O sadjoreji.
Pogovor učitelja z učenci v nedeljski šoli.
Učitelj. No, Jože! kaj pa «i primemljal v šolo? Jože. Jabelko, ki so mi ga mati dali. U. Ste jih veliko pridelali letos?
J. Mi imamo jablano za biso, ki je vsako leto poloa In tudi letos.
v_
U. Ze mora biti dobrega plemena , v zavetji in dobri zemlji.
Blagoslovil je ljubi Bo^ letos v našem kraji le češnje, hrnske, in — kaj se?
Orehe! — zakričijo učenci.
U. Res je, in če bote pridni in se lepo obnašali, vam bojo mamke vase dobrih orehovih potic o Božiču spekle, da bote veseli.
Veliko, veliko se je pri nas letos češinj pozobalo in hrašek pojelo, tudi lepa reč nasusilo, sto in sto košev so jih pa tudi k osa rji na Koroško znositi. Dobro došlo našim ubogim Lom če no m, ki večidel s svojo obertnijo si težavno kruh služijo.
Ostale slabše hruške so posestniki stolkli in v pijačo zdruz^ali, ter po 3, 4, 5, 10, marsikteri marljivi kmetje celo 18 polovnjakov hruševca pripravili. Lahko si bo pridni gospodar celo leto rebra zamakoval, pa še kak polovnjak prodal. ^Lenuha pa čaka prazen bokal in pa sterg^an rokav'^
Tudi orehi so letos prav bogato obrodili; marsikter kmet je za nje po 10, 15, 20 do 30 ^old. potegnil, kajti prav lahko in dra;g:o so jih prodajali.
Okoli in okoli lepa pomoč, kjer je sadje pri hiši. Da bi le naši jETO^podarji še bolj marljivo in umnejše sadjoreje se poprijeli!
Ne bom očital napak, ki jih brez števila o tej reči zapazimo; le nektere opravila pri sadjoreji bi kmetom, pa tudi že vam, ki boste kedaj tudi kmetovali, prav živo priporočal.
jSe bom govoril o ravnanji drevesc v pervi d6bi, dokler nimajo debelosti krajnske^a cepca ali celo ročnika. Takih dreves pa, bodi si divjak ali cepljenec, naj kmet na vert vsadi v pripravno dobro zemljo — ne v puh-livo, rodo kremeni co ali v mokro težko ilovco — ampak kjer trava veselo in spešno raste. Divjak — ni treba, da bi bil seženj, zadosti je tri, štiri pedi visok naj se še le dru°:o leto, ko je presajen bil, cepi, da se dobro ukorenini. K cepljeucu pa naj se vsadi raven, močan najbolji hrastov kol, visokosti in debelosti čverste^a plotnika, kteremu se nekoliko dni po sajenji še le drevesce priveze. lo za to podporo je tako dol^o skerbeti, dokler ni drevo tako krepko, da mu vetrovi itd. ne morejo več škodovati.
To je pervo priporočilo.
Dru^o je. Naj se drevesa, če se pase po ledinah, kjer so sadunosnice nasajene, poprej dobro okovarijo s kakim ter njem, starimi koši itd. Živina rada objeda mlado drevje, ali se ob drevesa derga, in jih dostikrat podere, da še tudi v zlo pridejo.
Tretje je.    Ce  drevce klaverno  raste,  naj  se mu z
mati ko, gnojem, najbolje s knalovno pomaga, to je, v jeseni^ okoplje in pognoji.
Ce ter to je. Škod Ij i ve mladi k e, ki iz korenin, debla ali debelih vej kviško poganjajo, je treba proti trebiti, rane pa z drevesno mažo ali odelano ilovko zamazati.
Peto je. Mer češi, hrošči ali kebri in g^osence 80, berž ko se zapazijo, ali še v perji in listji ognjidene odpraviti in zatirati.
5,Take reči smo že večkrat sliš^ali" — boste rekli.
Slišali, pa storili ne; to pa drevju nič ni hasnilo. Bolj odrašeni fantiči pa tudi deklice že lahko eno alf drugo omenjenih opravil doveršite!
Le po njem! Vzemi ponošeno košarico ali slamnico, in nanosi okoli dreves pregnjitih plev, knalovne itd. ali vsaj o kopaj jih. Ce vidiš na drevesu maha ali zafer-lenega listja, le doli ž njim! Take dela se tudi pozimi lahko opravljajo, če ni zmerzla zemlja in preveč snega.
Še enkrat, ljubi otroci! lotite se prav marljivo sadjoreje; veselilo vas bo viditi, drevesca čversto napredovati, pt še bolj se boste radovali. v kratkih letih ž njih dobrega sadu oberati.
v
Se o hasnosti reje orehovih dreves vam hočem nekaj povedati, kar se zlo v nemar pušča.
Oreh je na več strani' koristno drevo, posebne vrednosti pa na dvorišču in med poslopji. Oreh v dobri zemlji prerase na visokost vsako poslopje na kmetih, toraj strelo na-se poteguje in od poslopja odteguje poleti, kajti strela rada v visoke stvari udarja. Le tak blizo poslopja ne sme stati, da bi se veje strehe dotikale. Lahko bi blisk po veji v streho šinil. Primerilo se je že večkrat, da je eno pogorelo, drugo pa je košati oreh obvaroval. Kmet pripelja 8 snopjem naložen voz; če nima kozolca, ga pod oreh v zavetje postavi. Delavec veselo dela pod košatim orehom, se v senci hladi, dete sladko spi. Orehovo listje da dobro steljo, pa tudi dobro pažev, bčele pozimi mraza obvarovati. In kdo nima rad orehovih štrukljev in potice? Nekteri bolj ko pečenko. Koliko čislajo in drago plačujejo mizarji orehov les, je vsakemu znano.
Gotovo je toraj vredno orehovo drevje, da se ga več zaplodi. Ne bodimo sebičniki. Ne govorimo, kakor malo-vredni nehvaležnik: „Kaj bom drevje sadil, ker me po njegovem sadji nikoli ne bodo zobje boleli". Naši spreduiki so o tej reči mnogo za nas storili. Bodimo hvaležni njim in glejmo, da tudi mi za naše potomce kaj storimo; saj tudi zapoved do bližnjega to od nas tirja!                                                     Peter Musi, učitelj.