Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas Letnik XVI, številka 1, junij 2016 Tiskovina
tv von
1RH0V5KI
Glasilo Občine Trnovska vas
Bišk gasile praznovali 140-let delovanja in obnovili 139 let staro ročno brizgalno, več v naslednji številki.
Novi vodja policijskega okoliša -Robert Rojko
stran 6

Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom?	stran 18
Domoljubje se začne doma!
stran 20
junij 2016
mag. Andreja Krajnc, odgovorna urednica
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
IX ončno je zagledala luč sveta letošnja prva številka glasila Trnovski zvon, izdaja katere r\se je zavlekla skoraj v poletni čas. A kot je vidno, nismo uspeli ujeti (ali pa samo niste zapisali) kaj dosti pomembnih dogodkov, ki bi se odvijali v pomladanskem času. Očitno nas je sodoben in hiter tempo življenja že tako potegnil vase, da se nam vsakdanje drobne stvari in dogodki, ki so imeli nekoč večji pomen, zdijo preveč samoumevni ali pa premalo pomembni, da bi jih delili z drugimi. Pa vendar smo našli nekaj pomembnih in prijetnih vsebin, ki jih želimo v pričujoči številki deliti z vami.
Pred nami je čas dopustov in počitniških dni. Žal mnogi zmotno menijo, da bomo srečni in zadovoljni le, če jih bomo preživeli čimbolj razkošno. Pozabljamo, da sreča ni v tem, da imamo vse kar si želimo, ampak, da znamo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Splošnega zadovoljstva in občutka sreče nam namreč nikoli ne bosta prinesla razkošje in denar. Pravo bogastvo in sreča se skriva v nas, v naši ljubezni do tistih, ki so nam bili poslani na našo pot, v zadovoljstvu in miru, ki ga nosimo v sebi. Če imamo vse to v sebi, ne potrebujemo zunanjih pogojevalcev navidezne sreče. Nov avto, nova hiša, telefon, čevlji, obleka ... nas lahko osrečijo samo za nekaj časa, potem pa bomo morali poiskati nov zunanji vir sreče in zapolnitve praznine, ki je v nas. Praznine, ki jo čutimo, ker pozabljamo, v kako velikem življenjskem standardu pravzaprav v večini živimo. Prevečkrat se primerjamo z drugimi in vidimo stvari, ki jih nimamo, namesto da bi bili hvaležni za stvari, ki jih imamo. In potem mislimo, da bi bili srečnejši, če bi imeli drugo službo, nov avto, drugačno barvo fasade na hiši, bolj urejeno okolico hiše, druge sosede, drugačnega partnerja/partnerico, drugačne otroke ... Veliko jih celo zmotno misli, da bi bili njihovi otroci srečnejši, če bi jim lahko privoščili več in boljše materialne dobrine. Ampak večina naših otrok in seveda tudi nas odraslih imamo vse in več od tega, kar potrebujemo za srečno življenje. Večina nas ima dom, v lastništvu imamo premoženje, avto in mnoge stvari, ki so včasih veljale za razkošje in niso nujno potrebne za življenje. Imamo obleko, dovolj (in preveč) hrane, pijače, v večini, če želimo, imamo delo, možnost zabave in v večini imamo toliko denarja, da lahko kupujemo, ne samo najnujnejše dobrine za življenje in preživetje ... Pa smo vendarle velikokrat nesrečni, naveličani, v očeh nam veje praznina, se »kislo držimo« in pritožujemo nad vsem. Zakaj je temu tako? Ker pozabljamo, da se sreča in zadovoljstvo skrivata v nas, v času, ki ga posvetimo svojim bližnjim. Ker pozabljamo biti zadovoljni s tem kar imamo in raje »jokamo« za tistim, česar nimamo.
Naj bodo počitnice in dopusti priložnost, da čas posvetimo drug drugemu in da se posvetimo tudi sebi. Tudi če si ne moremo privoščiti dragega dopusta, novega avta, prenosnika ali telefona, si recimo: dobro nam gre, bodimo hvaležni! Poiščimo srečo in zadovoljstvo najprej v sebi, potem pa v drobnih zunanjih stvareh in predvsem v ljudeh, ki jih srečujemo na svoji poti. V ljudeh, za katere smo morda že pozabili, da so kdaj bili vir in navdih naše sreče, iskrenega zadovoljstva, smeha, veselega druženja, prijateljstva in so nam bili zadostni »zunanji pogojevale!« našega notranjega miru. Naj vam bo poletje toplo, prijetno in seveda varno v vseh poteh in smereh.
odgovorna urednica: mag. Andreja Krajnc
IMPRESUM
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: mag. Andreja Krajnc
Uredništvo: mag. Andreja Krajnc, Barbara Drumlič, Dušanka Škamlec, Tamara Trinkaus, Tina Vrtič, Rok Leban in Jasmina Štebih.
Lektoriranje: Barbara Drumlič
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, Telefon: 02/757-95-10, Telefax: 02/757-16-61 E-pošta: andreja.krajnc@trnovska-vas.si
Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 440 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno. Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom ter tisk: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., www.kreativne-resitve.eu, 070/670-740.
Fotografija na naslovnici: Silvo Lešnik in Nina Zorman
m
IZ 9., 10., 11., 12. IN 13. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRNOVSKA VAS
Občinski svet se je na 9. redni seji sestal dne, 8.12. 2015. Občinski svet Občine Trnovska vas je obravnaval in sprejel Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2015, Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Trnovska vas, Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trnovska vas, Sklep o razrešitvi članice Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe ter imenovanje novega člana Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Trnovska vas za leto 2016 v višini 0,046 € ter sklep, da Občina Trnovska vas daje pozitivno mnenje kandidatu mag. Matjažu Neudauerju za zasedanje delovnega mesta direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Predsednik NO je svetnike seznanil s poročilom Nadzornega odbora Občine Trnovska vas o opravljanem nadzoru »Popis premoženja Občine Trnovska vas za leto 2014«.
Na 10. redni seji, ki je bila dne, 15.12. 2015, je župan predstavil predlog Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2016. Občinski svet Občine Trnovska vas se je strinjal, da gre predlog Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2016 v nadaljnjo obravnavo.
Na 11. redni seji, ki je bila dne, 12.1. 2016, so se občinski sve-
tniki podrobneje seznanil s predlogom Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2016. Predsednik Nadzornega odbor Občine Trnovska vas je svetnike seznanil s poročilom Nadzornega odbora o opravljanem nadzoru »Ravnanje z nepremičninami v Občini Trnovska vas«. Po opravljenem pregledu nepremičnin je bilo ugotovljeno, da je stanje primerno. Poseben napredek in izboljšanje stanja v primerjavi s preteklim obdobjem je ugotovljen v osnovni šoli in v objektu na igrišču. Na 12. redni seji, ki je bila dne, 16. 2. 2016, je občinski svet je sprejel Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2016. Proračun v letu 2016 izkazuje skupaj prihodke: 1.298,554,81 € ter odhodke v višini 1.451,554,81 €. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Sklep o prodaji lastnega deleža nepremične in se odločili, da prične zbiranje pobud za spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Trnovska vas.
Na 13. redni seji, ki je bila dne, 26. 4. 2016, so svetniki obravnavali Zaključni račun proračuna Občine Trnovska vas za leto 2015, obravnavali in sprejeli Letni program kulture Občine Trnovska vas za leto 2016, Letni program športa Občine Trnovska vas za leto 2016. Občinski svetniki so se seznanili s poročili: JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, SOL) občin v Spodnjem Podravju, Centra za socialno delo Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Na koncu vseh sej je župan podal informacijo o delu občine, svetniki pa so podali svoje pobude in vprašanja.
90 OBČANOV SODELOVALO NA ČISTILNI AKCIJI
Tudi letos smo občani Občine Trnovska vas pokazali, da nam je mar za čisto in zdravo okolje. Tako je Občina Trnovska vas v soboto, 2. aprila 2016 organizirala čistilno akcijo, ki se jo je udeležilo približno 90 občanov.
S čistilno akcijo smo pričeli ob 9. uri zjutraj in tako po skupinah pobrali približno 40 m3 odpadkov. Okrog poldneva smo akcijo zaključili s skupno malico.
Z udeležbo na akcijah, kot je ta, pripomoremo, da je odpadkov v naravi vse manj.
-j»
1.
junij 2016	AKTUALNO *1
junij 2016	___________________________________________POGOVOR #T
POGOVOR S PROFESORJEM ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE ALEŠEM MARĐETKOM
»POMEMBNO JE, DAJE PROJEKT VŠEČ TUDI OTROKOM. DA GA ZAČUTIJO KOT SVOJEGA.«
AlešMarđetko v zbornici na matični šoli OŠ Destrnik-Trnovska vas
Profesorja zgodovine in geografije Aleša Mardetka sem spoznala pri projektu Vojak, umetnik, junak - Rudolf Maister. Sama nisem bila nikoli velika navdušenka nad zapisanimi zgodovinskimi zgodbami iz šolskih učbenikov, je pa tudi res, da jih zna le malokateri učitelj podajati na zanimiv in prijeten način. Skozi razvoj projektaf-ov sem spoznavala, da je Aleš Mardetko tisti profesor, ki pozna poti, kako v tebi podžgati razmišljanje, vzbuditi kreativnost in te napolniti s polno dozo sveže delovne energije. Profesor, ki ne pozna besed ne znam, ne zmorem, ne vem. Za vsako oviro najde rešitev. Čeprav ni direktna, hej, tudi na drugačne načine se da priti do cilja. In med tem raziskovanjem, hojo po poti do uresničitve, spoznavaš ter nadgrajuješ svojo zbirko znanja in veščin. Projektov se loteva celovito in se pri tem ne omejuje. Je prostodušen, prijeten, očarljiv, zabaven, brez sledu distance in arogance. Igralec Igor Samobor je dejal, da je poklic učitelja eden najtežjih poklicev, saj je biti dober učitelj poslanstvo, ki sega ne da naučiti. Tudi Aleš Mardetko, bodoči doktor zgodovine, učitelj na OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, meni tako ter dodaja, da mora biti pri tem plemenitem poklicu vsak pripravljen na vseživljenjsko izpopolnjevanje. Učitelji lahko spodbudijo otrokovo inovativnost, če so tudi sami inovativni.
Zadnjih nekaj let je s projekti, ki so jih pod njegovim mentorstvom ustvarili učenci in učenke, dosegal zavidljive rezultate, ki so vedno bolj dostopni ter predstavljeni tudi celotni Sloveniji in ne le lokalnemu prebivalstvu ter na šolskih tekmovanjih oziroma predstavitvah. V dobrem letu in pol so izšle kar pet knjižic, ki so jih pod njegovim mentorstvom ustvarili učenci OŠ Dornava: slikanica Vojak, umetnik, junak - Rudolf Maister, Miha spozna, kako je nastala Slovenija, Velikan slovenske pedagogike -Življenje in delo dr. Franja Žgeča, Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava in Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo. Zadnji trije medijsko zelo odmevni projekti so tudi vzrok, da smo ga obiskali v OŠ Destrnik-Trnovska vas. Z objavljenimi članki v vseh lokalnih časopisih in s sodelovanjem na lokalnih radijskih postajah jim je uspelo svoje projekte predstaviti tudi v jutranjem programu RTV Slovenija, vrhunec pa je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so učenci OŠ Dornava odigrali otroško predstavo ter predstavili avtorici na največjem knjižnem sejmu v Sloveniji. Knjige so dostopne po knjižnicah v Sloveniji, v berlinski knjižnici v Nemčiji, mogoče jih je kupiti v knjigarnah DZS in v Mladinski knjigi. Aleš Mardetko učencem ponudi možnost, da se lotijo projektov od začetka do konca in se obenem še naučijo komuniciranja z grafičnim oblikovalci ter s tiskarji, ki njihovo knjigo »zložijo« v lično obliko. Ne manjka komunika-
cije z mediji, z različnimi strokovnjaki in znanimi osebami ter javnega nastopanja pred radijskimi mikrofoni in tudi kamerami. Profesor, ki ima »strašno« avtoriteto pred otroki, obenem je izredno človeški in razumevajoč, predvsem izpostavlja delo otrok in ne le (sebično) sebe.
Glede na to, da prihajate iz Velenja, zakaj in kdaj ste se odločili za selitev v Slovenske gorice?
Po diplomi na PEF v Mariboru leta 2003 sem nekaj časa poučeval na Ljudski univerzi v Velenju. Leta 2004 sem dobil možnost zaposlitve na OŠ Destrnik-Trnovska vas. Priložnost sem zagrabil in pot življenja me je pripeljala v Slovenske gorice.
Koliko odmevih/uspešnih projektov ste izvedli na OŠ Destrnik-Trnovska vas?
V teh letih je nastalo petnajst raziskovalnih nalog, knjiga o zgodovini šole v Trnovski vasi, trije znanstveni članki, dve razstavi, geografski film, učna pot, promocijski film o njej, dve turistični poti, brošura o turističnih značilnostih občine Destrnik ... Z učenci in občino Destrnik smo sodelovali pri filmu o viničariji v Destrniku.
Naj še povem, da je možnosti in idej za raziskovanje še ogromno. Zelo mi je žal, da se nekako nismo uspeli lotiti raziskovalne naloge o rojaku Jakobu Gomilšku iz Biša iz Trnovske vasi, saj je letos minilo 110 let od njegove smrti.
Kdo je prvi pobudnik za projekt: otroci ali vi?
Odvisno. Včasih imam jaz neko zamisel in sestavim ekipo otrok, neredko pa imajo idejo učenci. Potem se pogovorimo, predstavimo ideje, zbližamo stališča, se prilagodimo, razdelimo delo in zadevo izpeljemo.
Velikokrat slišimo, da so učenci apatični in da preveč časa preživijo pri računalnikih, pametnih telefonih, tablicah. Sodeč po vaših odmevnih projektih, temu ni tako... Kaj menite?
Res je, da jih večina preveč časa preživi tako, da se zabava s takšno tehnologijo. Toda vse te naprave nudijo tudi ogromno podatkov za delo in pridobivanje znanja. Zato vedno gledam, da je delo/projekt zasnovan tako, da učenci pridobivajo znanje na podlagi dela s temi napravami. Vsekakor pa so temelji dela še vedno knjiga, teren, arhiv...
Kako vam uspe angažirati in spodbuditi učence, da ustvarijo projekte?
Pomembno je, da je projekt všeč tudi njim. Da ga začutijo kot
Aleš Mardetko v Cankarjevem domuna največjem knjižnem sejmu v Sloveniji z učenci OŠ Dornava, kjer so uspešno predstavili slikanico Miha spozna, kako je nastala Slovenija

Številni projekti, ki so nastali pod mentorstvom Aleša Marđetka na OŠ Destrnik - Trnovska vas in OŠ Dornava
svojega. Da je koncept dela zastavljen tako, da čutijo odgovornost za uspehe, napake, rezultate. Da sta jasna cilj in tudi nagrada. Učenci potem to res vzamejo kot nekaj svojega in ne samo kot neko dodatno obveznost.
Nekoč ste dejali, da ste z učenci za snovanje, usklajevanje in načrtovanje projekta komunicirali tudi preko družbenega omrežja facebook. Menite, da je pomembno, da učitelji uporabljajo tovrstna orodja?
Tako je. Ves projekt »Gremo okrog sveta« smo uspeli izpeljati večinoma s komunikacijo preko zaprte skupine na FB. Prepričan sem, da je zelo pomembno, če ne že nuja, da učitelji poznajo ta orodja in jih uporabljajo, saj so to orodja današnjih generacij, so jim blizu in takšno delo jih tudi veseli. Učitelj mora iti naprej vzporedno z mladimi generacijami tudi na področju tehnologije in ostalih podobnih orodij komuniciranja. Seveda s poudarkom na pridobivanju znanja za učence.
Menite, da so današnji učitelji premalo entuziastični pri sodelovanju na različnih natečajih in/ali projektih?
Vsak posameznik določa, koliko bo sodeloval še na drugih področjih izven svojega rednega dela. Mislim, da entuzi-azma ne manjka. Ga pa zmanjšujejo vse konotacije, ki se odvijajo okoli šolstva in dela učiteljev.
Na spletu je najti kar nekaj vaših objav. V letu 2013 ste bili z učenci precej aktivni in ste posneli ter objavili kar nekaj video posnetkov. Kaj je bil vaš namen in kako so to idejo sprejeli učenci ter ostali?
Takrat je nastal odmevni video projekt: Geografske značilnosti občine Destrnik. Učenci so bili navdušeni že od samega začetka. Ustvarili so odličen scenarij, se ogromno naučili o geografiji občine, spoznali so tehnike snemanja in montiranja filma. Film je bil odlično sprejet tudi pri zavodu za šolstvo, saj je svetovalec za geografijo podal odlično mne-
nje o filmu in ga označil kot dober učni pripomoček za spoznavanje kraja ter kot vzorec in spodbudo drugim učiteljem. Predvajan je bil tudi na študijskih skupinah geografije in zgodovine, kjer je prav tako požel veliko pozitivnih kritik.
men v življenju ljudi nekje do polovice prejšnjega stoletja, ko je začelo zaradi novih tkanin in spremenjenega načina življenja izginjati, da bi v 60-ih letih (s prenehanjem izdelovanja vrvi) dokončno izginilo kot dodatna dejavnost ljudi na obravnavanem območju.
s
g
I
Zgodovina lanarstva na območju Destrnika in Trnovske vasi - lahko kaj več poveste o tem znanstvenem članku?
Članek je nastal na podlagi raziskovalne naloge, ki sva jo skupaj z učenci ustvarila s kolegico Hildo Bedrač. V članku je obdelana dejavnost, ki je bila nekoč na območju današnjih občin Destrnik
in Trnovska vas zelo razširjena, in sicer pridelava in predelava lanu. V njem so na podlagi razpoložljivega arhivskega gradiva, literature in predvsem ustnih pričevanj prikazani zgodovina, načini dela ter družbeni in gospodarski pomen te dejavnosti na obravnavanem območju. Pri prikazovanju teh vsebin smo želeli biti čim bolj izvirni, zato so skoraj vsi izrazi za orodja, pripomočke in delovne postopke zapisani v knjižni ter še v izvirni »domači« obliki.
Na območju občin Destrnik in Trnovska vas je bila tradicija pridelave ter predelave lanu do srede 20. stoletja zelo razvita. Dele njiv in vrtov je s svojim modrim cvetom krasil lan, terilje so jezile ter s sajami mazale predvsem moške, iz hiš se je v dolgih zimskih nočeh slišala pesem predic in njihovih kolovratov, ljudi so grela, ščitila ter krasila oblačila iz lanu. Danes tega ni več, živi le še v spominih starejših ljudi, toda tudi ti vse bolj bledijo.
Materialnih koristi, razen oblačil in drugih (predvsem tekstilnih) izdelkov, dejavnost ni prinašala, ker izdelkov niso prodajali, ampak so jih imeli za lastne potrebe. Lanarstvo je imelo velik po-
ustvarili ste ogromno projektov, ki so bili kreativni, zanimivi in poučni. Kako to, da jih občani niso sprejeli za svoje, oziroma kako to, da jih niso uporabili za promocijo občine?
Tudi sami smo se že večkrat vprašali, zakaj nekatere ideje, ki so bile na ravni države pohvaljene in označene za uresničljive, niso doživele boljšega sprejema v lokalnem okolju. Ne poznam pametnega odgovora.
Trenutno se (med drugim) ukvarjate z doktoratom. Kaj je raziskovalna tema?
Tako je. Tema doktorske raziskave je Celje med okupacijo 1941-1945.
Aktivni ste tudi v SVIZ-u. Kaj je vaša naloga kot sindikalnega zaupnika OŠ De-strnik-Trnovska vas?
Kot sindikalni zaupnik zastopam, predstavljam in ščitim interese članstva pri ravnatelju, na svetu zavoda, na območnem odboru, pred javnostjo. Sodelujem v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnih razmerij ter podajam mnenje sindikata. Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo ga zastopam pred organi v zavodu, ki odločajo o njegovi odgovornosti, ugovoru ali pravicah. Sodelujem v delu organov zavoda, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov, spremljam uresničevanje določil zakonov, kolektivnih pogodb in drugih aktov v zavodu. Vodim aktivnosti, povezane s pripravo in z organiziranjem morebitne stavke, sodelujem v organih sindikata območja, pokrajine ter države. Skrbim tudi za solidarnostne pomoči in deloma tudi za družabne dogodke v kolektivu.
So na obzorju že novi projekti?
Z učenci OŠ Dornava pripravljamo slikanico o nabožnih znamenjih na območju far Polenšak in Dornava, ki bo izšla jeseni. Z bivšima učenkama OŠ Dornava je nastala v sodelovanju z vojaškim muzejem slovenske vojske slikanica o vojni za Slovenijo, kot nadaljevanje uspešne slikanice Miha spozna, kako je nastala Slovenija. Jeseni pa se bomo lotili novih projektov, saj je naš Miha zelo radoveden in z založbo Pika že snujemo nove ideje.
Besedilo in foto: Nina Zorman
Mi 2016	POGOVOR 4TI
junij 2016________________________________________PREDSTAVITEV ♦!
KD
NOVI VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA - ROBERT ROJKO
podatke o kaznivem dejanju, želite prijaviti kaznivo dejanje,
Z novim letom smo dobili novega vodja policijskega okoliša (VPO), policista Roberta Rojka, ki bo zadolžen za občine Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Stanuje v Velovleku, že od leta 2004 dela na Policijski postaji Ptuj, pred tem pa je od leta 1999 delal na carini. Na vprašanje, kakšne so naloge vodje policijskega okoliša, je odgovoril:
»Vodja policijskega okoliša je nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z državljani na območju policijskega okoliša, kjer poskušamo na ta način zagotavljati ugodne varnostne razmere. Vodje policijskih okolišev smo policisti z delovnimi, s strokovnimi in z življenjskimi izkušnjami, ki imamo občutek za delo z ljudmi. Naše delo je usmerjeno v neposredno sodelovanje z ljudmi.«
Obseg dela VPO je precej širok: opravljanje preventivnih nalog v policijskem okolišu, sodelovanje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb, ugotavljanje kriminalnih žarišč ter sodelovanje pri njihovem nadzoru, sodelovanje s prebivalci, predstavniki lokalnih oblasti, podjetij, organizacij in društev, seznanjanje s pojavnimi oblikami kriminalitete ter kršitvami, predavanje v šolah in vrtcih, svetovanje občanom (opozarjanje ter dajanje navodil v zvezi s preprečevanjem kaznivih dejanj in prekrškov), obiskovanje oškodovancev ter žrtev kaznivih dejanj, vračanje najdenih oziroma zaseženih ukradenih predmetov in pridobivanje informacij z razgovori.
Kdaj se lahko občani in občanke obrnejo na vodjo policijskega okoliša g. Roberta Rojka?
Če potrebujete pomoč ali nasvet policije, želite posredovati
nesrečo ali ogrožanje, želite posredovati druge, varnostno pomembne ali zanimive podatke, želite predlagati ukrepe ali dejavnosti za izboljšanje varnosti v svojem okolju.
Policist Robert Rojko stremi k tesnemu sodelovanju z občani in poudarja, da lahko tudi vi postanete soustvarjalci ugodnih varnostnih razmer. »Ob izvajanju nalog s področij kriminalitete, varnosti cestnega prometa, zagotavljanja javnega reda in miru ter varovanja državne meje se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na pričakovani ravni. Na slehernem področju našega dela analitično ugotavljamo vzroke neuspešnosti in pri tem ugotavljamo, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le policiji. Zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne moremo (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo ter motijo državljane. Želimo si zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si našega dela ne predstavljamo brez pomoči in sodelovanja državljanov. Zato vas vabim, da tudi vi postanete soustvarjalec ugodnih varnostnih razmer. Skupaj bomo lahko več storili predvsem na preventivnem področju, kjer lahko na različne načine preprečujemo deviantne pojave ter dejanja,« še dodaja policist Rojko.
Če želite stopiti v stik z njim, lahko pokličete na:
-	Policijsko postajo Ptuj
(02) 780 91 00 ali na
-	Policijsko pisarno Destrnik
Vintarovci 50, 2253 Destrnik
(02) 753 00 21 - uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 in petek od 9.00 do 11.00 e-pošta: robert.rojko@policija.si
Nina Zorman
OBVESTILO
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje.
Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici.
Vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma v začetku oktobra, pošljite najkasneje do konec septembra 2016 na naslov: •Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON,
• po e-pošti: andreja.krajnc@trnovska-vas.si ali jih oddajte v tajništvu občine.
V nedeljo, 12. junija, smo v domači večnamenski dvorani doži veli čudovit glasbeni dogodek. Ženska vokalna skupina Simfonija, ki deluje v okviru domačega kulturnega društva, letos obeležuje 5. obletnico delovanja in je ob tem pripravila že 5. koncert z naslovom »Pesem pomladi«. Letos je prireditev potekala že na pragu poletja, zato je bil zadnji čas, da je opravičila svoj naslov.
Koncert je bil znova zelo lepo pripravljen,domača skupina, ki trenutno šteje 8 pevk, se je izkazala z raznolikim programom in kvalitetno izvedbo. Simfonijice so tudi letos povabile v goste skupine, ki so s svojimi odličnimi nastopi in z zahtevnim programom koncert še dodatno obogatili. Na odru so zapeli in zaigrali: Maxi trio z domačinom Sinišo Čehom, Slovensko-goriški glasovi, Mladi Pomurci, trio Amadeus in vokalna skupina Vrtinec. Zanimiva točka, ki so jo obiskovalci še posebej lepo sprejeli, je bila pesem lani preminulega Slavka Avsenika z naslovom Čakala bom, ki so jo izvedle domače pevke skupaj z Maxi triom.
Celotna prireditev je potekala v veselem in sproščenem vzdušju, za katerega je tudi letos poskrbel znani voditelj Peter Kirič, ki je nekajkrat poskrbel za smeh v dvorani. Ob koncu se je vsem nastopajočim, donatorjem in obiskovalcem zahvalil vodja ŽeVS Simfonije in predsednik KD Janko Krajnc, v imenu občine pa je spregovoril podžupan Alojz Fekonja, ki je skupaj s predstavnico KD Andrejo Krajnc domačim pevkam v zahvalo podelil cvet.
Vrhunec koncerta seje zgodil na koncu, ko so vsi nastopajoči, na odru, skupaj z obiskovalci v dvorani zapeli že ponarodelo Slakovo V dolini tihi in polko Alpskega kvinteta Dobro jutro. Tudi letos so obiskovalci, tako domačini kot iz sosednjih krajev, napolnili dvorano ter z močnimi aplavzi nagradili vse nastopajoče in pripomogli k prijetnemu vzdušju.
Smo pa bili letos priča prav posebnim gostom med gledalci, saj je na koncert prišla 6-članska delegacija ministrstva za živinorejo na čelu z ministrico ga. Aminato Mbengue Ndiaye iz daljnega Senegala. Omenjena afriška delegacija se je namreč prav te dni mudila na službenem obisku v Sloveniji, na koncert pa jih je pripeljal predstavnik slovenskega ministrstva za kmetijstvo g. Branko Novak, sicer basist Maxi tria. Njihova prisotnost in sproščenost je bila za vse nekaj posebnega in hkrati prava atrakcija celotnega dogodka.
Vsi, ki smo aktivno vključeni v delovanje ŽeVS Simfonija, smo izredno veseli, da se je ta prireditev v 5-ih letih tako razvila in postala eden najbolj odmevnih dogodkov v naši občini. Največja zahvala gre v prvi vrsti pevkam, ki žrtvujejo svoj čas za vaje in nastope ter njihovim družinam, ki jih pri tem podpirajo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki na kakršni-
koli način pomagate pri izvedbi naših koncertov: Andreju za pripravo projekcije, Jasmini za pripravo odra, Andreji, Alojzu, Barbari, Sašu, Denisu in vsem neimenovanim, da smo lahko po vsakem koncertu vsi skupaj zadovoljni.
Vsa ta podpora nam daje moč in energijo za delo v prihodnje.
Janko Krajnc,
vodja ŽeVS Simfonija in predsednik KD Trnovska vas
rSlM
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem donatorjem, ki nas, večina od vas, podpirate vsa leta, od 1. koncerta naprej. S tem nam dokazujete, da spremljate in podpirate naše delo in trud.
-Občina Trnovska vas
-Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p.
-PCD Biš
-Frizerski salon BOŽA, Boža Škamlec, s. p.
-Streha in več, Igor Žugman, s. p.
-Elektroinstalacije Zelenik Jožef, s. p.
-Frizerstvo MIRA, Arnuga Mira, s. p.
-ELLNE-TEC d. o. o., Nedelko Ervin -Soboslikarstvo in pleskarstvo, Andrej Murko, s. p. -Frizerstvo Zdenka Murko, s. p.
-Reja perutnine, dopolnilna dejavnost Lah Miroslav -Zidarstvo, Milan Horvat, s. p.
-Vrtnarstvo Golob Branko in Valentina -Polaganje cementnih tlakov, Pihler Jožef, s. p. -Fasaderstvo in pleskarstvo, Miran Brumen, s. p.
-Ugodno zavarovanje d. o. o., Zelenko Sabina -Gostišče Siva Čaplja, Janko Trinkaus, s. p.
Mi 2016	KULTURA 4TI
junij2016____________________________________________________IZ DELA DRUŠTEV »T
KULTURNO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
»PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU«
V	nedeljo, y.februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, smo tudi letos pripravili proslavo ob Prešernovem dnevu. Lepo pripravljen in zanimiv scenarij, prepleten in podprt z računalniško projekcijo je pripravila Andreja Krajnc, za domiselno sceno je poskrbela Jasmina Štebih. V izbranem programu so sodelovali MePZ Jakob Comilšak, ŽeVS Simfonija,OPZ Nasmeh - mini in maksi, učenci naše podružnične šole, otroška folklorna skupina KD Destrnik, s Prešernovimi recitali so se predstavili Majda Drumlič, Milena Hojnik, Andreja Krajnc, Milan Maguša in Janko Krajnc. S kratkimi verzi nas je skozi celotno proslavo spremljal sam Prešeren,ki ga je upodobil Aljaž Krajnc.
V	kulturnem društvu se zavedamo pomena slovenskega jezika ter z njo domače besede in pesmi, še posebej zaradi naše
PETJE FLORJANOVE PESMI
Da je medgeneracijsko sodelovanje vedno bolj pomembno, se zavedamo tudi v gasilskem društvu Biš. Ker želimo z mladino biti čim bolj aktivni, hodimo na tekmovanja, kar pa društvu predstavlja tudi velik finančni strošek. Zato so se naši starejši gasilci ponudili, da nam pri tem malo pomagajo in so, kot je že stara navada, na predvečer godu sv. Florjana šli po vasi in s Florjanovo pesmijo zaželeli ljudem leto brez požarov in poplav, darove, ki so jih nabrali pa so namenili gasilski mladini za stroške tekmovanj. Tako je pet članov ekipe PCD Biš (Vlado Breznik, Jože Kapun, Milan Maguša, Simon Zajšek in Alojz Fekonja) god svetega Florjana, zavetnika gasilcev, počastilo s koledniško pesmijo, ki je posvečena temu svetniku, hkrati pa so s tem pripomogli, da se gasilska mladina lažje udeležuje tekmovanj.
majhnosti na zemljevidu in v času, v katerem živimo. Prav zato smo veseli odziva občanov, saj je bila dvorana praktično polna, kljub temu da je bila pustna nedelja.
V imenu društva se zahvaljujem nastopajočim in vsem, ki ste na kakršnikoli način pripomogli, da je proslava tako lepo uspela, zahvala pa velja tudi vam dragi obiskovalci, da ste si vzeli čas in smo skupaj počastili slovenski kulturni praznik.
Janko Krajnc, predsednik KD
NA OBISKU V DOMU VAROVANCEV BIVALNE ENOTE HRASTOVEC - TRNOVSKA VAS
Dne, 20. 5. 2016 sem z Angelco Fras obiskala varovance bivalne enote Hrastovec - Trnovska vas, kjer sva del dneva preživeli v njihovi družbi. Omeniti moram, da Angelca z varovanci te bivalne enote preživi veliko časa, saj je prostovoljka, ki varovancem s svojimi obiski olepša dneve njihovega bivanja v tej enoti.
Varovancem ni dolgčas. Raznorazne aktivnosti so del njihovega urnika. Ko sem prispela na enoto, so mi povedali, da so bili dan prej na Ptuju v knjižnici, kjer so si izposodili knjige, s katerimi si bodo krajšali čas. Angelca jih je začela učiti tudi osnove nordijske hoje, dobili so tudi svoje nordijske palice. In ker je vreme dopuščalo, smo naredili krog nordijske hoje okrog kulturne dvorane. Navodila so pridno poslušali, tako da so osnove nordijske hoje v veliki meri že usvojene. Aktivni so tudi izven okolice Trnovske vasi. Tako na primer pozimi hodijo na smučanje, skozi leto se večkrat grejo kopat, obiskujejo kulturne in druge dogodke.
Po pripovedovanju jim tudi med prazniki ni dolgčas. Tako na primer vsakemu rojstnodnevnemu slavljencu spečejo torto in mu tako polepšajo njegov poseben dan. V nekdanji stari šoli dobiš občutek pravega družinskega ozračja. Lahko rečem, da sem se počutila, kot bi prišla na obisk k eni veliki družini, ki je sicer zelo raznovrstna, vendar zelo povezana.
Po urah preživetih v tej bivalni enoti, sem se polna vtisov vrnila domov. Vem, da se bom v družbo varovancev in osebja te enote še vračala kot prostovoljka in da bom s svojo udeležbo skušala varovancem polepšati vsakdan.
Romana Breznik Foto: Manfred Jakop
I'
Tamara Trinkaus

DRUŠTVO KURENTOV TRNOVSKA VAS
Da je ohranjanje ljudskega izročila in etnografskih likov zelo pomembno se zavedamo tudi mladi. Zato smo se odločili, da ustanovimo društvo. Ustanovni člani društva smo tako: predsednica Valerija Breznik, podpredsednik Sandi Ornik, tajnik Timotej Košar, blagajnik Žan Majerič in referent Dominik Kramberger.
Društvo smo ustanovili z namenom, da ohranimo mit kurenta v novodobnem času v njegovi pristni podobi in z vsemi običaji, ki so ga zaznamovali. Po izročilu kurenti namreč s poskakovanjem z zvonjenjem odganjajo zimo in zlo, kličejo pa pomlad in dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi masko, na nogah pa gamaše. Obute ima črne čevlje in bele vezalke. V rokah nosi ježevko. Zraven njega pa hodi hudič.
Domači kurenti že nekaj let odganjamo zimo po Trnovski vasi in drugje, a letos smo naredili korak naprej in tako uradno meseca februarja postali Društvo kurentov Trnovska vas. Zavedamo se, da morda do trenutka, da postanemo društvo, sploh ne bi prišlo, če ne bi pred približno 20 leti s to tradicijo pričela prva kurenta v Trnovski vasi Stanko Ornik in Marjan Maguša iz Sovjaka. Veseli nas, da sta pričela s to tradicijo, ki jo sedaj v takšni podobi nadaljujemo mi. V društvu nas je zdaj 11 kurentov in hudiček. Seveda upamo in si želimo, da bi se število kurentov še povečalo.
Letos smo kot društvo, kljub kratkemu pustnemu času, obiskali in se odzvali na kar nekaj vabil. Udeležili smo se Kurentovega skoka v Budini, prav tako smo zimo odganjali po Trnovski vasi, Sovjaku, Črmlji, Bišu ter Ločiču, kjer smo obiskali gospoda župana Alojza Benka ter slavljenko Slavico Čeh in Zavod Hrastovec Trnovska vas. Udeležili smo se tudi tradicionalne povorke v Lenartu, od tam pa pot nadaljevali po sosednjih občinah, in sicer po občinah Sveta Ana, Sv. Trojica in Benedikt, kjer smo kot povabljeni gostje popestrili koncert Klapovuhov. Prav tako smo popestrili pustno rajanje v Zeleni Dolini v Stopercah. V nedeljo smo se udeležili tradicionalne povorke in kurentovanja na Ptuju. Za zaključek pustovanja smo se udeležili pustnega rajanja v Lendavi.
Na koncu bi se radi zahvalili za vso pomoč in podporo gospodu Alojzu Fekonju, gospodu županu Alojzu Benku ter Občini Trnovska vas. Prav tako pa gre zahvala gospodu Jožetu Pi-hljerju za izposojo kombija ter Janiju Brumnu za narisan logotip društva. Prav posebna zahvala pa gre naši dolgoletni šoferki Barbari Ornik.
Lepo vabljeni, da se včlanite v naše društvo, ter nam pomagate pri nadaljnjem razvoju društva. Za več informacij nam lahko pišete na naslov: Društvo Kurentov Trnovska vas, Trnovska vas 38, 2254 Trnovska vas ali po e-pošti: kurenti.trno-vskavas@gmail.com.
Zapisala: Valerija Breznik
AKTIVNOSTI V KORK TRNOVSKA VAS
V	februarju smo izpeljali redni letni občni zbor naših članov. 23. 2. smo obiskali našo občanko Heleno Rašl, ki prebiva v domu za ostarele Lokavci. Našega obiska je bila zelo vesela.
V	marcu smo prejeli pakete iz KORK Ptuj in jih razdelili našim občanom, ki so te pomoči potrebni. V marcu smo organizirali zanimivo predavanje na temo preventive v zdravstvu in referenčnih ambulant. Predavanje, ki sta ga vodili specialistka družinske medicine Ines Emeršič in diplomirana medicinska sestra Barbara Rep je bilo dobro obiskano.
V	aprilu je potekala redna krvodajalska akcija, proti koncu aprila pa smo ponovno organizirali merjenje krvnega pritiska in krvnega sladkorja, ki ga je izvajala domačinka Andreja Krajnc. Izvedli smo še tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh. V poletnih mesecih pa planiramo izvedbo tradicionalnega članskega piknika.
Za KORK Trnovska vas: Marija Maguša
g
iu"'i2°16	IZ DELA DRUŠTEV *1
junij2016____________________________________________________IZ DELA DRUŠTEV »T
O
g
I
POHOD PO SLOVENJEGORISKI PLANINSKI POTI
V začetku leta je UO DU Trnovska vas sprejel plan aktivnosti v društvu za letošnje leto. Med drugimi aktivnostmi smo predvideli tudi pohod po Slovenjegoriški planinski poti, ki je dolga 93 km. Nekaj pohodnikov iz društva je pod vodstvom Jožeta Kapuna v februarju in marcu to planinsko pot tudi prehodilo v petih etapah. Prva etapa je potekala iz ptujskih term preko Krčevine do Vurberga, druga etapa je potekala iz Vur-
berga preko Grmade (najvišji vrh poti) do Trnovske vasi, tretja etapa iz Trnovske vasi čez Vitomarce do Juršincev, četrta etapa iz Juršincev preko Polenšaka do Gorišnice in peta etapa iz Gorišnice preko Markovcev do ptujskih term. Na poti smo marsikaj videli in doživeli. Bilo je mnogo smeha in enkratnih dogodkov, kot je prebredenje pritoka Drave. Za sebe lahko rečem, da sem tako videl in spoznal dobršen del Slovenskih goric, ki ga sicer ne bi. Najlepše se zahvaljujemo PGD Biš, ki nam je nudila pomoč pri prevozih in požupanu Alojzu Fekonja za opravljene prevoze. V marcu je ista skupina pohodnikov prehodila tudi turistično pot v Sv. Trojici pod vodstvom Jožeta Ploja in del pohodniške poti Zg. Kungota-Sv. Urban nad Mariborom pod vodstvom Jožeta Kapuna.
Do sedaj smo skoraj vsako sredo kartali v društveni sobi. Udeležili smo se čistilne akcije na občinski ravni in izvedli občni zbor društva.
Spomladanski del aktivnosti v društvu nam je uspelo uresničiti. Če se situacija ne bo bistveno spremenila in če nam bo zdravje služilo, upamo, da bomo tudi ostale aktivnosti do konca leta uspeli realizirati.
Lep pozdrav vsem!
Simon Zajšek
TURISTIČNO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
Po tem, ko smo pred dvema letoma za časopis Slovenske novice pripravili krožno turistično pot po Trnovski vasi, smo se letos končno odpravili po tej cca 12 km poti.
In sicer smo se v nedeljo, 17.4. 2016, ob 15. uri dobili na parkirišču pred Sivo čapljo in se po tej kar dolgi poti lepo razgibali. Udeležilo se nas je 13 pohodnikov, ki smo bolj ali manj z lahkoto premagali to pot.
Odločili smo se, da bomo še organizirali kakšen pohod, saj bi
se radi pripravili in letos osvojili celo Triglav, če nam bo vreme naklonjeno. Zato se udeležujte pohodov, saj s tem naredimo tudi kaj dobrega za dušo in telo.
Predsednica TD: Metka N edel ko
GOSPODINJE PO POTI FORME VIVA
Društvo gospodinj Trnovska vas in Društvo gospodinj Stoperce smo pobrateni društvi. V znak tega se članice obeh društev v aprilu običajno srečamo. Druženje pripravi eno društvo, tako da se izmenjujemo.
Zato smo letos gospodinje iz Trnovske vasi bile gostje v Stopercah, kjer so nam gostiteljice pripravile prijetno presenečenje. Najele so turistični vlak »Makolčan«, s katerim smo se po prijetnem okrepčilu skupaj popeljale po Haloški pokrajini. Pot nas je vodila iz Stoperc po turistični poti do Makol, kjer se ob poti vrstijo skulpture festivala »Forme viva« umetnikov vsega sveta, ki se že nekaj let odvija v Makolah. Zgovoren vodič »zelenega turizma«, s katerim se ukvarja cela družina Vovk, nam je nazorno opisal značilnosti skulptur in hribovite pokrajine, po kateri nas je vodila pot. Ustavili smo se na ekološki kmetiji Vovkovih, kjer so nas prijazno sprejeli in pogostili.
Druženje smo zaključile s kosilom in po prijetnem klepetu ter izmenjavi izkušenj, odšle domov s prijetnimi in lepimi vtisi. Sicer pa smo v društvu v zimski sezoni pripravile tri tečaje: decembra »slavnostni jedilnik«; februarja »jedi iz repe in sladko kisle omake«, ki smo jih pripravljale s pomočjo kuharskega mojstra Zlatka Voglarja.
15. marca smo se s profesorico Marijo Horvat lotile priprave »krekerjev in suho slanega peciva«.
Kot je za društva tudi obvezno, smo v februarju imele redni letni občni zbor, kjer smo pregledale delo preteklega leta in si zastavile program v tekočem letu. Ker je letos okrogla obletnica obstoja društva, želimo tudi to obeležiti in praznovati. Med vsemi obveznostmi nismo pozabile na sodelovanje z
društvi in občino; za katere smo pekle pecivo za njihova praznovanja.
Konec aprila, čeprav nas je bilo malo, smo prekopale občinski vrt in ga pripravile za spomladansko zasaditev.
Marica Maguša
13. regijski kviz mladine
Po novem letu smo se z gasilsko mladino začeli aktivno pripravljati na vsakoletni kviz mladine. Priprave so potekale v gasilskem domu in pri mentorjih doma.
Učili smo se o zgodovini gasilstva na Slovenskem, gasilske oznake in pojme (sesalni koš, ogljikov monoksid, hidrant, požarna metla ...), o požarni preventivi ter kako najučinkoviteje nuditi prvo pomoč. Precej znanja, ki so ga mladi pridobili, lahko vsesplošno uporabijo.
Svoje sive celice so preizkusili na OCZ Ptuj, kjer smo bili vsi za svoje delo in znanje nagrajeni s pokali.
Marca pa smo se udeležili 13. regijskega kviza mladine, ki ga je organiziral Mladinski svet podravske regije in se je odvijal v Osnovni šoli Sveta Ana. V imenu naše gasilske zveze so sodelovale štiri ekipe: pionirke, pionirji, mladinke in mladinci v obvezni gasilski delovni obleki. Najprej so se preizkusili v teoretičnem znanju, nato je sledil še praktični del, kjer so vezali vozle in štafetno izvajali vaje.
V kategoriji mladincev je sodelovalo 21 ekip; naši dve ekipi sta dosegli 11. in 15. mesto. V kategoriji pionirjev so se med 20-imi ekipami najvišje uvrstile pionirke, in sicer na 6. mesto, pionirji pa so zasedli 13. mesto.
Ker so se pridno učili, smo jih mentorji nagradili z ogledom nogometne tekme v Mariboru.
Vsem tekmovalcem čestitamo!
PGD Biš
iu"'i2°16	IZ DELA DRUŠTEV *1
junij2016____________________________________________________IZ DELA DRUŠTEV »T
rM
s
g
I
13. PRVOMAJSKI TURNIR V STREUANJU Z ZRAČNO PUŠKO
V začetku maja smo strelci iz Trnovske vasi izvedli že trinajsti Prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležila strelska društva iz Vitomarcev, Benediškega Vrha, Cerkvenjaka, Oseka, mladi strelci iz SD Juršinci in pa seveda člani našega društva. Skupno je tako tekmovalo devet ekip in osemindvajset posameznikov.
Med ekipami je slavila ekipa SD Cerkvenjak (Stanko Vršič, Marjan Kocuvan, Branko Peklar) s 515 zadetimi krogi. Druga je bila ekipa iz SD Osek z istim številom zadetih krogov, vendar ekipno slabšo zadnjo serijo. Ekipo Oseka so sestavljali Franc Kurnik, Branko Korošak in Marjan Perko. Na tretje mesto pa seje uvrstila ekipa Benediškega Vrha A (Maja Mihelak, Danilo Huber, Aleksandra Lebreht) s 505 zadetimi krogi. Četrti so bili strelci iz SD Vitomarci s 504 krogi, peta Trnovska vas A (503), šesti Benediški Vrh B (485), sedma Trnovska vas C in osmo mesto so zasedli strelci Trnovska vas B.
Med sedemindvajsetimi prijavljenimi posamezniki je slavil strelec iz SD Osek Franc Kurnik (179). Drugi je bil Branko Peklar iz SD Cerkvenjak (177), tretji pa Ferdo Majer iz SD Vitomarci. Naš najboljši član Simon Mlasko je zasedel 4. mesto. Jani Čeh je bil 12., Damjan Prajndl 15., Boštjan Rola 18., Bojan Maguša 19., Blaž Mlasko 21., Leon Rola 24. in Miran Kuzminski 25-
Obiskali so nas tudi državni prvaki Turnir smo orgaizirali tudi v mladinski konkurenci. Ekipno je v kategoriji do 11 let zmagala ekipa iz SD Juršinci (515) v postavi Žan Horvat, Žan Plohl in Anej Marušič. Ti fantje so tudi ekipno državni prvaki v kategoriji do 11 let. Drugo mesto so zasedli strelci Trnovske vasi (Domen Klobasa, Vid Cančev Zelenik, Tamara Rola) s 384 krogi.
Posamezno v kategoriji do 11 let je slavila strelka Alina Jezernik Lendave (181). Drugo in tretje mesto sta zasedla predsta-vika §D Juršinci Anej Marušič in Žan Plohl. Naši strelci so zasedli naslednje uvrstitve: 5. Martin Mlasko, 6. Tamara Rola, 7. Vid Cančev Zelenik in 9. mesto Domen Klobasa.
Kategorija 11-18 let je potekala samo v posamezni konkurenci. Zmagal je član SD Trnovska vas Anej Ornik (132). Drugo
MEDOBČINSKA LIGA 2015/2016 V STREUANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Na območju Slovenskih goric že več let po vrsti organiziramo Medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. V začetku aprila smo na strelišču v Trnovski vasi zaključili letošnjo medobčinsko ligo. Letos je bilo 9 kol, tekmovalo je 10 ekip in 49 posameznikov. Letos smo prvič vsa kola izvedli na strelišču v Trnovski vasi.
V ligi so sodelovala naslednja društva: SD Trnovska vas, ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Velka, SD Osek, SD Cerkvenjak in SD Benediški Vrh. Strelci iz Trnovske vasi smo tekmovali z dvema ekipama. Tudi društvi iz Velke in Benediškega Vrha sta tekmovali z dvema ekipama, ostala društva pa s po eno ekipo. Liga je potekalo od začetka novembra do aprila.
Po dveh zaporednih ekipnih zmagah Trnovske vasi v sezoni 2012/2013 in 2013/2014, je letos drugič zapored slavila ekipa SD Velka A (Mirko Tenšek, Sara Srne, Elvir Kramberger) s 25 osvojenimi točkami in zadetimi 4826 krogi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Oseka (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik) z enakim številom točk, vendar manj zadetimi krogi (4730). Tretja je bila ekipa Benediški Vrh A s 23 točkami, 4. Vitomarci A 21 točk, 5. Trnovska vas A 19 točk, 6. Cerkvenjak 19 točk, 7. Benediški Vrh 15 točk, 8. ŠD Selce 13 točk, 9. Trnovska vas B 11 točk in 10 mesto so osvojiliVitomarci B z 9 točkami.
Med posamezniki je drugič zapored zmagal Mirko Tenšek (1495 za detih krogov) iz Velke.
Na drugo mesto se je uvrstil Franc Kurnik iz SD Oseka (1466). Tretji pa je bil tekmovalec Trnovske vasi Dejan Cvetko (1456). Četrto mesto je zasedla Sara Srne iz Velke (1442), peti je bil Danilo Huber iz Benediškega Vrha (1428), šesti pa Jan Šoto Vargas iz SD Vitomarci (1421).
Tekmovalci iz Trnovske vasi smo med posamezniki zasedli še naslednja mesta: 15. Jani Čeh,
18. Albert Mlasko, 27. Blaž Mlasko, 31. Boštjan Rola, 33. Miran Kuzminski, 34. Simon Mlasko, 37. Leon Rola, 38. Franci Ha-meršak, 41. Damjan Prajndl, 42. Aleš Štebih.
Vse rezultate najdete na www.sdtv.si in na naši facebook strani. Če pa bi se katero društvo ali pa posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontaktira na naši facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.si.
Vodja medobčinske lige: Franci Hameršak
m
DOPRSNI KIP DR. JOŽEFA MURŠCA (PREDSTAVITEV KIPA KOT UMETNIŠKEGA DELA)
§
Forma, tema in kontekst doprsnega kipa
Vzrok za nastanek ter čas in kraj nastan-ka
Kip dr. Jožefa Muršča je bil pred cerkvijo sv. Bolfenka odkrit 29. oktobra 2000. Ustvarila ga je Irena Čuk - akademska kiparka in magistra restavratorstva. Izdelan je bil po naročilu patra Slavka Krajnca (domačin, takrat župnik na Ptuju), plačala pa je Občina Trnovska vas (povzeto iz pogovora s K. Vurcerjem). Pater Slavko Krajnc je predlagal postavitev kipa v Trnovski vasi, saj so kip dr. Muršca ob tistem času postavljali tudi na Ptuju, za cerkvijo sv. Jurija. Župan in občinski svet so se s postavitvijo kipa seveda strinjali, saj je v naši občini njegov rojstni kraj. Irena Čuk je tako naredila identično kopijo dr. Muršca še za našo občino. Kip je izdelovala teden dni, in sicer v delavnici v kloštru pri minoritih (povzeto iz pogovora s K. Vurcerjem in
I.	Čuk).
Lokacija postavitve in namen izdelave
Kip je postavljen v središču občine - ob glavni cesti pri domači cerkvi (na drugi strani ceste stoji stara šola, v kateri je sedaj občina). Obrnjen je tako, da gleda proti vhodu cerkve, proti oltarju. Kip je diagonalno postavljen tako, da gleda proti cerkvi, hkrati pa se ga vidi iz ceste. Prav tako stoji na sredi med cerkvijo in staro šolo. Lokacija postavitve torej igra pomembno vlogo, saj je Muršec veliko denarja prispeval k obokanju in poslikavi cerkve ter daroval za zvonike, za šolo pa je kupil njivo in prispeval h gradnji šole. Po podatkih gospoda Vurcerja, naj bi Muršec takrat za šolo prispeval 5500 goldinarjev, kar je bilo 27 učiteljskih plač.
Delo je namenjeno vsem občankam in občanom ter drugim ljudem v opomin, da je med nami živel izreden rodoljub in cvet slovenskega duhovstva. Premalo se zavedamo, da imamo (oziroma smo imeli) okrog sebe pomembne ljudi.
Velikost, material in značilnosti oblikovanja kipa
Doprsni kip dr. Muršca je obhoden kip, ki stoji na podstavku. Sestavljen je torej iz glave (portreta) in podstavka.
Glava kipa:
Umetnica je glavo modelirala na podla-
gi povečanih slik in fotografij iz zasebne zbirke patra Slavka Krajnca in Jake Emeršiča. Med izdelovanjem je pater večkrat prišel preverit, če je njeno delo dobro in kakovostno. Na glavi so razvidne nežne in mehke linije. Umetnica je dejala, da si sliko portretirane osebe vedno najprej ogleda iz psihološkega vidika. Muršec se ji je zdel prijetna, prijazna in topla oseba, zato je izbrala mehke linije in gladko površino. Umetnica je glavo kipa najprej modelirala v glini, nato pa jo je odlila v mavec. Zatem je model odnesla v Ljubljano, do livarja Boruta Kamška, ki je model odlil v bron. Višina glave je 60 cm, na zadnji strani je vklesano tudi umetničino ime in leto izdelave (povzeto iz pogovora z I. Čuk).
Podstavek:
Glava stoji na 170 cm visokem ovalnem podstavku, njegov obseg je 105 cm. Podstavek je kamnit in nima okrasnih elementov. Umetnica je takšno višino podstavka izbrala z namenom: kip tako deluje bolj graciozno, elegantno, estetsko in skorajda v naravni velikosti. Podstavka ni posebej oblikovala ali mu do-
dajala okrasnih elementov, ker se ji to ni zdelo primerno. Dejala je, da je najpomembnejša glava kipa in ne podstavek. Če podstavek posebej obdelamo in dodelamo, glava izgubi pomen in ne pride do izraza. Tudi ovalna oblika podstavka je izbrana z namenom, in sicer je v skladu z Murščevim značajem. Podstavek vsebuje le naslednji zapis: dr. Jožef Muršec, 1807-1895, duhovnik, jezikoslovec (povzeto iz pogovora z I. Čuk).
Za ohranjanje spomina ni dovolj, da so nekje informacije samo zapisane, saj besede hitro zbledijo, s postavitvijo kipa ustvarimo vidno podobo, ki se v naših mislih ohranja dlje časa.
Dušanka Škamlec
ZIMA
Sneg še z neba prišel ni, kot da zime sploh ni.
Božiček bo kmalu prišel pa še snega ni.
Kaj če daril ne bo?
Kaj če Božička ne bo?
A Božiček znašel se bo.
Katrina Rozman, 2. t razred
NA ANTARKTIKI
Tam na Antarktiki so pingvini doma.
Tam na Antarktiki sta večni led in sneg doma. Tam na Antarktiki v skriti deželi Božiček živi.
Tam na Antarktiki je polno stvari.
Katrina Rozman, 2. t razred
PONOS NAŠEGA KRAJA #1
junij2016_____________________________________________________ZANIMIVI LJUDJE »T
S
u-O
g
Š
ŽENSKA, KI PUSTI OKUS
Veri Kovačevič - marsikomu neznano ime, upam pa si trditi, da je gotovo ena izmed bolj kompleksnih osebnosti med občani in občankami občine Destrnik. Psiholog Bettelheim je govoril, da če analiziramo prvih sedem let otrokovega življenja, lahko kaj hitro razumemo njegov razvoj, njegovo življenje in tudi značaj. Prav gotovo to tezo potrjuje Veri, ki je že od malih nog življenje zajemala z veliko žlico. Če jo je njen ded popeljal v svetove grške mitologije in humanistike, jo je babica učila osnov upravljanja s famozno singerco. Mama ji je dala priložnost spoznavanja tujega sveta in je Veri po 3. letniku gimnazije poslala na poletno delo v Anglijo. Znanje angleščine ji je odpiralo marsikatera vrata, česar si takrat niti v sanjah ni predstavljala.
Arhitektka. Ilustratorka. Oblikovalka. Novinarka. Slikarka. Šivilja. Ljubiteljica živali. Predvsem pa raziskovalka pisanosti življenja.
Od leta 2009 Veri Kovačevič s soprogom in štirimi poskočnimi kosmatinci živi v Svetincih, v lični leseni hiški, obdani z gozdom. Na obisk občasno pride tudi sosedova kura. Ptičji glasbeni orkester vsakodnevno predstavlja pester repertoar z občasnimi vložki čričkov, čebelic, čmrljev in še kaj bi se našlo med njimi. Neverjetno je opaziti in se načuditi vsem kreativnim detajlom, ki so se znašli na tako majhnem prostoru, v tako prijetnem in toplem ambientu. Kramljanje z Veri, ob skodelici čaja, te prepoji s svojo radostno življenjsko energijo, da bi kar čebljal z njo, dokler se usta ne presušijo. Kovačevičeva, rojena 1954 v Mariboru, se je po končanem študiju arhitekture zaposlila v Projektivnem biroju na Ptuju. Po treh letih se ji je ponudila priložnost zaposlitve na časopisu Večer, kjer je ostala vse do upokojitve. Sodelovanje, ustvarjanje in kreira-
nje pisanih strani v reviji Naš dom je ves čas zbujalo in dregalo v Verino ustvarjalnost. V kletnih prostorih Večerove tiskarne so nastajale fotografije prefinjeno opremljenih domov, ki smo jih z odprtimi usti gledali v reviji Naš dom. Ne le revijo, virtuozinja svinčnika je ustvarila marsikateri letak, napisala nešteto člankov, med drugim ustvarila in v realnost (na papirju in tudi fizično) spravila Večerka, domišljijski lik časopisne hiše Večer. No, ni le domišljijski, dejansko je lik ustvarjen na podlagi majhnega možakarja, ki je po mariborskih ulicah raznašal časopis Večer. Vsi so ga poznali. Veri, čeprav je bila domačinka, pa ne. Vendar ga je le na podlagi opisov izredno dobro predstavila v svojem prvem delovnem liku iz plastelina.
Spontanost je Verina vrlina.
Pomeni, da stvari počneš v skladu s sabo in svojim impulzom. Spontanost je nov odziv na staro situacijo, na stari vzorec. Pomeni izstop iz nekega avtomatizma, rutine. Morebiti je ravno to botrovalo temu, da sta njuna otroka Brin in Sanja hodila naokoli z doma izdelanimi oblačili (kako prav je imela babica, da ji je že pri štirih letih pokazala vse skrivnosti šivanja, pletenja, kvačkanja). No, dolgočasnih barv niso bili niti posteljna pregrinjala, stoli, kavči, skratka vse, kar lahko oblečemo v privlačen kos materiala. Veri je ustvarjala z vsakim materialom, ki ga je dobila v roke - tako so nastajale prve risbe, ilustracije, skice, ki pa so se z leti vedno bolj obrusile, postale bolj popolne v podrobnostih, anatomiji, barvah in ostalih zakonitostih, ki jih določena vrsta dela zahteva. Čisto po naključju je leta 1993 v sodelovanju z Emico Antončič nastala zbirka otroških knjižic Adine pravljice. Premik v obdobju ilustriranja je zagotovo knjižica Korenčkov palček, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. S Svetlano sta ure in ure preživeli ob telefonskih pogovorih, se pogovarjali o tisoč in eni stvari, od najbolj preprostih do najbolj intimnih. Sanjali, ustvarjali, razmišljali sta o novih projektih, ilustracijah za Svetlanine nove knjižice in kar štiri so še vedno shranjene ne v otroških »ramih«, kot bi si želeli, temveč le na računalniških. Bojda naj bi bila Svetlana take narave, da ko se umakne, se umakne. Preprosto ne veš, zakaj, ampak takšna pač je. Veri zaradi te izkušnje ni mirovala - sodelovanje z izjemno nadarjenim dr. Vidom Pečjakom ji ob pripovedovanju nariše nasmeh na obraz. »Ta simpatični človek, tako pameten pa
tako preprost. Izjemen človek,« pove v eni sapi z neizmerno toplino in energijo. Deček Aleks in njegov robot Janez sta nastala pod talentiranimi prsti naše sogovornice. Na knjižici Aleks v Afriki pa se po smrti dr. Pečjaka, žal, še vedno nabira prah v založbi, ki je do danes še ni izdala. Bogate ilustracije je ustvarjala za več slovenskih in tudi tujih avtorjev -Zmaga Palirja, Bredo Pugej, Urško Špro-gar, Oskarja Hudalesa. Celo britanska založba Pinguin books se je zanimala za odkup knjige Dragons, Dragons, ki jo je ilustrirala za prijateljico. Da, Veri ima prijatelje po celem svetu. In osebno verjamem, da so umetniške in ustvarjalne meje izključno osebne meje. Verjamem, da je ustvarjalnost neposredno povezana z osebnostno transformacijo in sposobnostjo, da se človek spreminja, razvija, da ima nove in nove uvide, ne samo vase, ampak tudi v nove odnose, ki jih ustvarja v življenju. Veri se je v življenje dobesedno »dogajalo na polno«. Iz prijaznega kramljanja z Američankami, ki so v mariborskem Merkurju pred okoli petnajstimi leti potrebovale pomoč pri nakupu, se je razvilo dolgotrajno in ljubezni ter spoštovanja polno prijateljstvo. Čeprav nikoli pred tem ni razmišljala o obisku Združenih držav Amerike, jo je sedaj večkrat obiskala - in to celo brezplačno, saj je ena izmed ameriških prijateljic delala na American Airlines-u in ji je priskrbela brezplačne vozovnice. Tudi tam se ni ustavila pri svojem ustvarjanju - ni pustila belih sten v prijateljičini rezidenci na Floridi, razkošni vili njunih prijateljev, niti hiša v Las Vegasu ni ostala neporisana. Z naročili iz Amerike je začela tudi intenzivneje portretirati in tako zdaj njeni portreti krasijo marsikatero hišo po svetu, ne le v našem delu Slovenskih goric. Ne le portreti. Tudi slike hiš, hišnih ljubljenčkov in narave so ji pisane na kožo. Njena izjemna nadarjenost je brezmejna.
Tako lahko po vsem svetu najdete ročno izdelane izdelke pod njeno blagovno znamko veryVeri - lesene verižice, prstane, uhane, pletene kape, rokavice, jopice in šale. Med pogovorom se sprehajava po njeni hiši, saj mi tako ne le pripoveduje, ampak tudi pokaže svoje kreacije, ki že rahlo mejijo na kreativnost v rangu barcelonskega Caudija. Čudovit mozaik, ustvarjen na mizi, ki stoji na sončni terasi s pogledom na gozd in travnik, snežno bel zunanji umivalnik, ob njem pa že nastaja klopca, ki bo prav prišla Nanu, Verinemu soprogu, ki tudi živi za rezanje, brušenje, klepanje,
piljenje vseh mogočih vrst materialov. Potke, ustvarjene iz kamenčkov, tudi pripovedujejo svojo zgodbo. Pletene lesene ograjice varujejo novo nasajene šparglje pred nič hudega slutečimi »vlomilci«. Kužka Silky in mala črna varnostnica ter dva postavna mačkona vse skozi budno spremljajo dogajanje okoli njihovega posebnega doma.
Veri rada zaide na kakovostne in vsebinsko bogate prireditve, sodeluje tudi z društvom gospodinj, kjer ustvarjajo bogate ročna dela. Redno se udeležuje pilatesa z Jasmino Bauman na Destrniku, za katero meni, da je ena najboljših inštruktoric. Odlično se razume z gospodom župnikom Jožetom Škofičem, ki mu je narisala tudi portret, v župnišču na Destrniku je pred leti pripravila tudi razstavo svojih izdelkov. Prijetno ji je bilo opazovati prikaz kmečkih običajev, ki jih vsako leto pripravljajo v Turističnem društvu Destrnik, na katerega je pova-
bila tudi svojega angleškega soseda. Rojena »mestjanarka« je tudi v delu na vrtu in ureditvi rožnih gredic zaznala neskončne možnosti kreative, ki se vsakodnevno razvija, uči, nadgrajuje in zabava. Izredno vesela bi bila, če bi z ženskami v lokalnih društvih lahko izmenjale izkušnje s področja vrtnarjenja, saj meni, da bi sama s svojimi izkušnjami in znanjem lahko popestrila marsikatero ustvarjalno urico, prav tako pa bi z veseljem pripravila različne delavnice v svojem domu. Nasmejana Veri je ob vprašanju, od kod jemlje energijo za vse svoje projekte, dejala, da ko imaš v sebi enkrat željo za kreativo, potem ji preprosto ne moreš ubežati. Ta zahteva od tebe, da boš delal. »Misliti, delati in živeti ustvarjalno,« je naslov ene izmed knjig dr. Pečjaka. In tudi zato je Veri ženska, ki pusti okus.
s
I
Nina Zorman
“PRIDNOST JE VEDNO NAGRAJENA”
Vsi otroci se najbolj veselijo junija, ko nastopi čas počitnic in odmika od šolskih klopi ter knjig. Najbolj marljivi med njimi so tudi lepo nagrajeni in kot vsako leto nagrade priskrbita Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. Tokrat so pogostitev brihtnih glavic opravili v okrepčevalnici Pri Mici v Janežovcih, kjer so tistim, ki so bili odlični vseh devet let podelili priznanja in nagrado za uspešnost - karti za kopanje v ptujskih termah ter Sodoben priročni angleško-slovenski in slovensko-angle-ški slovar, ki vsebuje kar 38. 000 gesel in prinaša izraze, ki so potrebni za pogovorno, pisarniško in šolsko rabo. Zagotovo ga bodo mladi upi pridoma uporabili na svoji nadaljnji izobraževalni poti. Uvodni nagovor je imel ravnatelj mag. Drago Skurjeni, ki je dejal: »Želel bi, da to vašo nadarjenost razvijate in izkoristite vse - potencial v šoli, materialne pogoje, profesorje, učitelje, kajti tudi brez njih vaših uspehov ni možno doseči kljub temu, da ste vi lahko nadarjeni vas je potrebno spodbujati, voditi in nekdo mora zadaj stati z različnimi prijemi.« Župan Vladimir Vindiš je izpostavil pomembnost počitka po dobro opravljenem delu in dodal, da se pridnost vedno nagrajuje - najbolj s svojim osebnih uspehom, ko nam je toplo pri srcu, ko dosežemo nekaj več kot ostali. V imenu Občine Trnovska vas je pozdravil tudi podžupan Alojz Fekonja ki je, kot župan Destrnika, izpostavil pomembnost vrednot pri doseganju uspehov - meni, da sta za to potrebni najmanj dve: pridnost in sposobnost. Učence in učenke je pohvalil za velik uspeh in jim zaželel uspehov polno tudi v bodoče na vseh področjih.
Odličnjaki in odličnjakinje vseh devet let:
g.a	Teja Žugman	+ priznanja iz znanja na državnem nivoju
g.a	Nataša Ozvatič	+ priznanja iz znanja na državnem nivoju
g.a	Anja Kumer Polanec	
g.b	Žan Potrč	
g.b	Sara Horvat	
g.b	Klara Benko	
Priznanja iz raznih področji so prejeli:
7-a	Maja Zelenik	Srebrno priznanje na državnem prvenstvu
7-a	Luka Caf	Angažiranost na dobrodelnem koncertu
7-b	Jernej Čeh	Državno tekmovanje - tek na 6om
7-b	Stela Muršec	Državna prvakinja v športnem plavanju
8.a	Miha Gregorec	Zlato in srebrno priznanje na zgodovinskem tekmovanju
8.a	Lucija Jančič	Zlato in srebrno priznanje na zgodovinskem tekmovanju
8.a	Tjaša Krepek	Zlato in srebrno priznanje na zgodovinskem tekmovanju
8.b	Miha Kokol	2 x zlato na zgodovinskem kvizu
8.b	Maja Kocbek	
8.b	Vita Kos	
8.b	Jan Oman	Foto natečaj - »Od zrna do kruha«
g.a	Žan Lovrenčič	Uvrstitev na atletsko državno tekmovanje
g.a	Žan Čuš	Mednarodno tekmovanje GO--CAR-GO: 3. mesto za estetski videz 2. mesto pri glasovanju sodelujo-čih ekip
g.a	Alex Toplak	
g.a	Aleks Zelenik	
g.a	Rebeka Mlakar	
g.a	Klara Kos	
g.a	Tadej Čuš	
g.b	Tilen Krepek	Uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki
g.b	Kristjan Murko	Uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki
Nina Zorman
iu"'i2°16	ZANIMIVI UUDJE *1
iunü 2016______________________________________________NASVETI »T
vO
s
g
I
PRAVILNO ORANJE KMETIJSKIH POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH
V jesenskih in spomladanskih mesecih se ponovno pričnejo večja poljedelska opravila.
Da bi ozavestili občane in preventivno ukrepali, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja ter pravilen pristop k temu opravilu.
Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. I. RS, št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev navedenega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1000 €) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 € in odgovorna oseba z globo 1000 €).
Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1:
Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje.
Cestno telo je del javne ceste, sestavlja ga cestišče z nasipi in vkopi.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme.
Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno
signalizacijo ni določeno drugače (glej skico 1).
Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki od cestnega sveta pri oranju, vam predstavljamo skici (2 in 3).
Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledice oranja preblizu bankine ali celo v cestišče so razpokanost asfalta, posedki roba prometnega pasu, spreminjanje trdnosti bankin in s tem tudi stabilnosti cest, kar precej skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Škoda, ki nastane, je velika, občina pa je prisiljena sredstva namenjati za popravilo obstoječih cest, namesto da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove.
Poleg tega pa prihaja z nanosom blata in zemlje tudi do onesnaženja cestišča. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter šele nato zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 1000 €, pravno osebo s 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €).
Če kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom njihovega izvajanja upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje za ta dela. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na cesti ali ob njej z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.
1. Prikaz pomena izrazov:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in
vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica ter Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor)
prir ju
od loto ostfh
2.	Oranje pravokotno na cesto:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica ter Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor)
'fZZn *
3.	Oranje vzporedno s cesto:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf Cestno podjetje Nova Gorica ter Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor).
Občani bi se morali zavedati, da so v primeru kršitev odgovorni za svoje ravnanje, še posebej če je za radi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu.
Članek je delno povzet po http://www. ribnica.si/wp-content/uploads/2015/03/ oranje-ob-obcinski-cesti-1 .pdf.
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju
cestni svet
0.00-2.00 rrt	cestno teo				0.00-2.00 m
	nasip		cestišče	utop	
			wri5če		
				Tr	J	
		n			
					
MEŠANA EMBALAŽA
KAJ SODI V VREČO:
•	plastenke pijač in hrane,
•	plastenke čistil in pralnih sredstev,
•	plastične nosilne vrečke.
•	manjše plastične škatle,
•	plastični lončki, kozarci in krožniki,
•	plastične in aluminijaste folije,
•	drugi manjši predmeti iz plastike,
•	pločevinke pijač in hrane,
•	drugi manjši kovinski predmeti,
•	večslojna (tetrapak) embalaža pijače in hrane.
•	manjša količina stiropora.
CISlO
one
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI
KAJ NE SODI:
•	papir in karton,
•	lepenka,
•	steklo,
•	doze sprejev (le-te so nevarni odpadek).
VSA EMBALAŽA MORA BITI IZPRAZNJENA, ČISTA IN SPLOŠčENA.
STEKLO
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	steklenice pijač in hrane,
•	steklena embalaža zdravil,
•	steklena embalaža kozmetike,
•	kozarci vloženih živil,
•	razbite steklenice in kozarci.
•	druga steklena embalaža.
KAJ NE SODI:
•	okenska stekla.
•	ogledala in kristal,
•	žična In pleksl stekla,
•	avtomobilska stekla,
•	stekla žarometov,
•	posode iz porcelana,
•	neonske svetilke,
•	posoda odporna na visoke temperature
•	steklenice z vsebino.
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	izdelki Iz keramike, porcelana, gline,
•	izdelki iz plute, gume in usnja,
•	manjši kosi tekstila in obutve,
•	pleksi in žično steklo ter steklo svetil,
•	ogledala In kristal,
•	onesnažena folija in onesnažena embalaža,
•	onesnažene vrečke od bioloških odpadkov,
•	vrečke Iz sesalca In hišne pometanine,
•	plenice in higienski vložki,
•	čistilne krpe in gobe.
•	mačji pesek in iztrebki malih živali,
•	kosti,
•	celofan,
•	darilni ovojni papir (plastificiran),
•	okraski in spominki,
•	otroške igrače,
•	tapete in lepilni trakovi,
•	lasje.
•	olupki banan, citrusov,
•	ohlajen premogov pepel.
KAJ NE SODI:
•	papir,
•	steklo,
•	biološki odpadki,
•	mešana embalaža.
V ZABOJNIK NI DOVOLJENO ODLAGANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV.
BIOLOŠKI ODPADKI
STEKLENICE MORAJO BITI IZPRAZNJENE, CISTE TER BREZ ZAMAŠKOV.
PAPIR
KAJ SODI V ZABOJNIK:
•	časopisi, revije, zvezki, knjige,
•	telefonski imeniki,
•	pisemske ovojnice,
•	prospekti in katalogi.
•	embalažni (ovijalni) papir,
•	pisarniški papir,
•	papirnate nakupovalne vrečke,
•	kartonska embalaža.
KAJ NE SODI:
•	embalaža mleka, sokov,
•	kopirni papir (indigo),
•	masten in povoščen papir,
•	folije iz umetnih mas,
•	higienski papir,
•	vreče za krmila, cement.
ŠKATLE MORAJO BITI STRGANE IN SPLOŠČENO VLOŽENE V ZABOJNIK.
KAJ SODI V ZABOJNIK:
ostanki zelenjave in sadja, ostanki kuhane hrane, pokvarjeni prehrambeni izdelki, jajčne lupine,
kavna usedlina in kavne filter vrečke, čajne filter vrečke, papirnati robčki, brisače in serviete, žagovina.
• plenice.
PO IZTRESANJU BIOLOŠKIH ODPADKOV VREČKO (PLASTIČNO) ODLOŽITE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. ČE IMATE BIOLOŠKE ODPADKE V VREČKI IZ PAPIRJA, LAHKO OBOJE ODLOŽITE V TA ZABOJNIK,
•	ostanki rož,
•	stara zemlja lončnic,
•	pokošena trava,
•	listje,
•	plevel,
•	stelja malih živali,
•	ohlajen lesni pepel.
KAJ NE SODI:
•	mačji in pasji iztrebki.
/i """I* I13ASVN_________________________________________________gioz jiunj
iunü 2016______________________________________________NASVETI	»Ti,a <8
KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI Ml KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM?
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel..., medtem ko spadajo med biološke odpadke odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače ter papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem.
Žal pa zadnje čase v nekaterih občinah Spodnjega Podravja opažamo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov, zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo, kako karseda najbolje in pravilno ločevati prav te odpadke. S tem nam boste pomagali ohranjati čisto okolje, ter se na dolgi rok izognili morebitni kazni zaradi nepravilnega odlaganja bioloških odpadkov.
Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, ki nam omogoča, da omenjene odpadke preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepre-
PREDSTAVITEV - DRUŠTVO ZA OHRANJANJE OBIČAJEV LOČIČ
Društvo za ohranjanje običajev Ločič je bilo ustanovljeno 16. i. 2015 z namenom, da stari vaški običaji ne bi šli v pozabo. Upravni odbor društva sestavljajo predsednik Peter Benko, podpredsednik Mirko Skurjeni, tajnik Aleksander Bezjak in blagajnik Matej Tašner.
Ambiciozni člani zraven rednih delovnih aktivnosti skrbijo še za organizacijo številnih dogodkov.
V letu ustanovitve (t. j. 2015), je društvo organiziralo več vidnejših dogodkov, ki so namenjeni obujanju starih vaških običajev in prijetnemu druženju:
-	8. tradicionalne Ločke koline,
-	postavitev majskega drevesa,
-	6. Tradicionalni kmečki praznik,
-	ogled Ptujskega gradu (življenje nekoč) in izlet na Gorenjsko,
-	koncert Adija Smolarja,
-	piknik.
Tudi v letošnjem letu je društvo že organiziralo tri večje dogodke, nekaj pa jih še načrtuje:
-	9. Tradicionalne Ločke koline,
-	koncert Staneta Vidmarja,
-	postavitev majskega drevesa.
Največji dogodek v tem letu pa je bil 18. 6. 2016 - tradicionalne 7. kmečke igre, s prikazom podiranja dreves na način, kot so to počeli nekoč. Na ogled je bila razstava žag in gozdarske opreme - nekoč in danes.
Po koncu kmečkih iger je bila zabava s Primorskimi fanti - veselica z bogatim srečelovom.
točne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v druge posode, recimo med mešane komunalne odpadke (smeti).
Kompostiranje doma
Če se odločite kompostirati doma, potem morate za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izbrati polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Prva plast v kompostniku naj bo iz zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode.
Za optimalen razkrojni proces pa je pomemben zadosten dovod kisika. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-6o°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15-20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj
r
ZAHVALA
Znova prišla je zelena, cvetoča pomlad, a meni ljubo drevo ni pognalo ne lista, ne cveta.
Z bolečino v srcu stal sem ob njem,
ko ste prišli in mi pomagali nositi težo žalosti.
(Metka. P.)
Ob smrti dragega očeta Janka Krajnca se v svojem imenu in imenu domačih iz srca zahvaljujem mojim sosedom iz Bišečkega Vrha, Kulturnemu društvu Trnovska vas, ŽeVS Simfonija, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Bolfenka, prijateljem in znancem, da ste se v tako velikem številu udeležili molitve in pogreba na pokopališču v Voličini. Iskrena hvala za vsa vaša pisna in ustna sožalja, za vsak stisk roke in izrečene besede tolažbe, za sveče...
Še posebej ob težkih trenutkih, kot je izguba najdražjih, je neprecenljiv občutek, ko vidiš, da nisi sam in z vašo prisotnostjo ste to tudi dokazali.
sin Janko
grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roki smo ti za slovo, slišala nisi več krikov resnice, šla si za vedno, nazaj te ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Je čas, ki da in je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Marije Rojko
Bišečki Vrh 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala gospodu župniku Francu Mlakarju in br. Milanu Kvasu za opravljen cerkveni obred, odraslim skavtom iz Ptuja, gospe Danici Elbi za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano tišino in pogrebnemu podjetju Almaja d. o. o.
Minevajo štiri dolga leta brez tebe dragi mož, ati, tast in dedi
Milan Horvat
iz Trnovskega Vrha 10.
(1959-2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate sveče ter se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žalujoči: mož Janez, sinovi Danilo, Mirko in Janez ter hčerka Valerija z družinami
J
Vsi tvoji: žena, sin in hčerka z družinama ter vnuki Anej, Mia in Zoja
J
	
- Jože Potrč iz Biša 54	- Drago Murko iz Biša 14
- Janez Tašner iz Trnovske vasi 37	- Neža Cašparič iz Trnovskega Vrha 18
- Franc Rajšp iz Trnovske vasi 14	- Stanko Šteflič iz Trnovske vasi 38 c
»ŠTORKLJA PRINAŠA«
I
KOMU	KAM
je »štorklja« zaupala novi rod	je odložila svoj čudež življenja
Natalija Raišp	Trnovska vas 14
Nika Hauptman	Trnovski Vrh 6
Kos Lidija	Trnovska vas 12
Martina Kolednik	Ločič 20
Simona Miki	Trnovska vas 33
Patricija Emeršič	Bišečki Vrh 30a
Tanja Maguša	Sovjak ia
Mateja Horvat	Trnovski Vrh 1
Jasna Hernet	Sovjak 1
KDAJ	KDO
je poletela čez naše	je novi občan
kraje	Trnovske vasi
November 2015	Jaka
December 2015	Izabela
Januar 2016	Blaž
Marec 2016	Žara
Maj 2016	Nela
Maj 2016	Nika
Maj 2016	Jan
Maj 2016	Tisa
junij 2016	Teo Odgovorna urednica
iun1r“,5	SPOMINI, ZAHVALE #1™™
junij2016	SPOMINJAMO SE *1
O
n
s OOKROCLI MIZI DESTRNIK 1991
DOMOLJUBJE SE ZAČNE DOMA!
V sredo, 8. junija, je v Volkmerjevem domu na Destrniku v počastitev 25. obletnice samostojne Slovenije in Dneva Primoža Trubarja v organizaciji podjetja Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p. iz naše občine potekala okrogla miza Destrnik 1991 in predstavitev knjige Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Edvard Pukšič, so govorili o osamosvojitveni vojni s poudarkom na pomenu Destrnika v času osamosvajanja Slovenije in o domoljubju skozi oči mladih, predstavnikov Slovenske vojske, veteranov vojne za Slovenijo, znanstvenikov in predstavnikov lokalnih skupnosti. Govorniki na okrogli mizi so bili: avtorji knjižice Jana Meško, Tajda Špes, Aleš Mardetko, polkovnik Miran Fišer načelnik vojaškega muzeja Slovenske vojske in takratni poveljnik štaba TO na Ptuju, Venčeslav Ogrinc, podpredsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo, Vlado Žgeč, predsednik območnega združenja veteranov Ptuj, zgodovinar dr. Marjan Toš, Stanko Žitnik, operativec in organizator Manevrske strukture na Ptuju in dr. Matej Mertik, predsednik Akademske pobude Prlekije. Svojo takratno vlogo vojnega poročevalca in kot urednik Radija International je predstavil tudi povezovalec Edvard Pukšič.
Diskusijo o vojnem dogajanju osamosvajanja Slovenije je bilo zaradi strateške lokacije pomembno tudi za Destrnik sta s svojimi zgodbami podkrepila Miran Fišer, Stane Žitinik in Vlado Žgeč. Pogled v prihodnost in stanje duha v družbi pa je krasno opredelil Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo: “Domoljubje danes lahko vzgojiš. Domoljubje se začne doma. Domoljubje je tudi takrat, če zna družina zapeti slovensko pesem in da doma ne pogovarjajo angleško in tako naprej. Seveda jo potrebujemo! Vendar je domoljubje takrat, ko se zavedaš svojega porekla, svojih korenin in se zavedaš da moraš za domovino nekaj storiti. Da tvojih otrok nikoli ne bo sram tistega, kar si storil!”. Znanstvenik Dr. Matej Mertik, ki je leto in pol na Evropski organizaciji za jedrske raziskave (kratica CERN) raziskoval z elitnimi znanstveniki iz okoli 160 držav poudaril pomen zavedanja svojih korenin in poudaril: »Stojimo na ramenih velikanov. Vse temelji na delu naših predhodnikov.«
Zbrani so okroglo mizo zaključili, da bo za dvig domoljubja potrebno narediti več na vseh področjih in vsekakor ne smemo pozabiti Trubarjevih besed, ki jih je v uvodnem nagovoru izpostavil Zmago Šalamun, ko je dejal: »Stati inu obstati« in dodal, da se takšne teme dotaknejo tudi njega, saj je v času osamosvajanja deloval kot pomočnik poveljnika ene izmed
prvih enot TO na Ptuju. Predstavljena knjižica o osamosvojitveni vojni, ki so jo predstavili avtorici ptujski gimnazijki Tajda Špes in Jana Meško ter mentor profesor zgodovine na OŠ Dornava Aleš Mardetko, pa sodi v zbirko knjižic z domoljubno vsebino iz zbirke Miha spoznava slovensko zgodovino. Celotno knjižno zbirko je oblikovala in za tisk pripravila medijska komunikologinja Nina Zorman iz podjetja PIKA.
Projekt je povezovalno naravnan, saj je v njem sodelovalo več podjetij, ustanov in institucij iz različnih krajev Slovenije, saj le s povezovanjem lahko premagujemo ovire, ki velikokrat nastanejo v naših glavah. S širjenjem znanja si tudi širimo obzorja, česar se tudi zelo zaveda naš Miha, ki ga zanimajo številne teme iz slovenske zgodovine.
Nina Zorman Foto: Maksimilijan Krautič
PROGRAM KOLESARČKI
Svet za preventivo in vzgojo v javnem cestnem prometu Trnovska vas in Občina Trnovska vas sta tudi v letošnjem šolskem letu poskrbela za prometno vzgojo naših otrok. Učencem prvega in drugega razreda podružnične šole ter predšolskim otrokom iz Vrtca pri PŠ Trnovska vas sta omogočila program prometne vzgoje, ki otroke preko igre pouči, kako se vesti v prometnem okolju in hkrati osvešča, kako postati bolj previdni udeleženci v cestnem prometu. Otroci so se v petek, 22. aprila 2016 v telovadnici šole preizkusili na poligonu, ki ga je zanje pripravil izvajalec programa prometne vzgoje Kolesarč-ki. Preizkušali so se tako v vlogi voznika štirikolesnika na nožni pogon kot v vlogi pešca. V vlogi pešca so morali pravilno prečkati prometno cestišče, v vlogi voznika pa upoštevati semafor in prometne znake ter opazovati dogajanje v prometu okoli sebe. Za svojo varnost so kot »šoferji« štirikolesnika morali poskrbeti tudi z ustrezno zaščitno opremo - čelado. Otroci so izjemno uživali in verjamem, da bodo tudi zaradi tega v prometu bolj previdni.
Klavdija Heric