List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
38. številka	Joliet, Illinois. 31. avgusta leta 1906	Letnik XV
ZOPET POLOM
VELIKE BANKE.
Real Estate Trust Company, ena od najtrdnejših bank, počila v Philadelphiji.
$7,000 000 PRIMANJKLJAJA.
Sum vsled nagle smrti predsednika povzročil preiskavo.
Philadelphia, Pa., 28. avg. — “Real Estate Trust Company” je bila poleg “Real Estate”-banke popoludne malo pred 3. uro zaprta, in obveznosti znašajo baje 7 milijonov dolarjev. Govori se o mnogih čudnih prigodkih.
Philadelphia, Pa., 28. avg.—Nagla smrt Franka K. Hippie, predsednika Real Estate Trust-kompanije, se je razjasnila danes, ko je banka, sma-trana za eno izmed treh najtrdnejših jn najvarnejših v mestu, zaprla svoja vrata, dolžna nad $7,000,000 svojim vložiteljem. Predsednik Hippie je umrl V petek zarana v svojem selskem domovanju v Bryn Mawru. Naglost njegove smrti je presenetila, potem je vzbudila sum. Danes se govori, da se je usmrtil, želeč uteči sramoti in kazni, ko je uvidel, da ni možno preprečiti poloma banke. Govorica, da je predsednik Hippie izvršil samoumor, se je raznesla nocoj in potem se je za gotovo dognalo, da se je usmrtil v svojem domu zadnji petek zjutraj. G. Hippie se je baje zastrupil z laudanu-mom. Ko je bi! še pri zavesti, je napolnil svojo kopelnico z vodo in pozneje so ga našli na videz utopljenega. Polom Real Estate Trust-kompanije je najhujši, kar jih je mesto doživelo. Predsednika Hippla so smatrali za e-nega najvarnejših bankirjev v občini. Bil je odličnjak v presbiterijanski cerkvi in znan kot človekoljub. Njegova smrt in vsled iste razkritje njegove bančne uprave ga razodeva kot špekulanta prve vrste, ki je zvito in po gotovem sestavu ponarejal bančne knjige, da je slepil enako vladnega nadzornika in bančne ravnatelje, ki so verovali v njegovo poštenost. Samo njegova smrt ga je rešila sramotnega konca v življenju, ki se je kazalo mestni mladini kot vzorno.
Kriv tudi špekulant Segal.
Razun predsednika je v bančni polom zamotan še drug mož, imenoma Adolph Segal, špekulant z zemljišči na milijone. Po njegovem lastnem iz-povedanju dolguje Segal banki najmanj tri milijone dolarjev, a drugi pravijo, da mu je predsednik Hippie posodil iz bančnega zaklada $5,000,-000. Ta posojila Segalu so neposredno povzročila bančni polom in Hipplovo naglo smrt. Prijatelji rajnega predsednika mislijo, da ga je Se’gal tako-rekoč hipnotiziral s svojim špekulativnim duhom. Segal je baje dal banki nekako varščino, ki znaša po njegovem $8,000,000 do $9,000,000. Ampak Segalovo premoženje obstoja iz tako-zvanih “skritih” vrednostij, ki se menda ne bodo dale kar tako zamenjati v gotovino.
Presbiterijanska cerkev prizadeta.
Polom Real Estate Trust-kompanije občuti vsa občina. Najhujši udarec pa je menda zadel Presbiterijan-sko cerkev, ki je hranila več nego $1,000,000 svojega premoženja v banki. Ko je banka danes zaprla vrata, je bilo v njej vloženih tudi $300,000 občinskega denarja in $175,000 državnega denarja.
Segalov predlog ovržen.
Philadelphia, Pa., 29. avg.—Adolph Segal, čegar posojila v znesku $5,000,-000 od predsednika Franka K. Hippie so povzročila polom Real Estate Trust-kompanije, se je danes obupno a zaman trudil, da bi pomagal počeni banki na noge. Predlagal je, naj bančni ravnatelji, jamčijo iz svojega $3,-
500.000,	a za ostali primanjkljaj bi jamčila kompanijska posestva, in tako bi se doseglo skupno poroštvo za $7,-
500.000,	nakar naj bi mestne narodne banke posodile $7,000,000, da se pokrije primanjkljaj počene banke. Ampak “receiver” George H. Earle je predlog zavrgel.
Presbiterijanska zadeva.
Philadelphia, 29. avg. — Pokojni predsednik počene banke je užival zlasti v presbiterijanskih cerkvenih krogih tako veliko zaupanje, da se je podjetje, čegar vodstvo je imel v rokah smatralo takorekoč za banko pre-sbiterijanske cerkve. Na stotine zasebnikov, ki pripadajo tej cerkvi, je vlagalo v to banko. Sicer pa pravijo, da presbiterijanska cerkev ne izgubi tako velike svote, kot se je začetkom mislilo, slilo.
Hippie ml. napaden.
Ko je mladi Hippie zapuščal ban-
čno poslopje, je moral moralično skozi šibe letati. Zunaj je stala velika množica ljudij. Nekdo ga je zagledal in je zaklical: “Tu gre sin sleparja, ki je rekel, da ne more videti nobenega človeka, ki kadi ali cika!” Vsled te opazke je drhal napadla mladeniča, a rešila ga je policija.
Zmešnjave na Kubi.
Havana, 29. avg.—Mnogi tu naseljeni tujci, ki so z vso svojo imovino v nevarnosti, bi radi videli, da bi kaka vnanja velesila posredovala, ker so razmere na Kubi neznosne. A Kubanci domačini so preponosni, da bi klicali tujo pomoč zoper zmagonosne upornike. Kuba noče priznati, da je še vkljub vsemu varovanka Združ. držav. Da uporniki brž dobe par primernih udarcev po nemirnih glavah, se tu ustanavlja brzostrelna baterija, pod vodstvom bivših ameriških topničarjev. Mesto Cabanas je v rokah upornikov. Upor se širi čez severno gorovje. Zatiranje upora stane že pol milijona dolarjev. Besni pa najbolj v pokrajinah Havana, Pinar del Rio in Santa Clara.
Ponesrečeni rudarji.
Pittsburg, Kans., 25. avg.—30 rudarjev v rovu št. 6 Southwestern De-velopment-kompanije je bilo danes omamljenih po plinu in zastrupljenem zraku. Žrtve so bile nocoj v opasnem stanju, a upati je, da vse okrevajo.
Anton Kauie, drug rudar zaposlen pri isti kompaniji, je bil danes usmrčen po kamenju, padšem nanj.
Štrajkolomci.
New York, 28. avg.—Štrajkolomec James Farley, kot poroča neki tukajšnji list, se je odpeljal na posebnem vlaku z 800 možmi v San Francisco, da konča tamošnji štrajk na poulični železnici. Večje število tajnih policajev, oboroženih z batinami, se je odpeljalo s štrajkolomci. Za med vožnjo so vzeli s seboj dovolj živeža in 8000 steklenic piva, a sicer se je vsa stvar obdala s tajnostjo. Kakor je slišati, se vkratkem odpelje še več štraj-kolomcev.
$55>io3>8®3 plačanih.
San Francisco, Cal., 28. avg.—Izmed 128 zavarovalnih družb, ki so bile prizadete po katastrofi v San Franciscu, je 35 skupno izplačalo $55,103,863. Od teh so plačale: Royal iz Liverpoola $3,804,000, Hartford $3,013,785, New York Underwriters $3,496,787, Aetna $3,726,502 in Liverpool & London Globe $3,721,258.
Umoril očeta.
Spokane, Wash., 28. avg.—Za kupom kamenja v uličici blizu njegovega stanovanja so našli truplo starega naseljenca imenoma James F. Sloane. Glava je bila hudo ranjena in krvav sled je držal do hiše, kjer je bil kmalu po polnoči umorjen, kakor je preiskava dognala. Sidney Sloane, 17 let stari sin umorjencev, je bil zaslišan in je po kratki tajitvi priznal, da je svojega očeta ubil s sekiro, da dobi $500, ki jih je imel starec v žepu.
Svetovna vojska.
London, 27. avg. — Astrologi “prerokujejo” iz zvezd, da bo leta 1908 velika svetovna vojska. Pričela se bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo, tisoče in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnče. Iztreznili se bodo, njihovo postopanje bo plemenito, življenje se bo zjasnilo.
Čedna policija.
New York, 28. avg.—Policijski sodnik Walsh je izjavil med obravnavo necega slučaja, da Frank O’Connell, okrajni predsednik združbe “Liquor Dealers Association”, od vsakega gostilničarja na teden pobira po $5 in ta denar izroča policijskemu kapitanu Herlihv, ki zato zatisne oko, kadarkoli je potrebno. Istotako je istina, da policija ščiti gotove igralnice in zakotne borze, a iz političnih vzrokov preganja mnoge salunarje.
Roosevelt za Chile.
Oyster Bay, N. Y., 25. avg.—Predsednik Roosevelt je izdal danes proglas, v katerem prosi pomoči za v Chile po potresu prizadete. Proglaj pravi med drugim: Strašna nesreča je zadela našo sestrsko republiko Chile, kjer je potres razdejal mesto Valparaiso in druge kraje. Mi v tej deželi gledamo sedaj iz podrtin dvigajoče se mesto San Francisco, ki je pretrpelo enako nesrečo spomladi. V hvaležnosti se spominjamo, kako so nam takrat hiteli na pomoč narodi Evrope, Azije in obeh Amerik. V tem hudem času za sestrsko republiko prosim, da skuša sedaj naše ljudstvo iz svojega izobilja storiti isto, kar so drugi nam storili zadnjo spomlad.
BOMB IN UMOROV NI KONGA NE KRAJA.
Ruska vlada je pa izjavila, da noče odgovarjati z maščevalnimi naredbami.
CAR SKUŠA PRIDOBITI KMETE.
Ogromno množino zemlje takorekoč podaril narodu.
Petrograd, 24. avg.—Sinoči so se začela važna posvetovanja v Petrovem dvorcu o vprašanju tukajšnje razdelitve kronovin in carskih zemljišč kmetom, da se jili takisto poskusi pridobiti za carja. Pravijo, da se bo vkratkem kmetom razdelilo po najnižji ceni in na dolge obroke 7,800,000 desjatin zemlje. (1 desjatina je okoli 2kž akra.)
Petrograd, 25. avg.—Štirje revolu-cijonarji so se danes popoludne ob 3. uri 20 minut pripeljali v kočiji pred hišo prvega ministra Stolvpina rta otoku Aptekorki. Dva sta bila oblečena kot žandarja, tretji kakor koči-jaž in četrti kot civilist. Dva moža sta hotela v hišo, češ, da morata izročiti Stolypinu važno poročilo, a vendar sta bila zavrnjena. Eden izmed njiju je vrgel bombo v sprejemnico in sledila je strašna eksplozija. Hiša je bila skoro docela razdejana, metalec bombe usmrčen, a prvi minister, ki je o-stal v uradu, ni bil ranjen. Njegova hči je pa umrla za zadobljenimi ranami. Ognjegasci so hitro dospeli na lice mesta in našli strašen prizor. Vse-polno okrnjenih trupel in ranjencev je ležalo okrog razdejane hiše. Kačih 50 oseb je bilo usmrčenih ali ranjenih. Med usmrčenci je general Zameatin, osebni tajnik prvega ministra. Polkovnik Stein je bil tudi usmrčen. Dvornemu komorniku Voroninu je bila glava odtrgana. Knez komornik Davidov, znan milijonar, je bil tudi usmrčen.
Petrograd, 26. avg. — General Min, poveljnik gardnega polka Seminov-skij, ki je septembra meseca lani zatrl upore v Moskvi, je bil nocoj umorjen v Petrovem dvorcu. Bil je s svojo družino na kolodvoru, ko se je nenadno približala neka devojka za njegovim hrbtom; sprožila je pet strelov v generala in ga na mestu usmrtila. Gospa Minova je zgrabila morilko za roko in jo trdno držala do prihoda policije. Umorjeni general je bil sirov krutež in zato že davno po revoluci-jonarjih obsojen v smrt.
Odesa, 26. avg.—-Sinoči je 50 korakov od palače general-guverneria Kavlbarsa neki devojki padla iz roke bomba. Nastal je strah in trepet, a razun devojke ni bil nihče ranjen.
Petrograd, 27. avg.—Polkovnik, Rie-mann je bil v Lugi umorjen.
Varšava, 27. avg.—Namestiti vojaški guverner in poveljnik 5. armadnega voja general pl. Lierski je bil ustreljen, ko se je peljal na izpre-hod. Morilec je utekel.
Zemljišča za kmete.
Petrograd, 27. avg.—Car je danes z ukazom prenesel 4,500,000 akrov kronskih zemljišč na Kmečko banko. Banka bo prodajala zemljo kmetom na o-broke 33 ali 60 let. Podrobnosti še niso znane. V kratkem času se baje prenese še 10,000,000 akrov zemlje. Za razdelitev so predvsem izbrana obdelana zemljišča in gozdovi posredi kmečkih posestev. Ampak ta carjev ukaz menda ne bo ustavil groznega nasilja, ki se širi čez Rusijo.
Bombe na dnevnem redu.
Libava, 28. avg.—Zločini, ki jih izvršujejo teroristi, se tu nadaljujejo. Atentati z bombami, namerjeni proti nepriljubljenim osebam, so slej ko prej na dnevnem redu. Letaki, ki izhajajo v gotovih časih in se skrivaj izdelujejo v kleteh, objavljajo imena ljudij, ki se imajo najprej umoriti ali jim hiše zažgati.
Stolypin.
Petrograd, 28. avg.—Prvi minister Stolypin, ki je kakor po čudežu utekel atentatu z bombo, naperjenemu proti njemu, je dobil od zavezne vlade Združ. držav in vseh kronanih vladarjev evropskih prisrčne čestitke. Celo cesar japonski ni zamudil, čestitati ruskemu dostojanstveniku na njegovem “Narrow Escape”.
“Junak” Steselj.
Petrograd, 28. avg.—Komisija, ki je imela nalog, da preišče stvar o kapitulaciji Port Arturja, je izvršila svoja dela. Nabrala je obilno gradiva za obtožbo proti braniteljem. Izlasti se
je dokazalo, da je bilo v Port Arturju živil in streliva še za mesec in pol. Pred vojno sodišče pridejo razun Ste-selja, še generali Smirnov, Fock in Reuss; podadmirali Viren, Lošinski, Šišenjovič in Grigorovič. Kazenska razprava se bo vršila meseca novembra.
Časopisje hvali vlado.
Petrograd, 29. avg.—Svobodomiselno časopisje z veseljem odobrava včerajšnjo poluradno izjavo, da bi bila velika napaka, ko bi hotela vlada pobijati terorizem ali nasilje revoluci-jonarjev s terorističnimi naredbami v maščevanje. Lepo je, da ostane vlada zvesta svojemu reformnemu načrtu. A časopisi obenem izražajo svoj dvom, da. li bo mogla vlada ljudstvo pomiriti z objavo “zemljiškega ukaza”. Uradna “Rošija” imenuje zemljiško dovolitev dar carjev, ki bi moral biti narod zanj toliko hvaležnejši, ker cena zemlji hitro raste. Car je imel iz darovane zemlje v prošlem letu $2,843,000 dohodkov.
Krščen z vodo iz Jordana.
Berolin, 29. avg. — Voda iz Jordana, ki jo dobavlja podjetje pod glavnim delničarjem in upravnikom vladajočim velikim vojvodo heškini, se bo danes rabila pri krstu prvorojenca prestolonaslednikovega v Potsdamu. Jordanska voda se je zadnjih sto let in nekaj čez vedno rabila za kraljevske in cesarske krste. V resnici ni nijed-ne-ga potomca kake vladarske rodovine v Evropi, pa najsi bo katoliška, protestantska ali pravoslavna, da ne bi bi' krščen z vodo iz reke v sveti deželi, ki je bil v nji krščen Ustanovitelj krščanstva pred skoro 2,000 leti po sv. Janezu Krstniku.
Pruski kruteži proti Poljakom.
Berolin, 28. avg.—Nemški “Ostmar-kenverein" zboruje v Marienburgu na zapadnem Pruske'm. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o potrebnih na-redbah za razširjanje in krepčanje Nemštva na nemškem Poljskem. In skupni odbor je sklenil zahtevati za naselitveno komisijo pravico za razlastitev vseh zemljišč, katerih pridobitev je videti zaželena v naselitvene svrhe. To zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da komisija dostikrat nikakor ne more okrožiti v nemških rokah nahajajočih se posestev in zato je naseljencem otežkočeno, uspevati sredi naprednih Poljakov, ki stiskajo Nemce od vseh stranij. (Da bi jih le res! Op. st.)
Čehi in Ogri zoper Nemce.
Budimpešta, 28. avg. — Odposlanstvo čeških tovarnarjev je dospelo semkaj z izrecnim namenom, ustanoviti obrambeno zvezo med Ogri in Čehi zoper nemške obrtnike avstrijske. S to zvezo se namerava bojkotirati vse izdelke nemških tovarn v prid Čehom.
Shod francoskih škofov.
Pariz, 28. avg.—Priprave za konferenco francoskih škofov, ki se začne dne 4. septembra, so končane. Na konferenci se bo ukrepalo o korakih, ki so potrebni v izvedbo naredeb, predpisanih po papežu v poslanici o ločitvi cerkve od države.
Srečen oče.
Budimpešta, 27. avg.—-Sem se poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 26. avg. četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj je zelo nenavaden. Kmetu Žigi Szekely iz Ileucztalve je porodila pred kratkim njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano pomnožitev rodbine ubogi kmet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora ista razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 otrokom. Szekely je 51 let star in četrtič poročen in iz teh štirih zakonov je dobil doslej 52 otrok, od katerih so umrli štirje; po spolu je 31 dečkov in 17 deklic. Njegova zadnja žena ga je osrečila (!) vselej s četvorčki ali trojčki, enkrat celo s petorčki.
Angličanke pijanke.
Berolin, 25. avg. — K obilnim ločitvam zakonov na Angleškem zlasti pripomore pijanstvo med tamošnjimi ženami. Izvedenci izjavljajo, da so ženski živci občutnejši kakor moški in zato deluje nanje tudi alkohol v dosti večji meri. S tem se takoj omaja samozavest in značaj, žene postanejo nezanesljive in lažnjive, Tako pride v zakonih potem do ločitve.
Jetika neozdravljiva.
Pariz, 28. avg. — Pariški profesor Maraglino izjavlja v “Matinu”, da znanost ne pozna nobenega specifičnega sredstva proti jetiki, marveč le sredstva, ki vplivajo, predno nastopi bolezen. Motijo se učenjaki, ki obetajo sredstvo proti jetiki.
WILLIAM J. BRYAN ZOPET V AMERIKI.
Demokratski vodja prisrčno sprejet ob povratku s potovanja okoli sveta.
NAVDUŠENJE VELIKANSKO.
Bo li kandidiral za predsedstvo Združ.
držav? Če bo nominiran.
New York, 29. avg.—K sprejemu Bryana je tu zbranih na tisoče demokratov iz vseh delov dežele. Zborovanje demokratičnega narodnega odbora se bo začelo tu danes popoludne ob 3. uri.
New York, 29. avg. — Brzoparnik “Princess Irene”, z William Jennings Bryanom na krovu, je doplul na vidik ob n. uri 45 minut. Ob 3. uri se je ladja vkrcala ob kvarantenski postaji. Krog nje je bilo vsepolno parnikov, jaht ki drugih jadrenic. Jahta "Hlini” je prepeljala Bryana v kvarantensko postajo, odkoder se je podal, v domovanje g. Lewis Nixona, da tam prenoči. Žena Bryanova spremlja svojega soproga. Med morsko vožnjo je moral g. Bryan prestati hud vihar, ki je povzročil večini potnikov morsko bolezen. Sprejem, ki so ga demokratje pripravili g. Bryanu, se sme imenovati skrajno prisrčen.
Kandidat Bryan.
New York, 29. avg.—Wm. J. Bryan dopušča, da je kandidat za predsedstvo Združ. držav. Pravi, da ne bo potrebno, da se formalno proglasi kandidatom. “Ne", je rekel na vprašanje, “proglasil se nisem kandidatom. Pisal sem pismo bivšemu senatorju J. K. Jonesu pred nekaj tedni. Videli boste, da to ni bil proglas. Rekel sem, da bi sprejel nominacijo pod gotovimi pogoji.”—“Pa ste se premislili, odkar ste pisali tisto pismo?” — “Ne.” — “Pa se li boste proglasili kandidatom?” — “Ni mi potrebno povedati več, nego sem povedal v svojem pismu do senatorja Jones. Tudi ne mislim, da mi bo kdaj potrebno povedati več.*” '	‘
Bryan o Rooseveltu.
“Ali mislite, da je predsednika Roosevelta uprava taka, da demokratična stranka lahko upa na zmago?” — “Rooseveltova uprava je mnogo storila za vzgojo ljudstva,” je odgovoril g. Bryan. — “Nekaterniki govore, da je g. Roosevelt radikalnejši nego Vi." —“To lahko mislijo nekaterniki,” se je odrezal g. Bryan. In dostavil je: "Dokler ne bom nominiran, se sploh ne bom vmešaval v volitveno politiko.
Župan Dunne naproti Bryanu.
Chicago, 111., 29. avg. — Župan Dunne se je včeraj popoludne odpeljal v New York, da se udeleži sprejemnih slavnostij za Wm. J. Bryana. Župan je odpotoval na čelu delegacije iz Iroquois kluba. Pred svojim odhodom je župan izjavil, da bo Bryanu čestital na njegovem stališču glede podržav-ljenja železnic v deželi, za kar se prebivalstvo čimdalje bolj navdušuje.
Požar.
St. Paul, Minn., 28. avg.—V žitnici lleinze Pickle-kompanije je kmalu po polnoči izbruhnil ogenj, ki je. upepelil tako velika skladišča rečene kompani-je kakor tudi tovarno American Can-kompanije in napravil škode do $355,-000, od katerih odpade na American Can Co. $300,000.
Knez Ferdinand v nevarnosti.
Budimpešta, 26. avg.—Pišejo, da se makedonski vojvoda Jane Sandomski nahaja po šumah okoli Carske Bistrice kjer se nahaja knežev dvorec. Namen vojvode je ubiti kneza. Inšpektor policije je zato odpotoval za Sandomskim da ga prime, a se zdaj še ni vrnil.
Perzija napredna.
Pariz, 26. avg.—Tukajšnji perzijski poslanik je dobil oficijelno obvestilo, da se v Perziji vpelje ljudsko zastopstvo, v katerem bodo zastopniki duhovščine, trgovine, plemenitašev, industrije in volilni razred, v katerem se bo volilo po splošni volilni pravici.
Počitnice vladarjev.
Dunaj, 27. avg.—Tudi vladarji imajo v poletnih časih svoje počitnice. Avstrijski cesar prebije najrajši v Išlu, nemški cesar Viljem potuje po morju najrajše ob skandinavskem zahodnem obrežju. Angleški kralj Edvard, .ki je zelo debel, obiskuje že leta Marijine Toplice. Italijanski kralj Viktor E-manuel prebije počitnice v gradu Rac-
conigi. Belgijski kralj Leopold počiva v Ostende. Portugalski kralj Kar-los bi tudi rad prišel v Marijine Toplice, a se boji Portugalcev, ki so že zabavljali, da preveč zapravlja po tujih toplicah in zato je rajši v domačih toplicah Pedras Salgados. Španski kralj je pa potoval letos na ljubo svoji mladi kraljici na Angleško. Ruski car pa nima nobenih počitnic, ker mu jih ne privošči revolucija. —
Afriški škandalu
Dunaj, 27. avg.—Nemčija in Angleška si pač ne moreta očitati, da znata vzorno upravljati naselbine. Posamezni nemški in angleški častniki že skr-be, da ne trpi škode njih žep. Nemci imajo zdaj svojo afero Fischer in Tip-pelskirch, Anglija pa svoj južnoafri-čanski škandal, pri katerem je imela angleška država škode 40 milijonov kron, kakor trde nekatera poročila, drugi pa zopet trde, da znaša škoda 1,250,000 funtov šterlingov.
Oderuštvo v Srbiji.
Dunaj, 26. avg. — Carinska vojska Srbije z Avstrijo grozno pospešuje oderuštvo. Kapitalisti izrabljajo jako spretno neugodni položaj kmetov. Za malo ceno pokupujejo od kmetov pridelke ali jim pa posojujejo proti oderuškim obrestim. Poljedelski minister je ukazal vsem okrajnim oblastim, naj nastopijo z vso strogostjo proti ode-ruštvu.
Usoda otoka sv. Helene.
Pariz, 28. avg.—Po vesteh “Empire Review” bodo otok sv. Helene docela ostavili. Angleška misli umakniti z njega svojo posadko. Če bo to res, potem bo ostalo na otoku za čuvanje miru in reda med 4000 domačinov in 200 angleških naseljencev, pet zamorskih stražarjev. Ulice in telefon je imelo dozdaj v rokah vojaštvo. Torej bo po odhodu vse ta propadlo. V teh razmerah se bo moralo belo pleme izseliti z otoka. Gospodariti bodo potem pričeli zamorci po svoje.
Smrtna obsodba oklopnicam.
Pariz, 26. avg. — Zadnje francoske pomorske vaje so bile usodne za o-klopnice. Francoska hoče v prihodnje graditi le podmorske čolne, s katerimi upa, da obvaruje zadostno svoje obrežje.—Oklopnice so škodljive in nekoristne. Le nekaj podmorskih čolnov zadostuje, da zadržijo vsako sovražno brodovje. Deset podmorskih čolnov lahko uniči vse angleško sredozemsko brodovje.
Civilna poroka na Španskem.
Madrid, 28. avg. — Po kraljevem odloku se je zopet uvedla civilna poroka in obenem se je določilo, da zaročencema pri poroki ni treba imenovati svojega veroizpovedanja. Določba nasprotuje zahtevam papeškega nuncija; zato bo v parlamentu povzročila burne razprave.
Evropci v Kapstadtu.
Dunaj, 26. avg.—Uprlo se je več tisoč brezdelnih Evropcev v KupsL.fi-tu. Vstaja se je razširila tudi na kmete. Vstaši so poizkusili nahujskati k vstaji tudi drugo ljudstvo. Oblegali so gu-bernatorjevo poslopje in zahtevali dela od države. Ko so jim pa odbili zahteve, so navalili na gubernatorjevo poslopje, oplenili prodajalnice in pomorili mnogo domačinov. Škode na blagu je 50,000 kron. Policija je bila brez moči.
Čegavo je truplo?
Dunaj, 27. avg.—L. 1903 so našli razmesarjeno žensko truplo blizu Sz '-gedina. Ker ni bilo mogoče truplo spoznati in je bila isti čas izginila iz Szegedina Ana Berkenjci, so odredili, da je ta ubita. No, zdaj se je Ana vrnila na začudenje vseh. A nič manj ni bila začudena sama, ko so ji pripovedovali nenavadno povest. Zdaj zopet ne vedo, čegavo je bilo truplo?
Drobne vesti.
—Pariz, 28. avg. Po uradnih poročilih je japonsko-ruska mejna komisija začela svoja dela v razdelitev otoka Sahalina.	,
—New York, 28. avg. V sobi hiše št. 6 Second St. so našli davi strašno razmesarjeno truplo neke ženske. Vrat je bil pol prerezan, prša prebodena z nožem in telo razparano. Neki James Moore je v zaporu kot sumljiv umora. Živel je sedem let z umorjenko.
—Dunaj, 27. avg. Cesar Franc Jožef se bo po končanih manevrih sestal v Dalmaciji s čr.nogorskim knezom.
—Des Moines, Iowa, 27. avg. Slami je bila davi po nižavah v Iowi, a koruza menda ne bo trpela. V Cedar Rapids je pade! toplomer na 40 stopinj. Izza 15 let je bil to najmrzlejši dan v mesecu avgustu.
—Louisville, 25. avg. Ob 11. uri do-poludne je kazal toplomer 93 stopinj v senci. Spet so umrle tri osebe za solnčarico.
Joliet, 111., 29. avg.—Tako dolgotrajne vročine, kakor je bila zadnje tri tedne, že več let ne pomnimo v našem mestu. Dan za dnevom smo pričakovali Oblakov in nebeške mokrote, pa dan na dan je bil toplejši in sopar-nejši. Šele koncem zadnjega tedna se je nebo parkrat zjokalo in to kar curkoma. V noči od nedelje na ponedeljek se je pa vreme kar nenadno izpremenilo in toplomer je padel za toliko stopinj, da smo se kar ohladili-Prve tri dni tega tedna je bilo vreme divno. Nastopilo je menda vendarle
—Umrl je v ponedeljek popoludne po 3. uri rojak Pavel Šterk, star okoli 45 let, doma iz Poljane na Belokranjskem. Pokojnik se je pred šestimi leti ponesrečil nekje v Minnesoti in od takrat je romal po Združ. državah med rojaki in živel od miloščine. Pred štirinajstimi dnevi je prišel v Joliet in se nastanil pri g. Vraničarju pod h. št. 1109 na N. Chicago cesti, kjer je v ponedeljek nenadno zbolel in umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopan je na pokopališču sv. Jožefa.
—Srbsko pravoslavno bratstvo "Sve ti Juraj'’ priredi v nedeljo 2. sept. v Theilerjevem parku svoj piknik, ki so nanj vabljeni vsi Slovani, zlasti Hrvati in Slovenci. Za našince je vstopnina prosta. Igrala bo združena slovenska godba pod vodstvom g. Josipa Stukel. Sestanek dopoludne na 1206 Scott st. od 9. do 10. ure. Predsednik Mile Kljaič.
—V ponedeljek bomo obhajali Delavski dan (Labor day). Istega dne se prične tudi pocestni karnival, ki bo trajal ves teden.
1 —Dne 1., 2. in 3. septembra bo Chicago & Alton-železnica prodajala ti-kete v kraje,do 200 milj razdalje po jako nizki ceni za vožnjo naokrog. Tako na pr. bo stala voznina iz Jo-lieta v Peorio in nazaj $4.35; iz J» lieta v Springfield in nazaj $5.50, in iz Jolieta v Bloomington in nazaj $3.60. Razmerna znižanja do vseh postaj v okrožju 100 milj. Izletni tiketi bodo dobri za povratek do vštevši dne 4. septembra, tako da imaš lahko lep užitek in počitek. Več poye W. I. Burnett, agent za tikete Chicago & Alton-železnice, Joliet.
—Kamenoterilnica (stone crushing plant) v južnem delu mesta je pogorela zadnji četrtek in Sexton Building Material Company je vsled tega oškodovana za $7,000, Terilnico bodo baje nemudoma zopet zgradili.
—90 let 6 mesecev in 19 dnij je učakal neki Daniel Gougar, ki je umrl zadnji teden v našem mestu. Lepa starost.
—Rockdale dobi novo opekarno, a začasno majhno. Neki E. C. Hodges iz Bloomingtona je namreč po desetletnem poskušanju iznašel novo vrsto opeke, ki bo izdelavana iz cementa iti: nekih drugih snovij ter baje izvrstna za zidanje trpežnih stavb.
—Policija je te dni zasačila štiri frkoline, ki so bili združeni v tihotapsko zaroto in so izvršili že več manjših tatvin po mestu. "Delali” so v dveh šiitih, podnevi in ponoči. Imena malopridnih dečkov so: Charles Bernard, Fred Matzke, French in Chalmer Yaeger.
—Krepki klativitezi so zadnje dni beračili po Jolietu in trkali na usmiljena srca, češ, pomagajte—dela nimamo in ne moremo dobiti. In vendar ni bilo že davno toliko dela kakor sedaj, zlasti v našem mestu. Skore, vsak delodajalec išče delavcev. In koliko šele jih potrebujejo farmarji na zapadnih pšeniščih! Pravijo, da bo letina kar zgnila na polju, če ne bo kmalu dovolj rok na pomoč.
—Novi plavž v tukajšnji jeklarni (steel mills), ki so ga gradili več mesecev,' je dovršen in dne 1. septembra ga še ogleda komisija, nakar se izroči svojemu namenu. Sedaj so v jeklarni štirje plavži. Novi plavž pomenja velik napredek za naše industrijalno mesto. "No. 4", kakor bo imenovan novi plavž, je mnogo večji, nego so ostali trije, ker meri v temeljnem premeru 22 čevljev in v topilniku (crucible) 15 čevljev. Vsakih štiriindvajset ur bo izdelaval 400 do 450 ton sirovega železa, dočim ga izdelujejo ostali trije po 350 ton v istem času. Zgrajen je čisto moderno. V topilnik bodo dovažale tvarino avtomatične naprave.
— Santa Fe-železnica je v pondeljek sprejela mestnega zbora ordinanco ali naredbo glede povzdige tirov v severnem delu mesta, kar je mestni zbor v večerni seji vzel z veseljem na znanje. Sedaj morda imenovana železnica začne vendar z delom, kajti potrebnega gradiva ima dovolj po svojih dvorih nabranega.
—Pocestne kažipote smo konečno le dobili, dasi ne ugajajo splošno. Sedaj Jolietčani ne bomo vsaj Več tujci v svojem mestü.
—Sedem salunariev je spet kršilo nedeljsko postavo o krčmarstvu in plačati so morali v ponedeljek pred mirovnim sodnikom Aliencrn 00 4,2.-25 vsak.
—Tony Tušek, ki stanuje na Fair-raotit parku, je točif žganjine brez licence. Zato j® moral včeraj plačati globo $10 in stroške, skupaj $33.
—Kaši pravoslavni Srbi so bili včeraj veseli: Imeli so v svoji sredi poroko. fti se pa ni izvršila tu, nego v South Chicagi v tamošnji srbski pravoslavni cerkvi, kamor so mnogoter-niki spremili ženina in nevesto.
—Pri plavžu št. 3 v jeklarni Illinois Steel-kompanije je bil včeraj okoli poldne usmrčen:: neki črnec. Omamil ga je plim.
—Krajevni urad L I. & M. železnice na East Washington cesti je bil oro part v noči od ponedeljka na torek. Blagajna je bila razstreljena z dina mitom. Plen- je pa znašat samo kacih pet dolarjev.
—“Ameriearr Gfucose Co.”, t. j. ne ka družba za izdelovanje grozdnega sladkorja ali srttkra, je sklenila zgra diti v našem mestu svojo tovarno. V to svrho je baje že kupila Daggettovo zemljišče severozapadno od mesta ob kanalu-. To zemljišče meri 280 akrov.
—Neko tukajšnje poljsko društvo je imelo svoj letni piknik v Theilerje vem parku zadajo nedeljo. Povabljen je bil tudi oddelek necega uniformiranega in oboroženega poljskega dru . štva iz Chicage. Popoludne je bilo v parku vse- veselo v najlepšem redu. Proti večeru malo pred 7. uro pa je nastal 'pravi dirimía}, kot ga še ni bilo tamkaj izlepa. Chicaški Poljaki so na prošnjo korakali in “eksercirali’ Neki pijani nepovabljeni gostje, go vorečr tuj jezik, so pa zdajci začeli delati zgago z indijanskim nastopom. Sramotili in zasmehovali so mlade Poljake vojake, da je tem kri vzkipela. In prišlo-je do divje rabuke in “tepen-cije.” Na pomoč ali kali je pridrdrala cela armada policajev. Z veliko težavo je bil narejen mir. Kacih 10 chica-šfcih Poljakov je bilo aretiranih. V ponedeljek so dali poroštva po $200. SodnijsRa obravnava bo oktobra me-
—"The Grand Theatre” je bil otvor-jen v ponedeljek zvečer.
Sparta, M-inn., 21. avg.—Grozna nesreča je zadela rojaka Marka Butalo. Sel je v rov in mislil postaviti mino. A iz neznanega vzroka eksplodira ta, ko jo je še držal v roki. Nesrečneža je raztrgalo- na drobne kosce. Dobili smo po jami le posamezne raztrgane dele njegovega života. Pokopali smo ga dostojno.
Po-kojnik je hiT doma iz Radincev pri Starem trgu ia je bil član društva sv. Jožefa št. 20 J. S. K. Jednote. Tukaj zapušča žalujoč* ženo in tri brate.
Moon Run, Pa., 20. avg.—Dne 6. avgusta je nesreča obiskala našega rojaka Janeza Korošec. Zjutraj je šel zdrav in vesel saa delo; popoldne po 3. uri pa so ga prinesli mrtvega na površje. Ubilo ga je v rovu.
Star je bil še le 25 let, doma iz Rakitne pri Borovnici, kjer zapušča ženo in jednega otroka.
New York, 28. avg.—Mr. William J. Bryan se vrača iz Evrope! Ko je Bryan nastopal svoje potovanje okoli sveta, ŒÏ bilo nič slovesnega poslavljanja z običajnim banketom. Prijatelji mn niso! stiskali rok. Kar tajno in tiho se je izmuznil iz dežele.
Njegova odsotnost je naučila demokratične» stranko, kako zelo ga ljubi in potrebuje: Možje, ki so ga pred desetimi leti pobijali, gledajo sedaj nanj kot vra strankinega odrešenika. New York je postal za trenotek Meka demokratov. Velike delegacije od vseh stranij Združ. držav se zbirajo, da zapojo “-Slava načelniku?” New York je, kakor je g. Bryan rekel nekoč, "sovražnikova dežela”, a vendar sedaj kat besni zanj, ker ljubi šum in šuadfem
Izredni sprejem, ki čaka g. Bryana, je morda malce umeten in skrbno pripravljen, ampak vsak javni mož bi bil več nego zadovoljen s tako dobrodošlico o povratku, ki kaže, kako zelo ga spoštujejo tisočeri rojaki. Brez dvorna bo Mr. Rryaxr srečen. Saj tudi mora biti, kajti malokdo je bil kdaj deležen tacega navdušenega sprejema, kot ga doživi te dni on.
Vsakdo se ozira na g. Bryana. Republikanski politiki pričakujejo nagovora, ki ga bo imel, takisto nepotrpežljivo kakor demokratski politiki. Zadnji so seveda radovedni, pod kakim geslom bo njih stranka nastopala čez dve leti. Republikanci pa upajo, da bo g. Bryan sebe in svojo stranko zavezal s kako usodno politiko in obljubo. Časa je imel dovolj, premišljati nagovor, ki bo bržkone uvod volitvenih bojev I. 1908k
Če g. Bryan pomisli na svoj mirni
odhod iz. Amerike in na šumni sprejem ob povratka, ali naj ne zavriska? To so srečne ure zanj, in kdo naj mu jih pelini?	Opazovalec.
Valley, Wash, rg. avg.—Dragi A. S., prosim za sprejem par vrstic v tvoje predale, ker imam poročati rojakom, da smo imeli 32. avg. v naši novi cerkvi sv. Jožefa prvo poroko Matevža fomše. Za ¿eno je dobil
Franco Trampuš. Pri tej priliki smo tudi fotografirali našo novo cerkev sv. Jožefa. Sv. mašo imamo že v cer- 1 kvi, akoravno še ni dodelana. Delo znotraj bo jako krasno, zato tako počasi napreduje, in tudi denarja nam primanjkuje, ker je naselbina mala, 1 a žali Bog, da se še nahajajo med nami, da nam še tega ne dajo, kar je. pi vsi pravici cerkveno, kar bom še pozneje obširneje poročal. Po sv. maši pa smo šli na ženinov dom, kjer se je pričela izvrstna zabava. Bog blagoslovi mladi par, ker ženin je tudi cerkveni odbornik.
Pozdrav vsem Slovencem, Am. Sl. pa izvrsten napredek.
Andrew Zalokar.
20*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0®t>*0»0®0*0*0*0*0*0*0*C>®0*0*0®0®0*0*{>*0*
v
ESELJE ŽIVLJENJA.
Tvoji prijatelji, napredek tvojega delovanja in vse druge take reči ti ne prinesejo veselja do življenja, ako te nedleguje neprebavnost. Poskusite st zopet nazaj dobiti svoje veselje do življenja! Najlažj si isto izposlujete če rabite
Shelburne Falls, Mass, 21. avg. — Dve naši rojakinji, Jera Kranjec in Jožefa Kocjan, ste šli na sprehod po železničnem tiru. Kar prideta dva vlaka od nasprotnih stranij tako nana-gloma, da se nista imeli kam umakniti. Nesrečnici sta zgrabila vlaka in ju razmesarila tako, da sta ostali na mestu mrtvi.
Jera Kranjec je bila stara 24 let in je bila doma iz župnije Bučka na'Do-lenjskem. Druga pa je imela še le 17 let in je doma iz Stopnega.
Obe sta bili pridni in marljivi ter sti obilo pomagali svojcem. Obe zapuščati stariše v starem kraju, kakor tudi po več bratov in sester.
Sopris, Colo., 24. avg.-—Delo je tukaj stalno in v tej okolici je dosti premogovih rovov. Ako bi kateri izmed rojakov slučajno ne imel dela, ga tukaj dobi, če ga veseli tako delo. I.
Calumet, Mich, 24. avg.—Poročili so se 22. t. m. v slov. cerkvi: Math. Pugelj z Ivanko Kobe; oba iz Toplic na Doljnje-Kranjskem. Jos. Šuštarič iz Črnomlja z Ano Perjon rojeno v Calu-metu.
. —Velikansko gručo čistega, nator-nega bakra so ta teden spravili na površje iz Quincy rudnika, shaft št. 7. Gruča je dolga 10 čevljev, okoli 5 čevljev široka in vaga 1200 funtov. Tolik kos čistega bakra je dandanes že redka prikazen v starejših rudnikih bakrenega okrožja.
—V “Milwaukee Heraldu” čitamo o tepežu in klanju v jednem ondotnem hrvaškem salunu. Vršilo se, naravno, v nedeljo. Sedmorica Hrvatov in Slovencev se je spravila na jednega Nemca po imenu Arthur Kuhnes, ter ga na izzivanje grozno obdelavala — z noži. Kuhnes bi bil gotovo na mestu izdihnil, da niso pravočasno prišli policaji. Aretacija je sledila in na patrol-ni voz je moral iti gostilničar Steve Kolenc. Imena ostalih pretepačev so: Mihael Bosanac, Nježič, Obradovič, Ivo Dražič, Sevelov itd.	Gl.
SEVEROV
življenski
...balzam
To slavnoznano zdravilo je narejeno iz čistih tvarin, katere delujejo po vsem človeškem sestavu. Nered prebavnih organov, zabasanost, neprebavnost in druge take bolezni so prav hitro ozdravljene; glavobol in hrbtenica preneha; otožnost se spremeni v veselje; kri se očisti in okrepča; krepost se povrne starim in bolnikom, in ves sestav telesa postane kot prenovljen in prerojen, ako rabite to izvrstno zdravilo.	Cena 75C
“Dve leti sem trpela na nepretoavnosti. Ko sem pa rabila Severov življenski balzam sem popolnoma ozdravila. Počutila sem se veliko bolje nego pred več leti, in veliko čvrsteji in veselejši sem postala nego sem bila pred rabijenjem Vašega zdravila. Ozdravilo me je popolnoma moje dolgotrajne bolezni.”
Kath. Težak, Troy, So. Dakota.
ŠTEVILKE GOVORE!
ENA doza Severovega Zdravila zoper kolero in drisko je že večkrat zadostovala pri zdravljenja krčev, driske
kolere in drugih takih bolezni
Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko.
Cena 25 in 50c.
SEST
okus: bolečine so odstranjene in postala je popolnoma zdrava, ker je rabila
Severov želodčni grenčec. Cena 50c in $1.00.
Tl VE steklenici Severovega Zdravila za. obisti in jetra ste zadostovali k ozdravljenju Marije Podiiska iz Lid-""L gervvood, N. Dak, kije hudo trpela na bolečinah v hrbtu in obistih. Vsem ljudem, ki trpijo na bole-
činah v hrbtu, gospa Podliška najtopleje priporoča
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Cena 75c in $1.25.
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj.
IA| C Cri/co	, . CEDAR RAPIDS
■ W ■ ■ ■ ^5E V ER	A VO. IOWA
FARME
NA PRODAJ.
Štev. r.
185 akrov zemlje v Frankfurt Township, Will Co, 111. Farma je v par dobrem stanu. 25 akrov iste je les (timber). Odda se dne 1. marca 1907.
Štev. 2.
80 akrov v Troyu, 4(4 milje zapadno
od Jolieta. Zemlja vseskozi ravna in
rodovitna. Na farmi je tudi lepa hiša
in hlev.
Štev. 3.
60 akrov 4 milje severovzhodno od Jolieta blizo Lockporta. Farma je v prav dobrem stanu. Odda se lahko precej.
Štev. 4.
160 akrov črne dobro obdelane zemlje v bližini mesta Du Page.
Štev. 5.
22 akrov v bližini Wabash R. R. v Will Co, lil. Lep prostor za živino in perotnino.
Štev. 6.
30 akrov v Will Co, 111. nahajajoče se blizu poulične železnice. Na farmi je vodnjak, z dobro vodo in jama s peskom. Prav izvrsten prostor za perotnino. Mora se prodati čim prej mogoče.
Štev. 7.
185 akrov v Will Co, 30 akrov iste je les. Prav blizu farme je reka, šola in cerkev.
Štev. 8.
104 akrov dobro ograjene zemlje. Na tej farmi je tudi hiša s sedmimi sobami, dober hlev, vodnjak in nekaj sadnega drevja. Farma je 4 milje od Lemonta, 111.
Štev. 9.
295 akrov najboljše črne zemlje. Reka teče v sredini farme. Farma je blizu postaje. Ta farma je ena izmed najlepšili in najboljših.
Štev. 10.
40 akrov fine črne zemlje v okolici mesta Plainfield okolu 4 milje od Jolieta. Na farmi je tudi hiša in hlev.
Štev. 11.
13 akrov blizo Jolieta, 111. Farma je četrt milje od poulične železnice, na farmi je hiša s šestimi sobami, hlev 40x60 ft. in 3 hlevi za kuretino. Dovolj vode. Proda se ker je gospodar bolehen.
Štev. 12.
160 akrov v Will Co, 111. Farma je 2 milji od Marley, 111. blizu Wabash R. R. postaje. Na farmi je velika le 6 let stara hiša, nov hlev, dovolj vode, nekaj lesa ter posebno pripravna za mlekarstvo. Proda se po ceni, ker lastnik živi v oddaljenem mestu. Nizka cena.
Štev. 13.
480 akrov dobro obdelane zemlje. O-grajena je dobrp vseskozi. Reka teče čez sredo polja. Lesa je okolu 30 akrov. Najboljša farma za žito v Will Co. 30 milj od Chicage.
Štev. 14.
320 akrov 4 milje zapadno od Jolieta. Vsa zemlja se lahko orje izvzemši 3 akre. Potok teče skozi eden ogel polja. Najboljša farma za mlekarstvo in živinorejo.
Štev. 15.
156 akrov v Du Page okolici. 100 a-krov iste je obdelane. Drugo je pa za pašnik. Nekaj lesa. Lepa hiša in 30x60 ft. velik hlev. Proda se poceni na lahke obroke.
Štev. 16.
1 do 5 akrov obdelane ali pa neobdelane zemlje v Jolietski okolici.
Ako hočete kupiti farmo ali zemljo oglasite se pri meni, ker jih imam
več na prodaj.
Pozor, sloraoke
JONTES
801 N. Chicago St
Sz
N. W. Phone 1215.
AkO želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase.
Meso in klobase poSiljamo trgovcem in drugim na vse kraje.
Oglasite se plsneao ali osebno.
Dobra postrežba, nizke cene.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpi su. Recept je vsakemu bolniku na pogled.
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do L ure popoludne
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7th Street.	NEW YORK, N. Y.
H. R. Clark
54 Young Bldg.
JOLIET, ILLINOIS.
JOLIET CITIZENS BREWING CO,
Collins Street, Joliet, Illinois.
Izdelovalci najboljšega piva steklenicah.

ni deželni odbor reveža odškodoval za bolečine in telesno poškodbo.
—Prememba posesti. G. Lillegovo hišo in trgovino na Jurčičevem trgu v Ljubljani sta prevzela gg. Leskovic in Meden.
KRANJSKO.
—Novice iz Dolenjske. Od sv. Križa 3>ri Kostanjevici se piše: Zvonik naše župne cerkve je podrt. Visok kolobar kamenja leži na mestu nekdanjega vitkega stolpa. Toča je napravila o-gromno škodo. V soboto, dne 28. julija je pregledal državni poslanec Pfeifer po toči poškodovane kraje. Postarni gospod se ni strašil grudastih pot po naših vinskih goricah. Poseben odsek je pregledoval in cenil škodo. Skoda je cenjena na 140,000 kron. K sreči je pas. koder je klepala toča. precej ozek. Še več so trpele nekatere vasi čateške fare. katerim je toča popolnoma uničila vse poljske pridelke. Po dolinah ležeči travniki so zasuti s peskom in sipo.—“Vzrok toče". Nekateri babjeverni ljudje po gorskih vaseh domnevajo, da imajo duhovni moč točo narediti. To pot dolžijo unijat-skega župnika iz Stoj drage, češ, “pop je točo naredil". Ubogi stojdraški župnik. ki je sicer vajen svojih divjih gorskih Vlahov, se skoro ne upa v sosedne vasi.—Strah pred Gazicami. O-troci si ne upajo več v šolo in tudi po starane ženice ne več mimo po poti, kajti pod Gazicami' straši. Videli so skozi več dni na hrastu ob mostičku prikazni: Jezuščka, napol v rožah skritega. Drugi pot zopet rakev z venci prepleteno, angelje in podobno. Pametnejši razsodni ljudje so izkušali dognati resnico, toda njih so se prikazni ogibale. Sumijo nekega moža ki prireja strah, da odvrne otroke od nabiranja gob po tamošnjem gozdu. Lani je dobil zanje baie nad 100 K
—Logatec, 2. avgusta. Vsprejem gostov velike skupščine družbe sv. Ci-i rila in Metoda v Gorenjem Logatcu, kjer se je brala tudi slavnostna sv. maša, je bil nadvse prisrčen. Takoj ob uhodu v Gorenji Logatec je sprejela velika množica na čelu župana in župnika, došlece. Zastopana so bila tu narodna društva, narodno ženstvo v narodni noši in šolski otroci v belih oblekah. V imenu Logatca je sprejel in pozdravil župan g. Lenassi, v kratkih prisrčnih besedah. Zahvalil se je, da se je zbralo ravno Logatec za ta slovenski praznik. Nato pozdravi še dospeli župnik g. Josip Lavrič sledeče: Naj izrazim tudi srčno željo, da mili Bog navduši Vaša in naša srca, da tudi nadalje delamo za ideale našega naroda: “Vero katoliško in besedo materino." Prvomestnik msgr. Tomo Zupan se v vznesenih besedah zahvaljuje za prisrčni sprejem. Hvali edinostno nastopanje svetne in druge inteligence, izraža željo, da bi bil vsak na svojem mestu v tej edinosti, od »katere ima največ koristi ne samo ožja, ampak i širja, domovina. Najbolj ga je pa razveselilo, da je tu prvič pozdravila danes družbo sv.'Cirila in Metoda i šolska mladina. To je zasluga zavednega učitelja, ki uči mladino zvesto služiti domovini. Topiči grome v pozdrav. V hotelu liramar zboruje skupščina.
— Belokrajina v deželnem muzeju.V zgodovinskem in narodopisnem oziru tako bogato Belokrajino je obiskal pred kratkim kustos deželnega muzeja v Ljubljani g. dr. V. Šmid. Našel je precej narodnega blaga, saj nudi np-ša deželica vsakemu folkloristu največje zaklade. Belokrajina dobi v deželnem muzeju poseben oddelek. Želeti bi bilo. da se najde več nabira-teljev, ki bi pridno nabirali narodno blago, dokler se še kaj dobi. To bode < nam v čast, i širni slovenski domovini. pred vsem pa deželnemu muzeju v Ljubljani, ki naj ne zaostane za sličnimi zavodi v drugih deželah. Kako zanimiv je recimo češko-slovanski narodopisni muzej na Smichovu v Pragi —znan po celem svetu, in vendar, koliko zanimivih posebnosti ima tudi naš narod v noši, v šegah in običajih, ki bi se naj vsaj na umeten način ohranile spominu potomcev. Ogledali smo si zanimivo Mitrovo-svetišče na Rožancu. ki je eden izmed najimenitnejših zgodovinskih spomenikov kranjske dežele. Želeti bi bilo, da poskrbi cen-tralna komisija za njegovo ohranitev. —Gosp. Flek, mlinar in posestnik v Črnomlju je daroval dež. muzeju lep Jupitrov žrtvenik z 9 relief-podobami (prvotno jih je bilo 12). 1 udi več drugih spomenikov pride v deželni muzej, tako tudi oni z glagolskim napisom na Vinici.
—Gad je pičil 3. avg. popoludne pri Bajnofu Uršo Bele iz Smolinje Vasi. Bele se je odpeljala mesto naravnost k zdravniku, najprvo še le domu in najbrže na prigovarjanje domačinov še le k zdravniku dr. Defranceschiju.
—Kravo povozil vlak. -Pri Logatcu je povozil posestniku Blažu Jerini iz Sp. Logatca brzovlak kravo.
—Odškodnina vsled prašičje zapr-tije. G. Franc Košičku se je na njegovo prošnjo priznalo 300 kron kot odškodnina na mostnini vsled zadnje prašičje kuge.	*
—Porcijunkula v Novem Mestu je letos v primeri z drugimi leti bila prav slabo obiskana. Tudi sicer običajni veliki sejem s čebulo je bil bolj skromen.
-Iz Št. Ruperta na Dolenjskem, 6. avg. Pred enim mesecem je po neka
terih krajih tukajšnje občine padala debela toča in napravila mnogo škode po polju in vinogradih. Tudi v soboto 4. t. m. se je pripodila vihra iz Dolskih hribov in se je vsula, kakor orehi in jajca debela toča. Po Škrljevem v Dragi, Kamnju, na Homu, v Hra-.stnem in Cirniku je vse potolkla, vse je strto in uničeno, po Zabukovju Okrogu, v Št. Rupertu in bližnjih krajih pa deloma. Revščina in obup sta posledica. Veliko let že ni bilo toče. ker se je prejšnja leta na strelnih postajah dosledno in hitro streljalo; sedaj*se pa ali ne strelja ali pa le v redkih presledkih in—zopet bije toča. Treba bo torej obrniti zopet več pozornosti streljanju proti toči.
—Kranjska na razstavi v Milanu. Centralna avstrijska zveza v povzdigo tujcev uredila je v paviionu "Austria" poseben reklamni oddelek ter povabila vse deželne zveze, da pošljejo krajevne znamenitosti v slikah in knjigah. Tudi naša kranjska dežela je zastopana in je odposlala družba “Union" na,razstavo ravnokar tiskane prospekte kranjske dežele v francoskem jeziku, razne lepe reklamne karte iz Ljubljane. Družba “LTnion" izdala je tudi zelo krasen plakat v barvah s sliko “Ljubljana s kamniškimi planinami". Gotovo je hvalevredno, da se začne vendar enkrat delati za povzdigo tujcev v naši dežeti.
—-V Šenčurju pri Kranju so ustanovili mlekarsko zadrugo. Jako bi bilo želeti, da bi bila že kmalu rešena zade--va glede vodovoda, da bi vsaj imeli -dovblj pitne vode. Nekateri posestniki pa so žal še tako kratkovidni, da sc ■ še sedaj ne morejo sprijazniti z vodovodom. Treba bi bilo take ljudi še prav pošteno podučiti.
—Odločen nasprotnik abstinenčnemu gibanju. Delavec Anton Zupančič je ponudil posestniku Jakobu Dolencu steklenico žganja. Ker ga pa Do lene ni hotel piti, je Zupančič zgrabil za gnojne vile in pričel ž njimi obde-lavati Dolenca po glavi. Drugo jutro je prišel Zupančič zopet nazaj in vpil okrog hiše, da mora Dolenca napraviti "mrzlega". Suroveža so zaprli.
%
— Izpod Stožca. Pot iz Kranja skozi vas Kokrico ni za življenje nič manj nevarna, kot je bila svoje dni iz Jeruzalema v Jeriho. V nedeljo 29. jul. ponoči padel je razbojnikom v roke mladenič Andrej Orehar iz Zgornje Bele. V družbi dveh tovarišev se je vračal iz Kranja domov. Grede skozi vas pride jim naproti Markovcev, premeri vsakega od nog do glave, zagrabi imenovanega z eno roko za vrat, z drugo mu pa porine nož med rebra. Težko ranjenega so prepeljali domu. Vzrok je popivanje, ki ga podpirajo in negujejo ljudje brez vesti.—Tudi pod Zaplato so nekomu v prepiru trebuh preparali. Sreča, da čreva niso bila ranjena. Prepir je nastal baje vsled likofa.
—Promet na prograh južne železnice proti Trstu se je zadnje dni po otvoritvi nove železnice znatno zmanjšal. Vsak dan izostaja več vlakov.
—-Najdarino si prisvojil. Jera Jemc je dne 28. majnika t. 1. v veži Luznar-jeve gostilne v Dolenji vasi izgubila listnico, v kateri je bilo 112 K 60 vin. gotovine. To listnico je pobral Pavel Milanko. delavec v Koritnici, in si Jo pridržal, za kar je bil obsojen na dva meseca težke ječe.
—Pivo bi bila rada pila. Tovarniški delavec Peter Bozello je trkal na duri zaradi policijske ure zaprte gostilne F. Lajovica v Gradcu pri Litiji, ter zahteval 4 steklenice piva. Ko mu je domača hčerka rekla, da ne sme odpreti, je Bozello odšel, a se je kmalu vrnil, ter ponovil svojo zahtevo z pripombo, da če se mu ne odpre, bo šipe pobil. Kmalu nato je letelo kamenje v vežne duri ter v okna gostilniške sobe. Tega dejanja se je udeležil tudi Janez Merhant. tovarniški delavec. Bozetto bo sedel 3 mesece. Merhant pa dva meseca v težki ječi.
*
>
*
USTANOVLJENO LETA 1B9L
SAiCS£o
^	GLAVNA PISARNA:	" -
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
fi
TELEFON 3798 CORTLOiOT,
Podružnica s
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
I VSEH PAROBRQDNIH
ZASTOPNIK
DRUŽB.
v staro domo vi-
sto najceneje in najhitreje.
Vsakdo na) pazi rta hišno	10^5
Parobrodne listke
vir ni h c en ah.
■ po iz-
VSAK SLOVENEC	Simi, «ScD-se «ferue na me, ker New York
j« iivnprraqe saaest« sa naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na moje tdrfoa čtevJtk« 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, peMitSt« ane in se slovenski pogovorite. Z vel es poatovanjesn
FRANK SAK3ER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
*
Sprejemam hraailae knjižice in jik takoj
V rvezf se» s c. kr. poštna kranftaice na Dunaju.
L
fi
—Umrla je 30. jul. na Lavi pri Celju žeua našega vrlega veleposestnika Mi- : haela Škraber p. d. Farčnik, gospa Marija Škraber v starosti 33 let. Po grešali jo bodo posebno ubožci.
— Velikansko brento je napravil po naročilu neke hrvaške firme g. I. Štoger. sodar v Gradcu. Brenta ne drži nič manj kot 150.000 litrov.
—Umrl je v Mariboru občinski svetovalec in načelnik gostilniške zadruge gospod Franc Šosterič. Bil je slovenskega pokolenja, a se je v Mariboru ponemčil.
■ —Za fucanje je rabil denar hlapec France Brodnik iz Kompalj. ker ga ni imel. si je izumil, da se ga lahko prisluži, čeprav tatinskim potom. Zato je v noči na 23. majnika t. 1. v Stožicah Francetu in Jakobu Sitarju poruvat 3ooo zelnatih sajenk, kakih tisoč je pa pri tatvini pohodil. Pa tudi Jakobu Šemetit je vzel 1000 takih sajenk. Vse to je po domačih njivah posadila njegova gospodinja Marija Peršin s svojo hčerjo Marjeto. Brodnik bo za to sedel [4 dni. Marija Peršin 3 tedne in hči Marjeta 5 dni v zaporu.
—Umrl je dne 27. jul. splošno znani kantiner g. Jožef Šmuc, star 55 let. Vojaška godba je svirala na zadnji poti možu. ki je ves plamtel za vojaški stan. ki je vedel toliko lepega praviti o slavnih dejanjih naših kranjskjh fantov in ki je s svojim spominom imel jasen in točen pregled takorekoč nad vso avstrijsko armado ter je. ako si ga vprašal za tega ali onega, povedal. kar si želel kar iz spomina.
—Štajersko nemštvo v nevarnosti. Po nemških časnikih so zagnali rgo-zen krik. ker je okrajno sodišče v Rogatcu izdalo edikt o konkurzu trgovca Savski v Podplatu v slovenskem jeziku.
—Novice iz logaškega okraja. V ne-
—-Nesrečna ljubezen je spravila trgovskega komptoarista Kociperja iz Pragarskega, da je sklenil se vstreliti Pa varovale so ga višje moči. Ko je naprožil revolver proti sebi, ga je prijel krč,—in rešen je bil. Ljudje so ga našli sloneti ob nekem plotu. Po tem naključju je prišel do spoznanja, da je kljub nesrečni tjubezni življenje le boljše kot smrt. Sedaj sedi zopet v komptoarju.
— Državni poštni avtomobili na Krasu. Poštna uprava namerava vpeljati tudi na Krasu poštno avtomo-bilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom in Dutovljami, med Štanjelom. Komnom in Nabrežino ter med Štanjelom. Komnom, Kostanjevico in Biljami.
—Nesreča na novi železnici. Med postajami Rifenberk in Prvačina sta padla v petek 27. jul. z vlaka na novi železnici sprevodnika Peternel in Market. Prvi je bil takoj mrtev, drugi pa je smrtno-nevarno ranjen. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu odrezali levo nogo in eno roko.
—Vojaki na vajah. Iz Pulja poročajo. da je pri nekem maršu 3. bataljona 87.' pešpolka vsled strašne vročine zaostalo 70 vojakov težko bolnih.
deljo dne 15. jul. popoldne je padel '
posestnik Josip Jereb v Cestah pri !	-B«,a ,zasJtav* lia sod,scu ^ zadnJ’
Logatcu, z to metrov visoke črešnje, ! cas v,hrala d';akrat .,v Koz-»em v zna‘ in se tako poškodoval, da je kmalu na menJe- da b,!o n,ko^ar oprtega.
to umrl. previden s sv. zakramenti za
umirajoče.'—Prejšnjo nedeljo pa je v
Logatcu sunil konj s kopitom gostača . r	„ .	, .	poštar
Ivana Eržena, da je v 24. urah umrl. \ ,of
Zlomljena so mu bila baje pri tčm 3 rebra.—-V četrtek 19. jul. je udarila popoldne strela v kozolec posestnika J. Šusta (Stumerčana) z Vrha pri: Sv.
Treh kraljih, in ga užgala. Kozolec je do tal pogorel, z vozmi, senom in slamo vred. Škode je nad 3000 K. Imenovani je bil zavarovan.
—Umrl je v Podplatu občeznani g. Franc Kupnik. nadučitelj v pokoju.
in posestnik. Star je bil let.
74
—Hrvatsko šteje 2,500,000 prebivalcev in od teh je 900.000 nepismenih (analfabetov). Šolo obiskuje samo 35 odstot. vseh za šolo godnih otrok Uspehi šolskega pouka so tako neugodni, da se 2 tretjini vseh teh ne nauči ne pisati ne brati. Da se tej narodni nesreči pride v okom. so hrvat-ski vseučiliški dijaki ustanovili posebno društvo za poučevanje analfabetov (nepismenih ljudij). Učitelji tega društva potujejo kot misijonarji od vasi do vasi ter poučujejo narod v čitanju in pisanju.
—Domač atlet. V Tržiču se nahaja zdaj domač atlet t. j. Jožef Godno v. Po poklicu je mesar. Postave je srednje, a silno močan. Dne 1. avgusta se je boril z atletom cirkusa "International” in ga po osmih minutah do cela zmagal. Tudi v Monakovem, kjer je dobil več diplom, je odhajal vedno kot zmagalec iz rokobornega boja.
—Blazna ženska pod sv. Jakoba mostom. Pod sv. Jakoba mostom so 4. avg. opazili mimoidoči neko okrog 20 let staro žensko, ki je sedela na ste brih in pomakovala v vodo ruto. Ljudje so jo ogovarjali, a jim ni dala nobenega odgovora. Neki policijski stražnik si je sezul črevlje in šel v vodo. Ko ga je pa ženska zagledala je skočila v vodo. a so jo na obrežju prijeli in odvedli na magistrat. Navedenki se je zmešalo in pravi, da je Neža Levstikova iz Loškega Potoka.
—Prememba posesti. Sporoča se, da je kupil g. notar F. Stupica v Sv. Lenartu v Slov. gor. hišo Vinca Lor-beka. Tako je prešla spet nemška hiša v slovenske roke. In gospodom št. lenartskim nemškutarjem s polomljeno posojilnico prav nič ne pomaga: Sv. Lenart v Slovenskih goricah bode in mora biti tekom let slovenski trg!
—	Prvi češko-slovenski vseučiliški
tečaj za ljudskošolsko učiteljstvo nameravajo prirediti	nekateri	češki	vseučiliški profesorji	v	počitnicah	leta •
TO07 v Ljubljani.	j
v ■	• ...	\[	KOROŠKO
—	-Novice iz Mirne na Dolenjskem. \ \
V Volčjih njivah je pade! dne 24. lija posestnik Jožef Kovač s kozolca; —Velik požar v Podkloštru je upe-in si je zlomil desno^ roko za pestjo j peijj g hiš z gospodarskimi poslopji. Moral je iti v bolnišnico usmiljenih | živino so rešili. Rno dekle je zgo-bratov v Kandijo.—Tukajšnja nova rej0
šola je pod streho. Krita je z eterni-
tom. o katerem pravijo fabrikanti. da j —Gorje v Ziljski dolini. Z vesetjem bo za večno. Bomo videli, če prej ne 1 se morejo .gorjanski farani zdaj ozi-umrjerrfD. Delo je izvršila tvrdka Koru 1 rati v bodočnost, ker dobili so po iz Ljubljane.—V soboto. 28. julija t. 1. dolgih petih letih zopet dušnega pa-je peljal neki voznik kamen k vodi stirja v osebi gosp. Jos. Miklaviča. Ve-Mirni, katera se letos urejuje. Njemu j selo je vihrala narodna zastava na cer-pomagajoči delavec R. Meglič iz Pra-, kvenem stolpu ter opominjala Slo-protnice se mu vsede na voz. Med vo- vence, kar jih je še v fari, da naj se žnjo Meglič po neprevidnosti vtakne zbudijo iz spanja ter da naj nastopijo nogo v kolo, ki mu jo zlomi. Nesreč- v boj proti nemčurjem, ki se šopirijo neža so odpeljali v bolnico usmiljenih kakor netopirji v fari. Zatorej v boj bratov v Kandiji. Upati je, da bo slav- proti nemškim škrateljnom!
R. C. Bertnik.
<L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
KlU poseftoest: JUDGE. NEW CENTURY,
10 ces tov.	5 centov.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougkran & Schoenstedt
403 Cass Sia, eiafsir......JOLIET.
Vprašajte svojega mesarja za
¿dienere M Klobase
katere je «šobiti jari vseh mesarjih.
J. C. ADLER .& CO. nz Exchange St. JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St^ Jeliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA.
'(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam.m Hrvatom.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec -sladkih pijač v steklenicah: :	: : : Telefon 1343.
329 N. Bluff St.::—. :::::JOLIET, ILL.
Jacob Pleše
MESNICA.

"ßll M »rib Si® t S ,reet
JOLUÉT, ILLIN OIS
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Sinovska udanost do matere.
Morda nič tako močno ne vzbuja našega občudovanja kakor skrb in udanost sinovska do priletne matere, oslabljene vsled bolezni. Adolf J. Svoboda iz Tonya, Wis., jo poznal sinovsko dolžnost, je bil vzgled vsakemu mladeniču. Njegova mati je bo-lgvala več mesecev, in dasi se je trudil dobiti pomoči in olajšbe zanjo, je bil njen slučaj skrajno brezupen. Celo zdravniki so obupali nad njo, ko ji je zdravje hitro pojemalo. Dober prijatelj je priporočil Sevefov življenski balzam gdč. Ani Svoboda in n'en brat ga je takoj kupil. Pišeta nam, da je to izvrstno zdravilo gotovo polno čudodelne moči, ker je njiju onemogli materi takoj vrnilo moč in zdravje in v nekaj tednih je bila popolnoma o-zdravljena. Topla hvaležnost njenega ljubečega sina je bogata nagrada izdelovalcem izvrstnega zdravila. Cena 75c v vseh lekarnah ali.W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Velika zaloga. Nizke ctue.
...,104 Jefferson St., blizu mosta.
Posebna
razprodaja oblek
za moške in dečke ter obuval in klobukov.
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET. ILL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posojuje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Tajnopis.
Korporal: “Kaj pa pomenja to? Vaša ljuba je obesila gos pred okno s črnim trakom okrog njenega vratu."
Vojak: “O, to pomenja, da so gostje v hiši in da ne bo nič gosi -ostalo zame nocoj."
Obleke vredne $12.0© pr o	HO •••••••«»
dajamo sedaj  _______- -^O.UU *
Klobuke vredrse i« $4-50	1 JIH
prodajamo	i«.. 1,UU
Čevlje vr««ž*«* 4t2 i« «£250 prodajamo «e<iaj	to
Rttvitofako vse drugo blagi».
Pridite in oglejte si jo.
Pri nas dobite ‘TRADING STAMPS’
Win. Fisher,
Corner Subj- St, and Broadway.
JOLIET. ILL.

DOMAČE podjetje.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-EfAiupz nSafoAS jsuo>( a af
“TRIG I , A
zdravilno grenko vino in
‘Bjiii Jelačič grenčico*
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina.
Dobi, se
TriEla? Ctaical Wks.
568 YY. 18th St.. Chicago III. Zalogo imajo: ALOIS RECAER. 1223 St. Clair St.. Cleveland, O. in ANTON TINČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši siovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SimSKO-Al, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskam« telefona Chicazo hi Interstate: S09 Uredništva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poteg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SIovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	2.	sept. Nedelja	13. pobink.
	3-	“ Pondcljek	Labor Day.
	4-	“ Torek	Rozalija dev.
’-.	5-	Sreda	Lavrčnfcij.
	6.	“ Četrtek	Magnus.
J	7■	“ Petek	Regina.
i	8.	“ Sobota	Marijino, rgjst.
JALOV IZGOVOR IN ODGOVOR NANJ.
Da svoje brezversko'početje olepša vajo ali celo opravičujejo, sc malo-vestni, slabi katoličani dostikrat izgovarjajo: "Čemu vera in cerkev? Poznam mnoge katoličane, ki pridno pohajajo cerkev, pa niso za las boljši, nego drugi ljudje. Nekateri med njimi so ,še slabši.” No, dragi prijatelj, kaj pa hočeš s temi besedami pravzaprav povedati? Da ni krščanska vera nič vredna? O. kako naglo sklepaš, kakor bi bil nagel avtomobilist. Poslušaj me trcnotek in daj si dopovedati, da je tvoja trditev neresnična. Tu dokaz.
Tvoja trditev obsega tri nepravične zatožne točke zoper praktične ali dejanske kristijane. Najprej povečavaš posamno dejstvo; potem podajaš splošno tožbo iz posameznih prigodkov, in nazadnje mešaš napravljeno primero. Tako izrekaš enostransko sodbo o celi krščanski veri.
Ti trdiš, da katoliški kristijani niso boljši nego drugi ljudje, in hočeš to dokazati, rekoč; "Baš tu v našem mestu poznam nekatere žene, ki se delajo v cerkvi prav pobožne, a so strupene kot žolč in kisele kakor ocet ali fesih." Naj velja, a je li strupeni jezik teh postarnih žen edino svojstvo, ki si Je opazil na njih? Ali niso morda tudi delavne, ljubeznive proti bolnikom, nravstveno čiste in radodarne do ubogih? Teh stvarij, kakor je videti, nisi. Opazil, in tako Ti zadošča, obsojati te krščanske žene radi ene napake. Praviš: za nič niso. To pa ne sledi iz Tvoje obtožbe, ter je pretirano.
Drugič splošno sklepaš iz posamez-aega slučaja. “Katoličani niso boljši nego drugi ljudje. Poznam jih in vem, zakaj trdim to." Odgovor: Anglež je prišel nekoč v Boulogne. na Francosko. Veselilo ga je. videti Francijo. Sel je v hotel, čegar lastnik je bil vesel star mornar, ki je nosil m a le zlate uhane. Mornarjeva žena je imela rdeče lase in živahno čud. Ko je Anglež prebil dve uri v imenovanem hotelu je.pisal svojim prijateljem na Angleškem in slikal svoje prve vtise v tuji deželi: "Na Francoskem." je pisal "imajo-ženske rdeče lase in moški norijo uhane." Kakor vidiš, si je Anglež domišljeval splošno sodbo iz enega e-Jinega dejstva.
Fraueoz je prišel v mesto Bordeaux, da tamkaj prenoči. Iskal si a. stanovanja v bližini kolodvora. Tam je srečal zelo natrkanega moža, ki ga je hudo nadlegoval. Nevoljen je šel na kolodvor in čaka! prihodnjega vlaka. Po svojem povratku domov je pripovedoval j rijateijcm. da so moški v
Pordeau v	samt p’	; a lici. -	— Napačnost
take triit	ve vidiš,	ne li?	Ker sre ca vas
utkatere	katoliča »'	ie. ki	s< po zim a-
ujem pob	a v	vedenj	u zoprni, na-
tičvaš iv. e	f.lo r.* \	.-se in	plaviš: “Ka-
toličani n	e veljajo	vsi so	hinavci, sle-
parji, obrekovalci		itd.'*	Pri tem lie
gJedas na	tisočere	poštene katoličane,	
ki bi Te 1	.zpodbuj:	ali s sv	ojo ponižno-
stjo, dejansko ljubeznijo do bližnjega, ko bi se Ti šlo za to. ogledati se. za vzor pristne, temeljite kreposti.
I Tretjič' je tvoja primera enostranska in neohdržna. V posebnem slučaju si odkril pri kakem katoličanu precejšno napako in potem si poiskal neka-t o lica n a, ki nima te napake, samo da pokažeš, da je kdo lahko boljši človek
brez krščanstva. To se mi zdi tako, kakor bi primerjal kuharja, ki prismodi jed in gre v cerkev, ter hlapca, ki preonegavi svoj čas v krčmi, ter iz te okolnosti sklepal, da bi bil hlapec boljši kuhar, ker ne prismoja mesa. niti ne hodi v cerkev.
Sedaj Ti pa dokažem, da so dobri, pravi kristijani boljši ljudje nego drugi. Spremi me v ječo. "Zakaj se nahaja v ječi več moških nego žensk?" vprašam jetničarja. "Ker ženske rajši v cerkev hodijo nego moški." se glasi odgovor. Potem vprašujem jetnike po vrsti: "Ali te je verska vaja spravila v to ječo?" Vedno enak odgovor: “Ako bi se bil ravnal po ukih sv. vere, kot si jih spoznaval v mladosti, ali bi bil sedaj tukaj?” Isti odgovor.
Leta 1871. je prišel neki Renaud v Pariz, da se udeleži narodnega zborovanja. Najel si je sob za 150 frankov na mesec, ki jih je moral plačati vnaprej. Ko je hotel gospodar napisati pobotnico, je rekel Renaud: "Ne trudite se, mislim, da sva oba poštenjaka; nama zadošča, da je Bog priča najine pogodbe."—"O", je odgovoril gospodar smehljaje, "vidim, da verjamete na Boga".—"Ali Vi ne verjamete na Boga?" je vprašal Renaud.—“Oh. ne”, se je odrezal gospodar, "to sem že davno opustil."—"Če je tako." je rekel Renaud."’ potem mi blagovolite dati pobotnico za izplačani Vam denar."
ZAJEDAVI NARODI.
(Konec.)
Iz talmuda so se navajala mesta v dokaz, da so judje po svoji veri pooblaščeni. nejude ciganiti in slepariti. Pa talmuda niti ne rabimo ne, da spoznamo to.- Ako bi ga sploh rie bilo, zato ne bi bila judovska nravnost nič boljša. Stari zakon je zadostno ogledalo judovskega bistva. Kolikokrat je tam judom zoper tujce dovoljeno, kar jim je prepovedano vršiti zoper svoje rojake! Tudi starozakonska ljubezen do bližnjega se omejuje izrecno na judo med judi. Čez meje krvne in plemenske skupnosti ne sega pri semitih sposobnost sočutja. Proti vsakemu tujcu je njegova roka sovražna, ker misli jud, da ga tudi. vsakdo sovraži. Judje se nahajajo do: današnjega dne, v "sveti" vojni zoper nevernike, t. j. zoper vse nejude, katerih imetje jim jc' odkazhiio. Judovska pot čez zemljo je vojni pohod v prisvojitev iste. Ker je pa nestalniki nesposoben, sprejeti nazore stalnih'naseljencev, zato jih samo izsesava.-To so; dokazali A-rabci na Španskem in dokazujejo judje v vseh deželah, kjer so bili gostoljubno sprejeti. Jud je nestalni izsesa-vec narodov, -kakor beduin, ki posnema pašnike v puščavi, kakor punski trgovec in pomorski ropar, ki odza-jema mast morja in bregov. Organizacija izkoriščevalne vojne, ki jo judje nadaljujejo proti drugim narodom že tisočletja, je v naši dobi že daleč dospela. Njena modernizirana oblika ne sme varati. Verske združbe judovske so pretveza njih politične in družabne zveze ter drže vkup tudi same plemenske jucle ali reformne jude. Tako se je ‘"Albance Israelite" v Parizu večkrat vmešavala v orijentalno ali iztočno vprašanje, in ameriško judovstvo trudilo, predsednika Roosevelta zamotati v rusko politiko, vse pod pretvezo vere. Zaščita, ki ima baje veljati samo veri. pomenja jaospeševanje judovskega plemena v političnem in družabnem oziru. Judje so preši-ujeni z najživalmejšim rodoljubjein. seveda za judovski narod, in to rodo-Ijubje razodevajo s trdno složnostjo, po kateri stoje vsi za enega in eden za vse. Tu spominjamo samo na Drey-ftisovo afero, na ruska preganjanja ju-dov, ki so leta in leta vznemirjala svet, na velike denarne, pošiljatve na Rusko za preganjane jude in na družbe judovskih milijonarjev, ki so preganjane jude zastonj prevažali v Ameriko.
Potemtakem je kriva misel, da so judje smatrati sam<* za verski razkol; mnogo več so nego judovsko vero-izpovendanje, .namreč narod so v narodu. Jud nikdar ne opusti svojega naroda; nikdar ne postane Rus, Fran-čoz, Nemec, Anglež; jud ostane vedno član judovskega naroda, dasi si da podeliti državljansko pravico tega ali onega tujega naroda.
ZA POŠTNE HRANILNICE.
Kadar kaka banka bankrotira ali, kakor pravimo Slovenci, pride na boben. je to vselej nesreča z dalekosež-nimi posledicami; če je pa dotiena banka zavod, kamor so vlagali svoje krvavo zaslužene prihranke ubogi delavci in dninarji, je bankrot s svojimi posledki skrajno žalosten. Če ti prihranki morda’ tvojih živih dinj nenadno in brez vsakršnega svarila izginejo brez upa povrnitve, je strašna nesreča, kajti navadno predstavlja prihranjena svota trud celega življenja za tistega, ki si je moral takorekoč trgati od ust dolar za dolarjem, da si je prištedil večji ali manjši imetek za stare dni.
Taki prigodki, kot je bil nedavni polom Milwaukee Avenue-banke v Chicagi. ki je donesel izgubo in stisko tisočerim delavcem, je eden najboljših dokazov v prilog vladnim bankam. Tako računovodstvo menda še ni iz-•najdeno, ki bi prepredalo slučajne polome denarnih zavodov, in zato bo brez dvoma ljudstvo konečno zahtevalo kakršenžekoli vladni zavod, ki bodo vanj mogli delavci vlagati svoje prihranke š popolnim zagotovilom, da bodo vedno na razpolago in da ne bodo izgubljeni vsled. kacega bankrota.
In v tem smislu se je ljudstvo že začelo gibati. Iz Chicage"'se je te'dni poročalo, da so si tamošnji "tumarjr
stavili hvalevredno nalogo, začeti veliko agitacijo v prid poštnim hranilnicam. Načrt je videti dober in zanesljiv. Če se pridobe delavske organizacije za gromadno peticijo ali prošnjo, se bo dalo dovolj krepko pritiskati na. politične stranke, da sprejmejo med točke svojih platform tudi vprašanje o poštnih hranilnicah. Saj poskušalo se je že večkrat, uvesti poštne hranilnice, in če doslej brez poštne hranilnice, in če doslej brez uspeha, je bilo krivo temu predvsem to. da je gibanju nedostajalo potrebne krepke podpore. Tu se nikakor ne gre za nove, .drzne poskuse, nego za uvedbo naprave, ki se je v družili deželah že izkazala in se še neprestano izkazuje kot blagoslov za nižje delavske sloje.
Poštne hranilnice so, kratko rečeno, državne naprave, za kojih varnost jamči dotična vlada. Poštni uradi so tam zavezani, prejemati prihranke in izročati oblasti, določeni v oskrbo založenega denarja. Prištedke povra-čajo na željo spet poštni uradi in ta vzratna plačila jamči država. Velika Britanija je uvedla že leta 1817. poštne hranilnice, 1865 je sledila Belgija, 1875 Japonija. 1876 Italija, 1880 Nizozemsko in Rumunija, 1881 Francija, 1882 Avstrija, 1884 Švedija in 1885 državna poštna uprava in zavezni sovet resno poskušala, uvesti poštne hranilnice, a ovrgel jih je državni zbor ki ni hotel oškodovati mnogobrojnih krajevnih, šolskih in tovarniških hranilnic.
Pač se lahko po pravici trdi. da imajo Chicago in druga velika in tudi mnoga srednja mesta v tej deželi dokaj baflk, ki so vredne največjega zaupanja vsled svoje varnosti. Smola je pa, da neskončno mnogi neizkušeni ljudje teh bank ne morejo najti in svoje bridko prihranjene dolarčke zaupa-vajo dvomljivim zavodom. Stenslan-dova banka s svojimi 22,000 vložitelji nudi za to prepričevalen in obenem obžalovanja vreden dokaz.
Ker prejemajo poštne hranilnice samo male zneske, plačajo male obresti, ne bi trdne, močne zasebne banke trpele preveč škode po prvih. Za meščane pa. ki ne vedo, kam s svojimi malimi prištedki, za ljudi po deželi in manjših krajih bi se poštne hranilnice bVez dvoma izkazale kot velik blagoslov.
Ločiti se hočeta švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in njegova žena, rojena princezinja Connaught. Poročena sta šele eno leto.
Vulkani bruhajo. Na Savajskem otoku vulkani delujejo. Otok postaja vedno večji. Na površju, kjer ni bilo prej sploh sledu o vodi, je nastalo več novih studencev.
V samostan je šel vsled žalosti radi
različnih udarcev usode grof Juri Esterhazy, veleposestnik v Oslopu na Ogrskem.
Spremljevalec cesarja Maksa umrl
V Badenu pri Dunaju je umrl vpoko-jeni domobranski višji intendant Friderik See, star 69 let. Pokojnik je bil adjutant cesarja Maksa v Meksiki.
KAKO ŠIRIJO NEMCI KULTURO V AFRIKI.
Nečuveno škandalozne dogodke poročajo iz "nemških afriških naselbin. Kolikokrat kriči in vpije nemško časopisje o nasilnostih ruske birokracije ali-vlade uradnikov in o ruski korupciji ali podkupnosti. A Nemci nastopajo v Afriki tako kakor so delali svoj čas Turki po Slovenskem. Nemci, ki se vračajo iz naselbin, priobčujejo neverjetne grozovitosti o nemških četah v Afriki. Brez usmiljenja more nemški vojaki zamorke, če nočejo povedati. kje so skriti njihovi uporhi možje, Marengi. Pa odkrivajo se tudi nečuvene stvari o korupciji med nemškimi častniki v Afriki. Te dni so zaprli nemškega majorja Fischerja. Ovadila sta ga njegova žena in neki sorodnik, ker bi se žena rada rešila svojega čednega moža. Fischerja so zaprli, ker je goljufal, ponarejal listine in sprejemal darove. Majorju Fischerju so poveril upravo obleke za nemške afriške čete. Strokovnjakom ni bilo že dolgo časa všeč. ker je Fischer naročal in sprejemal sam obleko. Uve*lel je tudi razvado, da je hranila tvrdka Pippelskirch & Comp. sama vojaško obleko. S tvrdko je občeval Fischer jako intimno. Za izredne potrebščine so plačali po njegovem posredovanju višje.cene, kakor so bile dogovorjene. Fischer je bil vsak dan v tvornici in ko je postal major, so ga sprejeli s slavnostjo v tvornici, ki mu je dala tudi stalno na razpolago avtomobil. Z načelnikom tvrdke pl. Tippelskirch še je tikal. Tippelskirch je posodil majorju Fischerju tekom let do 100,000 mark. S tvrdko je imel major Fischer službeno veliko opraviti, ker se je šlo za sestavo nabavnih pogodb. Najbrže se bo moral tudi Tippelskirch zagovarjati pred sodiščem, ker je podkupoval. Tvrdka Tippelskirch je sklenila prvo pogodbo z naselniškim oddelkom leta 1896. Kupčija je šla jako dobro, in solastnik tvrdke je bil tudi general Podbielski. ki je, ko je postal minister, prenesel delnice na svojo ženo. Tvrdka je zahtevala leta 1903, naj se ji podaljša monopol za nabavo obleke kolonialnim četam do leta 1911. Kolonialni oddelek je pa obljubil vrhutega tvrdki še, da če se tudi Vzame uprava kolonij vojnemu ali mornariškemu mi-nisterstvu, da tvrdka obdrži'svoj ihOt nopol. V nemškem državnem zboru so predlagali marca meseca, naj razveljavijo pogodbe s tvrdko. V debati so dokazali, da zasluži tvrdka 30 do 40 odstotkov več. kakor zaslužijo običajno trgovci, na leto čez normalni dobiček dva milijona mark. A strožje kontrole niso izvedli, ker je zahtevala tvrdka dva in pol milijona odškodnine, če razveljavijo takoj pogodbo.
Javna zahvala.
Cenjeni Dr. E. C. Collins M. I. New York. Naznanjam Vam, da so Vaša zdravila dobro delovala na mojo bolezen, ker sedaj sem popolnoma zdrav in se dobro počutim, za kar se Vam iskreno zahvaljujem.
Vzrok, da Vam nisem mogel odpisati. je bil, ker sem šel delati v en samoten kraj in sem bil preveč oddaljen od pošte.
Vas pozdravljam in se Vam še enkrat zahvaljujem za Vaša dobra zdravila.
Frank Zaverl, Box 24, Rhone, Pa.
Nad sto otrok je umorila neka žena
v Cobvju v južni Afriki. Izdal jo je zadnji umor. V nekem tolmunu so našli nad 50 otročjih okostnic. Sama pravi, da je še polno žen, ki isto počenjajo.
Samomor zdravnika zaradi bede. V
Frankobrodu se je zastrupil praktični zdravnik dr. Herzberg. ker je vsled pomanjkanja prakse trpel lakoto.
Bankovcev za 48,000 kron je vrgel
skozi okno v Budapešti neki umoboini zasebnik. Bankovce je pobral operni pevec Molitori ter jih vrnil ženi urno-bolnega.
Katalog zvezd. Astronomsko društvo v Jeni izdaja katalog, v katerem bodo popisane vse zvezde, ki se jih more videti s prostim očesom. V ka talogu bo popisano 180,000 zvezd. Stroški tiska tega kataloga znašajo
75.000	mark-
Ruski policijski stroški so znašali
leta 1905 27,728,000 rubljev. V teko čem letu so že potrošili za vzdrževanje policije 48,908.000 rubljev in še po leg tega iz nekega neznanega vira 3,-431,075 rubljev. Revolucije so drage
V sestro svoje zaročenke se je za
ljubil stavbni risar Firaly iz Vel. Va raždina na Ogrskem. Radi žalosti nad tem je spila njegova zaročenka vitri jol, in ko je njena sestra to izvedela se je zastrupila s fosforjem. Obe se stri ste v bolnišnico umrli. Firaly je izginil.
Pisalni stroj za slepce. V šoli Braille v Gradcu se poslužujejo zdaj slep ci zelo umestnega pisalnega stroja, ki ga je zanje izumil M. Ernst Vankhan Ta stroj omogočuje čitanje in pisanje pri slepcih s tem, da imajo dvojne črke. Ene reliefske, a ene navadne. Prve so za slepce, ki jih otipljejo, a druge za navadne ljudi, ki vidijo.
Še en narod v Avstriji. Nov narod
se je oglasil na Tirolskem. Pri zboro vanju za volilno reformo je predložil poslanec Erler, da se da Ladinom po seben mandat. Ti Ladini žive v dolini Dolomitov, imajo svoj jezik in svoje šege. Niso ne Nemci, ne Italijani in štejejo skupaj 22.000 duš.
Zakaj so Parižanke lepe? Opisovaje
lepoto in svežost pariških žensk, pra vi neki berolinski list, da so one zato tako lepe, ker pred vsem malo jedo, in sicer zelo malo mesne hrane. Parižanke se hranijo, piše list dalje, večinoma z mlekom in rastlinsko hrano a veči del dneva bivajo v drevesni senci na čistem zraku. Zato so vedno elastične, sveže in mladostne, a lahka hrana ne dopušča, da bi debelele in izgubljale obliko in dražestnost.
Bele rokavice. Zadnjič so imeli v
švedski prestolnici nenavadni dogodek da ves dan ni prišel nihče k sodišču ter sta vsled tega praznovala sodnik in državni pravnik. Po nekem starem o bičaj ti je za ta dogodek moral erar kupiti državnemu pravdniku bele ro kavice. In ves sodni dvor je prisosto val slavnostni izročitvi.
Komičen slučaj pred poroto v Mi
lanu. Porotna sodnija v Milanu je sodila nekega Danijelo Magnija ter ga radi pomanjkanja dokazov oprostila obtožen je bil umora. Magni pa ni sedel na zatožni klopi, ker ga je policija zaman iskala celo leto. Torej se je vršila razprava brez obtoženca. Toda ko je bila razglašena oprostilna razsodba, je zaklical nekdo med poslušalci: Hvala lepa, hvala! Ta je bil Magni. ki je lepo mirno med občinstvom prisostvoval razpravi.
Prvi hrvatski vsesokolski shod in
Čehi. Na to veliko slavnost pošljejo Čehi 1000 "Sokolov”. Ker jim je južna železnica delala sitnosti zaradi posebnega vlaka, peljejo se prek Budim-Pešte v Zagreb. Nazaj grede se vstavijo v Pesti ter se aktivno udeleže javne telovadbe katero napravi buda-peštanski “Sokol” v proslavo svoje desetletnice. Čehi pojdejo iz Zagreba najprej na Reko. v Dalmacijo in na Črno goro, kjer bode na Cetinju javna telovadba. Čehom se pridružijo na tem izletu tudi Hrvatje, Srbi in Slovenci. Izlet v Dalmacijo in Črno goro pa še ni csigltran. ker je vsled manevrov avstrijske vojne mornarice težko dobiti ladjo za to pot.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr, RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 -O. let.
. I , V vseh lekarnah, 25 vl^in 50 centov, ali pa pri r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
TEŽAK BROS.
Pogrebnika
Vsakovrstni vozovi in pogrebne kočije vedno na razpolago.
J. A. Težak, licenciran balzamar. Chi. Phone 250. N. W. 557.
611 N. Chicago St., Turner Hall Bldg. Joliet, 111. Podnevi in ponoči.
Velika (fcodajalna krasnega blaga.
Zlati ženitovanjske prstani.
Raznih vrst in velikosti.
Nobenega napada več.
1126 Desmoines St., Keokuk, la.
Sedaj sem star 25 let, trpel sem uže dolgo vsled krčev; moji starši so potrošili malo premoženje, da bi mi pomagali po zdravnikih, a vse je bilo zaman, dokler nisem začel uživati pastor Koenigovega krepila za živce, potem sem imel v prvih 3 mesecih samo še tri napade, izza 5 mesecev nobenega več; smatram za svojo dolžnost, naznaniti to vsem bolnikom in sem pripravljen sporočiti več; zahvalnih besed za čudoviti učinek krepila za živce .mi nedostaje. v *	Isadore Haubert.
T A CT AN I P°51jerao dragoceno knjigo vsa-1 UllJ kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja
KOENIG MEDICINE CO.,
Chicago, 111.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafirau, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego |30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vam lepo verižico in uro ua naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokrovom.
M- Rech & Co-, Jewel'rs, Dept. 282, Chicago, lil.
Meegan & Eder,
K0SITRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
131 S. Blttff St., JOLIET, ILL.
N. IV. Phone 700.
GLUH ZOPET SLIŠ
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej sijmo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje
Bar Goods,
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	________
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111. Štedljivost.
Tina: “Le mi povej", zakaj se sama mučiš s kuhanjem?”
Tona: “Da bi kaj prištedila ža obleke. Od tistega časa, kar sama kuham, sne moj mož za polovico manj.”
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni.
Vse blago je jamčeno.
R0BT P. KEEP
ZLATAR, 207 N. Chicago St.
JOLIET
Pozor Slovani!
Pridite na	%
veliko razprodajo
raznih
oMekza moške, ieilie?, klokukor srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni.
Prodajam tudi šifkarte za vse linije. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča
FRANK JURIČIČ,
9*° N. Chicago St.JOLIET, ILL.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
H
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c ga!., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Prvi Slovensko - hrvaški
“DOM
99
v Rockdale, XII.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke.
Rojaki dobrodošli.
Piškur & Pikolj,
Chicago Phone4653.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
MMNMMMNNMNNMMa
MAUSAR BROS.. 1
200 Jackson St.,	v
na voglu Ottawa,	J
JOLIET, ILL...	O
...SLOVENSKA GOSTILNA... J
V zvezi je tudi zelo prostorno % prenočišče, katero zlasti ♦ priporočamo na novo	Y
došlim rojakom	5
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e
Slovencem in Hrvatom t
v Jolietu in po vseh Združenih j državah naznajam, da "mam lote ♦ naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdaiu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefotiično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
IGt. ČESNIK,
R. D. 5. Phone 183 R N. W. 5 C. F.. ASTRAM, lastnik. t ▼▼▼▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky!
S	• * <S)
K. S. K.
JEDN0TÀ
52 ♦0*0>*0*C>*0*	Ó
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1098.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:................Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Giavni tajnik:...................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.............Rev. John Plevnik, 620—ioth St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Iyec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, lit.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mi?h.	f, jj
Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111.
!"	FINANČNI ODBOR:	1
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR:
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111 PRIZIVNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
4	Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 10179 Jožef Barič, roj 1888. 10180 Franc Babič, roj 1877, spr. 30. avg. 1906.	Dr. št. 334 članov.
K društvu sv. Jožefa 12. Forest City., Pa.. toi8t f‘'ranc Susman. roj 1886, 10182 Franc Kožemel, roj 1877, 10183 Franc Kamin, roj 1871. 10184 Janez Onušič. roj 1871. spr. 30 avg. 1906.	Dr. št. 199 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10185 Franc Škrl, roj 1881, 10186 Leopold Žužek, roj 1873, 10187 Franc Jarc. roj 1873. spr. 30. avg. 1906.
Dr. št. 185 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Tromvood, Midi.. 10188 Tomaž Morduš, roj *1868, 10189 Peter Štaudohar, roj 1864. spr. 30. avg. 1906. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Vida 35, Cleveland, Ohio, 10190 Matija Hrastar, roj 1881, 10191 Janez Knafelj, roj 1874, spr. 30. avg. 1906.	Dr. št. 403 člane.
K društvu sv, Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 10192 Alojzij Mlakar, roj 1880, 10193 Janez Žitnik, roj 1877, spr. 30. avg. 1906.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10194 Simon Baštak, roj 1867, spr.
30. avg. 1906.	Dr. št. 79 članom
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 10195 Anton Kambič, roj. 1887, 10196 Nikolaj Marohnič, roj 1865, spr. 30. avg. 1906.
Dr. št. 19 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 10197 Rev. Jožef Lavrič, roj 1872, spr. 30. avg. I906.o	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 10198 Nikolaj Govednik. roj 1866.
spr. 30. avg, 1906.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 10199 Jožef Škraba, roj-1887, spr.
30, avg. 1906.	.	■	Dr. št. 93 članov.
K društvu sv-. Jurija 73. Toluca, 111., 10200 Franc Moran, roj 1875, spr. 30. avg.
1906.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10201 Janez Žerko, roj 1887, spr.
30. avg. 1906.	Dr. št. 58 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84. Trimountain, Midi.. 10202 Peter Stefa-nič, roj 1887. 10203 Anton Pintar, roj 1881, spr. 30. avg. 1906.
Dr. št. 88 članov.
K društvu sv'. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 10204 Janez Mlinac, roj 1875, 10205 Janez Glavan, roj 1867, spr. 30. avg. 1906.	Dr. št. 23 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu Marije Sedem Žalosti 84. Trimountain, Mich., 237 Janez Žugel, 20. avg. 1906.	I. dr. št. 246 članov.
II. dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Jožefa 58. Haser, Pa., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9528 Janez Červafh 27. avg. 1906.	I. dr. št. 103 člane.
II. dr. št. 182 članov.
Od društva sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., k društvu sv. Antona Pad. 72, Ely. Minn., 8936 Ferdinand Skube, 13. avg. 1906. I. dr. št. 46 članov.
II. dr. št. 92 članov.
SUSPENDO VANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Jožefa 2. Joliet. 111,. 8855 Anton Zaletel, 29. avg. 1906.
Dr. št. 247 članov.
K društvu sv. Jožefa 41. Pittsburg, Pa.. 4846 Jernej Habjan. 22. avg. 1906.
Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7758 Anton Medved, 23. avg.
1906.	Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Jožefa 56. Leadville, Colo., 9453 Anton Kralič. 14. avg. 1906.
Dr. -št. 119 članov.
SUSPENDO V ANI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111.. 7409 Jožef Peterlin, 6812 Anton Liker, 6813 Jožef Liker, 28. avg. 1906.	Dr. št. 244 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, Ul., 5016 Emil Toffant, 8982 Franc Poje, 20. avg. 1906.	Dr. št. 96 članov.
Od društva Jezus Dober Pastir 32, Enumclaw. Wash.. 4446 Janez Bervar, 4448 Jakob Lazar, 6499 Franc'Kunstelj, 24. avg. 1906. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsbur, Pa.. 7988 Karol Knafelc, 7991 Martin Šiška, 22. avg. 1906.	Dr. št. 105 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, II., 4580 Franc Mlakar, 9651 Franc Jankovič, 25. avg. 1906.	Dr. št. 163 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan. III.. 7533 Franc Keržič, 21. avg. 1906.
Dr. št. 241 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn. N. Y., 9677 Jernej Habjatf. 8201 Franc Cufer, 24. avg. 1906.	’	Dr. št. 96 članov.
Od društva Vit sv. Mihaela 6r, Youngstown, O.. 7260 Franc Gracki, 7655 Lovrenc Karas, 27. avg. 1906.	Dr. št. 50 članov.
Od društva sv. Jožefa 76. La Salle, lil., 7553 Alojzija Zupančič, 20. avg. 1906.
Dr. št. (6 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7384 Jožef Štepic, 21. avg. 1906.	Dr. št. 67 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Barbare 40. Hibbing. Minn., 5282 Anton Gril, 23. avg. 1906.
Dr. št. 128 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa., 8237 Franc Pirc, 9173 Alojzij Turk, 2860 Janez Pirc. 22. avg. 1906.	Dr. št. 102 člana.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet. 111.. 2827 Ivana Zagoda. roj 1877, spr. 30. avg.
1906.	Dr. št. 102 članici.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City. Pa., 2828 Marija Sever, roj 1887, spr.
30. avg. 1906.	Dr. št. 93 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 2829 Rozalija Peternel, roj 1882, 2830 Uršula Malovašič, roj 1884, spr. 30. avg. 1906.	Dr. št. 10 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80. So. Chicago, 111., 2831 Katarina Kolenc, roj 1887, 2832 Ivana Tomenovič, roj 1864. spr. 30. avg. '06. Dr. št. 27 članic IZLOČENE ČLANICE:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa.. 1952 Marija Pirc. 22. avg. [906.
Dr. št. [7 članic.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
2927 Anton Adamič, star 33 let. član društva sv. Jožefa 16, Virginia. Minn., umrl 27. aprila 1906. Vzrok smrti: pljučnica sledeča odrezanju obeh nog. Pristopil k Jednoti 24. junija 1901. Zavarovan za $1000.
6304 Jurij Černič, star 24 let, član društva sv. Petra 30, Calumet. Mich., umrl 8. junija 1906. Vzrok smrti: telesne poškodbe zadobljene v rudniku. Pristopil k Jednoti 23. novembra 1903. Zavarovan za $500.
847 Franc Medved, star 48 let, član društva sv: Jožefa 12. Forest City, Pa., umrl 30. junija 1906. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Pristopil k Jednoti 17. avg. 1896. Zavarovan za $tooo.
6726 Martin Verviščar, star 42 let, član društva Sv. Jožefa 69, Great Falls. Mont., umrl 16. julija 1906. Vzrok smrti: vnetje in zagatenje črev. Pristopil k Jednoti 21. maja 1904. Zavarovan za $1000..
6956 Janez Purkat star 26 let, član društva sv. Vida 25-, Cleveland, O.Í umrl
24.	julija 1906. Vzrok smrti: jetika. Pristopil k Jednoti 19. julija 1904. Zavarovan za $1000.
656 Matevž Štenta, star \ 45 let. član. društva sv. Jožefa 7. Pueblo. Colo., umrl 35. julija 1906. Vzrok smrti: vnetje jeter. Pristopi! k Jednoti 2. aprila 1894. Zavarovan za $i$oo.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J., Golobitsh Bldg.. Joliet, 111.
Chicago, 111., 27. .avg. — Članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. naznanjam, da se odpovem službi I. tajnika. Dne 2. septembra prevzame moje mesto ITank Banich, ki živi na 661 W. 22nd St., Chicago, 111.
Naznanjam tudi, da ima imenovano društvo sedaj v svoji blagajni čistega kapitala S2.t29.63.
S pozdravom
Louis Duller, tajnik.
Waukegan, Ilk, 26. avg,—Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. je imelo dne 19. t. m. svojo redno sejo in obenem tudi volitev delegatov ali zastopnikov za na IX. glavno zborovanje, katero se prične z dnem 1. oktobra t. 1. tukaj. Izvoljeni so bili: Franc Opeka, Franc Barle in Franc Petkovšek.
Srčen pozdrav vsem članom in članicam naše K. S. K. J., tebi, vrli list, pa,obilo uspeha.
Franc Barle tajnik.
Virginia, Minn., 22. avg.-—Društvo sv. Jožefa št. 16. K. S. K. J. bo imelo dne 2. septembra glavno sejo in volitev novih odbornikov ter delegata za IX. glavno zborovanje K. S. K. J. Xaprošeni so vsi društveniki. da se u-deleže seje.
Pozdrav! Jure Shalz, tajnik.
Leadville, Colo., 21. avg.—Društvo sv. Jožefa št. 56. K. S. K. J. je imelo dne 19. t. m. ob pol 9. uri zutraj svojo najeto sv. mašo za društvenike. Društvo se je v obilnem številu udele-
žilo iste v svoji lični društveni obleki. Imelo je svojo petletnico, kar se je društvo ustanovilo in k naši slavni K. S. K. Jednoti pristopilo, in sv. mašo v zahvalo vsemočnemu Bogu, ker dva uda smo izgubili iz svoje srede, da sta zaspala v Gospodu, in za lepi napredek društva. Društvo je sklenilo dne 14. t. m., da gosp. tajnik Anton Korošec igra in vodi petje pri isti sv. maši, za kar mu topla zahvala, ker izkazal se je res kot vešči vodja. Pelo se je lepo odmevno v slovenskem jeziku v hvalno zadovoljnost občinstvu. V pevskem pomočnem zboru so bili sledeči: G. Anton Anžiček, gdč. Agnes Levstek, gospa Ivana Sadar, gospa Angela Korošec in gospa Terezija Stibernik. Celi odbor se jim toplo zahvaljuje za udeležitev te slavnosti ob petletnici društva sv. Jožefa, poplača naj jim naš društveni patron v obilni meri! Po dokončani sv. daritvi društveni smo šli vsi v društvene prostore. G. preds. Filip Starc imel je govor za pomen današnjega dne in za napredek društva in slavne K. S. K.
J.	ter se je srčno zahvalil društveni-kom za udeležitev te slavnosti. Ob koncu so društveniki vzkliknili: “Živi Bog društvo in našo zavetno Jednoto še mnoga leta!" Društveniki imeli so mal zajutrek. da so se nekoliko razveselili. in zapeli so nekaj narodnih pesmi. Prav krasno je bilo videti na ulici naše društvo. Vse je bilo polno gledalcev. Le tako naprej, v slogi je moč! Pristopajte k društvom in k naši slavni Jednoti, da preskrbite svoje potomce, da jih ne pustite v težavi in revščini, ker žalostno je videti beračiti po hišah za mladega moža, ki ga Bog pokliče k sebi, ne zapušča nič, le skupino nedorastlih otrok in soprogo, akoravno ima vsak lepo priliko preskrbeti za sebe in za svojo družino ali sorodnike.
Iskreni pozdrav vsem bratom naše Jednote!	Odbor.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni - zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z naj večjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vetlo kam naj gredo, da ozdrav-e. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
_ Eavod *e 'najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vL Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte miti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, prodno se obračale do kakega druzega zdrav-
New York, 23. avg—Tajništvo pro-slule, po- Francesco Zottiju in njegovih pisarjih ustanovljene “parobrodne družbe" Frank Zotti Steamship Co., katera je imela stari parnik Mr. Lewis Luckenbačha,'-imenoma Brooklyn kateri je v Custom House vknjižen na Zottijevo ime, nam je v priporočenem pismu priposlalo oficijelno naznanilo, da Frank Zotti Steamship Co. več ne obstoji, da pa Brooklyn vozi sedaj za American Navigation Co., katera je zavzela sedaj mesto prvoinie-novane.
Nadalje nam imenovano tajništvo tudi uradoma naznanja, da imenovana družba ni—hrvatska in tudi ne italijanska.
K temu nimamo mnogo pripomniti, kajti naznanilo je dovolj jasno. Čuditi se moramo le, da je hrvatski dnevnik “Narodni list" vedno in vedno pisaril in natolceval, da je imenovano "parobrodarsko družtvo sasma hrvat-sko poduzeče, u kog su uložili naši (hrvatski) zemljaci na hiljade nova-ca.” Vse ono. kar je torej “Narodni list" o tem pisaril, je bilo neresnično, kajti sedaj bivša Frank Zotti Steamship Co. sama uradoma naznanja, da ni nikdar bila hrvatska.	G. N.
Pueblo, Colo., 25. avg.—Rev. Ciril Zupan O. S. B. se je vrnil iz svojega obiska v Minnesoti. Pravi, da se je v lepi, kmetijski državi tekom 12 let mnogo spremenilo in sicer vse na boljše stanje. Slovenci na kmetijah v Brockway (pri sv. Štefanu) in v Krain Tovvnu so sc jako opomogli, postali so imoviti posestniki. Njih blagostanje se pa ne kaže le v povabilnih in prostornih pohištvah, ampak tudi krasne šole in še krasnejše cerkve kažejo da je milim Slovencem močno pri srcu izobraženost mladine in kraljestvo božje. Naj bi se naši rojaki prijeli kmetijstva v vsakem oziru bi si izboljšali življenje.
—Pred par tedni so pokopali tukaj ogerskega Slovenca iz Somboljske škofije od Belotinca. Pavel Balašič se je bil ponesrečil v Primero in ker si ni dal odrezati polomljene noge se mu je zastrupila kri tako da previden s sv. zakramenti je v Gospodu zaspal 8. avg. V domovini zapušča ženo in čvetero otrok.
—V naši slovenski šoli se vse pre-novlja in pripravlja za mnogoštevilno mladež. Novi prostor, šesta soba je jako prilično urejena za najmlajše šo-larčke in ker je teh največ, je soba mnogo prostornejša od drugih.
C. N.
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časni
Zastrupi jen je krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse ¡bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ia damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Peta A n.	2 nadstropje.	Pltts&ara, Pa.
—A. S., glasilo slavne K. S. K. Jednote. stane na leto samo $i. Čitaj in se čudi—pa naroči se tudi!
MUHA IN DRUGE ŽUŽELKE ŠIRIJO BOLEZEN.
Da preprečimo nalezljive bolezni, moramo vedeti, kako se razširjajo, in čim natančneje in popolneje to vemo, tem uspešneje bomo preprečali kuge. Mikrobi ali bakterije povzročajo bolezni. Mikrob se prime navzetljive o-sebe in zasadi nove kali nalezljivosti. Ta prenosba nalezljivega mikroba u-tegne biti neposredna ali posredna. Posredno prenosbo zakrivljajo zrak, voda. mleko in druge tvarine; celo zdrava bitja, ki pridejo v dotiko z boleznijo, jo širijo od hiše do hiše; tako tudi živali, razne žuželke in . muha. Mušji pik je neposredno vcepljenje bolezni v kri ter takisto vzrok za,-strupljenja krvi. Muha je človeku največja sovražnica, najopasnejša v prenašanje nalezljivih boleznij in v za-strupljenje krvi. Žuželke prenašajo kugo ali bolezen, če pridejo v dotiko z okuženo tvarino, ki se oprijemlje njih dlake ali jo pogoltnejo in potem zapuste žive organizme v svojih odpadkih, Kuga se prenaša neposredno ali pa ostavlja na živežu. V slučaju neposredne okužbe, lahko pride žuželka samo v dotiko ž izpostavljenim površjem—rano-—ali pa piči in tako okuži. To je navadna pot prenašanja bolezni. Muha v bolnišnici lahko prenese kal vročinske bolezni v kozarec mleka na mizi.
(Konec prih.)
Osveta z medvedi.
Pariz. 26. avg.—Tu se je producirala z dvema medvedoma Bošnjakinja Mara Jovanovič, a policaji so jo odvedli na magistrat. Mara se je tam tako razjezila, da je odvezala oba medveda. pred katerima so navzoči policijski uradniki komaj ušli skozi okna.
Lakota na Japonskem.
Rim. 26. avg.—Škof Berlicz v Hoko-datu je izdal oklic za pomoč prebivalstvu, ki trpi lakoto. Čez 709,000 ljudi na Japonskem trpi skrajno la-
koto, umirajo gladu, jedo travo in korenine. Misijonarji store vse, da bi jim pomagali.
Spomenik Lamartinu.
Pariz, 25. avg.—Tukaj se je osnoval odbor, ki postavi spomenik francoskemu katoliškemu pesniku Lamartinu. Takoj prve dni so nabrali 20.000 frankov.
Velika hitrost.
X'eka družba namerava zgraditi e-lektrično železnico iz Chicage v New York in obljublja, da bodo njeni vlaki vozili med tema mestoma polovico časa, kakor vozijo sedaj potniški vlaki. To je značilno znamenje sedanjega časa; vsakdo skuša hiteti, leteti, da doseže svoj cilj, ne da bi pomislil, da je za tako blazno dirko predvsem potreb na moč in vztrajnost in da je treba tudi najboljši stroj tupatam mazati. Tu ponujamo blago, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki ohrani in poveča življensko moč s tern, da deluje na prebavila in čisti kri. Bledi in bolehni ljudje, brez slasti, odločnosti in častihlepja, slabi in obupani, shujšani, zabasani, nervozni in nesposobni za delo, naj bi uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Pomagalo jim bode, tudi v zastaranih boleznih. Za želodec ni boljšega zdravila na svetu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, lil.
Za pogreb
Pavla Sterk. umrlega dne 27. t. m v Jolietu. so darovali: Po $1.00, Josip Klepec in Jakob Pleše; po 50c, John Prus, Ant. Terdich, J. & A. Pasdertz, John Grahek, Frank & Math Benedik, Jos. Seneker. Frank Kezerle, J. Fran-čiškovič. Jos. Bahorich. J. Stefanič; po 25c. Jos. Gersich, Mat Rogina, Mat Delost, Jos. Wolf. J. Senica, Peter Čelesnik. Fr. Muhič, John Papež, Anton Kirinčič, Albert Kompare, Dl. Ja-kopraj. J. Vidmar. Ant. Grahek, Pavel Matuševec. L. Mavrich. L. Mauser, J. Mauser.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!

nika.


Ako se me morete -©glasiti osebno pt*i nas, pišite nam pismo. Mi i tudi lahko jsismez*© ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem ziku, pristavite tudi, .kako dolgo ste kolni in koliko ste stari ter naslovite i
Berlin Medical Institute,
703 Petin Avenue
Pittsburg, Pa.
ifsifiai o tja rauta
TA PROSTOR JE 09L0ČEN ZA OGLAS G. B. ZEMANA,
18th Street, Chicago, 11).
Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo uro v popravo kakemu agenta, ker vam ura lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju in potem vas bi stalo preveč.
Če imate uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri ®as si Dnhranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela pa naj nižjih cenah, naše dol) vam jamčimo.
Jt3F”Popravoica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
AMERIKAH SKI SLOVENEC, SAMO $1.00 ZA CELO LETO.
JOLtET, ILL.
—Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $i. reci: en dolar.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY BTS
OBA TEL. 25.

Veliko razburjenje je vladalo v mestu Gigoril. Glas o koleri se je razširit po bliskovo po -vseli glavnih in tudi zakotnih ulicah ljudstvo je letalo po trgu kakor brez glave. Fijakarska kljuseta so nervozno privzdigovala ušesa, kakor bi slutila bližajočo se nesrečo. V mestnem vrtu so se pogovarjali razni ljudje o koleri, med njimi tildi čuvaj Pepi. kateri je vedel posebno1 veliko povedati o tej čudni bolezni.
"Kolera", dejal je, "tamtarata. to vam je pravi hudir. Človek postane kar suh in posebno grlo; seveda je to ena iiajhujših bolezni, kar si jih more človek misliti. Veste, jaz sem jo že večkrat imel, posebno ko sem bil pri “zibenundfircgarjih"; takrat me je davila in davila, in vse grlo s'e mi je bilo izsušilo "
Vsi so se čudili taki učenosti. Celo slušatelji mestne visokošole so občudovali globoko in temeljito znanje njegovo.. Filizof Kokodajs; ki je študiral že dvajset semestrov, je celo dejal. da se da ta razlaga primerjati z razlagami cerkvenih očetov in sedmih grških modrijanov.
Tudi po gostilnah ni bilo boljše. Povsod razburjenost! Poglejmo v gostilno gospoda Petelinčka. Tam v kosu sede štirje visokošolci: vsi so preplašeni. kajti medicinci so in sedaj jih čaka naloga reševati ubogo človeštvo iz roke krute smrti.
“Hm. prav hudirjeva bode; profesor Kefo že ves teden nekaj godrnja o bacilih in bakterijah, jaz sc kar bojim", pravi dijak Kislica, "da se tega vraga ne «alezem kje. Pijem sicer trikrat več kot prej. a vendar človek ni brez skr-
“Ej. gospa Kokoška", pravijo gospej Petelinčkovi, “menda ga ne bodemo dolgo tako-le smukali. Smrt nas bode pobrala, smrt. in toliko vinca bode še ostalo! Brrr____“
isti dan je zvedel tudi .mestni sluga Hehač o grozni nesreči, ki je pretila mestu. Napotil se je proti večeru k županu Mezetu, ki je takrat slavno vbadal mesto Cigora. kakor še nikdo pred. in nikdo po Kristusu.
“Dober večer jim Rog daj. gospod župan", dejal je. ko je vstopil. “Nekaj važnega imam za nje, gospod župan,
in pokorilo naznanjam, da pride v kratkem kolera v naše mesto in pomori vse prebivalce, rogato živino in konje."
"Kaaaf?" zategnil je župan Meze.
"Je tako. Celo mesto govori o koleri, jaz sem zvedel to še-le danes zjutraj, pa sem si mislil, čemu boš hodil zjutraj h gospodu županu, ko imajo druge opravke; raje pojdi lepo zvečer.”
“Sedaj je dobro. Le pojdi nazaj; jutri pridi zgodaj k meni. da ti dam naročila-—"
Gospod Meze je. ostal sam. "Hm. hm, kolena! Huda bolezen—iz česa že nastaja?’— —A, iz gnilega in nezrelega sadja—pa tudi od drugod lahko pride—a pa ne. če to uničimo, smo dobri— —tako—ne nekaj drugače — da pač tako je dejal tudi profesor Kefo in on se razume na take stvari.—Da. jutri moramo imeti sejo—".
Komaj se je drugo jutro vzbudil, ga je že čakal sluga Hehač in sprejel od njega povnbilne listke za vse starešine in tudi za profesorja Kefota in mestnega -lizika Kulonas ki je bil takrat posebno na glasu in predaval je tudi na univerzi po trikrat na teden, o— žveplu.
Potem se je odpravit gospod župan v občinsko hišo. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Prišli so vsi in možato posedli po stoleh.
"Gospoda moja”, otvorit je župan sejo. “velika nevarnost preti našemu mestu. Kolera se bliža hitrih korakov ffi jaz mislim, da je treba hitro poseči vmes. sicer nas vse pojavi., in gorje potem kraju in deželi. 5*noči sem bil sicer mnenja, da bi mesto obzidali, a ker danes s “kanoni” lahko vsakdo zidovje podere, sem se odločil, da zatremo to bolezen na drug način. Bolezen ta pride namreč iz sadja, in sicer gnilega in nezrelega, a tudi v zdravem sadju lahko tiči. Poživljam vas torej, da odločite danes, da se, ne sme več prodajati sadja na našem trgu, in da ga tudi nikdo ne sme jesti, ker sicer zapade kazni treh—ne. da se bodo bolj bali. recimo štirih šmarnih petič. Prosim sedaj če ima še kdo kaj opomniti!"
In vzdignil se je profesor Kefo; “Dober in zares pomenljiv za napredek našega mesta se mi zdi sklep našega gospoda župana, a jaz bi ga raz-
širil še na druge stvari in ne samo na sadje. Kakor mi je znano, so bacili tudi v kruhu in drugih jestvinah, torej predlagam, da se povsod pazi na red in snago in da se določi za to posebna komisija."
Predlog' sprejet. V komisijo so bili voljeni sledeči gospodje: Župan sam, oba izvedenca in dva starešine. Koj po kosilu so začeli svoj plodonosni posel. Stopali so svečano po mestnih ulicah, za njimi sluge z občinskim košem.
Prvo so stopili v prodajalnico jestvin. nad katero je visel nadpis:
Peter Griže Prdaje blagu.
Cev dan za dnarje • Jutre taku.
Ustrašil se je Peter, ker ni pričakoval takih gospodov pod svojo streho. Pa hitro se je ojunačil, natočil vsakemu en '"štamprl” brinovca, in gospodje so koj pokazali lepši obraz. To je opazil tudi on in natočil je drugi glažek in tudi tretji.
"Gospod župan, ta- je najboljši, kar ga imam. Pa morda bodo še enega."
"I nu. pa nalij".
Sluga Hehač je potem pregledal prostore in iskal gnilih ostankov jedil in pijač, a slednjič se je vrnil s praznimi rokami.
Gospod župan je ukazal zapisati v protokol: "Peter Griže, vse v redu; o koleri niti sledu". Odšli so dalje.
Pek Smukvica jih je že čakal na vratih. Uljudno se je priklonil in pozdravil komisijo. Mestni fizik Kulon je potem hotel videti prostore. Peljal ga je sam gospodar, in ko sta bila sama, zašepetal je gospodu nekaj o mesečnem plačilu za kruh, kar je oči-vidno vplivalo. Nič več ni hotel go-sood brskati po predalih in policah ampak se je obrnil in dejal, da je vse v redu.
Odšli so dalje na mestni trg. Bil je že prazen, le stara babnica je čepela še tam pri košarici z breskvami.
"Ah", ušlo je vsem iz ust. ko so zapazili sadje in planili so po košarici, kakor lačni volkovi: "V imenu postave. katera nam zapoveduje.skrbeti za zdravje občanov, moramo odnesti te škodljive breskve in jih javno poman-dratf—"
Zmagonosno so šli potem nazaj, naravnost k županu, kateri jih je povabil na večerjo. Pilo se je in jedlo, dokler niso bili vsi trdi in nabiti.
"Hola. Urša", pravi župan svoji ženi. "prinesi gor tiste breskve; menda bodo dobre v vinu".
Drugi dan so v mestu Cigora zažgali na glavnem trgu koš. v katerem je bilo "okuženo" sadje, in tako zatrli pretečo kolero--------.

TBisraftft

*eclSTE«E*
o*
Pogrešani demant. 4
Prosto po nemškem priredij F. K.
Točno ob. enajstih ter petinštirideset minut dopoldne nadalje bila je vsa liiša grofa X. vznemirjena. Ob tem času namreč je grof. ki je red nad vse ljubil, pogledal na uro. In natančno tocas je pogrešila grofinja briljantno zavratno zapono.
Bila je to preprosto izdelana stvar, a v sredini vdelan Je bil dragocen kri-stalnočist -demant.
"To je nečttveno!" zdihovala je grofica.
“Demant sani je vreden toliko kot tnalo premoženje," pritrjeval je grof.
Policija je bila takoj obveščena in : na prvi hip se je zdelo, da je stvar popolnoma preprosta. Izvzemši grofa in grofinjo, starega služabnika in sta-ro kuharico bila je v zadnjihštiriin-dvajsetih urah le ena oseba v malem j grofičinem salonu, odkoder je izginita'1 ona dragocenost. Ta je bila neka prodajalka. ki je prinesla grofinji v izber obleke za gledališče.
“Seveda, samo ta je mogla izmakniti briljantno brošo." trdila jc grofinja.
“Seveda", pritrdil je grof.
“Seveda," je menil sluga Janez in svoje mnenje povedal kuharici Luizi.
“Seveda." je končno potrdil policijski uradnik, ki je imel nalog, tatu zasledovati; "takoj bomo imeli zločinca y rokah."
, In "seveda" so tudi takoj imeli o stimljeno osebo; ime ji je bilo Lucija, stara je bila* osemnajst let. stanovala pa je pri stari učiteljici, s katero sta bili nekoliko v sorodu.
Jokala je in vila roke. ko je stala pred možem postave in pod naj svetejšo prisego zatrjevala, da ne ve /.a' ukradeno brošo in da tega nakita še nikdar ni videla itd.
“To se bo takoj izkazalo." jo uradnik zavrne ter pokliče žensko.' ki je jokajočo obtoženko slekla in Obleko ter vse, kar je imela tla» sebi. natančno preiskala.
“Ničesar nisem našla; ona pi-ma nakita."
“To je seveda mogoče,” je menil u-radnifc; “toda ravno sedaj vrši se tudi na Lucijinem stanovanju hišna preiskava.'"
Lucija je začela še glasneje kričati in tarnati.
“To bo smrt za mojo teto, tega ona ne preživi; taka sramota!"
Tako hitro tete vsekakor ne umira- ¡ jo." zavrne jo mož postave; "predvsem moramo nakit na vsak način dobiti. Za vas bi bilo seveda najbolje, «la tatvino takoj priznate. Kaznovani bi bili potem manj. kakor pa če bi imela policija in sodnija z vami dosti truda. Nočete li tukaj sami priznati, •kje je briljant?"
"Jezus in Marija", je vzkliknila Lucija, "kako naj priznam in izpovem to
**^P**^P
česar ne vem! Naj bom na mestu mrtva. če sem kdaj videla nakit."
"Odvedite to osebo." zaukazal je, ti-radnik stražniku, "morda- se \» svoji celici čez noč vendarle premisli."
Stražnik je odvedel na ves glas kričečo Lucijo. Vse. kar je imela na sebi—-posebne vrednosti ni bilo—so ji pobrali: rdečo denarnico z vsebino 60 novcev, prstan iz ponarejenega zlata s ponarejenim kamnom, šop ključev in srebrno brošo, na kateri je bilo privezano malovredno in precej veliko srce kot obesek.
Med tem se je izvršila pri Lucijini sorodnici hišna preiskava. Teta sicer ni umrla, pač pa strahu omedlela. Ko se je zopet zavedla, odprla je sama vse omare in predale in izpraznila vse svoje stvari iz lijih. $e isti večer pa je resno zbolela.
Toda hišna preiskava bila je brezuspešna; briljant je bil izgubljen.
"In vendar ga ni nikdo drugi ukradel!" Tako je besnel policijski uradnik. Toda umiril se je zopet in dal dvema najboljšima detektivoma potrebna navodila. Ni mu bilo za 500 kron. katere je razpisala grofinja kot nagrado onemu, ki ji vrne nakit; jezil ga je le slučaj, ki je bil navidezno tako preprost in samoobsebi umeven, pa vendar ni mogel ničesar dognati.
Ponoči in podnevi so zasledovali in poizvedovali z vso natančnostjo, s kom je Lucija občevala, kam je zvečer zahajala itd. Brez uspeh:,!- Imela ni niti prijateljice, niti kakega ljubimca. Opoldne in zvečer je hodila iz trgovine . vedno-» naravnost domov in tudi doma ostajala. Ob nedeljah je hodila s teto na izprehod. To je bilo vse, kar se je dognalto.
Gela' zadeva je postajata od dne do dne vedno bolj zagonetna; policijski uradnik je postajal že nervozen. Niti naj večje hudodelstvo- ga ni tako razburjalo, kot ta nenavadna zadeva s pogrešanim demantom.
Državni pravnik je zmajeval z glavo, ko je prečital policijske zapiske in poročila preiskovalnega sodnika. Ker ni imel dokazov za kazensko postopanje, je ukazal izpustiti Lucijo iz zapora.
Ona je bila torej prosta! Dve uri je le. jokala, tako je bila ginjena. Klečeč je prisegala svoji teti. da je nedolžna.
“Vedela in prepričana sem bila takoj. da si nedolžna; ljubo, ubogo dete", tolažila jo je teta in jo neprestano objemala. Nato sta se oblekli v najboljše obleke in odšli skupno k trgovcu, kjer je bila poprej Lucija v službi Temu je teta trikrat zaporedoma ponovila celo zadevo od začetka do danes. Lastnik trgovine je sklical vse uslužbence,' gladil Lucijo po nedolžnem obrazu ter vsem slovesno razla-
čena in preganjana. Da ji še bolj dogah kako po nedolžnem je bila sumni-kaže svoje neomejeno zaupanje, podaril ji je tri krone in jo zopet sprejel v svojo trgovino. Dovolil ji je tudi prost dan. katerega je porabila zato, da je vsem svojim sosedam in znankam na dolgo in široko ' opisovala, kaka krivica se ji je zgodila. Hudobni svet jo je preganjal le zato, ker je u-boga, krepostna. deklica, ki se ni z nikomur pečala in hodila pošteno svoja pota. Ta dan je Lucija tudi dobro jedla, celo pila. in to jo je vsaj deloma potolažilo po prestanem strahu.
Poslej je šlo vse po stari navadi. Nikdo ni več mislil na pogrešani demant. izvzemši Lucije, njene tete, grofinje in strogega moža postave, policijskega uradnika.
"Iti vendar je le ona tatica." dejal je slednji sam sebi: “ona je ukradla briljant in ga ima gotovo tudi še pri sebi; drugače ni mogoče. Morda se mi vendarle posreči, da jo vjamem. Toda—potem, potem.. .!
Obvestil je vse prodajalce in pre-kupovalce dragih kamnov in jim strogo naročil, takoj obvestiti policijsko oblast, če bi kdo hotel prodati briljant take in take velikosti in kakovosti.
Nekoč mu je v glavo padla dobra misel. Poizvedel je, da zahaja Lucija s teto vsako nedeljo v neko vrtno gostilno blizu mesta kavo pit.”
Takoj naslednjo nedeljo se odpravi tja tudi on. Ni dolgo čakal, da sta prišli obedve. kot navadno, ter se vse-'del njima nasproti.
Lucija ga je takoj izpoznala in tre-notno zardela, a takoj nato prebledela. Uradnik se je delal, kakor bi jo bil šele sedaj izpoznal; uljudno jo je pozdravil ter ji izrekel svoje obžalovanje zaradi zadnjega dogodka. Teta se je takoj zapletla ž njim v živahen pogovor. Lucija pa je le s težavo prikrivala svoje vznemirjenje.
Policijskemu uradniku je šinil komaj viden nasmeh okrog usten.
“Boji se," je mislil sam pri sebi.
“Toda zakaj naj se boji?” nadaljeval je svoj samogovor v mislih. “Gotovo zato. ker se še sedaj boji. da bi ji ne prišli na sled. No. in čemu naj bi se bala, če bi ne imela predmeta, radi katerega se boji. pri sebi? Torej je po-polnoriia gotovo, da nogi briljant s seboj kakor ga je gotovo ves čas pri sebi imela. Kaj drugega sploh ni mogoče."
Ta grozni človek je uprl tedaj svoj ostri pogled vanjo, kakor bi jo hotel z očmi prodreti. Lucija se je tresla po vsem životu, komaj je strahu dihala.
Videla je,' kako je opazoval njen klobuk, lase. vse do vratu ¡11 ovratnika, potem njeno brošo, na kateri je viselo ono malovredno srce kot obesek. Tega ni več izpustil iz oči. Vedno bližje in bližje se je premikal, liepopisljiv us-niev krog usten, dvignil je roko------
Lucija jc zakričala, zagrabila z desnico’ srce, odskočila ter se opotekla
Hitro kot bi trenil iztrgal ji je strašni človek obesek z vratu...
H j J- * V #	1 *	#	«OMFHTB
Radosti življenja ^
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodci ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto
kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravila je biio vedno in je še vedno takej veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najsdraveje namizno vino na svetu.
Dober oUus.
Dobro prebavljanje;. Dobro zdravje.
Močni živei. Močne mišiee. I>olg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeuo drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, Kot kričistilca, ali kot za branilo boifezni.
POZOR! — KAdur rabite Triaerjevo zdravilno grenko Tino kot zdravilo, se morate vzdržati špiritnoznih in varjenih pijač.
*	Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.	(
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinsrjovem brinjevcu, siivovici, trpinovcu in konjaku.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ zo.jjo .... ......... 100 kron
za $ 40.90 ............... 200	kron
za $ 204.00 ..............1000	kron
za $1020.75 ..............5000	kron
Poštarina je všteta pri svotah.	Do-
ma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
AMERIKANSKI SLOVENEC, STANE LE $1.00 NA LETO.
Krasna
URA
ZASTONJ
DELAVSKA AGENTURA.
Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.	_____
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. 5
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,*1Phoenix
■j
Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SteLOff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Krasna ura z z goro ji ni navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je jamčeu, da ne očrni. Ura je podobna ttri vredni $ SO.
ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po lOcvsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate innara pošljete 12.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj-
NATIONAL JEWELRY COMP’NY
Dept. 47, Chicago, 111.
“Mogočni Bog!” zavpila je teta ter omedlela.
Lucija se je vrgla na policijskega uradnika, ki jo je z desnico odbil, z levico pa srce nesel k ustom, odtrgal z zobmi oklep, srce se je odprlo.. .
Vzkliknil je zmagovito.
“Evo ga, tu je," se je veselil na. ves glas. “tu ga imamo zopet."
Lesketajoč se in bleščeč ležal je dragoceni kamen v njegovi roki.
“A sedaj------a sedaj-----"
Kakor z železnimi kleščami oklenil se je Lucije, ki se je nezavestna zgrudila predenj na tla.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, Tli.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi,pre-mog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
W. J. Bryan pride
v New York City po svojem povratku iz Evrope, in zato bo Nickel Plate železnica voznino znižala iz Chicage tja 28. in 29. avgusta. Tiketi dobri za povratek iz New York City do 4- septembra. Chicaški kolodvor La Salle St. Station. Več pdve John Y. Cala-han, General Agent, No. 107 Adams
r'hif*n<rn

Henrik H. & Menno H.
S TAMSEN
Sobe 201 in 202 B&rber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAV NI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Slovanski tvorničar (^ruštvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! .Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vpglu DESPLAINES IN CLINTON
PAULINA ŽAGAR,
1516 Hecla Street,
CALUMET, MICH.
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina /agar,
_________ 1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York.	,zdravlien «d revmatizma
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlič,
Box 334 Aspen, Colo.
v rokah in nogah in želod* čne bolezni.
V. S Jovanovich, New Albany, lqd.
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč sp za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
ROJAKI SLOJ ENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kanili poverite
zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resniei garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor:	bolezni na pljučah, prsih, že-
lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor tudi vse	BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE.
(Zdravljenje	ooieznij ostane popolnoma tajno.;	*
Da pa vsatci Doiezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Zdravje“ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th St,	New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne.

rrrrrnTTirn vsi narodi v ameriki

DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo. '	*
Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo.
Tei. stanovanja N. W. 747.
Bell Pbone 1512. N. W. 180.
315 N. JOLIET ST	Joliet, III,
Posoiimofleimpseslya
German Loan and Savings Bank.
MARTIN WESTPHAL,
JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
C. W. Brown, preds Robt. PiJcLer, W. G. Wilcox, kasir.
,	«	...	i \
Kapital #100,000.00.
BARBER BUILDING. .TOLIET. ILL.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Denarna podojilo.
PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Posojilnica v Crnomlji^?
4	\	'û 4- W
regietrovna zadruga z neomenjeno zOvezo, ki že 21 let vspešno deluje, odrestuje hranilne vloge
-------------po 4i%
122 N. Bluff St.
Herbst & Son.
1
Pogrebnik in j balzamovalec <
Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 104 NORTH DESPLAINS STREET.
JOLIET, ILL.
:::::GOVORIMO PO NEMŠKO.:::::
Odprto po dnevi in po noči.
kar naša pri vsakih 100 gld. na leto celih 40 krajcerjev več, kakor pri 4 odstotnem nalaganji, ako pram se poletno obrestuje.
DR,
Dom neoženjenih v Parizu.
Zadnji čas so preskrbeli v Parizu i stanovanja za delavce. Stanarina je j majhna, vse je primerno urejeno in j tako bo zdaj delavcem ložje izhajati. | Istotako so sezidali v Parizu dom za i neoženjene, ki šteje 5 nadstropij, ima vrt, restavracijo in vsega skupaj 870 i sob, ki so po 9 m velike. V higijen- | skem oziru je vse najboljše urejeno in tudi v praktičnem. Vsa hrana se do- : biva v domu samem in stane po dva franka na dan. Istotako je na razpolago domač krojač, brivec, črevljar in zdravnik. Cela zgradba zavzema prostora 5474 kv. m.
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,
joliet, 111.
Šivam in popravljam in čistini obleke. .	Po najnižji ceni.
Nedeljski počitek v Belgiji.
Pijcvo društvo poroča o novem zakonu, ki se tiče nedeljskega počitka in stopi v veljavo koncem julija. Ta zar kon je povzročil dvojno gibanje. Po njem morajo zapreti brivci svoje prostore ob nedeljah gotovo opoldne. Odškodovati so se hriteli zato pri uslužbencih s tem. da bi jim iz tega vzroka manj plačali. A brivski pomočniki so odločno zahtevali, da ostane njihova plača neizpremenjena, in so tudi dosegli. — Nedeljski počitek hočejo imeti zdaj tudi stavci in delavci (v Bruselju izhajajo časniki tudi ob nedeljah) in bodo to najbrž tudi dosegli. Katoliški listi so zahtevali to od poslanske zbornice, a liberalni listi jih seveda pri tem niso podpirali. Te zahteve tudi katoliški poslanci niso posebno podpirali. Vzrok tiči v tem, da je ljudstvo že preveč navajeno tudi v ponedeljek citati liste. Časopisi torej najbrž ne bodo spadali pod okrilje zakona o nedeljskem počitku. Omenjeni zakon predpisuje, da mora imeti vsak delavec v tednu en dan počitka. Delavci so seveda s tem zadovoljni, a hočejo ob enem, da se jim plača ne zmanjša. To bodo dosegli.
Dobi se zemlja in žena.
■‘Hrvatstvo“ poroča: V požeški županiji, širom daruvarskega in pakrač-kega kotora, je te dni narod kar v trumah hitel v Daruvar in Pakrac. Počil je glas, da so dospeli agentje iz Rusije ki bodo na stroške ruske države pripeljali tja čim več mladeničev. Ondi, pravijo, je zemlje in deklet toliko, da nihče ne ve, kdo bi jih vzel. Nekoliko ruskega sveta je potolkel tudi Japonec, nekoliko pa krvava vstaja, in da dekleta ne ostanejo tako in da dežela ne ostane pusta, zove sedaj car mladeniče v svoje carstvo, da izbirajo dekleta ter si odmerijo zemlje, kolikor kdo hoče. Ne ve se, je-li to povzročil kak šaljivec ali pa je to kaka sleparija.
Proroška rastlina.
Lansko leto sta dva bogatina dala znanemu profesorju Novaku 70,000 kron, da nadaljuje svoje študije o ta-kozvani preroški rastlini, ki s položajem svojega listja napoveduje v naprej vreme in nesreče.—Omenjeni profesor je meseca februarja odpotoval v Havano in v Meksiko, a sedaj se namerava povrniti v Evropo ter ustanoviti v Londonu in na Dunaju zavoda, ki bosta točno štiri tedne naprej poročala, kedaj in kje da se zgodi kaka elementarna nesreča, ali kako da bo vreme.—Profesor bo izdajal tudi dnevno izvestje o bodočem vremenu.
Ganljiv prizor
RENTNI DAVEK plaža posojilnica sama in pripisuje obresti koncem leta k glavnici brez posebnega naročila. 3
Za hranilne vloge jamči krasna hlsa, rezervni zaklad, zadružni deleži in 1400 zadružnikov z vsim svojim premoženjem, torej je varnosti dovelj.
Rojaki, belokranjski!
Poslužujte se tedaj svojega domačega denarnega zavoda pri nalaganji svojih orihrankov. Naslov:
POSOJILNICA V ČPUOMLJI,
KRANJSKO, AVSTRIJA.
pred sodiščem v Milapfl »e ,-j.eš nudil slušalcem obravnave kjer je bil tožen radi uboja akrobat Zavatta. Toženec je 'bil zaprt v leseni gajbi (’Gabbia) kakor je to na Italijanskem slučaj, in ključ te gajbe je ležal na mizi pred sodnikom. Pri obravnavi je bila navzoča njegova žena in njegova 8 letna hčerka, ki se je za očeta zelo zavzemala in ji niso pomagali vsi opomini. Ko je govoril' drž. pravdnik in v svojem govoru krivil in dolžil akrobata, je dekletce glasno .protestiralo. Ko pa je akrobatov zagovornik obdolženca zagovarjal, je dekletce vsak stavek hvalilo z “bravo”. Končna obsodba je bila izrečena tako, da je obdolženec oproščen. Njegova 8 letna hčerka je hitro stopila k sodnikom in vsakemu posebe poljubila roko, potem vzela ključ in odklenila očeta in se mu oklenila okrog vratu. Vsi navzoči so imeli solze v očeh in—kakor poročajo, če smemo verjeti virom—tudi drž. pravd-nik.
POZNAJO IS HVALIJO
LEONARDA I^A7M>I<>LA.
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
■vajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes Bellevue, Lebannon in Manhattan na dolikliniki o dispenzarija Mount Sinai Good Samaritan in na univerzi.
NI ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, rievralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ
vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino.	$4
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
SPECIJALIST ZA VSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Nobeden zdranik v New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda
Landesa, kateri je vsega zaupanja vreden, in kateri vas ne bode prevari!.
Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo 'bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
Dr. Leonard Landes,
140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.

Matija Pogorelc,
Trgovina z Zlatnino
IN
Knjigami.
Naslov za zlatnino je:
ILÆettih. Pogorelc
1114 Hej worth Bldg., - CHICAGO, ILL
Naslov za knjige in cenik je:
IfcÆsitYi. Pogorelc
Box 226
WAKEFIELD, MICH
PIŠITE PO CENIK !
.♦«..« ..a-
Zakaj gremo v gostilno.
Nekdo je na to vprašanje sledeče odgovoril: Ker človek ne more vedeti če ne gre zadnjikrat; ker je boljše denar dati gostilničarju, kot zdravniku; ker zamore žena doma lažje pospravljati in pometati, ako moža ni doma; ker se tamkaj lahko zapoveduje, do-čim se mora doma slušati; ker žena ne gre z nami; ker nas drugi ne mo rejo opravljati, ko smo sami med njimi; ker bi radi vedeli, zakaj nas drugo jutro glava boli; ker je mogoče tamkaj dobiti zdravnika ali pravnika, katerega lahko brezplačno vprašamo za svet; da zamore žena nadležnim upnikom lahko reči, da moža ni doma; ker se doma ne sme vdariti po mizi.—Dasi-ravno našteva ženskemu spolu sovražni poročevalec velikt) vzrokov, vendar to vprašanje še ni popolnoma izčrpano.'
E.P0RTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
I ULEŽANE FIVE
** PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je	1
Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel, " wtji avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
Pivovarna na South Bluff St.,
ANTON NE1ANICH,
205-207 0HI0 ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniski
zavod iïi koiijiiènioa.
Chicago Phone 2273.	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Sta,iiovanje 013 TV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
Žalostna štiridesetletnica.
i*mmii^i*i*wi*i*w|*n|**
t
Zadnjič je bila štiridesetletnica, odkar so porazili Prusi pri Kraljevem Gradcu avstrijsko armado, s katero so še leta 1864 skupno nastopali proti Dancem. Pruski Bismarck je delal na vso moč na to, da izpodrine Avstrijo iz Nemčije in da postane Prusija vo-'dilna država nemškega cesarstva. Na lep način pa to ni šlo, zato se je poslu-žil ognja in meča. Pa kljub močni pruski armadi si le ni upal nastopiti sam proti Avstriji. Posrečilo se mu je, da je pridobil na svojo stran tudi Italijo in tako se je morala avstrijska država braniti proti dvema sovražnikoma. Srečni sta bili avstrijska armada in mornarica na jugu. Italijansko armado na suhem, ki si je hotela priboriti Beneško, je popolnoma premagal v bitki pri Kustoci cesarjev stric nadvojvoda Albreht, boljšo italijansko mornarico pa Mariborčan admiral Tegetthof pri Visu. Pa kaj sta pomagali ti zmagi, ko pa sreča ni bila mila avstrijski severni armadi na Češkem!
Prusi so pridrli na Češko. Zmagali so v več manjših bojih. Prusko armado je vodil takratni pruski kralj, poznejši nemški cesar Viljem, navidezno sam, dasi ga je Bismarck le z težavo, kakor trdijo pruski zgodovinarji, pregovoril na vojsko proti avstrijskemu cesarju:	A pravi poveljnik 220,984
mož močne pruske armade je bil res genialni zviti Moltke, načelnik pruskega generalnega štaba. Slove Bismarcka, a brez Moltkeja bi bila Prusija težko to, kar je danes, Ravno Moltke je bil oni, ki je zapustil izvožena pota višje vojaške vede v vojski in začrtal nova moderna pota velikim vojskam.
Nasproti močnejši, že z modernimi boljšimi puškami oboroženi pruski vojski je postavila Avstrija 178,000 mož svoje armade, ki se ji je pridružila tudi 20,800 mož močna saška armada pod vodstvom saškega prestolonaslednika Albrehta. Avstrijsko armado je vodil feni. Benedek, general stare šole, ki si je pridobil lavorik na Laškem, a za voditelja velike armade ni bil sposoben. Omahljiv v svojih sklepih in neodločen v važnih trenutkih je delal napako za napako. Avstrijski generali in tudi poveljniki zvez nih nemških držav mu niso zaupali, on pa njim ne. Niti izdelal ni načrta, kako voditi vojsko proti Prusom. Za vodstvo velikih delov armade je bil dober, ker je znal navdušiti vojake, toda velik je bil le v izvrševanju danih mu nalog, sam pa ni bil sposoben dajati navodila. Manjkalo mu je neomejenemu poveljniku neobhodno potrebne lastnosti, da bi mogel dajati iniciativo.
Avstrijska artiljerija je imela 776 do brih topov. Pruska armada naj bi 3. julija počivala. Pruski general Her-wath je poveljeval desnemu krilu od Hradeka do Radokovica, v sadovski okolici je stala prva pruska armada, ki ji je poveljeval pruski princ Friderik Karl, v okolici Račiče in Horenovesi je stala druga pruska armada, ki je ji poveljeval pruski prestolonaslednik.
Dne 2. julija ob 11. uri ponoči dobi Moltke poročilo, da so prekoračili Avstrijci Labo in zasedli ozemlje pri Bistrici. General se je takoj podal k pruskemu kralju in si izposloval povelje, da se bije odločilna bitka drugi dan. Pruski generali so dobili povelje, naj prodirajo. Armada princa Friderika Karla naj napade Avstrijce v fronti, armada pruskega prestolonaslednika naj napade avstrijsko desno, polabska armada pa avstrijsko levo lerilo.
Dne 3. julija 1866 se je pričel ob osmih zjutraj krvavi ples. Pruski kralj in Moltke ter Bismarck so stali v bližini Sadove. Prusi so prekoračili Bistrico. Strašno so gromelj, avstrijski
Kiltii pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
topovi, a sovražnik sc je boril za gozde pri Sadovi- i® Benatku ter za bližnje vasi. Prusi so le s težavo vzdržavali boj do dveh popoldne in bali so se že poraza. Ob dveh popoldne je pa napadla druga praska armada Avstrijce na desnem krilo. Nastopila je pruska garda, vsted česar je veliko trpela avstrijska atrtilljerijia'..
Benedek je izpremenil prisiljen svoje stališče, a storil v tem odločilnem trenutku usode pol no napako, da ni poslal proti pruski, drugi armadi v boj takoj razpoložne rezerve. Prasko središče- sc je ojačil®' medtem s tretjim pruskim rezervnim zborom, pravočasno došle čete pruskega prestolonaslednika so vzele več vasij in končno po hudem napadu tudi hlumske višave, ki so tvorile ključ položaja avstrijske armade. Prusi so nato* prisilili s splošnim napadom Benedekavo armado,da se je umaknila^ Le hrabremu, požrtvovalnem» nastopu- avstrijske kavale-rije se je zahvaliti, da niso Avstrijci izgubili vse armade- S strašno naglico se je umikala avstrijska poražena pehota, ki ni mogla vzdržati streljanja iz boljših pruskih pušk
Med 3 ia 4 uro je bila odločena bitka, a boji so se še nadaljevali tako, da je trajala bitka dvanajst nr. Pruska armada ob Labi ni mogla takoj uspešno nastopiti. Pač pa je 11. pruska divizija zajela pri begu po 6. uri zvečer 52 avstrijskih topov in 5000 mož.
Avstrijska armada je izgubila 1313 častnikov in 41,409 mož, vjeli so pa Prusi 12,677 Avstrijcev, Saksonci so izgubili 5 častnikov in 1446 mož, topov so Avstrijci izgubili pa 187. Pruske izgube so znašale le 360 častnikov in 8812 mož.
Kaj je bil' vzrok temu porazu? Avstrijci so. napadali 2 bajoneti, pruske brzostrelne puške so pa podirale liki kosec travo avstrijske čete. V bitki pri Kraljevem Gradcu je bil ranjen tu-cli državni in, deželni poslanec Slovenske Ljudske Stranke dvorni svetnik Šukije. , Ko je ležal v prsi zadet na bojišču je videl, da ga konjeniški napad mora poteptati pod kopiti. S težkim trudom sc je privlekel pod neko drevo, vedoč, da se bo morala konjeniška ataka tu razdeliti in jahati mimo drevesa. Tako si je ohranil življenje, drugače bi ga konjiča poman-drala.
Posledica bitke pri Kraljevem Grad cu je bila, da so Avstrijci izgubili Beneško, razdelili so prej enotno državo v avstrijski in ogrski del. Potlačiti so pa hoteli Slovane, in to naj bi izvršili v avstrijskem delu Nemci, na Ogrskem pa Maiari. Ampak—svaka sila do vremena.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchauge Street»
JOLIET, ILL.
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
j. 3P. ki ust c>
Lesni trgovec.
Cor.
DesPlaines in Oba telefon 8.
Clinton
Joliet.
Sts.
^ I Za kratek čas ob dolgih urah. 1
___ HI	IM
Ozdravljen.
Zdravnik: “Ali Vaš mož hudo toži čez žejo?’’
Žena: “Da, tožil je izprva, ampak vsakikrat mu sem ponudila kozarec vode in sedaj nič več ne govori o žeji.'’
V gostilni.
A.	: “Ali Ti veliko zaupajo tukaj?”
B.	: “Mislim da.”
A.: “Potem Te prosim, naroči steklenico najboljšega vinca.”
Zna si pomagati.
On: “V Marijine toplice pojdem, da malo shujšam.”
Ona: “Kaj, ali nisi droban dovolj?” On: “Ne. Naredila si mi ravnokar dvanajst srajc, in vse so mi pretesne okoli vratu.”
rila gospodinja, ga je nazvala ne-, sramneža.
“Jaz sem uradnik,” je rekel.
“Potem mislim, da ste še bolj nesramni,” je rekla gospodinja.
Uradnik jo je dal zapreti radi žaljenja njegove časti. Sodnik je rekel, da ne bi bila obsojena za svojo prvo psovko, ko ni vedela, da je bil dotič-nik uradnik, a ker je psovko ponovila ko je doznala o njegovi uradni službi, mora v kazen plačati io kron ($2) ali iti v ječo za dvanajst ur.
Lahko čaka.
Zdravnik: “Kadar Vam žena zopet omedli, položite mokro brisačo na njeno čelo, in čim hladnejša je, tem preje se zbrihta.”
Mož: "O, tako mudilo se ne bo ne.”
nega. Nekoliko batalijonov se je uprlo iz pokrajin se poroča o običajnih u-morih, izvršilo se je več atentatov.” Nikolaj: “Druzega nič?”
Stolypin: “Ne da bi vedel. Napadi, pri katerih se je iz železniških vlakov oropalo več stotisoč rubljev, nikogar več ne vznemirjajo.”
Nikolaj: “Res je. Kaj delajo bivši člani bivše dume?”
Stolypin: “Nekaj jih je v zaporu, drugi so šli v inozemstvo. Povsod se pričakujejo punti, pogromi se pripravljajo, veleposestva plenijo, vlastelint more, tovarne za bombe odkrivajo, ministrski kandidat je iščejo, vojno stanje proglaša, revolucionarni oklici tiskajo in razširjajo.”
Nikolaj: “Druzega nič?”
Stolypin: “Žal, da ne vem nič druzega poročati.”
Nikolaj: “Dobro, dobro! Mislil sem si takoj, ko je “Petersburger Zeitung” pisala: “Neustavno nastopa čas kislih kumar.”
Kani pa danes?
V Lockport!
Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti še srco -poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko R0-Stilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockport, III.
Ognjegasci v starem kraju.
Kmet (ki mu hiša že do tal gori): “Ej, precej pozno ste prišli.”
Načelnik požarnih brambovcev: “Ni smo mogli preje priti. Najti nisem mogel medalje v temi.”
Med prijateljicama.
Ana: “Moj mož zna lepo pisati. Pridi in obišči me in pokažem Ti vsa njegova krasna zaljubljena pisma.” Marija: “Ampak čemu? Cel povoj-ček jih imam sama doma.”
POTREBUJEMO 10© MOŽ ZA delo v kanala med J obetom in dan in več. Dela j:e dosti za eno leto in pcA Več povejo Hayes Bro-s.	*2$d
V NAJEM SE ODDA PROSTOR 22x40 č. za proda jalnieo v novi iz o-peke sezidani hiši 2 vso moderno pripravo in sicer napeljana mestna voda, elektrika in plin; zraven slovenske cerkve v Wankegana, 111. Nudi se lepa prilika za slovenskega podjetnika. Natančneje se poizve pri lastniku John Stražišer, 221 So. Ge-nesse St., Waukegan, I1L
KJE JE JOHN ŠTAJER, DOMA IZ Tančegore blizu Dragatuša na Dolenjskem, star okoli 40 let? Pravijo, da je nekje za “roadmojstra”. Zanj bi rad izvedel John Puhek, 123 Rockdale, P. O. Joliet, IH- pit
CENIK MOLITVENIKOV
katere je dobite knjigarni Amer. Slovenca.
Dušna paša, usnje z zlato obre-
ZO........................... $1.00
Duhovno	veselje,	slonokost... 1.25
Duhovno	veselje,	šagrin	usnje.. .63
Gospod teci mi pomagat, usnje
z zlato	obrezo...............  .90
Hodi za Kristusom, usnje z zlato obrezo........................po
Hoja za Marijo Devico, usnje
z zlato obrezo...................go
Krščansko devištvo, usnje z zlato obrezo........................go
Krščanski zakon, šagrin............65
Lurška Mati božja, usnje zlata obreza .............................
Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza..............................
Marija Varhinja nedolžnosti, usnje zlata	obreza...........  ,.$t.oo
Marija varhinja nedolžnosti, slonokost............................. j	25
Marija Varhinja nedolžnosti, ša-
*rin'..........................65
Nebesa naš dom, usnje zlato
obr_cz°.......................$1.00
Nebeška hrana, usnje zlata o-
breza..........................  x	cc.
Otroška pobožnost, usnje zlata
obreza.......................   1.00
Otroška pobožnost, šagrin..........30
Otroška pobožnost, z okraski.......75
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza...............  .go
Priprava na smrt, usnje zlata
obreza______________________     .go
Rajski glasovi, usnje zlata obreza .........................   $,.35
Sveti Jožef, usnje zlata obreza..	.90
Sveta ura, usnje zlata obreza__$1.00
šmarnice, usnje zlata obreza.......90
Sveti rožni venec, usnje zlata o-
obreza ...........................go
Slava Gospodu, usnje zlata obrezi1.............................  90
Sveti Angelj Varuh, šagrin.........50
Slava Bogu, slonokost...........$1.25
Slava Rogu, šagrin.................75
Vrtec, šagrin....................,.00
Zvončec, slonokost______________ 1.25
Zvončec, šagrin.................  .75
Naslov r Am. Slovenec,
Joliet,	311.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
! kok in drva !
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
Stefan Kukar,
Northwestern Phone 1479.
Huda grožnja.
Ženitni agent (jezno, mlademu možu): “Trudil sem se namoč, da Vam najdem ženo, in sedaj nočete plačati? Že dobro, obhajali boste zlato poroko ž njo!”
Iz
vojašnice.
Baron Markhoff se je pritožil pri svojem polkovniku, da ga je korporal imenoval “umazanega prešiča”,
"Prosim zamere, gospod, prav ponižno,” je rekel korporal, “ampak, hrbet ste mi kazali, in mislil sem, da ste dragonec Silberstein.”
‘Dajte si svetovati, korporal,” je rekel polkovnik, “kadar gotovo ne veste, kdo je pred Vami, ne imenujte ga huje nego ‘osel’.”
Pozor pred c. kr. uradniki!
Nevarno je, imeti posla s c. kr. u-radniki v Avstriji. Zadnjič je prišel birič v neko hišo poizvedovat o nekem iskanem človeku. Birič ni nosil uradne čepice in izkazati se ni mogel, da je c. kr. uradnik. Ker ni hotel verjeti, kar mu je na vprašanje odgovo-
Deček: “Pozor, atej! Tu gre bik naravnost proti nama.’
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
BABIC
Northwestern Phone 1096.
604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'1U 0. S.” lOc. in ‘‘MeerscDaiun” 5c.
N» drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, lits.
Pozlačena ura za $3,98
še nikoli ni bila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 Karatno zlato «tro z dvema pokrovama, z e navijakom in z nafinejŠ
io
rji utavijonoiu m o unilucjSCDl kO—
7, e som, C. O. D. le za ¿3.98 in expresne stroške. Jamcena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala Črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in nmrsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Emo uro dobite zastoMj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Recb & CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111
oil Stefanie
na voglu Ohio in Chicago St.
Joliet, 111.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
N. W. Phone 606
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.'?
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
----o---	Chicago Phone 152
OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO
E je ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih nieg je: 22 milijonov kron.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
The Joliči National Bank
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
NAPIT AL $ 1 0 0,00 0
T. A. MASO N, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT T. KELLY, blagajnik.
*a voglu Chicago in Clinton ulic
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje ¡hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ¡svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstnih barv, olje v in fLrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telet. 2794 KJ N. W. telet. 927
122 Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej Pilse Cent Laboratory,439 W.i8 st.Chicago
FRANK MED0SH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
ostilnièar
Izdeluje vsa notarska dola, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba rsakemn.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
Mestna hranilnica ljnhljansta postaje y svoji palači y Prešernovih ulicah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. boocraooocoocxx>coocooooQOoe oooooooooeoooooooooooooooo
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.