I9fc2, GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE L IB O J E‘CELJE L, 6 —- . LIBOJSKI KERAMIK .—.V v št; DAN ŽENA Po vsem. svetu na ta dan praznujejo žene svoj praznik, toda marsikje še ilegalno. Eri nas je na ta dan posebno sloves-no* Čeprav včasih možje pozabijo, da je žena politično, socialno in gospodarsko enakopravna z njimi, ji na ta dan le vsak posveča posebno pozornost. Osebno pozornost! Lepa last' no st, ki je prav gotovo v poslovnem pa tudi v privatnem, življenju ključ do uspeha in življenske srečo! Lahko bi rekli tudi, do je obzirnost, srčno kultura ali požrtvovalna vnemo zc koristi sočloveka, pr ov gotovo pa je naša žena prva, ki si to zasluži. Bridka je bila pot, ki je vodila žensko od družbenega hlapčevanja k svobodi, od zaostalosti k skladni, krepki človečnosti, Naloge žene pa so tudi danes še velike. Ona ne skrbi samo za delo v tovarni, kjer je zaposlena. Njena skrb jo še gospodinjstvo in vzgoja obrok. Poleg tega pa je veliko žena, Id. se uspešno uveljavljajo tudi v političnem življenju. Vsepovsod jo radi sprejemajo, saj je naša žena pokazala svojo organizacijsko sposobnost v borbi za svobodo in uničenje fašizma Prav bi bilo, da bi se možje ob tem prazniku malo zamislili in se vprašali, če so res storili vse, da bi, kolikor je mogoče , razbremenili ženo vsaj v domačem gospodinjstvu, Spomnijo sc naj na to, da bi tudi ona rada šla od časa do časa na sprehod v naravo na kak grič, v gozd - kamorkoli, kjer ni treba nič misliti in kjer bi vsaj za nekaj časa pozabila na skrbi ter nabrala moči za nadaljnje delo. Ob koncu še čestitka vsem delovnim ženam k 8,marcu, mednarodnemu prazniku žena G. Z. 38 IZ RAZPRAVE 23.ZASEDANJA DS Na 23.zasedanju DS so razpravljali v prvi vrsti o inventurnem. elaboratu, Sam inventurni popis je izkazal nekatere viške in primanjkljaje, ki pa so v primerjavi s preteklim letom manjši, kar je pozitivno za podjetje, Največ manj kov in viškov je opaziti pri inventarju, s katerim gospodarijo posamezni oddelki. Stanje se je sicer izboljšalo, vendar^bo potrebno na tem področju več pažnje, t, j,, da se pravočasno dotrajali predmeti odpišejo ali pa, da se izvrši prenos v tisti oddelek, kamor se je predmet prenesel. Pravilni^prenos iz oddelka v oddelek zlasti velja za tehnično zaščito, posebno za delovne oblete, ki se naj prenašajo tja, tenor je delavec odšel na novo delovno mesto. Tudi nekatere obremenitve za razne predmete so izpuščene, da pokaže inventura ob koncu leta višek, V ten primora sta dve možnosti: ali pride tisti predmet v oddelek iz delavnic brez delovnega naloga ali pa se za ta predmet no napravi predpisana zadolžitev. Tudi temu naj bi sc v bodoče posvetilo več pažnje. Na podlagi razprave o inventurnem popisu je delavski svet zavzel sklep, da se viški knjižijo v izredne dohodke podjetja, a primanjkljaj pa na izredne izdatke podjetja, Delavski svet je na tej seji tudi odobril investicijsko vzdrževanje za leto 1962 v znesku 15,4o8,976,- din. Investicijsko vzdrževanje je bilo sprejeto po posameznih oddelkih takole: 1, Proizvodnja gmote 2. Prodorne peči 3« Slikarna 4. Laboratorij 5. Livarna 6. Strugama 7. Avtopark 8. Razno Skupa j Poleg tega pa je DS odobril 35o.000,- din za gradnjo kot larne v restavraciji 2,o23.48o,- din 1,808.000»-2,497*ooo.- 380.000. - 520.000. - 170.000. -935»ooo.- 7,o75»496,- 15,408.976.- din š„D. LETNA KONFERENCA ČLANOV OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK NAŠE TOVARNE Kot vsako leto sno so tudi lotos dno 27« 2,zbrali na letni konferenci, katere sta se razen naših članov udeležila tudi član Okrajnega komiteja ZK tov.Antloga in član občinskega komiteta Žalec tov.Delak Tone. Buren razvoj v naši državi in zelo pestra problematika podjetja zahteva, da pogledamo in kritično analiziramo noše delo za preteklo obdobje, še važnejšo pa je, da si na podlagi analize začrtamo program za bodoče delo. V samem poročilu jo bila nakazana dejavnost članov bodisi pri tej ali oni organizaciji kot v podjetju, tako tudi na terenu, kjer živijo. V sami diskusiji sc je izkazalo, da so poedinci le preveč obremenjeni z raznimi funkcijami, medtem ko sc pa le nekateri, posebno mlajši člani, drže rezervirano in no skrbijo dovolj za svojo idejno-politično vzgojo. Dolžnost mlajših članov je, da sc poglobijo ne samo v strokovno usposabljanje, temveč sc bolj v idejno politično, kajti le na takšen način bodo lahko kos vsem nalogam vsakodnevnega boja za pospeševanje socialističnih družbenih odnosov in gospodarskega razvoja. Komunist mora biti vsepovsod komunist s na delovnem mostu, v kolektivu, no sestanku družbenih organov, v terenskih organizacijah in v vsem javnem delovanju. Ni pravilno, da jo komunist samo na sestanku, da plača članarino in nosi legitimacijo. Ne, tovariši, on so mora pokazati kot idejno-politični delavec in akcijsko sposoben član družbe , izvajati nora vsa načela socialističnega razvoja, ki je povsod tako poster. Le če^bono v podjetju delovali kot monolitna sila, bo mogoče našo podjetje razviti v takšno, ki bo konkurenčno na domačen in pa tudi na tujem tržišču. V diskusiji smo mnogo razpravljali o delu v preteklem obdobju, ki_je za nami. Analizirali smo delovanje organizacije in ugotovili, da vsega le nismo naredili. To moramo opraviti in so še krepkeje zagristi v delo, da bomo ra prihodnji konferenci lahko ugotavljali boljše rezultate. Seveda moramo povedati, da smo_na področju delavskega upravljanja le dosegli uspehc, Izvedli smo decentralizacijo delavskega upravljanja, sindikalne organizacije, formirali ekonomske enote, katere pa niso v^popolnosti odigrale svoje vloge. Ravno tako smo decentralizirali tudi našo organizacijo, katera sedaj deluje v treh grupah - organizacijah. Ne trdimo pa, da je vse, kar je bilo napravljeno, najboljšo in da nam ne bo treba ničesar več spreminjati. Ne, tovariši, razvoj jo tako pester, da takšnega sistema ni moč postaviti. Zelo veliko govora je bilo tudi o bodočem .programu tovarne, ki j e izredno bogat. Po tem programu naj bi podjetje v bodoče razvijalo kar pet vrst proizvodnje, in sicer; serijsko keramično proizvodnjo, dekorativno keramiko še v več ji ^količini kakor do sedaj, grafitne lonce , tehnično keramiko in posodo za kuhanje. Zadali smo si nalogo in zavzeli sklep, da sc bomo morali tudi predvsem angažirati mi komunisti in pomagati izvajati začrtani program. 4o V diskusijo sto bilo vključena tudi delegata okrajnega in občinskega kouitejn ZK, Nakazalo sto nam slabe in dobro v strani našega dela in nan dala več dobrih napotkov za nase bodoče še plodnejše delo. LŠ KAKO SMO GOSPODARILI Ko inono izvršen obračun dela in rezultate preteklega leto# je prav, da jih na kratko analizirano in uporabimo kot.izkušnjo v letošnjem letu. Predvsem pa ne bomo imeli toliko izrednih vplivov, ki so vladali lanski proizvodnji. Zato nos lahko dosežki na oni strani, kot posledice vseh pojavov zadovoljujejo, kritičnejši po postajamo ob ekonomskem efektu. Poskusna proizvodnja nove poči . je imela svoje ^posledice v prvih nesočih leto, do proizvodnjo nisuo dosegli v plani— ranon obsegu in vrednosti, Poglcjno, kako so nihale količine, vrednost in vloženo delo: januar februar marec količina: planirano 158 158 174 ton : doseženo Ho 152 157 % 7o 86 84 vrednost: planirano 46,869 46,869 51,885 oco din : izvršeno 35,294 43,881 37,329 07 /0 75 94 32 vloženo delo: planirano 95.562 95.630 lo5.869 uro % doseženo 82.814 85.378 89.713 % 87 89 85 Pod vloženin delon razuneno živo delo, nerjeno z delovnini urani. In že prvi nesoč nan, statistično opazovan, kaze izpad 9,94o vloženih ur, ker je količina proizvodnje zarodi neprimerne sinhronizacije žgalnega režima izgubila svojo uporabne vrednost. Kot posledica spremenjenih receptur se no n^ jo len sne jo kot akutni problem pridružilo šo odpadanje lošča z veliko škodo. In dalje šo manjši izpadi produkcije zarodi okvar strojev, peči, izpada električne energije in drugih vzrokov so glavni razlogi, da planska predvidevanja niso bila realizirana, planirano doseženo % Blagovno proizvodnjo neindustrijska dejavnost Bruto dohodek 932,8oc 532,8oo 459,323 86,2 15,636 475,670 89e2 Pri analizah ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti ugotavljamo in registrirano zanimive podatke: EKONOMIČNOST s Cena za proizvedeno tono keramike se nan je zvišala od 117.9o9 din lota 196o na 155.472 din v letu 1961, pri ten so sc nan zvišali prcdvsen prispevki družbi pred ugotavljanjem dohodka, to za 15.897 din, ostali nanj pomembni razlogi pa so še v podražitvi materiala s prevoznimi stroški, usluge in uvedba prometnega davka, ki go v prejšnjem letu ni bilo, Z drugimi formulami ne bom dalje dokazoval, je pa ekonomičnost kot rezultat ugotovitve porasta proizvodno ceno padla, tako v primerjanju na vložena sredstva, kot v razliki dosežene stopnje "dobička”, Ta je padla za 4,5%. RENTABILNOST kot posledica dosežene proizvodnje na vložena sredstva je nižja od preteklega leta. No to vpliva aktiviranje nove proizvodno naprave, peči in ostalih strojev, ki nimajo ustrezno proizvodnosti. Zakaj ? - Rekonstrukcija, ki zamenjuje zastarelo strojne napravo iz leta 19551 jo neprimerno dražja in nova vrednost ima skoro desetkratni faktor - Posamezne zamenjave kot detajl širšega proizvodnega procesa ostanejo delno neizkoriščene * prenesejo so samo "ozka grla" na drugo področja - Ker se obenem ne mehanizira proces fazne delitve dela, ostane potreba po fizičnem dolu enaka, ali celo večja, kot je bil primer našo rekonstrukcije, pa seveda ni več skladnosti. Z večjimi stroški in še z več vloženim dolom pri enaki ali delno povečani proizvodnji sc ekonomski interesi razhajajo PRODUKTIVNOST; Izredno važen faktor, ki mu posvečamo absolutno premalo pozornosti. In še to, kar smo storili, ne gre v smeri krepitve ekonomike podjetja, ampak zgolj naraščanja osebnih dohodkov. Da se razumemo. Prav ni kakšnih namenov nimam, negirati pojav kot napačno postavko. Pravilno in socialistično moralno jo dosledno nagrajevanje po dolu, Samo to ni dovolj. Ne smemo misliti na to, da bomo uspeli več proizvajati samo z več vloženim fizičnim dolom, ampak moramo v ta namen intenzivnost vloženih osnovnih sredstev izboljšati. Stroji so tista sila, ki lahko podvojijo svoj prispevek, s ton pa se bo materialna osnova podjetja boljšala in dohodek bo progresivno naraščal, s ten pa tudi osebni dohodki, Za zadnja tri leta jo princ rja Ina tabela sledeča; v ooo .din 1961 loo 485,2o6 loo 56 256,130 53 44 229,076 47 23 3o,574- 13 77 198,5o2 87 94 17o,o48 85 6 28,454 15 Za leto 1961 sno delili čisti dohodek v razmerju 85 ; 15 sposobne dohodke; skladom. Po pravilnimi o delitvi čistega dohodka pa sno predvidevali stopnjo 89 s 11 To smo. c, osi cono upoštevali v drugam polletju, poskusna proizvodnja pa nan jo delno izboljšala rezultat v korist sklanov. V naslednji številki pa zoliu objaviti zaključne ugotovitve kot sunand vseh rezultatov in vplivov, iz nauka pa ob~ javiti zaključke, ki naj pomagajo pri gospodarjenju v letošnjem letu, 1959 196o Celotni dohodek 421.385 loo 469,633 Poslovni stroški 227,083 54 263 ,319 Dohodek 194,3o2 46 2 06 ,314 Prispevki 42,465 22 47,647 Čisti dohodek 151,837 78 158,667 Osebni d ohodki 128,198 84 149,685 Skladi 23,639 16 8,982 43 DELITEV EKONOMSKEGA UČINKA ZA II.. POLLETJE 1961 IN POVPREČNI OSEBNI DOHODEK "" rn - fnuv! c W hj to g O 0* —rrr tr i m r to P} §£S UJ t' (D ! i P TJ CD p H !q< (D H o pi CD J H1 ! c+* g pi r ! H ! d cy H- pl & g 53 j p o o o or p i CD S co ! «d 5 Jj CD 33 <1 P V <5 -J. Qj O V CD •o H (D O H c+ p P j p to c+ HJ (D N P oli H -Cj. (D CD p P CD CD P P 1 P < b Cj. H. OS p P P tV H- P P O co o * (D P P b Qj g (D 1 CD P P p Cj. ■ i p *Qo~4 03 vn 00 * —4] TO H -P- H rv OD 4D. v o cr m p P DO OD oo OD co DO V) DJI OJ H DO OD -VI OJ O OD rv OD OJ 4^- O p o! D< < ! OD Čd , -P 0 r"\ K) VO co OJ Vi OJ -VI H -P 4^ VI -VI DO 00 vn O » . cn ro ° o CD ! + 1 p n: CD O ' J 4^ OD DO H H O DJI H g dO CD OJ 00 O rv DO 4D» 1 DO vn to 0 4*- O o O OD rv> vn 03 K- -VI DJI -P -VI 4D. O OJ vn OJ rv h- ro H p O o 4-d- m oj OD rv DJI O p p -4- j 1 u I i i 1 1 1 1 Pl 1—j . o OD -J { ! vn -P- 4D. O -VJ DO DO -VI DO rv OD H -V v H -4 OJ o OD H i ° 1 oo DO vn DO co O e VD OJ IV —43 to to 'i CJ\ t J 4D- v -VI co OD DJI VD DJI i4ro i ° co -VI IDJ DO OJ 4D. rv —J o 03 ® p! —f=d— - p i OD -P vn T rtf- ! « -p H M DJI -V DJI p n 4 m p t\) -P- O OJ OJ O VI o IV |V) DO M O H OJ v vn DO -J O rv H OJ c+ ro P < “ OD M M S H i ° DO 00 dji H OJ -VI - ro m Pi IV to ® 4x co ! OD DO o DO OJ DO čo DO o q O 1 co VL) -V) rv 00 H -4 DO o O PJ N dji i -j OJ DO rv H o vn 03 OJ O P P - M i rJ M H -V Dji co- OD OJ 4^ IV v OJ -A P H- C 44, i ° rv OJ DO DO OJ v H OJ O P g "P OJ -4] o DO H -VJ -P -v DO -P 03 -4 H- i N c; C?\ i i -VI i o H 00 rv o H OD DJI ,c JAu o ! DO 1 CO DJ1 o H vn vn M 1 TD IV co 4^ -V i 3 Tl H IV rv o ! OD hJ S p H OJ -v O OD ! o VI OJ -vi rv 1 co H P 9 rv o<3 j ! • vf : 1— j ! i rv 1 d, 6; 1 -v VI -vi H H OJ 00 —43 ro co OJ ■ i (Tv 4^ i M H OD DO CO co -4 V! H d-! OJ H vD j! o -P- I -P DO VJ ! o OD ! DJI 1 0 o -VI ro 1+ §i vn ij DO CO -V DO -p OO ! M \ "tr* OJ OD ro ro: 1 OJ H l OJ 4D- OD DO I 4D- OD o OJ < N OJ i: od i o j OJ -41 OO OD —d co OD DJI p : vn H i i H ! Kumulativni obračun gkanonskih enot za dobo 7. 12,1961, . nan v zgoraj prikazanoa obračunu pove, da so bile san o tri ekonomske enote negativne, in to peči, slikama in delavnico« Ostale so bile vse z večjim ali manjšim odstotkom pozitivne, Te tri enoto so negativne v glavnem zaradi visokih^materialnih in poslovnih stroškov in seveda tudi radi odvisne delovne sile* V slikami se je tudi pogosto pripetilo, da niso prejeli od peči dovolj robo za slikanje in da so morali nanjo čakati, kar pa nikakor ni koristno za enoto niti za posameznika , Pri pečeh pa je bil povprečni odstotek preseganja norm .zelo visok in je bilo za cas od 7» - 12,1961» za prekoračenje . norm izplačano 2,957*594 din, kar zelo izenači ali celo preseže povprečni osebni dohodek ekonomskih enot , katero so delile ekonomski učinek. Povprečni osebni dohodek - Predelava gmote Samotni oddelek Modeloma Strugama Livarna Predor ne peči Okrogle peči Kotlarna - pakir,razvr. Delavnice Avtopark Uprava Nabava - prodaja neto oktober nov en ber d c c cub e r 18.468 14.712 18.430 23.761 18.833 16.977 17*543 15.436 17.444 21.257 23.373 23.745 20.342 15.532 17.815 16.012 14.998 17.486 19*2o9 16« 030 16»8o2 2o,979 23.799 19.529 29.255 19.704 24.918 26.54o 23.938 18.999 2o.ll8 16.515 18.765 37.288 43.283 31.556 STORILNOST DELA NA ENEGA ZAPOSLENEGA V NAŠEM PODJETJU RASTE Storilnost dela na enega zaposlenega, izračunana m podlagi dejansko izvršenih ur, je v letu 1961 v primerjavi z letom 196o le prekoračena, čeprav sta nam ^ po izkusim proizvodnja v I.polletju in lom zaradi odpada lošča zadala glede tega velike skrbi« Če vzamemo za osnovo zopet leto 1958, kot smo to ob polletju v našem glasilu zc objavili, jo stanje naslednje; Leto Letna storilnost na 1 zap-, v din Indeks 1958 932.447 loo 1959 1,056.117 114 196o 1,113,973 12o 1961 I,polletje 1,070.600 114 1961 celotno 1,269.874 136 Malo drugačno sliko po nau nudi storilnost na enega zaposlenega glede na povprečno število zaposlenih v nasen podjetju. Eri ten so namreč všteti vsi redni in izredni dopusti, opravičeni in neopravičeni izostanki ter izostanki zagradi bolezni, ki pa niso ravno najhni Pregled je naslednji; Leto Letna storilnost na 1 zap. v din 1958 821,118 1959 916.771 196o 974,124 1961 1,117.850 Indeks loo 112 119 156 Vidino lahko, da so bili izostanki v letu 1959 in 196o večji proti izostankon v letu 1958, nedtou, ko so sc v lotu 1961 izravnali. GV KAKŠEN JE POVPREČNI OD 0 ten vprašanju je povsod precej diskusije. Dorine ve so.zelo različne -. Vsakdo pač snatra, da je slabse plačan kot njegov kolega v drugen podjetju. Največ "parol” o dobrih zaslužkih v drugih podjetjih prinašajo delavci, ki so odšli iz našega podjetja drugam. Seveda to v nekaterih princrih drži, največkrat pa.hočejo.s ten odstraniti nezadovoljstvo pri ostalih. Takšni.pojavi so škodljivi, saj vnašajo ned člane našega kolo letiva znodo in nezadovoljstvo. Da bi dobili s povprečja OD bolj jasno predstavo,^bon navedel neka j pirinorov o gibanju OD v gospodarstvu občine Zale c iz gibanja OD v industriji in rudnikih nonetalov v zveznen nerilu. Občina Žalec; 1. Industrija; Od vseh prejne zaposlenih , : 62.5% delavcev do 2o,ooo,- din 55,4% " od 20,000,- do 4o,ooo.-din 4.5% ” nad 4o,ooo,- din 2. Kmetijstvo: Od vseh prejme: z^po s X enih. 6o, 4% dela. vcev nanj kot 2o, ooo,-din 55,7% " od 2o.ooo - 4o.ooo.-ain 5.9% ” nad 4o.ooo,- din 3. Gradbeništvo; Od vseh zaposlenih prejne 57.4% delavcev do 2o.ooo,- din 36.1% ” od 2o„ooo * 4o.ooo din 6.5% " nad 4o.ooo,- din povprečni prejonki na 1 zaposlenega v industriji znašajo 2o,212 din Najvišji povprečni prejenki so v rudniku Zabukovca 23.292 din Najnižji ” " pa so v tovarni Juteks 16.188 Povprečno raznerje se giblje okoli 1 ; 3» Sivečim razuerij pa je celo nekoliko nanjša. razen v industrijskih podjetjih, kjer je celo 1 ; 6 n.pr. tekstilno tovarna Prebold, Nominalni osebni dohodki znašajo pri večjih gospodarskih organizacijah za vodilne delavce od 5o,ooo — 65.ooo.din, najnišji pa se gibljejo ned 13.5oo in 15.ooo din. Podjetje - gosp.org. Nojvišji OD Najnižji Baz- Raznerjc OD nerje skladi;OD 1. Mizarstvo Žalec 34,000 2. Pečarstvo Gotovijo 32,000 3. Kolarstvo Petrovče 41.000 4. Usnjarna Vransko 34.000 5. Hnozad Žalec 76,000 6. Knot,gosp.Vrbje v 43.6oo 7. M ” Založe Scnp.5o.4oo ,8. H ” Ž ovne k Bras, - 9. Kovinsko podj.Žalec 50.000 10, Juteks Žalec 59.600 11, Sadna drcv JVIirosan 4o, 000 12, Kovinar Prebold 36.loo 13, Koran.ind,Liboje 57.176 13.000 1 J 2.5 2o ; 80 14,56o 1 ; 2.2 6 ; 94 13, lo4 1 ; 5 2o ; 80 16, 64 0 1 ; 2 35 : 65 18. ooc 1 ; 4.4 45 ; 55 13.loo : 3.7 1 : 99 13.312 1 3.8 — 13.520 1 3.7 18 % 82 12.375 1 ; 4.8 30 ; 70 13,000 1 : 3.1 — 14,6 00 1 ; 2.4 lo ; 9o 12,822 1 ; 4,4 15 ; 85 • V zveznen ucrilu pa je bilo naslednje povprečje osebnih dohodkov; Vrsta industrijo 1. Industrija nonetalov (brez cen ) 2. Industrija ognjestalnih naterialov 3. Industrija keranikc in pore, 4. Industrija votlega stekla 5. Industrija ravnega stekla 6. Predelava azbesta 7. Morska sol 8. Ostala ind,nonetaIna 196o 1961 indeks 15,6oo 19.569 125.3 14.776 17.853 12o, 8 15»ol7 18.475 123 15.832 20,393 128.8 14.118 17. 858 126,4 15,ool 19,222 128.1 16,360 21.805 133.3 15, 600 19.539 125.3 4? POPIS SREDSTEV PODJETJA HA DAM 31»12.1961. Popis sredstev podjetja oz,letni popis zalog sc jo v nosen podjetju vršil od 21.12.1961/0 9,1.1962, V to. mn on jo upravni odbor postavil sledečo komisije: 1. Komisijo za popis osnovnih sredstev, sredstev higiensko tehnične zaščite dola in investicijskega materiala . 2. Komisijo za nopis drobnega inventarja v eksploataciji 3. Komisijo za popis gotovih izdelkov in uporabnega loma 4* Komisijo za popis surovin in tehničnega materiala 5. Komisijo za popis nedovršene proizvodnje 6. Komisijo za popis reproduktivne proizvodnje 7. Komisijo za popis avtogun /eksploataciji 8. Komisijo za popis vrednostnih papirjev 9. Komisijo za pregled terjatev in obveznosti 10. Komisije za popis osnovnih sredstev, inventarja, embalaže, živil in pijač v obratu družbene prehrano 11. Komisijo za popis živil, pijač, tobačnih izdelkov in inventarja v bifeju 12. Komisijo za popis neposlovnega inventarja Komisije so v določenem roku izvršile popis ob prisotnosti upraviteljev materialnih vrednosti. Trdimo lahko, da je bil popis na splošno točno izvršen, samo v nekaterih primerih 30 zapaziti, da nekateri člani komisij nedovršene .proizvodnje in reproduktivne proizvodnje verjetno me poznij o dovolj dobro vseh sigmacij naših izdelkov, ker je bilo že opaziti,da so se številke izdelkov ned seboj pomešale,. oz, da .številke izdelkov v inventuri ne soglašajo z dejanskim, stanjem. Konkretni primeri so so pokazali pri mavčevih modelih in nekaterih polizdelkih. Mislim, do bi naštevanje vseh primanjkljajev in viškov pri letnem popisu po vrstah sredstev in po oddelkih zavzelo v našem glasilu preveč prostora, zato bi samo na /tratko navedel vzroke, zakaj so te razliko nastale in kakšen sklop je o njih zavzel DS podjetja. Inventurne razlike, prikazane v letnem popisu,.so kot v preteklih letih v glavnem ra.stole zaradi zamenjav, prenosa iz oddelka- v oddelek, izrabljenosti inventarja - kateri pa ni bil pravočasno dan v odpis, razsipa, raz lik.pri tehtanju in noevidentiranja izdelkov po prejšnjih komisijah,.Za vse te razlike je UO podjetja dal ppredlog DS za pr e knji šibo na izredne dohodke oz-, izdatke, kar je slednji tudi osvojil. Manjše razlike, nastale pri posameznih oddelkih P?vkrivdi posameznikov zaradi malomarnosti, odtujitve in slično, pa. bodo morali posamezniki oz, oddelkov od je po sklepu DS tudi plačati. Ker je bil ob koncu leta sprejet po organih delavskega samoupravljanja sklep, da se obrat družbene prehrano , t.j. .restavracija "Šmohor", osamosvoji, jo bila postavljena posebna komisija za popis osnovnih sredstev, inventarja, embalaže živil in pijač (razen zgradbe, ki je še m dalje la st.podjot ja). Omenjena komisija je razen pri inventarju ugotovila minimalne razlike iz slijnih vzrokov kot pri popisu v podjet ju. "Večjo razlike so nastalo pri inventarja in sicer visok v vrednosti 16,483,- din in primanjkljaj v vrednosti 41,611,-din. Višek je nastal v glavnon zaradi zamenjav inventarja po ■številkah oz.velikosti, medtem ko so preostali_primanjkljaj nanaša skoraj izključno no. razbito steklenino in odnesen jedilni pribor. Denar za vidni lom steklenic, pobran od gostov, je bil prodan blagajni podjetja, vendar samo kot izkupiček celotnega obrc a in tako ni bil odpisan kot razbit inventar, Da bi so evidenca loma steklenine izboljšala in.san lom zmanjšal, je DS sprejel sklop, da osebje restavracijo poravna. 5% vrednosti skupnega primanjkljaja t, j. 2,o8o,- din, preostali pa naj se knjiži v breme izrednih izdatkov restavracije. Za popis sredstev podjetja ob polletju os,ob letu bi bilo potrebno v bodoče upoštevati nekatere predloge centralno komisije, ki se v glavnem nanašajo na pravočasen odpis_izrabljenega drobnega inventarja, na prenose inventarja in zaščitnih sredstev iz oddelkov v oddelek in na.obnovo oz,. razširitev nekaterih skladišč. Polog tega mislim, da no .bi bilo odveč posvečati več pozornosti na sestavo posameznih komisij. Po mojem mnenju naj bi sestavljali pos a mo z no.inventurno komisije samo člani, za katere vemo, da bodo pri popisu tudi prisotni., in ne tudi člani, ki inventurne listo samo podpisujejo. Tudi zamenjava komisij, ki še več>časa^evidentirajo sredstva samo v enem skladišču, ne bi bila slaba. VG PROMETNI DAVEK TUDI NA NAŠE DEKORATIVNE IZDELKE V Uradnem listu FLRJ št,6/62 je izšla nova uredba o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka. Omenjena tarifa zajema najrazličnejše vrste blaga in predpisuje določene stopnje prometnega davka za vsako posebej, Zajema blago široke potrošnje in razno industrijsko opremo. Procontna stopnja je različna - od 6% pri trdih gorivih, kompresorjih, črpalkah, gramofonih itd, do.41% pri več ^oktanskih bencinih ali celo do 65% pri osebnih avtomobilih nad 3ooo cm.3, Za našo industrijsko vejo 116 je določeno plačevanje prometnega davka takole: Kristalno steklo 15 ~ 2o% Porcelan z zlato, kobaltno, srebrno in podobno obdelavo 2o% Dekorativna keramika, fajansa, majolika in terakota 15% Ta uredba je stopila v veljavo dne 7»2,1962 in so bo po njej seveda moralo ravnati tudi našo podjetje. LETNA KONFERENCA SINDIKALNE PODRUŽNICE Ob koncu nesoča norca bo rodna letna konferenca sindikalne podružnice, Uuevno jo, da so bo na konferenci_podal ne samo letni obračun dola podružnico, napak sc bouo istočasno seznanili z uspohon gospodarjenja v preteklen lotu,^Na podlagi podano analize dola pa se bono nogli tudi seznaniti z bodočo perspektivo našega podjetja. Pred sindikalno konferenco bo potrebno izvoliti nove sindikalne odbore po posameznih EE. Mnenja suo, naj bi so število sindikalnih odborov skrčilo vsaj ne pet, kor menimo, da bi ti odbori v taken sestavu bili zmožni izpolnjevati politične naloge, ki se pred njih postavljajo., Za sestav teh odborov naj bi bile po posameznih EE temeljite razprave, tako da bi bili v te odbore izvoljeni tovariši, ki imajo izkušnje pri delu, in bi ti odbori ros zaživeli. Sindikalni odbori bi nogli biti politični činitclj in usmerjevalec dola v posameznih EE ter bi morali vplivati m uveljavljanje pozitivnih sklepov v sistemu decentraliziranega samoupravljanja Za izvolitev teh odborov bodo poprej sestanki po posameznih ES, No teh sestankih naj bi razpravljali tudi o problemih gospodarjenja v enoti in o delu sveta EE, Na teh sestankih bomo izvolili kandidate za izvršni odbor sindikalne podružnice, Ti bodo na letni konferenci izvoljeni v novi 10 podružnice ; Važno je, da predlagate za kandidate tovariše, ki bodo voljni delati in se udeleževati soj in bodo prenašali mnenje sindikalnega odbora EE na sejo 10, Ker bo mandatna doba članov 10 sindikalne podružnice 2 leti ali celo za nedoločen čas in bodo volitve v 10_ samo po potrebi, je tembolj važno, da predlagamo za kandidate ros dobre tovarišeJ Želimo, da bi sindikalna konferenca uspela» To pa je v največ ji meri odvisno od članov sindikata, da se bodo konference v čin večjem številu udeležili in se istočasno tudi pripravili na razpravo po poročilih. 3, D. 5o PREGLED PROIZVODNJE ZAPOSLENOSTI IN PRODUKTIVNOSTI INDUSTRIJSKIH KDJETIJ NA OBMOČJU OBvINb Industrijska panoga v družbenem planu aapopada 8 večjih pod-jetijlod teterihSprevlsduje tekstilna indmtrija,__na Mdnaem mestu na je Savinjska tovarna opeke Žalec., Realj.zavn.3a celot nlS dSholL il le°ta 196o v višini 7,44o milijonov de bila v letu 1961 dosežena z 7.581 milijoni na prvem mestu je presegel plan Garant Mzolv.daloc -na nogavic Polzela, Savinjska tovarna opeko Zalo c, niso t,a pa dosegli "Jutcks” Žaloc, Tekstilna tovarna. .Prebold m Tekstilna tovarna Šempeter, podobna slika izpada tuli pni norodnem dohodku, kjer jo bil plan realizacijo za leto 196o v visim 3A52 milijonov ao.c zon le z 3,155 milijoni, ali z indeksom 9ict« Najvisji.odsto tek nreseganja narodnega dohodka je dosegla Keramična industrija v Libojah, dalje6 "Garant^ Polzela ^Rudnik rjavega premoga Znbukovica; vsa ostala mdustrajska podjetja p^ pl niranega narodnega dohodka za preteklo le niso.doseg a, najmanj je dosegla Tekstilna tovarna Šempeter z indeksom 57,5. Celotno število zaposlenih se je v primerjavi s preteklim lotom po stanju v mesecu decembru^60 m ly6rLreta cel znižalo za 28 oseb, medtem ko jo inneks^pjoduku^vnosti proti planu za leto 1961 bil dosežen le s 95»2, v odnosu a reali zacijo za leto 196o pa lo5,6e Povečane lnde.vse produktivnoubi izkazujejo Rudnik Zabukovica, Keramična mduserija Liboju, Kovinsko podjetje Žalec, Opekarna ŽaIocs prj._tekstio.ni industriji pa indeks produktivnosti ni dosegel n:cci plana za leto 1961, niti realizacije iz leta 196o* Fizični obseg industrijsko proizvodnje po tekočin cenah je bil m plan za leto 1961 dosežen e 9o39ž „np rea.,.j.zacijo iz leta 196o pa s lo4.8. Povečanje na plan izkazujeta Kovinsko podjetje Žalec in Tekstilna tovarna _ Ir ebola .povečanj enar e. lizacijo iz leta 196o pa Keramičnavindusur:..pa Liuojo, Kovinsko podjetje Žaloc, Tovarna opeko Zalo c, Jut eks Zalcc, tekstilna tovarna Prebold in Tovarna nogavic Polzela, Os cola industrijska' podjetja fizičnega obsega industrijske Proizvodnjo po tekočih conah po planiranju r/a leto 1961 m po doseženi realizaciji za leto 196o niso dosegla,. 51 • o D V£> 2) CT\ d H o •• ra > d LT\ OJ H G) •H G) •H -P •P G) G) GJ i Indeks produktivnosti i v razdob.januar-decembl i—nn ? -«— ! 1 C o ti V) r3CN • H H • ti o O O ti Ti UD ITN O H —^ i ON ITN O H 112,0 H rti rH H 112,3 L ! UD CM ti rH CN 0 7N Tn H 96,7 o o o H H- H* O rH i i—1 UD 3 ON ] H j ti ti rH > Pl CM IT\ ON m rH H rH m H" o rH CO ON CM i—1 GO ON i—1 H ITN "** CO CO H — JO M UD LfN rH H* ON UD O O H o p- 00 PREGLED ZAPOSLENOSTI IN PRODUKTIVNOSTI PO OBČINAH Občina: Žalec Indeks realizacije j v mesecu decembru j -J -V-V -L-. L O UD ON H O b Tj J CM ON ON ON C- 00 ti* UD ON CM H O rH CM »i ti- co LfN O 1—1 H UD rf O rH LfN »v H ti rH rH LfN CO H" vO O rH co *> p- ON 1—1 e ud j ON ž H j ti ) ti H > a c— •* ITN ON CM CM CO 00 rti ON tA O i—1 rH LfN rH UD P- ao ON ON CM O rH ON ti H H UD ti 00 m CF\ O rH H LfN ON A •H ti CD H ra o a c N O 1—1 •H > O -P >GQ 'a CD r~1 O UD (D ON Tj H i—1 UD "M* m ITN U) O- ITN LfN Vh H~ CO H™ VO CM ITN CM rH H* CO rH H p- CM ti -M- rH LfN CO co CM xh LfN ■i o (D UD O ON O H Tj o\ co -V ti o r- co CM tr- ti" po co U) P- X) M M O UD P- i—1 UD O CM C0 UD rH CM ti 00 ■d- LfN LfN ti H ti UD ji—t On r-H UD H UD m rH ro ON LfN co ti- NO c— H* O rH -H ti M ti ON co t— rH CO ti CM H P- rH o rH co O p- ITN •S -P G) •--3 i "ti j O | P4 i! j iD (d ti ti H O ti -H D > ti O f U rlH H Tj ti ■H E >o ■H CD a -ti ti O ti UD CD -H hti vO H H ! •ti) T! O Pl o 14 ra ti o •H CD t> i—1 O ti W>tSI t> i—1 H o p H ti >L<1 ti ti ti ti 14 CD Pi O H CM rH —1 CD N rH rO Oh l3 ti ti ti ti O CM CM rH ti -P ra ti Tj ti •H H-3 m 14 P H ■d* -CM rH O CD H ti j>IS) | ra 14 P i ^ I? i j j > O •P ti ti ti |H O ■rH H-3 -P CD ra Pi i4 a p p EH>C0 > O ■P H T) •Hi rH -p O CO ID 14 P p ti E-iFM 1 ! Tovarna nogavic Polzela ! PREDLOG TEZ O GOSPODARSKEM RAZVOJU V OBČINI ŽALEC ZA LETO 1962 Pri sprejemanju gospodarsko - političnih nalog z a lot0.1962 jo zlasti upoštevati dopolnitve gospodarskega sistema in vložiti vse napore za izpolnitev postavljenih nalog v petletnem perspektivnem planu. Upoštevajoč to osnovno načelo kakor tudi kapaciteto in doseženo zmogljivosti v letu 1961» se postavljajo za loto 1962 naslednjo naloge: - vso panogo gospodarstva sc morajo kor najhitreje prilagoditi uvajanju novih inštrumentov o delitvi dohodka in povečati v glavnem obseg izdelkov, ki jih tržišče zahteva? prilagoditi se tržišču? - dinamiko proizvodnje jo treba slasti povečati v industriji, notrebno po jo rast proizvodnjo v skladu z gospodarskim planom doseči tudi v ostalih gospodarskih dejavnostih? - dvig, produktivnosti noj postane glavno gibalo pri razvoju^ proizvodnjo in noro vse bolj temeljiti na, ^ stalnem izpolnjevanju sistema delitve ter prenašanju pravic delavskega upravljanja neposredno na proizvajalca? - vse silo vložiti za povečanje izvoza (kmetijski pridelki, industrijsko blago)? - pri investicijski politiki je treba dokončati začeto rekonstrukcija, pri tem pa dosledno upoštevati načelo gospodarnosti in zagotoviti vlaganje v osnovna in obratna sredstva. Posebno pozornost je treba posvetiti kmetijskemu kombinatu? - realna osebna potrošnjo naj bo v odvisnosti od povečane produktivnosti, delovni kolektivi pa morajo najBi merila in načine delitve dohodka, ki bodo zagotovili vzpodbudno in pravično nagrajevanje; - v kmetijstvu je treba pospeševati hitrejši razvoj socia-. iističnega sektorja in specializirati proizvodnjo, ki_naj bo osnovni pogoj za zagotovitev rentabilnega poslovanja? - v gozdarstvu je treba še naprej pospeševati premeno gozdov in relativna gozdna tla čimprej usposobiti, kjer so dani talni in podnebni pogoji, za kmetijsko proizvodnjo; - trgovska in gostinska podjetja je treba usmeriti v tako obliko, da bodo glede na preskrbo in usluge prebivalstvu po svojem obsegu in notranji organizaciji obtimalne; - pri obrtnih organizacijah je treba poskrbeti za hitrejšo rast storitveno obrtniške dejavnosti in pristen.upoštevati načelo, da naj sc organizirajo takšni obrati, ki bodo zaradi svoje dobre opremljenosti lahko nudili kvalitetnejše in cenejše usluge; - X. Razvoj celotna proizvodnjo Izhajajoč od ravni proizvodnje dosežene v in po- danih naterialnih pogojev_predvidevano porast oružbaneg bruto proizvoda socialističnega sektor3a za JJ.5% .*' ga dohodka za 24» 5%. P$ posameznih gospodarskih P^nogah oG največji porast zabeležen v kmetijstvu z 32.4%, sledi gostm stvo z 31.3% in končno industrija s 5 >4%» Pričakovan porast družbenoga bruto produkta in narodnega dohodka bo nogoče doseči le, ce bodo delovni, kolektivi ra z urino izkoristili obstoječo in pričakovane zmogljivosti. Predvideni porast investicij v letu 1962_tenelji na višini pričakovanih sredstev gospodarski organizacij tor m kropi tih iz splošnega investicijskega sklada_in nanjoih bre^itih iz lokalnih.sredstev. Tako bo pri panogi industrijo uokoncaoi rekonstrukcije pri Tekstilni tovarni Enebold in Tovarni nogavic Polzela, Eadaljcvati bo potrebno z rekonstrukcijo Ker^ nično industrije v Libojah, v Zabukovici pa odpreti dnevni kop. Investicije v kmetijstvu bodo zlasti usmerjeno v rast tijskoga konbinata in namenjene predvsem za rnkup zenlj10c, ureditev hlevov, nasadov in za mbavo oprane. Dokončati bo potrebno skladišče hmelja v Žalcu, V gradbeništvu bo treba z boljšo organizacijo dola omogočiti hitrejšo in kvalitetnejšo gradnjo, kar bo zlasti omogočilo pospešeno stanovanjsko graditev. Podjetje PTT bo začelo z avtomatizacijo PTT prometa na_področju občine. V obrti se bo začelo z izgradnjo livarno v Kovinskem podjetju Zalo » Agroservisu Šempeter pa bodo začeli graditi sanitarno objekte in upravne prostore. 2. Zaposlenost in produktivnost. Produktivnost dela, merjena s povečanjem družbenega proizvoda na zaposlenega, bi se morala v letu 1962 povečati za °^li lo%. Predvideno povečanje zaposlenosti v oruzbenem sektorju gospodarstva naj bi v letu 1962 porastlo^za okoli 4%. |l.g-čanjo delovne storilnosti bo vplivala visqa raven splosno strokovne izobrazbe, ki naj bi bila vzkla jena tako u potre u,..-mi gospodarstva in javnih služb. 3. Osebna poraba in družbeni standard. Ha podlagi predvidenega razvoja proizvodnje predvidevamo, da so bo v letu 1962 povečal skupni obseg osebne porabe na prebivalca za okoli 8.5%. Zn loto 1961 je večino gospodarskih organizacij sprejela pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delit-vi osebnih dohodkov. "Vsi ti pravilniki so dali velik pouuarek produktivnosti delo, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, Prav tako jo treba v letu 1962 zagotoviti načelo o delitvi osebnih dohodkov po delu tudi v družbenih_službah. Pravilnik o delitvi je potrebno še,„naprej izpopolnjevati. Od vseh razpoložljivih sredstev za negospodarske investicije N D « A AJ CD A o ti o ti ■H d ti o I ca po a co ti- po ro ti- , A •co tP- ON A 1 co LTN II II M »v n i> « 6 © ep •' 0 CO CN CA m VD CTv CO 5 ON ti- ON 1P- ti A ti ti II ti GA O O O t>* O H O ' PO ti A O A O 1 A A i—1 i—1 i 1 i—1 i—! i—1 . H A A A A A H A 11 ti-LCN o ti CO O ON A iP- A O ON tr- o A- II II O Iti PO ti- O O ITN O O co O A ti PO A A O ti" O PO LTN O ti O PO ON ti PO A A A e e e e o o e g o c « II ti CO A LTNCO LA ON ITN A co ON ti O ti ti ON A A Iti PO (P- O PO LfN r A tir PO ti ro ti A m c\j m co co s i rs i—i ‘A A- LfN CO •N H PO A IT\ II II LfNti-OAOOCJNO O ON ti ti !—1 A LfN ON ti CO LfN CO A PO CO LTN ! iP-PO O ti" O CO ti" CM ITN ? C v-f- ON LfN tfN A LfN ON ti- C— ti ti" o ON ; ti II A 00e\060©o o ti UA 'd- O o OJ G 1A o LCA A ti ON IfN O ro A ON CM ON LfN PO H O O ro J LO ti- CM A A A tP- A : A CO A" ti O PO ON A ti" A PO ICO ti II A - II I * £ d ti o d A CO ti O ti a H. O -P d d ti CM NO ON H •H a o ti >N d id A H CD On A d tao o d d A I 0 •r"3 -P 0 •r"3 ti O A t-O" A O ON A A co co h co o-o-m ON O H o O O CM s H r! H ri r A O H O O H O VO o cm co ti h o ro tr— CX) C— O H LCNCO 6 O 0 O © <* r jj O H C— r-| On CO CN PO H On 'A C— ti A" C LTN IfNIP—GN A CM CM LTN OD O O O C ti ti" ti CO O CM O O PO O C ti ON LTN O Oti ti © © © O © o G o O O C- O CM O ITN PO ti" tO- CO O CM IP- "ti ti" [P- ti" ITN IP- C"— tp- PO A A 0 •o o r~f O 0 ti d ti a 0 o -h d d N •H A til A o ti > 6 0 0 O O ti 0 N H CLi ti d ti ti d d A © o>tsi O d ti A A ti -H Q d o •'H > -P N d ° = = o o o >0 > -P C0 ti ho A cj-HodAioog •H S -P d O d d CD d d ® d -P A ">y2 ti d > d d > dodtdtiAoEH KM ~ EH EH E-L CM NO A A A" A" A" A" H H CM C\J A CM A CM A H A A A A A A A- •tih co ON O PO o i LTN c*. Lf\ CxJ o PO tP- ti N_ OJ O ro r~I ON A ■JN PO o ! i—1 ti ti ti ti H j j—1 I !! co A PO O co A NO i ON NO CD LO 00 O A ti O O IP- CO o CN i-l LfN A- • O f A 00 ON On ■ CM PO v D r~: 00 c— ti ti NO A MD H j ON IP- CO LfN C- ti 1—1 • •» tp- A ti e A .—1 LfN o O C— LfN NO o i PO i—1 ro o t- ON A A" i CO ON ti o ■NO NO co ON i A 0 O co’ cv i fN cp- 'O O I A CO A LfN -I- > a >ro •H d o > -p a jj 1 H c o d ra A II -i ' i 0 •H d d II ro •H A > ■H d d -P A O -P A d A 0 d QD d ro H II d S S d d A o d H o EH a CD M II PONESREČILI SO SE Hedvika Cvek Po no sreče nka jo pri nošenju n od c lov srečala t ov, Štormana. Ko jo postavljalo modele na tla, sc jo tov.Stoman, ki jo bil pred ten pripognjen, dvignil tor jo k nož on, ki ga jo inol v žepu zadal v rano. Prane Super Pri vz.g nanju koraničnih izdolkov s polico je ponesrečeni stal na. premičnih stopnicah. Ko so jo nagnil, da bi vzel dosko z izdelki s polico, so se stopnice zaradi slabe vezave zsnajsle, pri čemer jo izgubil ravnotežje in padel, Eci padcu si je lažje poškodoval glavo ob dosnen očesu. Jurc Jakovljevič Pri razkladanju samotnih kapic iz vozička jo ponesrečeni poleg kapice potegnil tudi šanotni podstavek, ti. nu jo padol na nogo in nu lažje poškodoval palec., M i lor ad N ovc ko vi č Ponesrečeni je šel po stopnicah navzdol, se spotaknil in padel iz višine ca 1 n in se lažje poškodoval. Elza Kokol Na poti v tovarno z dvokolesom, približno 5oo n pred tovarno, ji je nenadoma spodneslo kolo, pri čemer je padla in si poško d ovala levo roko in nogo, Miha Zupanc Ponesrečeni je zaposlen kot pomočnik pri plinskem generatorr ju. V noči od 16,na 17.t,n. je prišlo pri generatorju do nanj šo ukvare, Tov,Grobelnik in ponesrečeni sta si prizadevala, da ukvaro odpravita, vendar ni nobenemu takoj uspelo. Pri tem jo uhajalo pri generatorju precej plina, kar je tudi povzročilo, da je ponesrečeni padel v nezavest. 58 VESTI O NAŠIH DELAVCIH (Poročilo personalnega oudolka od 24,1.1962 do 28» 2,1962),, Sprejeti v delovno razmerje; 1. Kloar Prano 14.2*1962 K strugar Razrešeni delovnega razmerja; 1. Grebovšck Milan 25.1,1962 S strugar 2. Turnšek Ferdo 31«1= 3. Lednik Jože 31»1« 4. Kralj Milan 6.2» 5. Kacjan Anica 22.2» 6. Cokan Adolf 24.2* 7. Merc Rozalija 28,2* K strugar E kurjač generatorja VSI šef teh.sektorja VSI tehnolog K strugar BI delavka pri pred,peči KAZALO Stran 1* Dcn žena - G*Z. 37 2, Iz razprave 23.zasedanja DS - Š.D, 38 3» Letna konferenca elanov osnovno organizacijo ZK našo tovarno - LS 39 4. Kako sno gospodarili - V 4o 5* Delitev okanonskega učinka za II.polletje 43 1961 in povprečni osebni dohodek 6. Storilnost dela no onega zaposlenega v 44 našen podjetju raste - GV 7. Kakšen je povprečni OD 45 8. Popis sredstev podjetja na dan 31.12.1961 - VG 47 9. Er onetni davek tudi na noše dekorativne 48 izdelke 10. Letna konferenca sindikalne podružnica - Š.D. 49 11. Pregled proizvodnje zaposlenosti in produktivnosti industrijskih podjetij na obnoeju občino 5o 12. predlog tez o gospodaraken razvoju v občini 55 Žalec za loto 1962 13. Družbeni plan ObLO Žalec 56 14. Ponesrečili so so 57 15« Vesti o naših delavcih 58 Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Marjan Zdolšek Izdaja Keramična industrija Liboje - Celje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov no vračamo