoskem nadaljujejo stavke mnogih delavskih kategorij. Nihče ne more danes vedeti kakšen vspeh bodo'imele te stavke. Vendar je gotovo, da so množice nezadovoljne s svojimi sedanjimi voditelji ki menda sami niso še na jasnem kaj naj bi pravzaprav zičeli. Na Francoskem je delavstvo sito politike, ki ni ne tič ne miš. Vlada ije .pokazala jasno, da ne mara delavskih organizacij ako nočejo služiti njej. Delavstvo ne mara služiti več niti narodnim predsodkom niti narodni 'buržuazija. Val •proletarskega gibanja ne more jenjati s kakim- malim uspehom tudi ne ako se razpuste delavske or-ganizac.je.
Sedaj imamo le delna gibanja. Vendar je odprl proletarijat na Francoskem in drugod oči in danes prekriža roke in stavka ne Je za zvišanje plač marveč tudi za druga važna vprašanja. Na Francoskem, enko kakor v Jugoslaviji, je stopilo de lavstvo v stranko iz solidarnosti do železničarjev. Na Angleškem ne dovole mornarji da bi odplule ladje ki so polne streliva in vojnega materijala za Poljsko, V Italiji ovira ielegrafično osobje sprejem tendencijoznih in protadelavskih telegramov. Povsod torej ne več mezdna marveč -resnična politična gibanja napram katerim se kažejo meščanske vlade yednoJtrolj nesposobne. In ma želimo meščanskim vladam nele nesposobnost, marveč pogin.
as mesta preuseilniHa združenih držav v Arnerihi
Socialistična stranka v Ameriki je sklenila da postavi Evgenija Debbsa kot svojega kandidata pri volitvah za mesto predsednika združenih držav v Amerika
Evgen Debbs ie sedaj v zapor iri-n nima več svojega TniCIl3 n^rveč Iž SVszjc- jstevilko in sicer *v:ilko 2.253. Če svob^domuaae j^nenike jga je obsodilo v marcu leta 1919 na deset let težke ječe radi osumljenja špijonaže zoper Ameriško vojfcko. Nit reba povdarja.ti, da je bil Debbs v istini obsojen le radi njegove agatacize proti vojski in pa ker ni hotel se priklopiti onemu delu delavskih voditeljev, ki so izdali delavske interese. Ko so ga obsodili demokratični voditelji, se -Debbs ni branil. Dejal je samo to: »Ničesar ml ni mar o vsem kar je bilo rečeno proti meni. Nočem v nobenem oziru preprečiti vašo neugodno sodbo in ne odtegnem niti ene same besede, ki sem jo izpregovoril n>a shodu kjer so me aretirali. Tudi tedaj je ne bi zatajil ako bi vedel, da se s tem obvarujem smrtne kazni. Pred sodniki stoje danes republikanske inštitucije. Sodba o meni in o vas pritiče pa bodočnosti.«
Socijalistično delavstvo pa je izvolilo Debbaa bolje rečeno, št. 2.233 za svojega kandidata.
IZ STRANICE
di,
IZ JUGOSLAVIJE
V Jugoslaviji imajo novo vlado. Iz klerikalnega časopisja izgieda da so nazadnjaki z njo zelo zadovoljni. Ni čuda. Saj nadaljuje izapirati komuniste in delavske voditelje prav tako kakor prejšnja vlada. Dosedanji dogodki v Jugoslaviji so precej škodovali ugledu države na zunaj in na znotraj. Klerikalci upajo, da bo nova vlada pridobila državi nov ugled. Zato se hoče pokazati vlada močna in energična ... proti delavcem.
Iz zipliou Karla Marsa
Ruski marksist N. Riasanov je nedvomno eden izmed najboljših zgodovinarjev delavske internacionale, Zlasti se je specializiral v zgodovini .marksizma in njegovega zgodovinskega razvoja. Vsi oni članki in pisma in pisi Karla Marsa- in Engelsa, kr so bili objavljeni v ameriških, angleških, nemških in francoskih listih, Vi so ostali skriti celo naiboljšim proučevalcem marksizma kakor n. 'pr. Kautskemu, Mehringuiin drugim, vsi oni spisi niso ostali skriti Riasanova. Z dobro in trdno voljo in potom dolgega proučevanja in brskanja po angleškem -muzeju v Londonu, ki -<je poln mnogih dragocenih rokopisov, je dobil marsikaj ako ne še vse kar zamore zanimati več ali manj zgodovino internacijonale in marksizma. Poleg tega je pregledal tudi privatne knjižnice nih osebnosti, ki so bile v razmerju z velikimi uči telji socijalizma.
Listina, ki jo tu danes objavljamo, je bala izročena Riasanovu od strani Marlesove hčerke Laure ki se je poročila s sodrugom Paolo Laforgue. . Ta dokument, ki je dragocen za vsakega, ki proučuje zna’čaje velikih filozofov, je bil že objavljen v ruskem, nemškem in italijanskem prevodu. Mislimo, da rie bo napačno ako ga podamo v slovenskem prevodu našim čitateljem.
V letih 1860 je predložila Marxova hči Lavra očetu vprašal-no polo na katero je odgovoril Mars tako:
V. Katero lastnost človeka cenile najbolj?
0. Enostavnost!
V. Katero lastnost cenite najbolj pri možu?
O. Moči	;V
V. In pri ženski?
0. Šibkosti
V. Kaka je vaša misel o nesreči?
0. Podjarmljenje!
V. O sreči?	V
0. Boj!
V. Kakšna je vaša značajna poteza?
O. Enotnost namena!
V. Katero slabo lastnost upravičite?
0. Naivnost!	j
V. Katero -napako najbolj sovražite?
O. Servilizem!
V. Kaj zaničujete najbolj?
0. Martina Troterja.1)
V. Kako delo vam je najbolj pribljubljeno?
0. Brskanje po knjigah!
V. Kateri pesniki so vam najljubši?
O. Sakespeare, Eschilo in Goete!
V. Kateri pisatelj vam je najljubši?
0. Diderot!	,
-	4*	- . .	1
V. Kateri junak?	~	f. >
0. Spartakus in Koplerf
V. Katera junakinja? t
0 utooGoftvi Sovietov v Italiji
Jemajoč v poštev sklepe komunistične konference v Moskvi, manifest tretje internacijonale, program naše socijahstične stranke, ki je bil sprejet na kongresu v Boloniji in vsled sklepa prvoga socialističnega sveta v Firenci, je dalo vodstvo socijalistična stranke sodrugom Gennariju, Regentu in Baldesiju nalogo,-da sestavijo, načrt za ustanovitev sovjetov, ki naj bi se ga predložilo v odobritev strankinemu svetu v Milanu o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista. Imenovani trije sodrugi so načrt sestavili in se je o njem na rečenem strankinem svetu tudi razpravljalo in ga odobrilo v celoti kakor je bil predlagan. Sklep daje nalogo vodstvu socijalistične stranke, da prične z ustanovitvijo sovjetov zaenkrat -povsod kjer so za to tla zrel a in, da jih razširi polagoma na vsa mesta in kraje v katerih bo proletarijat pripravljen dati življenje tem svojim novim organiznttiiis. Seveda je ta načrt, .kakor so ga priredili imenovani trije fpdrugi, provizoričen, ki ga bodff -ksijieje zastopniki sovjete;' samih izpopolnili in izpopolnjevali kakor bodo to pa£ razmere zahtevale in .kakor bodo izkušnje učile. L« v eneaa niso bili imenovani trije sodrugi edini. So-•drug Regent je namreč predkigal, da, kakor imajo vsi delavci pravico voliti zastopnike v sovjete, tako bi iiioirali iineti vsi delavci tudi pravico biti izvoljeni. Obveljal je -predlog, da imajo pač vsi delavci pravico voliti, izvoljeni pa. sm-cj.o biti le oni, ki so organizirani. V tem smislu je bil ti^i načrt sprejet na strankinem svetu v Milanu.
Živimo v pričetku nove dcibe, v začetku one' cic-be, ki bo naložila proietarijatu, da sprejme vso oblast v svoje roke. Zato si mora proletarijat omisliti že sedaj one organizme, svoje organizme, po katerih bo vršil svojo oblast, po katerih bo uvedel svojo proletarsko diktaturo in udejstvil, stopnjevaje, komunizem. Zato je pač naša naloga, da gremo proietarijatu na roko pri ustanavljanju teh organizmov brez katerih ni mogoče spraviti neizogibne revolur cije v oni tir, ki pelje v komunizem.
V naslednjem podamo načrt kakor je bil predlagan in sprejet na strankinem svetu v Milanu:
NAMENI IN NALOGE SOVJETA.
Namen sovjetov je, da zagotove in izroče, po zmagi proletarske revolucije, vso oblast v roke proletariata in da udejstvijo na ta način načelo proletarske diktature.
Poleg tega imajo sovjeti še druge namene in na-loge £ sedanjem času v katerem je razvidno iz poloma meščanske družbe in iz vedno rastočih in vedno jasnejše cilje zasledujočih delavskih gibanj, da je dejansko že pričela zgodovinsko -revolucijo-nama doba.
V tej sedanji dobi so naloge in -nameni sovjetov sledeči:
V	5»	velike mase proleta-
rijata. To ije, napojiti globoko in or.ganično vse plasti delavnega ljudstva (do najzadnjega delavca) a propagando komunističnih načel. Omisliti 'bodo morali politično organizacijo, ki naj predstavlja in spravi v bojne vrste ves razred ih, ki naj predstavlja ob enem ves živčni in muskularni sistem -proletariata. Na ta način 'bo postala anonin^na in brez-lična množica živo telo zavedajoča se svoje moči in svoje volje. Množica, ki ne bo več izročala drugim svoje oblasti, ki bo prevzela in priznala vse svoje odgovornosti, ki se bo napotila v revolucijo v polni zavesti svojih smotrov in načel pslužujoč se pri tem metodično, umstveno in z gotovostjo svojih bojevnik sredstev, ki bo prevzela in ohranila v svoji močni vesti politično oblast in,.ki bo sposobna da prične in nadaljuje gospodarsko revolucijo, da prične vpre-obraževati idružbo v smislu komunističnih načel.
O. Gretthen!
V. Katera cvetka?
0, Lovor!
V. Katera barva?
O. Rdečai
V. Katero ime gubate najbolj?
O. Jennie in Lavra!*)
V. Katera jed se vam najbolj dopade?
0. Ribe!
V. Kateri pregovor čislate najbolj. jj£
0. Nič človeškega mi ni tuje!	ti	.
V. Po katerem načelu se ravnate?
O. Po tem Id pravi, da je treba dvomiti o Tako se je izpovedoval Ma<rx svoji hčerki.
j Martin !fcif6ter je bil romanopisec v letih 1960 zelo priljubljen, na Angleškem. BU je ,p» pust la
Ibree vsake vrednosti.
*) Jennie je imm Marsov* ieae, Lavra im^druge njegove hčerke.	,
2. Proučevati in pripravljati sredstva in organizme v svrho komunističnega udejstvovanja. Kakor zamore edinole politična revolucija, ki vodi do proletarske diktature, omogočiti gospodarsko revolucijo, tako morajo oni politični organizmi (ki so dahneš 'bojevni organizmi in bodo jutri organizmi proletarske oblasti) proučevati, ustvarjati in podpirati gospodarske .revolucionarne organizme (obratne svete, svete ljudskega gospodarstva itd.) in taktf preprečiti, da ne zaidejo v nevarnost predrevolu-cijonamega sodelovanja z nedelavskimi interesi in da ne zaidejo pozneje v razdirajočo nevarnost sini dikaKzma in korporativizma.
•
3. Ustvarjanje nove proletarske države, pospeše-vaje tako bitko z meščansko državo. Kakor predstavlja meščanska država izvrževalni odbor ‘bur-žuazije tako mora predstavljati sovjetska organizacija izvrševalni odbor proletarijata. iNaloga sovjeta bo raditega} da ustvarja, najsibo tudi le v duhu množic, proletarsko državo, 'ki gre io mora iza tem, da premaga buržuazno državo. Ustvariti se mora! torej sovjetsko pravo (ko.jemu samo naj delavska množice slede in ga priznajo) ki se mora (zoperstaviti buržuaznemu pravu, ki naj pospeši razjedia-joči revolucionarni proces, in naj približa boj med novim svetom, ki se ustvarja in starim ki se ruši in ki vendar vstraja.
4. Ovirati in onemogočati socijaino patrijotično eksperimente. Demokratične in socijaino .patrijotič* ne iluzije so pač najbolj nevarne in sicer radi tega, ker skriva njihova zunanjost resnično njihovo .pro* tirevobucijonarno in protiproletarsko dušo.. S temi da se bo ustvarilo In negovalo sovjetsko organizacijo, se bo onemogočilo, da bi se uresničili socijaino« .patrijotični načrti in se bo onemogočilo konsolida-. djo meščanskega parlamentarizma. V vsakem ozi< ru bo pa ustanovitev sovjetske organizacije pripravila proletarijat za boj proti zadnjim maskam, proti zadnjemu sleparstvu, ki gre za tem, da ohrani pri življenju sedanji družabni sistem.
Ti »o pač temeljni nameni In temeljne nalog« sovjetske zgradbe. Ta zgradba pa vasleduje tudi druge manj važne namene in ima jfo druge nalog« in druge prednosti v posebnem, položaju ▼ kojea*
6e mi sedaj nahajamo.	:tj
•1
N« primer: urejuje in približuje strankine politi G«, ne funkcije z gospodarskimi nalogami nadih orga*' nizacij, omogoča proletarsko ujedinjenje • tem, da; ga vodi v eno io edmo bojno Črto. Disciplinira in drt ' čut odgovornosti vsem političnim proletarskim *gU ' taci jam ter Jih urejuje io vodi «r smeti revolucije,
iia iiliis slute v 1
o pristopu v stranko
Cl l.
Ustanovljena je v Italiji sotdijalistična stranka kot del taternacijonale, po sledečem programu, ki je bil sklenjen v Genevi leta 1892 im revidiram na strankinem kongresu v BoJonifi v letu 1919.
Upoštevajoč dejstvo,
da so ljudje v sedanji uredbi človeške družbe prisiljeni živeti razdeljeni v dva razreda: v razred izkoriščanih delavcev na eni in v razred kapitalističnih posestnikov im man opoiizato nj e v družabnega imetja na drugi strani;
da tvorijo mezdni delavci obeh spolov, vseh strok in pogojev, vsled svoje gospodarske neodvisnosti, pravi proletariat, 'ki je prisiljen, da živi v položaju večne revSčtae, podložnosti in zatiranja;.
Priznavajoč,
d« tvorijo sedanji gospodarsko-družaJbni organizmi, Jtoje brani sedanji poittični sistemi, nadvlado mono-poEzatorjev družabnega im naravnega bogatstva nad delavaldm razredom;
da ne bodo mogli doseči delavoi svoje popolne osvoboditve drugače kakor potom popolne socializacije produktivnih sredstev (zemlje, rudnikov, to-vareo, prevoznih sredstev itd.) in potom socijalne uprave pridelkov samih j
Prizaa^rjoč nadalje,
•ds je kapitalitična družba z njenimi amperijalizmi povzročila in bo povzročila še nove obsežnejše in bolj krvave vojne;
da bo le udejstvitev sooijalizma dovedla ljudstvo do družabnega in gospodarskega miru;
da dokazujejo polomi, ki se je izvršil po vsem civiliziranem svetu, jiassi- znak> bankrota, ki grozi vsem zmagovitinj. in preteaganim deželam ter oči-vidma nespqsie£mcst meščanstva, ki ni v stanu, poravnat j. -Jkode, ki jo je samo .povzročilo, da je že .pričela ona revolucijonarna, družbo globoko pretresajoča in preosnavljujoča penjcda ki vedi proletarijat povsod do tega, da razruši s silo meščansko-kaipdta-listično nadvlado in, da prevzame on, proletarijat, vso politično in gospodarsko oblast v svoje roke;
da ni mogoče v nobenem oziru izprepieniti zatiral-nih in izboriščevalnih sredstev meščanske nadvlade (držav, občin in javnih uprav) v osvobojevalna sredstva proletariata;
da je treba zoperstaviti takim organizmom nove proletarske organizme (deiavske-kmečke in vojaške sovjete, sovjete ljudskega gospodarstva itd.) ki, medtem* ko morajo- biti, v dobi meščanske nadvlade, sredstva nasilne osvobojevelne borbe, postanejo slednjič organizmi, po katerih se bo vršila družabna in gospodarska preosnova ta zgradba novega komunističnega reda;
, da bo morala zmočiti nasilna osvojitev politične oblasti od' strani delavcev prehod iste oblasti iz rok meščanskega razreda v roke proletarijata, ki bo ud e jat vil prehodno dobo proletarske diktature;
da se bo moralo v režimu take diktature .pospešiti zgodovinsko dobo družabne .preosnove in realizacije komunizma in bo odpravljena, ko bodo izginili razredi, tudi vsakršna razredna nadvlada ter bo postal svoboden razvoj posameznika pogoj za svoboden razvoj vseh;
se sklene:
1, da se upodobi organizacija socdjali&tične stranke v Italiji goriconenjenim jjačelom;
2. da se pristopi k tretji Internaoijonali, ki je proletarski organizem in, ki taka načela priporoča in jih brani;
■ 3, da se pospeši dogovore z onimi delavskimi organizacijami, ki stoje na stališču razrednega boja zato, da prikrojijo svoja dejanja v smislu, po katerem je mogoča temeljita udejstvitev omenjenih načel.
ČL 2.
Sccfjalistična stranka v Italiji je organizirana na podlagi osebnega pristopa. Kdor hoče biti sprejet v eno izmed strankinih sekcij mora biti najmanj 20 let star. Pristop se mora prijaviti pri sekciji občine, (ali pri pododseku občinske sekcije) kjer ima član običajno bivališče. Nobenemu ni dovoljeno biti vpisan istočasno v dveh skupinah. Ako ni v kraju bivališča nobene strankin« skupine, se prijavi pristop lahko v najbližnji skupini. Le v izjemnih slučajih vpiše lahko vodstvo stranke člana pri centralnem uradu.
Cl. 3.
Sprejem v socijalistično stranko se zgodi potom enotnega formularja, ki se razda strankinim skupinam stranke cd strani strankinega vodstva. Predpogoj za vsakega, ki hoče pristopiti v stranko je, da sprejme glavne principe izločene v strankinem programu, kakor tudi, da se ravna točno po predpisih predstoječsh pravil, da* ohrani disciplino napram odločujočim večinam glede strankine taktike določene na strankinih zborih.
Čl. L
Člani, ki so učlanjeni pri eni izmed strankinih skupin, imajo dolžnost da se učlaaijo tudi pri Svoji strokovni organizaciji, ki deluje na .podlagi razrednega boja.
O skupinah.
Čl. 5.
Skupina ne sme imeti manj nego 10 članov. Vsak član plača potom skupine pri kateri je upisan, najkasneje v dobi prvega četrtletja vsakega leta, v centralno strankino blagajno letni prispevek, ki je določen na vsakem strankinem zboru.
Vsaka skupina mora poslati strankinemu vodstvu imenik vseh članov s potrebnimi podatki. Prispevek strankinemu vodstvu je enak za vsakega člana ne glede na čas v katerem je bil član sprejet v stranko. Vsaka skupina mora imeti svoj notranji tSpravrlnik.
Čl. 6.
Vpisnina da pravico do strankine izkaznice, ki jo izda vodstvo potom skupin, redno vpisanim vsem pristašem. Taka izkaznica je veljavna za eno leto in se vsako leto obnovi.
Po 30. aprilu vsakega leta se smatrajo kot neveljavne izkaznice prejšnjega leta in njih lastniki izgubijo kvalifikacijo in pravice socijalistične stranke v Italiji če tekom tega časa niso dvignili izkasn^ tekočega leta.
Izka&tdea r* tJbtlgat-oričn^ zn 'Tlartega ki je vpisali v 'sfranki, in zastorfij se vsakega ki nima izkaz-Btce, ne smatra kot strankinega pristaša. Na podlagi teh določil se smatrajo kot neveljavni vsi sklepi in vsa glasovanja, katerih so se udeležile osebe, ne da bi posedovale veljavno strankino izkaznico.
Kdor poseduje predpisano izkaznico, ima pravico do glasovanja v svoji lastni skupini kakor tudi da se udeleži razprav pri strankinih zborovanjih vseh skupin seveda le s posvetovalnim glasom.
Član, ki menja bivališče, se mora vpisati v krajevni skupini novega bivališča in mora prijaviti svoj izstop pri svoji prejšnji skupini.
Čl. 7.
Izredni prispevki za določene namene sklenjeni na strankinem kongresu, ali pa potom delegacije strankinega vodstva, so obvezni za vsakega člana.
Brez naloge ali pooblastila od strani strankinega vodstva ni dovoljeno nabiranje prispevkov skupnega (državnega) značaja, ki bi bila obvezna za člane. Čl, 8.	'
Člani, ki ne prihajajo iz mladeniških organizacij!, smejo biti izvoljeni v vodilna mesta strankinih organizacij, šele .po enem letu bivanja v Stranki ter smejo eprejefi reprezentativne mandate za javna politična in administrativna mesta šele po dveh, odnosno petih letih strankinega pripadništva.
Čl. 9.
Pri sprejemu novega člana, se mora Skupina prepričati o njegovi civilni in politični moralnosti.
Člana se sme izključiti iz stranke edinole, ako je dotičnik težko kršil disciplino, ali pa v slučaju moralne in politične nespodobnosti. Sklep o izključitvi m tora biti spremljan od največjih garancij osebne obrambe. Pred sklepom se mora izvršiti pravilna in natančna preiskava; razlogi in sklepi za izključitev morajo biti vedno pismeno sestavljena.
Izključitev ni veljavna, če ni za njo glasovala vsa) nadpolovična večina na zborovanju navzočih pri prizadeti skupini vpisanih članov.
Temu glasovanju na strankinem zborovanju sme slediti, po razpravi o predlogu glede izključitve, referendum za kojega ostanejo veljavna glede legalnosti glasovanja in sklepa, prej navedena določila.
Skupine morajo črtati one člane, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede plačevanja prispevkov centralni ali lokalni blagajni kakor tudi drugih gmotnih prispevkov. (Glej čl. 7)
Čl. 10.
Oni, fei so bili izključeni in izbrisani radi zaostalosti v plačevanju prispevkov, se lahko pritožijo deželni zvezi, a naposled pri strankinemu vodstvu, kateremu sc mora javiti na vsak način sklep o iz-ključenju in izbrisan ju člana se strani lokalne skupine in sicer takoj ko je postal sklep definitiven. Člane, ki so se izključili radi zaostalosti v plačevanju, se bo lahko vnovič sprejelo v stranko. One, ki so bili -izključeni radi ti e dostojnosti, se bo smelo sprejeti vnovič v stranko samo tedaj, ko je vodstvo izreklo svojo sodbo o njihovi rehabilitaciji in sicer le na zahtevo dnteresiranega člana in nikakor nc pred tremi leti po izključitvi.
»	(Dalje	prih.)
Mnišoni In čitateUenil
Z današnjo številko »Dela« pričnemo objavljati program in pravila socijalistične stranke v Italiji in uzorec, ki je bil sprejet na strankinem svetu v Milanu, po katerem naj se ustanavljajo delavski, kmetijski in vojaški sovjeti. Vsem sodrugom .priporočamo, da si ohranijo vse številke v katerih boste objavljeni goriomenjeni dve stvari, da to imel vsak sodrug vedno doma strankin program, strankin statut in uzorec glede ustanovitve sovjetov.
»Delo« prične izhajati s prvim tednom meseca julija t, 1. trikrat na teden. V prihodnji številki bomo objavili poziv na n srečko in cene nove naročnine. Ta korak, ki ga hočemo in moramo storiti, ni še vse. Vendar upamo, cla ustrežemo vsaj deloma željam in resnični potrebi stranke, codrugov in čita-teljev sploh. Sodrugi nsj ne pozabijo, da je združeno tako podjetje z velikimi stroški. Vsled tega je potrebno; da nadaljujejo vel sedrugi z agitacijo za naš ■list, za svoj list. Šele ko bo izhajal list trikrat na teden, nam bo megoče zadovcjjibr vsem zahtevam m željam od strani naših elfateljev. Na colo tore^ vsi, ki čutijo petrgi-r pp razširjenju socijriističnega-
komunisiičsrega čtiva!
tel jeki stadafe&t in ki stremi za tem, da se monopol! otroške vzgoje iztrga ir. rok buržuc&je, k: je to] vzgojo do danes izvrševala ped vplivom pretirens in bolehave patrijotične nacij-onalistične idejologije, obžaluje nečloveško ravnanje vlade napram učiteljstvu, ki ,je do danes plačano na način, da učitelj ne more posvetiti vseh svojih moči v prid šole, zahteva, da vlada takoj odpravi te razmere s tem, da dovoli račuaavži cd 1. maja 1920. stoodstotni f>o-viš-ek na sedanjih plačah in to provizorično, dokler se ne urede službeni prejemki,
izraža svojo brezpogojno solidarnost z učiteljstvom sindakata v njegovem gibanju, in izjavlja, da je vsak čas pripravljeno sikupno nastopiti s tem učiteljstvom na način kakor bo določila Delavska Zbornica, kot zastopnica delavskih organizacij.«
Slična resolucija je bala isti dan sprejeta na shodih v Kopru, Izoli in Miljah, ki so jih sklicale tozadevne Delavske Zbornice, in ki so sijajno uspeli.
Nauk iz tega: Učiteljstvo ne stoji več osamljeno, ko hitro je stopilo v delavske vrste! —
DeSavd!
IMlte in Me „Delou. - a je sni list, list lz&s-liščnnili in brezpravnih!!
- Milo org^zstf!®
Novim strank^'.--; skupinam ki se ustanavljajo po •občinah slovenskega dela Julijske Benečije, se priporoča enotno organizatomo delo. V vsakem kraju, kjer je zadostno število pripadnikov stranke naj se izvoli začasen odbor. Ta naj izbira in imenuje zaupnike, po vseh delih občine, za katero se namerava ustaji&vTti sekcija ali skupina. Sekcije naj bodo^ko-Bkor mogoče močne, tako da predstavljajo po obsegu in meči že sedaj bodočo samoupravno občino komunistov. Zaupniki naj nabirajo z nabiralnimi polami člane, ki žele pristopiti. Na sestanku zaupnikov naj se sprejme/ Jani ter zaupnikom izroče izpolnjene izkaznice. Zaupniki naj izkaznice razdele, poberejo prispevke, ter iste odračunijo blagajniku sekcije. Na to na,j se skliče konstitutivni zbor sekcije, na katerega naj se povabi vse pripadnike, ki morajo prinesti seboj izkaznico. Na zboru naj se izvoli odbor 5 članov ter naj se na dnevnem redu obravnavajo vsi važnejši politični problemi v občini.
Naloga političnega odbora je, da poskrbi za ustanovitev strokovnih organizaciji v obsegu cole občine ter pripravlja ustanovitev konzumne zadruge z nabiranjem deležev po L 100’—, Politični odbor mora skrbeti tudi za ustanovitev podružnic »Ljudskega odra«, sekcij vojnih invalidov in mladinskih erga nizaciji.
Od nedelje do nedelje naj se sestajajo zaupniki radi diskusije o strankinih problemih.
Kakor se pokaže potreba javnega pouka, je treba sknbeti, da se skliče ali javen shod ali predavanje. Politični odbor mora skrbeti tudi, da se izvežbsšo med zaupniki poroč&valci za ožje. domače potrebe Posebno (pozornost mora obračati odbor na, koiper-tažo lista in sme ter mora v tem obziru staviti predloge upravništvu »Dela«. Kolportaža lista je težko vprašanje zaradi tega, ker so gorske vasi odiežne «<d pošte in Est prihaja šele v ponedeljek in torek, dočim je največjr. .potreba čtiva za kmečko ljudstvo za vsako nedeljo.
O janižatorji naj* se obračajo radi pojasnila in ■pravne pomoči za Kras, Istro.in Tržaško okolico na sodr. Regenta v Trstu; za Soško in Vipavsko dolino in Brda pa na sedr. Tuma v Gorici. Radi strokovne organizacije pa v prvi skupini na Delavsko zbornico v Trstu, za drugo pa na Delavsko zbornico v Gorici. Za konsenane zadruge, »Ljudski oder, za, organizacijo invalidov naravnost v centrale v Trstu.
V strankine sekcije se sme sprejeti vsakega brez izjeme, ki ima 20 let ter ie poštenega glasu. V krajih 'kjer do sedaj ni bilo nobene socijalistične organizacije se sme tuidi izvoliti v odbor vsakogar, ki je dovolj inteligenten in sposoben za propagando. Posebno važnost naj se .polaga na izbero zaupnikov, ki naj predstavljajo pravo moč v sekciji.
DeMo za svc&odo šois In uEifsljslua
Učiteljski sindikat (furlanski odsek) je sklical v nedeljo, 16. t. m. pet shodov v Furlan'/ in sicer v Tržiču, Gradiški, Cervignanu, Korniinu in Oljši, na katerih se je razpravljalo o žalostnih šolskih in učiteljskih razmerah. Shodi so vsi najlepše uspeli, delavstvo jim je prisostvovalo v velikem številu. — Sprejeta 'je bila sledeča re3cluc:ja:
»IJelavstvo, sklicano po Delavski Zbornici v Tržiču na javen shod; dne 16. maja 1920, potem ko je čulo poročilo o splošnih šolskih razmerah ter o stanju učiteljstva,
konstatira vnovič, da je šola po svoji sedanji uredba še vedno ©rožje buržoazne nadvlade in zatiranja na škodo delavstva, zato pripezna visok pomen iboja, ki ga je zapeče! uči-
Sbdiag GusMIč v Ljubljani
Sodrug Gi^finčič, o katerem je tržaški slovenski nacijopstgfščni ja klerikalni dnevnik pisal, da je pršet v Trst po denar za revolucijo v Jugoslaviji, je bil v Trstu aretiran ker je »Edinost« s GrTojo pisavo opozorila rtaEjassko oblast napi rta nevarnost njegove navacčftoeti. Italijanska oblast ga je takoj ek^rdirala v Ljubljano kjer je bil ar e bran j® po zaslišanju baje izpuščen na svobodo. Pod pogojem da ne zapusti Ljubljane. SodraguGusttaciču in vsem njemu enakim izdajalcem domovine, nas iskren pozdrav. Upamo ob enem, da ga vadimo kaj kmalu zopet v naših vrstah v Trstu kjer je na prodaj še nekaj domovin.
Meščanstvo ne pozna »ič drugega razita denarja. Denar jim je vse, Zalo si ne morejo kaj ko slišijo kaj o revoluciji in stavkah, da ne bi .povedali koliko denarja so delavci in njihova voditelji dobil od ie ali one države. Si mislijto, da se »dela« revolucijo z denarjem in da se puščajo socijalisti podkupovat^ kakor buržuazija, ki proda za denar ne le domovino marveč tudi čast in Ljubejen.
Seveda zamere prodajati vsak le to, kar ima.
»Mina PrilafeilB"
»Pučki Prijatelj« postane s časom naš najboljši so-trnduik za širjenje sccijaiistično-komumstične ideje. Dobre volje mu ne manjka, in ko bo v njegovi možganski škallji vse v redu, pojde stvar kakor po loju. Zasedaj je ž rt oval baje že 50 lir — kakor piše v svoji številki 13. maja — da si je nakupil — boSjšcviekih knjig in no-vim, iz katerih pridno prepisuje. 50 lir je malo, vendar še preveč, če pomislano, do. so šle te lire iz sklada, ki ga rodoljubi nabirajo za »narodne namene« »Pučkega Prijatelja«, Zato je dobro, da »Pučki Prijatelj* točno pogleda, je-li za teh 50 lir (vsota je res ogromna!) debil v roke res — prave boljševiške knjige in ne morda knjig kakšne katoliške zaloge, ki govore o boljševizmu — po svoje. Vraga, za svoj denar treba, da človek debi pristno blago! Ali iz članka, ikš ga je »Pučki Prijatelj* prepisal iz onih — baje bolj soriških knjig, mam je jarma, da so dobrega gospoda ogoljufali kakšni čifuti prav nesramno, in. da j« cmi denar (50 lir!) vržen skozi cimo. Ako hoče »Pučki Prijatelj« tožiti -omega čifuta, mu ‘pojde:r*o drage volje na reko, da doprinese pred sodnijo dokaz, da »Kcanunistični raj« prepisan iz -onih .knjig in objavljen v 20. broju »Puč. Prijatelja« nikakor ne odgovarja pravemu komunističnemu programu. Sicer ta program »Puč. Prijatelj« in tudi drugi lahko povzamejo iz štev. 2. »Dela«, kjer ie natis uje n manifest »Tretje Interna-o jemale«', ki obsega vso stran našega lista. Torej tožimo čifuta! Kakšen »program« pa je tudi ta, ki se glasi (pjj »Puč. Prijatelju*): obrtelji (famulije) nema, žene nema, doraačeg uzgeja nema itd., itd. do ■točke: uredniške razsodnosti nema. Dober pa je »Dcdotak« uredništva k tej plchi »nema«! Uredništvo meni, da se kljubu vsem »nema« širi komunizem, svada. Eto ti vraga! A zašic? »Jer je nezadovoljstvo preveliko sa ovakim uredjenjem sveta, jer ljudi traže Izlaz iz cvakovoga stanja, Jer se druge stranke (večnaja jim .pamjat!) jod n kulturno) i esobnej medjusobnej borbi, (in tudi v nji ostanejo na veke amen), Jer se siromašna inteligeacija bori za svoj vsagdačnji kruh, jer se bogatiji nista ili premalo brinu, da se ovo stanje na bolje premeni.«
Dragi »Pučki Prijatelj«, kdo je vse to zakrivil, kar tu tako točno naštevaš? Imperijalizeon iburžuatzije je zakrivil. In kdo bo to izlečil, ozdravil z enim malem? Komunizem, ali pravi in ne — tvoj potvorjeni.
Istina je, »seljaci, a i gradjani ne p oz« a ju dobro program boljševizma.« A če mo jim ga točno razložiti mi, ki programi poznamo.
Dragi »Pučki Prijatelj,« ni prav, da (poživljaš vse »peščene in pametne ljudi,« da se stožijo. Stožili se bodo, ali z nami im ne prati komrudzum. Torej poživljaj raje »rodoljube«, za »vero, dom, cesarja« vnete, verižmike, cdiralce, veleposestnike in farizeje — poštene ljudi ipusti v miru. Pusti v miru tudi Isttsa Krista, katerega nauka ne razumeš in ga nikoli ne boš; Isns Krist je bil kocntmlsf, to je dofcasano v bia-govestju!	v
HENRIK TUMA:
ileml Borbasse m njokov roman „Clartž“
Berbusse-ve ideje v »JLe Feu« (Ogenj) spoznamo docela, kedar dobitamo njegovo drugo delo;»Clarte« kito 1919.
Vsporedift bi lahko oba romana »Le Feu« in »Clarte« tako, da nama kaže prvi veliko sliko vojne, fefckor se odraža na sknpnneti francoskega ljudstva, dragi pa, kakor se odraža na francoskega človeka v njegov etn notranjem življenju.
AH je prednost Badbusse-a umetnika, d‘a nam je podal vojno sliko kotoma ločeno, ali pa je to morda estetična hiba obojih del? Zdi se mo, da bi bil ustvaril Barbusše največjr umotvor, oko bi' bil harmonično »družil obe sliki, vojno, katero preživlja francosko ljudstvo ib vojno, katero preživlja francoski človek. Slike in umstveni sklepi obeh romanov se dopoinujejo. Velika stoka vojne nad francoskim ljudstvom izzveni v »Le Feu« v apo-enanju. uživajočega in topečega {lovska, v velikem koka: »Sporazumijenje neskončnosti, vstaja ljudstva, kruto pri pr o»ta vera«, v kriku po akesji ljudstva celega sveta; v »Clartš« pa ie*>emi v spoznanju v*« lažejivošči, priučene morale in medsebojnega obnašanja v kHlctt: »ds, je božanstvo, od katerega ■i#e ste smemo nikdar odvrniti, ko vidimo neskončno i notranje življenje in twH dd življenja katerega tvorimo posamezniki v življenju vafefr: resatefc«
* V »Le Feu« Benbesse vadi neprcmagljrvo razliko, ,med uživajočim ob enem gospodujočem razredom to ■i ttpsčkn in borečim se razredom — laž aaaOae, v i Mavi organizirane družb*. V »Clnrtš« — pa fio-\boto randvajenoat indšvidualnega čkxveka, ki sledi toredtptsom morale fn mnžčanake navede, %» ne poMuia glasu svojega razuma.
OeMailk fd mogel »družiti Barbmse tebnlčoo in (Mimtott 44m m mn mm TeWwi podobo,
V »Le Feu« (Ogenj) po nanizan ju vejnih slik, stop-njevaje jih po intenzivno#«, prihaja do viška vojnega efekta, ki sie prekopicne v zadnji siifei, L'Aube, ‘kjer se vojna uniči sama v sebi: »Možje, kje ste možje? Vojska je pogreznjena v blatu in (povodnji.« — »Konec je vsega. Neskončni zastoj, nehanje vojne. Pekel to je voda.« Neznanska prirodna sila povodnji zastavi vojske. Tam po blatnih poljanah brez sile leže izmučeni in pohabljeni ljudje brez števila in jaraejo v prvem mraku spoznavanja razumevata lastno voljo in lastno moč, mrič kulturnega človeka, nad sturovo sito prirode.
V »Clartč« prične Barbusse s sHfro življenja fran- \«esoljni sodbi.
'»•Padem na kolena, stegnem se, storim, kar je storilo toliko drugih,« Obleži brez uroči, dolge dneve in uroči. V mrzlični blodnji dvigajo se mu prikazni, snujejo se misli' za mislimi, mračne im promoike, >ko-nečno iztečejo v spoznanje.
— Resnica je revokicijornarna; muzaj možje resnice, vi nečete nerodne nevednosti, vi ste, ki sejete besede, ki sejete veter! Iznajditelji nazaj! Ljudstvu prinašate kraljestvo; « množica vas sovraži in se vam smeje!
— »čtoiii eno kar se nami je iduuzato čtorti,« mislim na eaoetavnoet našega odgovora sodnika ob
oofea v malem todusitrijalnem mestecu, kjer so si »vei dtoevi v tednu podobni od konca do kraja.«
»Puščam se voditi po sveta od vsakogar.«
(Mlad človek Paulin, ki se ,je vsled pridnosti, solidnosti to Inteligentnosti' dvigni nad maso navadnega delavstva, živi enakomerno življenje vseh, sledeč navadam vseh.
»Ne skušaj nikdar ne biti podoben dragtot«, ga svari edino mu bližje bitje, stara teta. V par potezah nam naslika pisatelj asiatotmeščane, med katerimi se giblje« Edini kovač BrisfriUe, pijanec in razgrajač, dela izjemo, je socijalist, je anarhist, zato pa zaničevan od vseh, nerazuunevan v globokem1 notranjem kriku po rešitvi ljudske duše.
Pavlin ostane saku, teta je namaglonra umria.
Ob pogrebu tete najde r gorki ljubezni stmičko
»ljubezen, je svfeta,« m« je zamrmrala Mafija,
^   - -
k svojim navadam.
Mine ftfeb «a letom.
se vrača k stari družbi
Pride vcfrn ta toči Pavlina od fce&e ta od meetbca. Vtaknili m> jfe v prisprostio vojaško suknjo, kakor ti-
soče in tisoče drugih. Prej zamazani čistilec svetilk, to dobrota oči, motri prod a» neekamčno 6mo to
*£i>rihi, brez vdje, postan* njegov narednik in strogi poveljnik. Sledč kratke slike vojne, dk> viška navala aavrainika. Pavlin je zadet v pas.
— Močnejša od vseh elementov, jačja od vseh groz, je potreba živeti, živeta ljubezen svojih dni do konca to kraja,	}
— Zakon, ki ureja splošno korist se imenuje morala, T* morala je ueomahijiva to prirodna, je tako priproeta, de govori vsafcomtjr to mu pove, kaj je. Ni prišla iz nikakega ideala, vsak ides& iriiaja ie nje.
— Množica je istočasno mogočnost to nemočnost. Onih ki vladajo ne vidimo. Zakaj vladajo, ne verno, njih moč je nadnaravna. Je zato, ker je bila. Njen razlog je: moraš!
— Vsak človek, je nekaj, ki šteje, nevednost ga pa oeamlja. Veaj revež nori v sebi stoletja zapušča noeti to aužnjosti
— Nikjer m mogoče odvrniti ae od laži. Verige laži, nevidne verige, a verige.
— Ne bo miru na zemlji, dokler ae fabfr kraljestvo človeka, A pride kedaj?
— Misliti moraš, a s svojo mislijo, ne x cmo drugih.
— Vidri sem Jezusa Kristusa na toef« fr®"8- v* hnel sijaja okoli glave. Izdaja #» 1* bledo oblice
kartično pego, feataro fr *ri»a«i«*vo iztisnilo celemu svetu. Sredi de p*f* eo himne, zastave ta ba-
»(Nisean zaslužil zla, (katerega so učtolli z menoj!« Tako je govoril Krist eatmemu s«bt.
Lej, že dolgo je od tega, kaar so ga pobotali to strastmi prodajalci gnah kz tempehna ta poeleli du-bavBiake na njegovo mesto. Križan je aa vsakem razpelu.
— Po deželah so razsute cerkve, ne zidajte jfc več.
— Resnica je priproeta. Oni hi tn£jcx, da je zamotana, grešč, to ni ona.
Pavlin ozdravi. Marija je prišla potoj v baimšvico. Našla pa ga (e hladnega to maločutoega: »Kaj imaš?«
*Zd!i se mi, dai vidim stvari, kakor spi«
»Bpžec,« dčla je Marija to zapiskata.
»Res je. Izgubil sem tajnost, Id *a*notav» išrifej^e. Nžmam več iluzij, ki potvarjajo, *T skrivajo slepo gorečnost, ki te žene od dbevs db dneva, od ure do ure.«
Sp a! je prvo noč sam ▼ skupni postelj. Počasi 'okreva, »ah aa ort one fefedeo, Oče ta »če novega spoznanja. Ozira se po domačih ljudeh to domačem kraju to se vpraša: * »Kako je to, da nisem nikdar videl, da je človek, človek, vedno ista stvar, vedno
_ Ne rkUta boga. Za stottaolč let, od kar življenje izkuša tobežafi smrti, ni heio na zemljr ničesar jmuznejšega nego krik človeštva po božanstvu, ničesar, kar fu dajalo itaiko polno smisel tihote. Razumem zakaj hočemo verjeti v 'botga, ker je verovanje zapovedano. Ni druizega dokaza o božjem bitju, nego potreba po njem. Bog ni bog, to je ime vsega, česar nam manjka. Bog je molitev to w* nekdo. Duhovniki to mogočniki bdH so vedno vezani mbd seboj.«
Marija pa nm odgovarja: »Vera mora biti za ljudi, da nosijo trdote življpnja ta žrtve. Vero je treba nesrečnežu, da ne propade. Iluzije je treba.« —- Pavlin pa ji ponavlja. ta nadprirotdne moči, vse je v mu oazpah, »V tateou pranntae, v taienu svetlobe, v lasu
Tržaška učiteljsko društvo
sa DeJavs':o zbornico
Dne 1. februarja t. 1. se ;c v Sv. Ivana pri Trst v ustanovila »Zveza (ugcslcveasiih učiteijskili dni štev« za z.asedene pokrajine s sedežem v Trstu. D; je prišio dc, tega, je pač glavna zasluga tov. učitelj.' A. Grmeka, preizkušenega organizatorja učiteljski' skuipin, ki je danes predsednik te Zveze, katera šteje nekaj nad sedemsto članov. Na delegacijskeni zborovanju otčiteljske zveze je prišel v pretres tuc predlog o pristopu Zveze k Delavski Zbornici v Tr situ. Zbor «e tedaj ni odločil, pač pa je naložil posa mičnim učiteljskim društvom, ki tvorijo Zvezo, dr na enem svojih zborovanj pretresejo to vprašanje do prihodnjega delegacijskega zborovanja, ki bo letos o počitnicah.
V smislu tega naloga je zborovalo tržaška uči: društvo 16. t. m. na Opčinah z edino tp£ko dpev nega roda: »Pristop k Iklavslji jadrnici.«
Zborovanj« je bilo sijajno Srdskano, šteli smo c njegovi otvoritvi 82 ujjiepev to učite^ic iz Trsta ir okolice, mno^^jr p prišlo pa še poaneje. Zbore--vanje ij» -cfvorl društveni predsednik Ivan Danev ki je poaivljal na trezen preudardr v tej veJevaŽJ zadev j, da bo tudi korak — če se taaa izvršiti — KOzat in dosleden. Nato poda besedo poročs-V-afc' o predmetu, našerau sodrugu Ferda Kletomayru.
Sodrug Kleimnajj epe-aarja, da se mora- uči t el jstv -točno poučiti, kakšne obveznortt «i prevzema s pri s topom v Delavsko Zbonioo in kakšne koristi bi c< takega pristopa imelo. Zato meni, da je nujno pc trebrro, da se najprej prebero pravila »DeL Zbornice N a to ta pravila, ki jim je poskrbel slovenski pr c vod, prečka ter z mirno in stvarno besedo nekolik obširnejše pojasni ona določila, fci bi navzoče bkž zanimala. Vab če pa poudarja, da ne najde niti er-točke v pravilih Učit. Zveze, ki bi nasprotoval tendencam Delavske Zbornice, to obratno tudi nc Poudarja, da bi Učiteljska Zveza v svoji borbi z. boljše moralno to materijaino stanje učiteljstva nc-šla ravno v Delavski Zbornici najboljšo zaslombe ter da bi tudi drugo' točko namenov Učit. Zveze, t j. delovanje-za izboljšanje to razširjenje slovenske«] šolstva, v kolikor to delovanje zasleduje upravičen zahteve, ravno Delavska Zbornica najboljše podp rala z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Prizn. da se bo moralo učiteljstvo v ekonomskih gibanj • res pokoriti določbam Delavske Zbornice, zato p~ bodi polom svojih zastopnikov v nji, zadobi pravic vpftvaS v takih vprašanjih na Delavsko Zbornice Pojasni Se marsikatero točko pravilnika ter sledu; . meni:
»Danes gre za to, jeli se pripoinamo odkritosrčr: za duševne delavce ta jeli sprejemamo načelo ra; -rednega boja. O enean to drugem ni več dvoma. Nr čelo razrednega boja je tržaško slovensko učiteljstv ' že davnaj priznalo s tem, da je pri vsaki učitelja! stavki postopalo solidarno s tovariši rt at narodnost S sprejemom načela razrednega boja pa ae je tr. slov. učiteljstvo na nem aK jasen način izjavilo, c globoko čuti svoje proletarsko pokolenje. Če 1 imel kdo v narodnostnem pogleda kakšen porajale’ mu ni treba drugega negoH, da do dobrega premis § 7 Statuta tržaške Delavske Zbornice, ki jasno gc vozi, da imajo vse strokovne organizacije pristop Delavsko Zbornico, neglede na njihovo narodnost i. brez razlike poHtičaHi in verskih nazorov, ter n § 6, -ki govori o hrambi javnih svoboščin, o poape sevanju pobratimstva med narodi ter izločevanj.. narodnostnih prepirov.
Zaključuje želeč kratko a jedrnato razpravo.
Predsednik društva Iv. Danev otvarja debato ter želi, da cedi resna in stvarna
Predsednik Učit. Zveze tov. Anton Grmek rta-predlog, naj se o stvari sploh ne debatira. Kek tara kakšen pomislek, naj vpraša poročevalca e pojasnita. Potem pa na.j se enostavno glasuje, ker j vsa zadeva Rak točno pojasnjena. Izraza sklepčr, svoje osebno mnenje, da stoje danes razmere take da ni kaj irbirati; slovensko učiteljstvo mora v De Zbornico — hočeš ali nočeš — druge poti ni, d obrani sebe ta dvigne slovensko šosivo. Te besed-, so žele glasno pritrjevanje zborovalcev.
Učit. Gruntar prosi za pojasnilo, jeli potem kr član Del. Zbornice sme še biti oziroma pristopi: kot privatna eseba kot olaa kakšnemu drugem bodisi kult urnemu, političnemu itd. društvu, izvzemi seveda vsako drugo stanovsko »trokovno organ:-zacija
Sodr. Kletomayr odgovarja, da glede tega ni nobenega zadržka ta sicer ravno na podlagi §§ 6 ta pravil tržaške Delavske Zbornice, 'ki spoštuje vsak narodn/estoo, politično to versko prepričanje. Mer le, da takta* društvom, ki prikrito ali očHo nasprc •tujejo stremljenju Del. Zbornice zaveden njen čta •ne bo pristopil. V drugačnem slučaju pride v veljav . § 13 pravil Delavske Zbornice.
Na zahtevo učitelja Adalo. Stubla prebere poročevalec vnovič § 13 ter pojasni njegove določbe,
•Ker se nihče ne oglasi več za pojasnila vpraš društveni predsednik kakšen način glasovanja s -zahtev«. Zahteva se glasovanje potom dvignjeni rok. Nato predsednik kratko povzame misli poročc valca in drugih, ki so se prijavik k besedi, ter izraža svoje osebno prepričanj«, da vse jasno kaic kam je kreniti slov. učitdjjrtro, namreč v Deiavsfc Zbornico.
Sledilo je glasovanje. BU je to uprav zgodovtos! moment. Na poriv predsednika, kdo je za pri*k Učit. Zvez« v Delavnico Zbornico, je zbrana množic neustrašnih, eavednfh kulturnih delavcev kakor e mož dvignila »voj« desnice. Prot»glasovanje je pr neslo uspeh — enega samega glasu!
S tem je bifa izražena trdna, sogfasna volja tria-' škega učiteljstva, da naj se Učit. Zveza priklop Del, Zbornici. In s tem se je to važno zborotvan . zaMjučfto.
* * •
Prepričani smo beli, da se tržaško slovensko učiteljstvo ne bo izjavilo v drugačnem smislu. Spozna smo v njem že kdaj zavednega, solidarnega bore. za udejstvitev proletarskih zahtev, V nedelje, 16. t m. je naše učiteljstvo le vprviič jasno to j*vik» man! festiralo svoje čustvovanje to mišljenje na način, k mu dela le čast. Da, delavci wj» mi to vi, zato s sezimo krepko v roke duševni in rrtSai delavci! N; bedo tudi drugače mnenja raelična, v trni točki am si edini, v točki, da ae teli d«šev«an*n koLSkar roč nerrm delavstvo ne bo spremenila usoda na bolje ako ne bosta skupno ‘korakala v bojih za .doseg, konftn? zmage delovnega ljudstva. Že pre; smo ’• vrstah veletoteligentoega tržaškega učiteljstva Me več negrti enega odkritega prijatelja našega delov nega ljudstva. Izid glasovanja dne 16. t. m. nes je p; naravnost očaral ta nas navdaja z najboljšimi na dami. Upamo, da bodo tudi druga učit. društva ale dila zgledu tržaških tovarišev to da se na poči ta »ker.: zborovanju Učit. Zveze definitivno sklene priato iste v Dal. Zbornico. Tu vam bijejo pripre sta a odkrita delavska srce naproti, ki hočejo v voa pc zdraviti svoje bojite tovariše. Ne glojte ne na desno ne na levo, odločajte sami po lastnem preudarku kakor 16. t m. us OpiSnah-
"■o 'r	T	■»tl
joneti, meti	pa	križi,	a	ne	vri	ene	oblike!	I	usmiljenja,	ne	sezidajte	več	cerkva!« (Dalje prih.] I
Osvoboditev proletarijata bc delo proletarijata samega lil:
Nevednost
Ultranacijodalistična, do grla klerikalna »Edinost« piše v svoji Številki z dne 20. majnika o neki %atvini, ifei se je izvršila pri — *▼. SoboliJ (?)
Sv. Sobote ni, draga »Edinost«, je mkofa ni Wlo in je ne bo. Pač pa je San Sabha prevod imena sreti Sara, Jer je bil G ril-Metodov .učenec in naslednik. Toliko bi moral pač nacijooaiiet, ki t*	aa	—-
pristna krajevna imena v n*£i pokrajini, znati. Ah če se z nacijonalizmom združi ie ignoranca je pač vse izgubljeno) Potem je res na. mestu vzklik: »Ob, •veta Sobota, pomagaj »Edinosti« od nedelje do nedelje*!
Koncert Šentjakobskega pevskega zbora. V nedeljo 23. t. m. ob 19 uri priredi Šentjakobski pevski ebor koncert v dvorani Delavskega kons. društva pri sv. Jakobu. Ker nam bo nudil ita 'koncert, zopeV aekaj prav lepega, priporočamo vsen* ^jnbfteljfem glasbe da se istega vdeleže. Na orc^jfamu so enake (očke kakor na bxm$°^a tega zbora v Narodnem donit^ Ys4čpnma znaša L 2'—, sedeži L 2'
Iz Skednja: Domači Dramatični krožek priredi na bdakoštni ponedeljek, t-očno ob 19'30 svojo tretjo predstavo. Igralo «e bo »Legijooarje«; narodna igra • petjem iz Napoleonovih časov v štirih dejanjih in dveh slikah; po Jurčičevem romanu spisal Fr. Govekar. Pevske točke spremna orkester. Režico .vodi A. Dolgan. — Cisti dobiček je namenjen za izpopolnitev kuiis in garderobe.
TISKOVNI SKLAD »DELA«.
Standrežki delavci nabrali . < *
Neimenovan
Skupaj .
Ml zbor zveze MorsKib delavcev
Preteklo nedeljo se je vršil, kakor je bilo naznanjeno, v veliki dvorani Delavske Zbornice v Trstu izredni občni zbor zveee čevljarskih delavcev. Zboru je predsedoval so drug Battilana, tki je po običajnem pozdravu, podal poročilo o prvem letu obstanka te zveze. Iz poročila je razvidno, da so se obnesla v tem letu vsa tri gibaaifa. Zlasti je bilo uspešno zadnje gibanje. Poročal ge tudi o ustanovitvi čevljarske delavske zadruge, ki posluje izredno dobro. V kratkem se ustanovi druga taka zadruga in sicer baš z ozirom na dejstvo, da podpira proletariat prav lepo to noro čevljarsko ustanovo. ^ Iz poročila je tudi razvidno, da je en odbornik prisiljen odpovedati se radi zdravja odborniškemu mestu in, da je sodrag Vrabec, blagajničar, prisiljen oddati 5voje mesto, ker nastopi drugo službo. Sodrug Todc je pozval navzoče v lepem nagovoru naj ostanejo združeni in zvesti svoji organizaciji. Scdrug Vrabec je podal obširno blagajniško poročilo, ki je bilo sprejeto in odobreno. Potem, ko sla bila še izvoljena dva nova odbornika na mesto dveh odstopi vsi h, je zaključil sodrug Battilana ta res lepo uspeli občni zbor.
Lir
«*
lir
15*— 1 — 16 —
Kmetijski pregled
Shodi
Miren: V nedeljo 23. t. m, *e vrši shod utavbinskih delavcev v Mirnem. Poroča sodrug što^la*
Bukovica V nedeljo ob 9 uri zjutraj je shod v Bukovici la opekaraarje. Poroča sodrug Petejan.
Vogersko: V nedeljo 23. t. m. bo pri nas shod ob 3 pop. Poroča- sodrug Petejan.
Grgar: Pri nas bo shod v nedeljo 23. t. m. ob 3 pop. v prostorih Antona Zimica. Poročal bo sodrug Milost iz Trsta.
Trnovo: V nedeljo 23. t. m. ob 3 pop. bo shod v
prostorih Vincenca Stroserja. Poročevalec sodrug Tuma iz Gorice.
Tolmin: V pondeljek dne 24. t. m. ob 3 pop. shod v Tolminu za stavbin-ske delavce. Poroča sodrug Petejan.
Lokav ec pri Ajdovščini: V pondeljek 24. t. m. ob 10 dopoldne bo pri nas javen ljudski shod na katerem -bo poročal sodrug Štolfa iz Gorice,
Kobarid: V torek 25. t. m. shod v Kobaridu za stavbinske delavce. Poroča sodrug Petejan.
Bovec: V sredo 26. t. m. shod v Bovcu za stavbin-
ske delavce. Poroča sodrug Petejan.
Nabrežina: Shod bo pri nas v soboto 22. t, nt, ob 5 pop. Poroča sodrug Tuma.
Vipava: Dn« 30. t. m. bo pri nas ob 3 pop. v prostorih Petrovčiča shod »a katerem bo poročal so-drug Tuma.
Delavci! Naročajte in širite „D£LC*‘. To ie vaš list, list izkoriščanih in brezpravnih.
M mM
Kmetijska in vrtnarska gosp. zadruga v Trstu
ima v nedeljo, 30. maja t. L ob 10 dopoldne, v storih »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu izredni občni zbc.? S sledečim dnevnim redom:
1. Dodatek k' pravilom;
a) zadružna zavarovalnica goveje živine;
b) zadružna hranilnica;
c) o podružnicah. *
2. Y^rasanje določitve tržnih cen poljedelskih
pridelkov.
3. Slučajnosti.
Kmetje! Kmetijska in vrtnarska zadruga je vaša ustanova, ideja, ki je izšla iz vaših vrst, ki se je porodila v vas samih. Naloga zadruge je težka, a nad vse potrebna. Dolžnost vaša je, da to zadrugo podpirate z vsemi razpoložljivima sredstvi in ne bo vam žal. Udeležite se vsi zadružnega občnega zbora 30. t. m.
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu vabi vse svoje zadružnike in tudi one kmete in vrtnarje, ki žele pristopiti k zadrugi na izredni občni zbor, ki se vriši dne 30. maija t. 1. ob 10 predpoldne, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jajkoibu v Trstu {nasproti cerkvenim vratom) s sledečitm dnevnim redom:
1. Zadružna zavarovalnica živine. — Poroča zadružni nadzornik. Ferdo Kleinanayr.
2. Zadružna hranilnica. — Poroča zadružni' blagajnik Josip Kkampester.
3. Vprašanje o določitvi tržnih cen poljedelskih pridelkov. — Poroča zadružni predsednik Josip Zlobec.
4. Slučajnosti in predlogL
Kmetje zadružniki! iz dnevnega reda vidite, da
gre za važna vprašanja našega stanu. Osobtto je pomembna 3. točka dnevnega reda. Treba je, da dvignem o svoj odločen ugovor proti načinu, ikako se danes postopa pri določevanju tržnih cen, načinu ki oškoduje na eni strani nas kmete, na drugi pa konsumente. Zato 30. maja ob lOih vsi na1 zborovanje pri Sv. Jakobu.
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga
naznanja vsem svojim članom, da ima v svoji zalogi v ulici Raffineria 7 razno blago na prodaj, 'kakor: žveplo, modro galico, debele in drobne otrobe, kostanjevo moko (za živino), laneno seme; raznovrstno poljedelska orodje: mehe, žveplalnike, lesene in železne grablje, kosjo, kose L dr. Enako blago se dobi tudi v podružničnih zalogah v BoJjuncu, Plavjah, Ospu in Sv. Antonu.
Novi člani se sprejemajo vsak dan v zadružni pisarni v ul. Raffineria št. 7 ter pri navedenih podružnicah, kakor tudi v Šempolaju in Padričah (učitelj Pahor).
Občinstvu se priporočajo zadružne razprodajalne zelenjave na vseh tržaških trgih.
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga
ima v soboto, 22. t. m. ob 9. uri zvečer v gostilni Auer v Borštu 6estanek kmetov iz Boršta in bližnje okolice.
Gropajci in Padričani so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil dne 6. junija popoldne tamkaj, kakor prvikrat. Treba je, da se kmetje še točneje porazgo-vonmo o kmetsko-gospodarskih zadevah, ©solbiio pa kako bi bilo možno urediti' prodajo mlekai na zadruzni podlagi. Na sestanek pride zadružni predsednik in govornik iz nadzorstva. Udeležite se torej sestanka vsi, da slklenemo kaj definitivnega.
Socialistični stranki očitajo njeni obrekovalci, da jemlje vero delavcem in kmetu. Kako brezvestna laž! Njej je vera sveta stvar in zato zahteva, da naj se je nikar ne vlači v posvetne boje! Kristus je rekel: Ti pa, kadar moliš, se zakleni v svoj hram in tvoj bog te bo slišal! — Ni pa rekel, da pojdi v politični boj in da v imenu vere obrekuj svojega nasprotnika!
Obrekovalci socijalistične stranke ji očitajo, da je sovražna kmetu. In očitovalci vedo, da' lažejo! Desetletja je slepo hodil slovenski kmet za klerikalno stranko, dokler nazadnje ni našel poti v Ameriko in na Nemško! Slovenski kmet in kmetsdS delavec je dandanes obubožan in obremenjen in spo znal bo, da klerikalna stranka ni delala in ne dela zanj; spoznal bo nadalje, da socialistična stranka ni samo stranka mezdnih delavcev, temveč vseh trpečih, zatiranih in nesvobodnih.
Obrekovalci socijalistične sfrainke trdijo, da je .sovražna obrtniku. Tistemu obrtniku, ki so mu dosedanji prijatelji^ tako zelo pomagali, da pada zmerom hitreje v proletarstvo! V svojem obtiibožanju v svojem delu izrabljenih, nesvobodnih sfcjev. Ona tarski obrtnik, kje je njegova stranka,
Socijalistična stranka je stranka vseh delavnih v svojem, delu izrabljanih, nesvobodnih slojev. Ona je stranka malega uradnika, ki je v svojem obstanku tako zasužnjen in nesigureni v svoji moči ta4wj izrabljan kakor vsaik dr^r delavec. Gtffa je stranka učiiteljai 1;; ~raje| svoje beraške plače bolj odvisen., jiokor mezdni delavec od svojega delodajalca, kmetski delavec od svojega gospodarja.
Socijalistična stranka je edina resnično neodvisna in zato edina resnično močna stranka; ona je stranka zatiranih in zasužnjenih, ona je stranka enakosti in svobode, edina odkrita in zmagesvestna sovražnica vsakega hlapčevstva in vsake neenakosti. Za izse-sovalce in izkoriščevalce ni prostora pod njeno streho!
Delavci! Vam na treba šele k?zali, kje je vaš tabor: sami ga boste našli, ker ste si ga sami ustvarili! Vaš tabor je v socijalizmu!
in njegova trabanta Krek in Korošec, katerih zadnji je pred kratkim odjedel slovenskim železničarjem trd zasluženi kruh. Gotovo je dr. Korošec, kot duhovnik že pozabil kaj uči četrti vnebo vpijoči greh.
In naš dušni pastir zagovarja te može, kd so v pričetku svetovnega klanja prvi zagnali poziv ljudstvu naj nabrusi meče in bajonete, da se .bo klal proletaijat! Oni so, ilri so klicali dol s Srbijo, vojske hočemo! Rekli so tudi, hrabro se boriti — mi borno skrbeli za vaše domove — žene in deoo! i(Pniča »Slovenec« od dne 25. julija 1914. Javni shod v Ljubljani.) Prišli smo domov — hiše so bile porušene žene in dekleta oaiečaščene — družina gladna-Onečaščeni so nam dragi — to so, gospod vaše in vaših gospodov zasluge!
Ako hočete delati izven cerkve, držite se tudi tu Kristovih naukov, posebno pa onega, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega kol eamega sebe«.
V nedeljo, 23, t, m., bo na Trnovem pri Gorici shod — t];| vabimo vse Lokvarje — tu boste slišali naSa. načela, načela kvišku stremečih teptanih “ revnih delavcev in kmetov.
m
Rd©si latrink
Od vseh človeških strasti povzroča častihlepnost nejvečja upoštevanja. Priklop uje deželo lit deželi', kraljestvo h kraljestvu. Prinaša na zemljo prelivanje krvi, bedo, zmage.
Strašilo lazi po Evropi — strašilo komunizma.
(K. Manc, »Komunistični manifest«.)
Krepko, Jernej, krepko so mii vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili.,. Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci!
(Ivan Cankar, »Hlapec Jernej«.)
Naj 'trepečejo vladajoči razreda pred komunistično revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige. Pridobe pa si ž njo svet.
•	(K.	Marx,	»Komunistični manifest«.)
, Delavstvo je skala, na kateri bo zgrajena cerkev sedanjosti.	(F,	Lasalle, »Delavski program«.)
Edini pravični temelj za vso lastnino je: delo.
Ne oziraje se na nebesa, je človeštvo zato na zemlji, da doseže srečo in harmonijo.
Namesto stare meščanske družbe s svojimi razredi in razrednimi nasprotji stopi asocijacija, v kateri je svoboden razvoj vsakega pogoj svobodnemu raz veju vseh. (K. Mars, »Komuri&ticni manifest«.)
Revolucije so stroji zgodovine! — K. Mars.
Narod, ki zadene dandanes terno mi oni, ki premaga z mečem, marveč oni, ki zlomi meč en njegovo moč.
Vprašal sem. sodnika ali je pametno veneti, da so zakoni vedno pravični in vedno pravično tolmačeni? Sodnik je zamižal,	E. Leone,
Stavke. Stavka trgovskih uslužbencev je končala
včeraj popoldne. Dosegli se delen vspeh.
Stavka kovinarjev je končala in so ili kovinarji že na delo.
Delavcem pri tehničnem oddelku (Genio eivile) se naznanja, da se je dosegel sporazum glede novih delovnih pogojev pri goriomenjenetn oddelku na sledeči podlagi: 1. Tehnični oddelek se bo v splošnem držal delavnih pogodb, veljavne za stavbinsko industrijo v posameznih krajih. Integralno so sprejeti členi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 omenjenih delovnih pogodb.
Clen 9 se spremeni na način, ki določa da se bo plačevalo mezdo vsakih 14 dni in sicer se zaključi plačilno listo vsak drugi četrtek. Delavci lahko zahtevajo predujem za teden, v katerem ne dobe plače.
deni 10, 11, 12 to črtani, Clen 13. se sprejme razen zadnjih dveh odstavkov, ki se tičejo prispevka ki bi> ga moralo plačati podjetje. Odpoved dela se bo vršila kakor dosedaj. Delavec, ki izostane iz dela brez opravičbe, bo smatran za odpuščenega.
Prizna se fabrične komisije, ki imajo nalogo nadzorovati, je-li se v fabriki upošteva delovno po- podružnica »Ljudskega odra« pri St. Jakobu, godbo. Med delom ne smejo delavci zborovati. Ako	je	moralo vsled nenadnega odpoto-
nastanejo spon, ki jih fabrična komisija ne more j vanja predavatelja odpasti, bo v nedeljo, 23. t. m rešiti, bo iste rešilo vodstvo tehničnega zavoda in ^	zjutraj,	v	dvorani	»Del.	kons.	društva«
ljudski oder
deželno tajništvo stavbinskih delavcev,
člena 17. in 18. se črtata. Ta dogovor »topi v veljavo z dnem, v katerem je stopila v veljavo delovna pogodba v dotičnem kraju in sicer: V Trstu oa 1. aprila, v Tržiču na 26. aprila, v Gradiški na 19. aprila, v Gorici in vsem sežanskem okraju pa na 1. maja t. L Na podlagi teh določil imajo vsi delavci pravico, da se jim ves povišek, določen v delovni pogodbi dotičnega okraja, izplača za nazaj do tistega dne, v katerem je v dotičnem okraju »topila pogodba v veljavo.
Paznikom in delovodjem se je od strani vodstva tehničnega zavoda ponudila minimalna plača 22 lir na dan ustevši nedelje. Podpisani m mogel tega sprejeti, ker m imel pooblastila od prizadetih. Le ti •o tem potom naproleni, da takoj naznanijo svoje mnenje.
Za politične okraje Tolmin, Postojno, Logatec in za celo Istro, se ni še določilo plač, ker za te kraje jatmamo le delovnih .pogodb za privatna podjetja. Upa se pa, da v teku prihodnjega tedna se bo tudi za te kraje dosegel sporazum. Ako bi se ▼ kakšnem kraju ne držali teh določil, naj se te slučaje takoj sporoči podpisanemu. Ker so slovenski delavd večinoma vposleni v goriškem in sežanskem okraju, velja za te delavce delovna pogodba sklenjena za Gorico v kateri so določene sledeče minimalne plače: Zidarji in profesionisti ki imajo nad šest let prakse vštevši vajeniško dobo, dobe po lir 2 70 na uro, tisti, ki imajo nad štiri do šest let prakse lir 2’10 oa uro. Težaki (malo var ji) L 1 80, ženske ‘L 1’40, vajenci L 1‘20 na uro nominalne plače in to od 1. maja naprej. — I. Petejan okrožni tajnik.
Opekarski delavci iz Bilj, Bukovce in Renč, so predložili svojim delodajalcem spomenico v kateri zabtevajo zvišanje plač in ureditev delovnega razmerja. Podjetniki se drže te4»vratn«, vendar upamo, da se bo dosegel sporazum, V torek smo imeli v Gorici prvi pogovor pri katerem je bil za delavce navzoč sodr. Petejan. Za soboto se pnčaikuje definitivni odgovor.
Predavatelj: sodrug D. Godina. Predmet: Narodnost in komunizem.
Novi člani se sprejemajo vsako nedeljo od 10. do 11. in vsak torek od 9%. do 20)4., v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, Chiarb. zg. štev. 11. Istočasno se sprejemajo tam tudi člani za dramatični odsek.
Podružnica »Ljudskega odra« v Komna ne priredi v nedelo 6. junija marveč 16. junija, z gostovanjem Križanov, veselico z dramatično predstavo. 24. maj-nika pa ima skupina zidarjev društven ples v Ga-brovid pri Komnu v prostorih Bandeljevih.
Podružnica »Ljudskega odra« na Opčinah bo imela v nedeljo 30. t. m. ob 17 predavanje v Kettejevi dvorani. Predaval bo sodrug Ivan Regent.
Barkovlje. V nedeljo 23. t. m. ob 10 bosta predavala v .prostorih delavskega društva sodruga M Lovko in Demartini, prvi v slovenskem drugi v italijanskem jeziku, o kulturnih problemih.
Kreplje. V nedeljo 23. t. m, ob 15 se vrši ustanovni občni zbor podružnice »Ljudskega odra« v Krepljah, z že navedenim dnevnim redom. Osrednje vod stvo bo zastopal prof, dr. L, Čermelj.
GORICA.
Strankin sestanek se je vršil pretečeno soboto cb izredno lepi dobro obiskani udeležbi. Predsedoval mu je sodrug ŠtcAfa. Zapisnik zadnjega sestanka je bil enoglasno sprejet. Vzelo se je na znanje okrož nico deželnega političnega odbora, v kateri se opisuje politični položaj' v deželi in daje nadaljna na' vodila. Sprejelo se je v stranko več na nsvo priglašenih sodrugov, dočim se je sprejem treh novo priglašenih odložilo do časa, ko se bo dobilo bolj natančna pojasnila o njih dosedanjem obnašanju. Sodrug Trampuš utemeljuje predlog, kjer se protestira proti piodraženju časopisov, kar gre na korist le tovarnam papirja. Drugi njegov predlog poživlja strankino vodstvo, naj dela nato, da prepreči krvo prelitje med proletarci in naj skuša doseči 'sporazum za skupen nastop delavstva proti buržoaziji med onimi strankami, kojih program sloni na stališču razrednega boja. Ugovarjajo mu sodrugi prof. Mu litsch, Štolfa, Paulin, prof. Bonnes, OlivLeri in drugi Pri glasovanju je bil prvi predlog sodr. Trampuža sprejet enoglasno, med tem ko je bil drugi predlog enoglasno, razun predlagatelja, ovržen. Pri razno-, terostih je pedal sodrug Štolfa kratko poročilo o novem aprovizacijskem konsorciju za Goriško. Ker pa ’ je bila Ura že pozna, si je pridržal sodr. Štolfa da na prihodnjem sestanku poda bolj natančno obširno poročilo, o katerem bo naše »Delo« obširno poročalo, ker hočemo pokazati vsem konsitmeniom kako ravnajo z nami oni gospodje, ki so na čelu de želnega gospodarstva.
LOKVE PRI GORICI.
Komunistična zveza bode v oči prav močno na šega gosp. duhovnika. Izpred oltarja ne slišimo več 'epih Kristusovih naukov, pač pa le grde besede proti komunizmu. Posebno sodrugi iz sosednje vasi Čepovan so mu zelo na želodcu.
Priporočali bi gospodu dušnemu pastirju, naj skrbi raje za mladino, ki pjančuje in kvarta po gostilnah o delavnikih in praznikih. To je menda edina zasluga našega pastirja v dobi njegovega .petletnega duševnega pastirstva... Ali je morda to njegova dolžnost, da pri pobiranju velikonočnih listkov agitira za »Mladiko«? Povemo mu, da imamo glavo na svojem mestu in znamo ločiti ljulko od pšenice.
Še nekaj! Ker nima nobenega spomina na svetovno vojno, je izrezal velik spomenik in ga slovesno pcstarvil na Lažni. Res, nimamo mi nič proti temu — a to nam ne gre v glavo, kako da ne vidi on dosti, dosti velikih m žalostnih spomenikov. On ne vidi invalidov, niti ne vojnih vdov in sirot, tudi nima v cerkvi dobre besede zanje niti ne doma dobrh rok. Treba ni, da se kaže v besedah — pri nas treba
KOMEN.
Iz Komna smo dobili sledeči popravek: Prosim Vas, da v smislu § 19 tiskovnega zakona sprejmete v siv oj. tet naslednji pepravek: M res, kakor, pe Tibjavljeno v dopisu iz Kenuna, v številki od 9, aprila 1920, da bi bil imet velike dobičke od aprovizaoije, katere bi bil delil od začetka s svojim tovarišem in da bi bil odstranil tega slednjega radi teh dobičkov. Tudi ni res, da me ni.nihče glede aptrovizacije kontroliral, Imel sem res aprovizacijo v rokah od leta 1914 do evakuacije in sem jo po vrnitvi zepet spre-el. Z menoj je bil cd začetika Franc Petelin iz To-mačevca štev. 37 dokler je šel k vojakom. sem delil po predpiaarrrh cenah, k^ia^ t>ile tako odmerjene, da so se z njimi porivali le stroški. Za nadzorstvo je obstajal odbor iz naslednjih članov: »Vinko Jazbec, kot preds«dsik, Ignac Valentinčič in Franc Šuc, ki so bili k vsaki razdelitvi povabljeni in, 'si so tudi večkrat razdelitev kontrolirali. Tudi očitanje, da se nisem pobrigal za podpore poljedelcem na Krasu in za podpore vdovam in sirotam in da zadržujem mnogokrat denar do.ma, mesto da bi ga izročil opravičencem je nevtemcljeno. Glede ‘kmečkih podpor sem pri civilnem komisarja tu v Sežani in Generalnem civilnem komisar,jatu v Trstu ter pri Centralnem uradu za okupirano ozemlje pravočasno ukrenil vse potrebno, Te podpore pa so dobile le nekatere občine, katere so višje politične oblasti smatrale za bolj potrebne. Komenski občitni te podpore niso bile nakazane, a jaz sem proti temu vložil pritožbo in razne prošnje r.a višje inštance, žal da hrez uspeha, V istem položaju, kakor občina Komen se nahajajo tudi druge občine na Krasu, n. pr. Berje, fCc.biljaglava, Pliskovica, Hruševica in Lukovec, Tudi prošnje za podpore sirotam in vdovam, oziroma za vojne penizije so že davno vložene pri komisiji za preskrbo v Trstu (via delle Acque 7) m ni moja krivda če niso bile še rešene. Izplačevanje podpor se vrši kakor prihaja nakazilo in kakor se denar dobiva na davčnem uradu v Sežani, kateri pa večkrat ne more nakazil izplačati. Jaz nisem nikoli nobenega zneska doma pridržal in tudi nisem nikoli zamudil takoj dvigniti in izplačati za podporo nakazane zneske. Kar se tiče Franceta Budal iz Komna štev 87, isti vdobiva redno vojaško podporo. Denar mu izplačujem redno vsak mesec, 'kakor ga vdobivam od davčnega urada. Ni res, da nisem hotel sprejeti odškodnine za po vojaštvu leta 1916 pobrano ajdo, pač pa stoji dejstvo, da je pri okrajnem glavarstvu v Sežani vojaštvo položilo neko sveto denarja za pobrano ajdo na korist štirih občin, kateri denar pa ni bil nakazan posameznim občinam, ker ni bila napravljena razdelitev ne po okrajnem glavarstvu, ne po civilnem komisanjatu v Sežani. Jaz sem opetovano urgiral zadevo in zahteval, da se razdelitev izvrši, a prejeti nisem megel ničesar. Vsa gornja dejstva morem dokazati z uradnimi 'listinami, radi česar odločno zavračam očitanja malomarnosti,- brezbrižnosti m sebičnosti, — Se spoštovanjem Vincenc Jazbec.
TOLMIN.
V nedeljo, 16. t. m. se je vršil v Tolminu, velik javen shod. Prostorno dvorišče Modrijanovo je bila nabito polno dolgo pred napovedano uro in točna ob treh je pozdravil sodrug Tuma zbrane kmete in delavce izjavljajoč, da socijalistična stranka prireja shode ne, da nabira tem/ večje število pripadnikov, marveč hoče pojasniti glavne misli komunizma, kateri edini privede premembo v današnjem obupnem soci-jalnem in gospodarskem položaju, V komunizmu viditi je edina rešitev zapuščenega in teptan nega slovenskega ljudstva v Julijski Benečiji.
Pozdravil je okoli 200 sodrugov italijanskih delavcev, ki so prišli na shod izražat solidarnost italijanskih delavcev s slovenskimi. Ko je poročevalec končal svoje poročilo, pozval je navzoče inteligente naj se oglasijo za besedo. Na shodih je mesto, kjer naj se poštene politične stranke.srečajo, da se v odprti diskusiji pojasni stališče enega in druzega; ljudstvo bodi sodnik, na kateri strani je pravda. Zglasil se je za besedo tolminski kaplan, in na kratko priznaval upravičenost izvajanja poročevalca glede komunizma in organizacije. Ni mogel navesti niti enega samega ugovora, nasprotno je trdil, da so bili prvi in pravi komunisti le .prvi krščanje, pridržal je le za duhovništvo pravico bojevati se za vero. Duhovniki se smatrajo namestniki Krista na zemlji in kot taki morajo odklanjati vsak napad na vero in duhovnike in obsojati materijalizem. V tem ns rsere •povedati svojih misli na shodu, ampak si pridržuje svoje naziranje pojasniti v časopisju. Glede nosti zahteval je polno svobodo* slovenskega ljudstva na lastnih tleh, ‘posp^ir je poudarjal pravico ireiciTfca na delo v domačem .kraju.
Poročevalec je vzel na znanje, da duhovnik nima nobenega ugovora proti pripresto razloženim načelom komunizma, zahteval pa je tudi odkritosrčnost in poštenost v boju proti stranki. Ker je g. kaplan omenil časopisje, opozoril ga je, da »Goriška Straža«
•	T"* .•	«	'	rf	.	J	___ _ »n	nap	3	7J1VV.3
IVAN CANKAR:
Otti Tabor ]e socijtslnn demokracija
Ne v strahopetnih besedah, ne v praznih obljubah J dejanj! Tu pokažite svoje delo za ljudstvo in to bo
nam največji spomenik. Domovi so v slabem stanju
— temveč Jasno in razločno govori socijalistična strankal
Jasno in razločno oznanja, da je odločna in odkrita sovražnica sedanjega reda človeške družbe. Ona oananja, da je njen poslednji cilj, porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delavnega ljudstva, zaito da se bogato redi par stotin ljwd§, ki žanjejo,, dasi niso sejali. Za delavno ljudstvo ni dandanes država nič dragega, nego žandarm, lri stoji z na-Safoatm bajonetom pred krivično nakopičenim bogastvom posameznih!
nekateri celo porušeni. Tu s« poprimite dela postavili si bodete večen spomin. Vi žigosate čepo-vanske komuniste a nočete videti njihovega dela — aočete slišati dobrega o njih.
Zadiral se je tudi v jugoslovanske komuniste, ki si hočejo zboljšati svoje stanje. Sramotil je delavstvo češ, da so se dali zapeljati na kriva pota. Zagovarjal je razne prvake in one gosp. duhovnike, ki se igrajo ministre — proti Kristusovemu nauku ki pravi: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.«
AK se še spominjate kaj so govorili dr. Šušteršič
K temu popravku, ki je dospel precej pozno in o katerem je študiral gospod Jazbec dovolj noči in dni, dodamo le to: Naš dopis s Komna je bil sestavljen na podlagi izjav cd strani lfudi, ki so še vedno pripravljeni povedati kar so povedali našemtu dopisniku. Zato -vztrajamo pri obtožbah ker jih ne bi bili mi objavili ako ne bi bili prepričani, da so resnične. Sicer pa naj vpraša gospod Jazbec le svoje občane ako hoče vedeti kaj si mislijo vsi o njem. Popravek v listu v zmislu § 19 ni vreden pol piškavega oreha in vsi »ni res« ne iz-premene dejstva, ki pravi, da je vse vendarle res. To vedo dobro tudi občani. Sicer pa dobi gospod J: ':?c bolj. obširen odgovor prihodnjič.
ČEPOVAN.
Praznovanje prvega majnikal
Kakor vsako leto, tako smo fantje postavili tudi letos maj s znamenjem novega časa — rdečo zastavo. To je bodla v oči naše nacijonalce obeh trobojnic. Jezo so si ohladili pa na ta način, da so podrli maj in ga odnesli v bližnji potok. To vse je bilo ob 3 zjutraj in sicer sta to napravila dva mtoža v vojaški, ali — bolje rečeno — orožniški obleki. Drugi dain je vstal naš maj močnejši od' prejšnjega. Naša rdeča zastava je zaplapolala ne le vrhu maja ampak na vseh drevesih v vasi. Nad glavno cesto so bila pa napisana na rdečem polju komunistična načela.
Buržuazna vlada nam je .postavila ge rent a, bivšega župana, ki dobro skrbi za občane in sicer tako, da se uboge vdove -in sirote ne upajo pred njegovo obličje. Vsemogočno deli podpore po prijateljih im dobrih. znancih.
Proč s tako vlado, proč s takim gerentomj zahtevamo občinske volitve, zahtevamo sovjet, zahtevamo splošno in tajno volilno pravico obeh spolov. Nočemo nikakih razrednih volilnih pravic, ker občani smo vsi enaki in komunisti, čeravno se tega nekateri ne zavedajo.
Samo to zahtevamo, kar je naše m nič več. Kako je z našim šolstvom? V občinski vasici Vrata so otroci brez pouka že od leta 1917, Šoloobveznih otrok je okrog 150. Prizadeti srno se že večkrat obrnili na pristojno mesto, pismeno in ustmeino a do danes brezuspešno. Obljubujejo in obljubujejo a vse je pri obljubah. Prostor je na razpolago — treba samo dobre volje in vse bi bilo rešeno takoj. Učitelj, kateri je na razpolago si mora iskati kruha na drug način, da ne pogine gladiu.
Pa še nekaj! Govorilo se je vedno tkako potreben je v naši občini čipkarski tečaj. Res potreben je ■ a potrebna je tudi zato dobra učna moč. Otvoril se je tečaj — a na niaše začudenje ni prišla več poduče-vat učiteljica, ki je bila pri ljudeh priljubljena.
" Nam se zdi zelo čudno, da takozvano pristojno mesto nastavi tako učno moč, ki so ji zrelostna spričevala zgorela, ali bolje -povedano, ki niso bila nikdar napisana. To vemo mi domačini, ki poznamo razmere predobro.
Ni pa nam še znano ali je treba pri sedanji kapitalistični družbi imeti spričevala zrelostnih izpitov ali morda zadostujejo domovinski list, očetov prestol in sladke besede na pristojnem' mestu.
Drugič še kaj več — pa tudi bolj natančno.
:n »Edinost« vedoma nepošteno nastopata, zavijata poroč’la o shodih, in se ne borita proti načelom socijalistične strapke marveč, ker ničesar ne vedo povedati, navrtata osebo poročevalca. Gospodje okoli »Edinosti« dobro poznajo poročevalca in vedo, da je moralno in politično čist. Zaradi tega ;e gnusno, da se slovenska narobna inteligenca v časopisju poslužuje obrekovanja in laži. Glede vere in narodnosti so komunisti docela na jasnem. Vera in narodnost kot čustveiM in kulturni problem ne spqii*fj" v politični boj. Za slovensko narodno kulki-rb je bil poročevalec vedno v prvih vrstah in je tudi še danes, in lahko z zavestjo pozivtje vse slovenske inteligente na Primorskem naj pokažejo osebo, ki bi bila storila v tem oziru več. Komunizem se bojuje za svobodo občine in splošno svobodo ljudstva. S tem je pa Ic rečeno, da vsakdo prosto izpoveduje vero in narodnost in izpolnuje svojo dolžnost v družini in družbi. Komunizem polaga na šolo večjo važnost nego klerikalna in nacijonalistična stranka, ker vidi v popolnoma svobodni šoli šele osiguran napredek proletarijata in ljudstva.
Ako je g. kaplan trdil, da so bili prvi krščam prvi in pravi komunisti, mu je poročevalec odgovoril, da dobro pozna zgodovino krščanske in katoliške cerkve. Lahko reče, da je idealni komunizem prvih kristjanov tudi vera sedanjih komunjstov, kolikor se tiče čustvenosti. Najidealnejša bratska ljubezen in skupni boj za svobodo druži tudi moderne komuniste, oni so v tem oziru edini pravi nasledniki prvih krščanskih komunistov. Zgodovina pa tudi kaže, dal je idealni komunizem prvih kristjanov prenehal s trenotkom, ko se je duhovščina organizirala hije-ralično. Prav je, da je duhovnik pogumno nastopil na javnem shodu -pred ljudstvom ali ni prav, da posamezni duhovniki grme po prižnicah proti komunizmu.
Ako se izpodriva slovenski delavec n&^lastnih tleh vedeti mora g. kaplan, da laški proletfrijat išče kruha po svetu tako, kakor slovenski, da kapitalistična italijanska vlada pošilja preko meje delavce, katerim ne more dajati kruha doma.
Boriti se za delo domačega delavca na domačih tleh se more le stotisočera organizacija združenih italijanskih in slovenskih delavcev samih.
Gospodje okoli »Edinosti« bodo pač, ako hočeja priboriti kruha za slovenskega delavca na lastnih! tleh, stopili pred našo1 močno organizacijo ter prosili pomoči, dasi tega ni treba, -ker si je italijanski in slovenski proletarijat svest, da edino njegova organizacija prepreči izpodrivanje delavca. Proletarijat je vedno priznaval pravice delavca do kruha nai lastnih tleh, a tudi ve, da le z adruženimi močmi intemacijonalnega proletarijata pride do rešitve tega težkega problema.
Poročevalec je na to pozval navzoče inteligente naj sploh povedo drugo taktiko, ki slovensko ljudstvo na Goriškem vede do prostega razvoja narodnosti in zagotovi delo na domačih tleh. Oglasil se ni nikdo, le nekdo je napol slišno črhnil besedo: »s silo«. Poročevalec je na kratko ožigosal ta medklic. Sedaj, .po petletni grozni vojni upa se še človek, ki spada k inteligentom, črhniti naj bo taktika slovenskega ljudstva v boju za narodnost sila. Hočejo nahujskati kmečko ljudstvo naj se pripravlja in vrže! v bratomorni boj, dasi je konferenca v Parizu pokazala, kako je nemogoče rešiti narodno vprašanje potom vojne, kako je boj za teritorij bil povod svetovni vojni in mora biti zopet in zopet novim še bot) krvavim vojnam. Na tako frivolno zahtevo proletarijat ne more drugače odgovarjati kakor * zaničevanjem. Splošen smeh stotin zbranega ljudstva je dal nacionalistu odgovor, da je zahteva pridobiti si narodno svobodo potom nove vojne — bedasta.
Po shodu se je vršil zaupni sestanek in je zbranih 30 zaupnikov soglasno z italijanskim proletariatom sklenilo, da se ustvari ena sama močna politična organizacija za vse tri občine Sv. Lucija, Tolmin irt Volč2. Priglašenih je bilo nad 500 članov. V kratkem, skliče se zbor pripadnikov, da se ustanovi sekcija. Polni resničnega navduš-ija in pripravi;?ni na resno delo razšli so se zaupniki stranke. Pač v prvič je zasijala misel svobode nad teptanim tolminskim de-! lavcem in kmetom!
CERKNO.
Tiudi pri nas smo praznovali prvi majnik. Kako tudi ne, ko naša stranka že danes šteje nad 60 zavednih mož, ki so naši člani. Naša vrla dekleta bo nam postavila za prvi maj krasen slavolok z lepimi rdečimi cveticami, ker so nam bili rdeče za®^av® prepovedali. Popoludne 1. maja smo se potem zibra« in se pozabavali kakor dobri sodrugi in tovariši.
Želeli bi pri nas shod, ki bi nam bil sila potreben, ker imamo tukaj težje stališče negoli drugod.
BOVEC.
Saj nam dovolite, sodrug urednik, da malce odgovorimo gospej »Goriški Straži«, ki si je ukradla čaat ►pobaviti se nekoliko z našim komunističnim shodom. Ker so se bali gospodje okolu »Goriške Straže«, da bi se jim mi zamerili, so pustili nas pri miru in so se spravili na sodruga Tumo in ga po krščanskih načelih blatili. Vsekakor bi tej »-Goriški Straži« radi dopovedali, da nismo tako .neumni, -kakor si t« gospoda misli. Časi, ko vam je, goapoda, vse verjelo, verjelo vaši ovčji obleki, pod katere* &e je skrivala volčja narav, so pač izginili xa vedno. Shod je bil bogato obiskan. To prizna- tudi ^Naia Straža«, Pravi pa, da ni bilo nobenega navduttnja. No. ni-
tam Aavade, da bi dclaii na shodih kravale in da jbi radi navdušenja prevpili samega boga. Ljudstvo |« $*#lu£alo govornika mirno in mu mirno pritrje-jjralo, fcer j« kontno govoril vendaaie samo čisto in igoJo resnico. Naj bo danes to dovolj. V prihodnji MevdKei priobčimo daljši dopis, da ne 'bo gospoda 'tni&Ltla* da nas je morda kaj prepričala s svojim Ua-jtentean naših sodrugov. Torej na svidenje prihodnjič.
SV. LUCIJA NA MOSTU.
V	nedeljo, 16. od .10. do 13. ure at je vriH dobro iplhiskan javen shod pri Sv. Luciji v dvorani Miku-2 e vi ali pravzaprav med štiri fni stenami, ki so ostale fte ipo obstreljevanju. Ra*bite stene brez strehe so ■borovalce spominjale na vojne grozote, tu tik za Irooto. Na shod je prišlo tudi nekoliko poslušalcev is. meščanskih krogov in domača učitelja. Poročevalec sodr. Tuma je razložil kolikor mogoče popularno pojme in pomen komunizma ter poudarjal enotnost prejšnje sooijaldemokratične in sedanje »ocijalistifcne ali komunistične stranke. Ne gre se fra. nova načela v stranki, ampak le za novo taktiko, kakor je po iapremenjenih političnih in socijalnih razmerah dana od prve, preko druge do tretje inter-nacijonale.
Temelj komunizma je 'gospodarski, a)ko pa se že govori o političnem komunizmu je to stremljenje stranke, ki gre za tem, da spremeni države na podlagi polne občinske svobode tako, da .postane ob-; čina polnoupravna korporacija prve inštance. Ugo-i vorov na shodu ni bilo. Delavci in kmetje so pazljivo : sled!« 4er izvajanjem pritrjevali. Od navzočih initeli-gentov se ni nikdo oglasil, .ker so se pač prepričali, da ipw&6evalec ne napada posameznih stanov, po-selbno ne offi^lovažu^e učitelja in šole, marveč rav-. no nasprotno nabada S^iefitrajše sistem, ki učitelja : dela sužnja vladajoče stranke in mu ttS?®kuie ppiuk ; in vzgojo. Le v svobodni komunistični občini učitelj pride do polne veljave.
j Po shodu so se izrekli delavski zaupniki za ustanovitev močne politične organizacije skupaj; z obči-, nami Volče in Tolmin ter so izvolili -j.,delegate na sestanek v Tolminu.
)	SOVODNJE.
Sekcija socialistične stranke v Sefvodnjah ima v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne svoj občni zbor v prostorih gostilne Ivana Cotiča. — Pri tej priložnosti se naznanja vsem, ki so .plačali prispevek v Delavsko zbornico, da se dobe tozadevne izkaznice pri blagajniku organizacije' istavbinsklihi delavcev,} «odrugu Josipu Ceraro (Sovodnje št. 4).
DOBERDOB.
Prepečeni teden smo ustanovili tudi pri nas skupino socijalistične straflke, V četrtek, 13. t. m. smo imeli prvo sejo. V odbor strankine skupine, ali sekcije »o bili izvoljeni sledeči sodrugi: Anton Gergolet, predsednik; Lakovič Franc, tajnik; Lovrenčič Karel, fclagajčničar; Josip Ferletič i»> Ivan Nanut pa odbornika. V sekcijo se je vpisalo ckolu 50 sodru-gov. Med mnogimi stvarmi je sklenil odbor na prvi 'seji tadi, ukreniti vse potrebne korake, da pride 'Doberdob zopet do svoje slovenske občinske šole.
i	DOLINA-BOLJUNEC.
Sreča nas išče, a mi je ne najdemo.
Po g. komisarju se nam Občinarjem ponuja svoboda, pr.ostost; neka avtonomija potom snujočega se .upravnega sveta. Mi tega upravnega sveta nočemo, ker ni zakonit. Politična: oblast je brez vsakega .razloga občinski zastop razpustila, kar ije sam g. 'komisar priznal, radi tega je sveta dolžnost komisarja, da bivši obfinski zas>top zopet uveljavi ter na ta način storjeno krivico deloma popravi. Nato naj se razpišejo občinske volitve, kjer pride glas zatiranih' občinanjev do veljave. Ljudstvo mora izbirati svoje voditelje, ne pa posamezniki. To bi bal edino pravilen korak, ki ga mora storiti komisar, kot pra--voolfubiii sedanji upravitelj. Vsako drugo mešetarjenje nas ne -pore zadovoljiti in je tudi napačno —■ •krivično. Ker pa se po srenjah že nekaj časa sem gQvori o tenr upravnem svetu, bi imeli mi občinarji tudi nekaj prav važnih opazk, ki naj služijo g. komisarju, v informacijo, (četudi je na podlagi svojega večmesečnega službovanja v Dolini dobro informiran) naan pa v žalosten spomin in svarilo, da se katastrofe pod osebno prizadetim .županom ne smejo ponovno vršiti, ker bi bil še en .tak polom sigurno ■pogilbonosen za vso občino. .Mož, ki je poudarjal po ivazniih krčmah in sestankih svoj nacionalizem zgolj radi tega, da je lažje ribaril v kalni vodi, da je pod krinko neopaženo spravil občino do roba propada, ta mož sili danes v ospredje ponavljajoč, da je »zvest sin« svojega naroda in hoče zopet prevzeli -vodstvo ali pa priti kot podpredsednik v vodstvo s pomočjo svcje zahrbtne politike. Komisar temu ni protiven. Gospodar hoče imeti volka, da bo pasel ovce. Tega ne? bomo trpeli in tudi ne dopustili. . 'Da .je že predsedstvo upravnega sveta 'oddano, nam je tudi znano. Delo, Iti ga mora vršiti predatavitelj občine, je popolnoma drugačno, kot pa delo ostalih članov. Predstavite^ upravnega sveta mora taraj imeti večjo usposobljenost. Da se taki voditelji ne morejo izkazati s spričevalom, je jasno. Vsi oJbčinarji naj pa imajo zakonito pravico, da usposobljenost župana sami pretehtajo in določijo, kdo je za to mesto sposoben, kdo ne. Ne pa, da ga gosp. komisar sam spoznava in ga že nekako usiljuje potom svoje agitacije za predstojnika. Komu bode ^ pnadsedoval? Komisarju ali nam Občinarjem? Sicer pa -ni dovolj, da je usposobljen; upoštevati in uva-ž6vati je treba tudi glavne okolnosti. Predstojnik mora iroetj ugled (autoriAfto) pred člani upravnega sveta in občinarji. Voditi .mora občino v najrazličnejših smereh. Pr.vi predpogoj za uspešno uradovanje je, da je predstojnik trden značaj. Človek, ki je menjajočega značaja, ni sposoben za voditelja občine. Le trd in zvest značaj si bo pridobil neprisiljeni -ugled svojih Občinarjev. Da bi se pa ljudstvo •podvrglo človeku nestalnega in slabotnega značaja, bi ko bila za nas nauka in nevzdržljivo. Ljudje, ki jim pravimo po domače »pol ptiča in pol miši«, ne spadajo na to mesto. -Kako bo vodil mož takega značaj občino mirno, z gotovostjo in polmeri določeni od Občinarjev! Kako naj tak značaj spravljivo vpliva «ia razna nesporazumiljenja, ostale člane bodri in navdušuje k skupnemu delu, ko pa sam nima primernih lastnosti. Predsednik mora imeti spoštovanja vreden značaj, lastno trdno voljo in delati mora z lastnim razumom, ki se .prilagodi ▼ .prvi vrsti razmeram obftinarjev in šele v drugi vrsti .dubu vlade. Afco je prvo — odpade drugo; če bo drugo, odpade prvo.
Gospod komisar je pretresel in preudaril zadevo preveč enostransko, samo da udejstvi upr. svet. Da se Upravitelj in člani upr. sveta prilagodijo duhu j časa, -tki ga želi -vlada, ne oziraje se na Občinstvo, ;ae oziraje se na značaj, ugled itd.; zadostuje, samo da trobi v rajg tiranstva, suženjstva. To ni pravica, to m svoboda!
Da je nekdo — benjamin g. komisarja, neka bude, neka se ljubita; upravitelj občine pa ne sme biti in to iz razloga, ker ga je g. komisar Je enostransko pretehtal.
SV. BARBARA PRI MILJAH.
Naic delavsko izobraževalno društvo priredi v peMjo 33. t. m. popoldne, ob priliki obletnice usta-joovHv« tega društva, veliko vrtno veselico. Na ve-jeetiei bo igrala godb* iz Valle Oitnu Vabljene so
vse podružnice »Ljudskega odra«. Iz Trsta gre parnik ob pol 3 pop. »n se vrne ob pol 9 zvečer.
SV. MATEJ.
Na dan Prvog Maja, proletarskog blagdana rada i borbe, naši drogovi iprirediše mimu poverku i ma-mfesiaciju, po okoli«njim bližnjim selima i to sa crvenim barjakom skibode bratstva i jednakosti. Kad su drugovi sa povorkam došli iu selo Saršoni u gastionu gosp. Antona Maičelji, talmo se drugovi sttsreLi sa vojnicima ato su bili sve samo naši dru-gov-i, i s vi su zajednički sprovadjali i manifestirali Prvi maj. Bilo je tu pokJika Sovjetskoj rejpublici, vojnici cdržavali govore, biio je poklilka da živi Prvi Maj, da živi Lenin, osloboditelj ruskog pro-letarijata itd.
Dok su dru^ovii zajednički proslavljali svoj veliki proletarski biaJgdan, a kroz to vrijem« našlo se iz-dači-ca radničke klase, kop su veličanstvenu dru-garsku proalavu diniuncirali vojniokom komesaru občine Kastam. Gosip. komesar odmah na kolima prileti i zaostavio se pred gostionu; približio se. k vraitima taimo opari crveni barsjak, a onda pozove gostioničara .kojega pita čiji je .taj barjak? Gostio-ničar uplašeno šuti. Kaži čiji je i podaj .barjak meni, zapovjeda komesar? Gcstioničar upl3Seno iizane barjak i baci ga pred koimesajra. Kada su to nekoji drugovi v id jeli p&trčaSe na polje, a gosp. komesar !wa'tai se barjak a, naisto jedan od' drirgova mesto progovori&e, a onda kameaar diade mu čušku. Od-mah zatim priletiše vojnici i btjedoše nasrnuti na 'komeaara, ali' druig Sdroda i još nekoji dd drugova spriječiše d 'tako gosip. .komesaru mije se mioglo niš‘ta doigoditi. Slučajno kad nebi bilo koji od dni gova za' red i mir, bilo bd -v-iše nego sigurno, .gosp. komesar bio bi nastradao — možda i zaglavib, Ali paik gosp. komesar vidio je da se nalazi u nepnilici, j>odr;ibio barjak skočio na kola a onda stao bježati, eca i JoS Trči^ji za njiiroe S .kamenjem, nekaji .od vojništva pucali. 0~feto vrijeme .blo je alarum po svima seliima, vajništvo oružano trčaše 'od sviju strana misleči da su ardlti došji iz Riijeke, ali '0>d-mah .uvidiše da je to sasvim druga šiVa* j kazali da su znali Sto je na stvari ne bi se bili tako dignuli.
Gosp. Ikomesar, naSkon što se drugovi d vojnici mimo razišli, poslaoi je teretni. automobil sa 20 'ka-rabiniera koi;i i»i-i po kočama pohvatali oko dvade-set naiših druigova te ih cdveli u občinski zatvor u Kastav. Odmah drugofg dana, drug Širola i' još ne-koja drugovi, išlii su gosp. komesaru da se dnugove pusti na slcbodu, kad su to tr.ažili zatvoriše i' njih. Zatem je bilo preslušavanje, gosp. komesar htjeo je saznati ttko je ba^čao kamenje ali neče da pita, tko je streljan. Bili siu pušteni na slobodiu svi, osim dvojicu od drugova kcjeg je gosp. komesar po 'ka-rabinierima odipremio u Trst, i 'bo zaikovane kao kakve raadbojnike.
Mi smo o toj stvari odmah brzojavili na kameru di Lavioro da pcduizme shodne korake, talko da dni' govi budu .pušteni na slobodiu. Gosipodin komesar, naimjesto da bude drutgovima zaihvalan što mje na-stiradao — ipcislao ih je u Trst u zatvor, a onda pred vojnščki s ud.
Slučajno, kad nebi bilo provokatora, i pazavalca kod svaike vladajuče iklase, nebi se moglo šta ta-kv.csga dogadjati. Žalcsna činjenisa, što dmade ne-izbrojenih pokvarenih iznodai, .koji Ihoče da na siva-kom koraku smetojiu, cmiim borcima koji hoče da se bore za najužvT&eniji idejal oslobodjenja radncg čo-vječanstva.
iNije dovciljno što se trgovci dižu pnotiv onganizi-ranih radnika; ali tu se diiže sva ona gamad, koja smrdi po jednim ali drugim zvučnimi pa'triotiiz.mom; to su vjerna tstada tpuzavaca kajpitallističke prire-pime vladajoče klase, koja je u stanju sva nasilja počrniti, nad širokim slcijevima radnog mairoida.
Gospoda paitrijioti morali- ibi znati, da več dolazi dan kad če mjima proletarijat suditi po zasluzi. Organizirani prolettarijait u sviima državama jača svoj« redove, poziva neorganiziranu braču pod crveni barjak socijalne revolucije, da se odniže i povedu iklatsrsu borbu, protiv svih onih koji su .krm narodnom stradanju, koji su krivi, da' je u ovom ratu ipalo na miitiune nevinih žrtava za pohlepu ka-pitalisti^ke poždrijivosti.
Proletarijat vrlo dobro; zna, ko je prijatelj i ne-prijatelj radničke klase. I zaito danas svijesni radni nared vrlo dobro zna, gd.ie.mu je mjesto, i zato on se danas onganizuje -u efkomonske i političke so-ci j ali s tičk e organizacije u k c,jima je voljan da se bori protiv kapitalističkog sistema i njegovim agen-tima — protiv zaglnjivanja otlačivanja, i izrabljiva-nja' radnog naroda.
Gore pomen.ute organizacij e, to je jedna opasna stvar za kapitalizem, klerikaMzaim i militarizam. U natšem ketaru, najme u občini Kastav, počeli su popovi u cr.kvi agetirati iz predi kaomice protiv so-cijalista. Ti cimi mračnjaci preporučuju svojem vjer-nom stadu, da nek se čuvaju od naših organizacija, d nek se n:>ko ne upisuje, jer da smo mi bezvjerci-potgani, i da čemo crkve rušita, i š-to ti ja znam što ješ ne? Kakve li jdrsft&e laži, o licumjerci farizeji-trgovci vjere i boga. Slučajno kad bi Is us iz Nazareta imogao iz groba ustali, ne bi bio dosta on a j bič, skojim je jed,nem 'tjerao trgovce iz hi-a.ma, nego morao bi ioplesti bič dz sviju zločina da išiba do smrti lioumjersku i farizejsku čatu zločinaca i pri-vejima kapitalističke ikla.se.
Mi »kao soc:jalisiti irvjok kažemo, da je v,jer a privatna stvar i dajemo podpumo svakom« pravo, da vjeruje u ono što hoče.
Mi nismo kao popovi, jedrno pripovjedaju a dr.ugo rade, u ovome ratu pokazali su se, kao što još i prije u pravome svjetlu. Namjesto, ljubi bližnjega! mrzi ga; namjestu ne ubij, ubij, i takcdalje. Mi hočemo da d petpovi budu koristil članovi ljudskog društva. N^ka rade kakav kori stan posao, i radom svojim neka si zaslužuju svoj hlijebac a u slo-bod.no vrijeme nek pripovjedaju što hoče.
Radnici nemaj>te nasjedati agentima kapitalizma nego se organizujte jer u organizaciji vam je spas
SV. IV. OD STERNE KOD VISNJANA.
Evangelie po Marku. Cijenjeno uredništvo noviaa »Delo«. Molim Vas da izvolite, ovih ipar redaka, utisnuti .u Vaš list kako slijedi:	Učetrtak	na	sen-
sovu, naš je župnik Bastijanič »prid oitara nam pro-čitao gore imenovane »Evangelie«. Pak nuf kad je pročitao onda .je potreibito da nam malo stomači.
Nuf i Vi dobro poslušajte kako nas župnik znade tomačiti »Evangelie«. predikača: Dragi map?'
Poslušajte da Vam par riječi današnjeg evangelia stomačim. Vrlo morate .paziti u današnjem daba ako nečete zaipasti »djavlu« u ruke. Danas grodu okolo, krivi proroci. Koji občivajo na udu svasta samo da im se lupile u njihovu knjiigu. A ovi «e nazivju Bolševici (socijalisti) oni bi stili živiti bez ra-diti.
tNe up;swjte se u njihova društva. Oni bi stili samo jto krčmah pijančiti, i1 da se ih hrani bez delati ho! 'ho!
Ali mi, koji smo bili malo po svitu; odgovaramo našemu župniku, da au dobro poznamo ove krive proroce, i da si ne razbija glavu.
Jer je prekasno! Ča ne vidite gospodine žmpnice, da i maia djeca nosu ontfke od ovih krivih proroke? haf ha/ Vi *e varate, ako mislite da smo još u vrtine »gslBeje«.
Socijoini preobrati v preteklosti
2>- f Sedanja velika prehodna doba.
Danes živimo v času prehoda iz ene družabne dobe v drugo. Velika svetovna vojna j« bila začetek prehodne dobe. Leto 1914 zaznamuje konec ne samo takozvanega »našega veka«, pač pa najbrž tudi nižjega stadija civiilizačne dobe, ki je tretja velika epoha v razvoju človeške družbe. Kapitalistični sistem, ki se bliža svojemu koncu, je tretje razdobje v prvem stadiju civilizacije.
Velik del človeštva se vsekakor ne zaveda tega prehoda. So elementi, ki mislijo, da sedanji veliki melja, ne pomenijo nobene izprenaembe in da ostane politični, gospodarski in socijalni potresi, ki stre-sajo zgradbo družabnega sistema od vrha do le-»vse pri starem«, kadar preneha burja revolucij; oni sanjajo o »rekonstrukciji« in to besedo pojmujejo, da vodi človeštvo nazaj v čase, kakršni so bili pred vojno.
Človeku je pač usojeno — da se tako izrazimo —-da se šele jutri zave pomena današnjega ‘dne. V momentu krize ali velikega dogodka je" človek kakor oslepel aii*6nesveščen, vsled česar se težko zaveda, kaj se pravzaprav godi. Šele pozneje, ko se novo življenje že nahaja v odmerjenem 'tiru, zna človek soditi in analizirati velike momente in dogodke, ki so označili porod nove dobe.
Sedanja znamenita debaj ko se porniče človeštvo za en klin navzgor po lestvi	bo	razumljivo
prikazana v pravi luči v bodočnosti, ko se pr^^fcr31 že izvrši.
S tem pa še ni rečeno, da moramo sedanji čas prespati, ali pa reči: Kismet, kakor bo pa bo! Zlasti ne sme to veljati za proletarijat, katerega je zgodovina .poklicala, da se dvigne iz spodnje družabne plasti, stopi na površje in postane nositelj bodoče civilizacije. Ta -zgodovinska naloga delavstva je ra zurnljiva vsem enim, kr se toliko potrudijo, da na .ycdlagi prejšnjih izkušenj človeštva spoznajo zakone razvoja. Zgodovina je dobra uSiteiiJca. Če vemo, kako so ti zakoni delovali v preteklosti in rodili so-ciiaiiie .preobrate, borno toliko bolj razumeli pomen naše lastne prehodne dobe.
Človeštvo -je že imelo mnogo prehodnih dob, ki stoje kakor mejniki v 'dolgi črti njegove neizmerne zgodovine in vsaka teh dob nam predstavlja mogočen korak navzgor.
Zgodovinarji stare šole, ki še veljajo kot avtoriteta, so zaznamovali velike prevrate v preteklosti z dogodki posebne važnosti v zvezi s kakšno »slavno osebo« (navadno vladarji) ne da bi se zavedali, da so bili dotični dogodki le posledica velikih socijalnih gibanj po obstoječih razmerah. Radi tega so mnoge in zelo važne zgodovinske perijode ostale v mnogih ozirih boljalimanj zavite v misterij. Ampak danes imamo ključ za razjasnitev te nepopolnosti in nedostatnosti v zgodovini in ta ključ — dal nam ga je Karl Marles — je materialistično naziran.ie ali pojmovanje zgodovine. Na podlagi tega pripomočka si znamo v pravi hiči tolmačiti velike boje in izpre-membe v preteklosti ter vemo, da so bili vzroki bojev in izpremeimb gospodarski, materialistični.
Sedanji družabni sistem je star okrog tri tisoč let in ima svoj začetek v ustanovitvi politične države in uvedbi privatne lastnine, ki izkorišča delo dr agih v privatno korist lastnika. Ta doba se imeuije z drugo besede civilizacija, toda v resnici je le Še spodnji ali pl*vi stadij civilizacije. Sistem je trikrat izpremenil zunanjo obliko, ali v bistvu je še vedno enak. To se pravi; izpremenil se je le način izkoriščanja in vladanja po privatnih interesih, toda privatna lastnina sredstev za,.proizvajanje je še tukaj in .politična država je tudi tu, čeprav je prešla iz absolutizma in fevdalizma v takozvani demokratični parlamentarizem.
Kaj je bilo pred tem sistemom? Kak je bil prejšnji sistem? Moderni znanstveniki, ki so šli preko pravljic starih grških, rimskih in hebrejskih pesnikov, preko Adama in izraelskih očakov, so nam razgrnili precej teme, ki zakriva dolga desettisočletja predzgodovinske človeške družbe.
Prejšnji sistem je bil popolnoma drugačen cd sedanjega; drugačna je bila vlada in vse ostale insti tucije. Dočim sedanji sistem temelji na privatnem lastništvu in politični državi, je bivši sistem slonel na rodbinski organizaciji in primitivnem komunizmu Ostanke tega sistema vidimo še danes pri barbarskih plemenih. Včasi so tudi učeni ljudje mislili, da so se indoevropejski narodi (veja pradavnega arijskega .plemena v Aziji) zato po v speli tako visok.* v kulturi in civilizaciji, ker so »posebne vrste .izvoljeno ljudstvo«, medtem 'ko so vsa druga plemena »inferijo-ma«, nižja in manjvredna, vsled česar so estala na prvotni stopinji. Resnica pa je, da so naši predniki -(belopoltneži) bili ravno taki barbari in Sa prej divjaki, kakor so danes najprimitiv-nejši Malaji na Oceanskih otokih ali Kamilarcjci v Avstraliji. Proces razvoja človeške družbe ima enake principe za vse redove in plemena, toda ne vrši se istočasno povsod. Površina, podnebje, hrana in nešteti drugi priredmi elementi vplivajo na razvoj, da se tu nadaljuje nemoteno, tam pa zaostane. Stari Grki in za njim Rimljani so se prvi razvili do politične države. Ko je bila 2000 let pozneje odkrita Amerika, so tukaj našli nekatere indijanske rodove, ki so bili v zadnjem štadiju barbarizma, torej pri točki, ko bi se bila tudi pri njih razvila politična država, če bi ne bili civilizirani Evropejci uničili njibovetga razvoja. Ravno Indijanci so dali zgodovinarjem sedanjega časa veliko materijala, da so ložje odkrili sistem stare družbe v Evropi. Dasinavno ločeni od starega sveta so imeli indijanski rodovi v Ameriki ravno takšno družabno organizacijo kakor naši predniki v Evropi, stari narodi v Az^ji in pav-iod drugod. To dokazuje, da se človeštvo .po vsem svetu razvija po enakih principih. Vsi sedanji civilizirani narodi izhajajo iz prednikov, 'ki so imeli nekoč svojo divjaško in pozneje 'barbarsko dooo; živeli so v primitivnem komunizmu in .redbvinski organizaciji tisoče in tisoče let.
Sistem primitivnega komunizma dn rodovinske organizacije je porodil sedanjo državo in privatno lastništvo. Vsak sistem živi le toliko časa, dokler ne ustvari vseh pogojev za bodočo sooijalno stavbo. Nič ni stalnega in nič popolnega. Človeštvo vsake dobe je dalo -pogoje za napredek .potomcev; vsaka doba izvrši svojo nalogo in potem se mora umakniti novi debi, novemu življenju.
Danes se ponašamo z velikimi iznajdbami in napredkom v tehniki, industrijah, znanstvu dtd., pri tem pa radi pozabimo, da nam je barbarski človek preskrbel pogoje za sedanji napredek. Barbarski človek je pred kftkirm pettisoč leti iznašel železo, oziroma način topljenja železne rude — in ravno železu se imamo zahvaliti, da smo danes na taki stopinji civilizacije in kulture. Ako ne bi bilo ianaj-deno železo v tistem času, kot je bilo, bi bili ie danes barbari v takozvani kameni dn deloma broo«*ti <k»bi. Edino železna sekira je prva trebita pragoede za polja, železni bat in dleto sta lomila skala aa gradnjo mest in njihovega obzidja tar c tat, železni meC in sulica sta dala ljudstvu moč, da j« podfamdlo druga slabejša ljudstva in se pričelo «1Hi v boljše kraje in se podalo na odprta motim Ww> j« eden glavnih pogojev civilizacije, 'toda odkril £h je bar-
bar, o katerem niti »e verne, kdo je bil m h kateremu rodu je ap»dal.
Ena iznajdba je porodila drugo, kakor *e godi Se danes. Barbar je odkril Selezo, toda za to iznajdbo se je moral zahvaliti evojeott .predniku divjaku, Id je davno pred »jim odkril Ogenj. Želečo je bilo nemogoče brez ognja. Danca si aplofa ne moremo misliti življenja brez ognja — in vendar je živel Človek desettisočletja, ako ne cela skuti&očletja brez njega! Ogenj je bil odkrit v oni pradavni dobi, ko je gozdni človek moral začeti na dnu in iz nič. Mislimo si lahko, koliko duševnega napora se je moralo izvršiti v njegovih revnih primitivnih možganih' pre-dno je znal ogenj porabiti v praktične svtbe.' Iznajdba ognja je bila največja revolucija v življenju človeštva, ki mora po vsej pravici stati kot prvi mejnik, zaznamujoč prehodno dobo iz prvega — drugi stadij divjaštva.
BRINJEVEC
pure vrst«, 44 etopimj alkohola, kristalno čirt, se proda v moožini 8 U, raje skupno a tudi na drobno.
V	drugem slučaju po 11 L fcter, v prvem popust po dogovoru. Fraoko postaja Pazin.
BRflTUVIČ KAROL, Pazin (lstm)
USTNICA UREDNIŠTVA
K. Idrija: Vaša -pesem je .prav lepa in kaže, da imate močna pesniško žilo. Le žal, da ne moremo objavljati v našem listu pesmi. Priporočamo vam, da nadaljujete, gotovo dosežete lepe vspehe.
Prijatelj: Večkrat smo že povedali, da bi bila vsaikršna polemika z omenjenim listom odveč. Čemu polemizirati, ko imamo tcflilco lepega gradiva na razpolago. O tem kar oni nam očitajo in o nas pišejo na vredno govoriti. Sed ne more dati drugačnega vina nego onega ki ima v sebd. Kdor ima, kakor imamo mi, čisto vest dn plemenite namene, se na nepoštene dopisnike omenjenega lista niU ozjra. Non Ti curar di lor, ma guarda e passa. Kar je	odpade itak samo.
Bovec: Boij obširno pr9*ou}?*jič.
Buzet K. D.: Prihodnjič. Za fo |Wt je došlo prepozno.
Dopisnikom sploh: Kar ni prišlo v list topot, pride prihodnjič.
U tra. Ml L Ml
■
■
i
Veletrgovina z vinom Žganimi pijaiami In deželnimi pridelki
TRST - Ui. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
1
I' ŽIVEC VINKO, ČRNIČE j
Trgovina z mešanim blagom I
8 Toč! najfinsjSe Ušlo in črno vino ter rcoko-vrsins likerje ob drobno in na debelo
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in ougovarj* i za uredništvo IVAN REGENT	j
Tiska tiskarna .Lavoratorc* v Trstu.	i
feMa zaJfp f Irci pri iofiii
vpisana zadruga z om. zavezo
pr! Sv. Križu pri Trstu
toči izborno belo In črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Poitrežba točna.
lis iU isptt Mm
v Dobravljah na Goriškem
imu u zadružni Kisli vel! sis liti. nuj&slM naraunesa
VINA
po zmernih osakdaniiii cenaS.
Daje od 56 lit naprej.
Čevlji
domsče$a Izdelku
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
V Gorici : zsdružn. prodajalna v hiši
centralne posojilnice — Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
V Trstu" zadružna prodajalna v ul.
dei Rettori štv. 1.
v Vbavi: trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
i	1P®	Velika	zaloga	odlikovane	strs!ayi9;e
UjNJC fratelli roccetti
——-----..........-	=	Jesi	(Ancona)
Pristno usnje« počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske šole. — Usnje belo in črno za sedlarje. — Jermenje. — Teleta bela. — Junice bele in črne. — Koze Zaloga inozemskega in domačega usnja. — Teleta oskarja, črna in barvana. — Chevreaux. — Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za čevlje. — Surovo usnje, Inozemsko in domače. — MT Čevljarske Potrebščine.
Preprodajalcem poseben popust.
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. 1, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v ulici Ghega štv. 17.
Delavske Mm ia M ii ii Mii
vknjižena družba z omejenim jamstvom t
XVI!. zadružno leto — od 1. ionsarja do 31. decembra 1918 — XVII zadružno leto.
Mesečni obračun
razceijeno Mag« s
v računski dobi	1920
januar....................  Lir.	3.035,666 64
februar....................  „	3.389,435*—
marc.......................  ,	5.290,594.45
Lir 11.765,696.09
1919-
Kron 2.334,591-39 ,	2.790,050-72
.	3.180,201-18
Kron 8.304,843-29
Zadružno gibanje:
Vpisanih zadružnikov 29. marca 1920 31. decembra 1919
29.250
24.007
Naraščaj v dveh mesecih 5.243
Hranilni oddelek:
Stanje ulog 31. marca 1920 ........................................Lir 6,295,266-96
.	,31.	decembra	1919	   4.968,497 27
Naraščaj v dveh ‘mesecih Lir 1,336,769-69
Od 1. januarja do 31. marca 1929 30 bile izplačane podpore bolnim ia za umrle zadružnike Lir 13.275.71.
Dokodki skladiita obleka
(*• vlteli w tabeli raztfaljevaaja Mata.)
Oddelek proizvajanja Lir 496,584 63 .	manufakrumi . 315,611.48
„	obuvala	,	240,114-35
klobukov
46,662-40
Lir 1,098,972-86
TRST, dne 81. marca 1920.