ljubljanska banka gmenjVk"1^ LETO XXV. - številka 60 t.tanoviteljh obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ Tržld - hdaja CP Gorenjski tisk ^•«nj. Glavni urednik Anton Miklavčič *- Odgovorni urednik Albin Učakar L A S I L KRANJ, sobota, 5. 8. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od I. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah In sobotah. VNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vožnji mednarodni gorenjski sejem Je odprla Jovanka Broz Pred novimi nalogami ^° radovljiškem občinskem prazniku so na slavnostni seji podelili priznanja 'kunslf611 P°P°'dne je bila v dvorani radovljiške občinske »lavn( V po^ast'tev 5. avgusta, praznika radovljiške občine, In pr j a seja splošnega zbora, k; so se je poleg odbornikov fcvežni stavnikov družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi ' ln republiški poslanci. ^inedScdnik občinske skup- S,uvnosraU"lko Kajdiž jc v t»e^a. tncin govoru orisal ti^sk ,re značiinosti gospo- Voja . in družbenega raz- K0 jg in° v zadnjem letu. 1;it|a|: ?0voril o izgledih /a Hi J"li razvoj, je pouda- ?Qs^darslakajo rad°vljiško °8e p Vo pomembne na-tod0 ^Onicmbno je, da se PodKtja čimprej vklju- čila v koncept dolgoročnega razvoja Gorenjske, temu pa se bodo morale prilagoditi tudi družbene službe. Poleg osnovnega šolstva in varstva bo v občini treba urediti še m i': I u je šolstvo, poskrbeti za boljše pogoje na področju zdravstva, socialnega varstva ostarelih občanov itd. Na seji so podelili priznanja občine za letos. Kolek- JESENICE t ivu Verige Lesce so podelili priznanje za 50-letnico obstoja, kolektivu tovarne Sukno Zapuže pa za 100-let-nico obstoja. Suknu Zapuže bodo priznanje izročili ob proslavi obletnice 26. avgusta letos. Razon tega so podelili priznanja tudi trem posameznikom: pred nedavnim upokojenemu direktorju tovarne Iskra Otoče Albinu Jenster-lu, Ivanu Langusu za razvoj m delovanje komunalnega sistema ter za prizadevanja pri gospodarskem razvoju občine, in Lovni Zeinvi iz Gorij za uspehe na področju Sporta in njegovo delo v telesni kulturi-. Po končani sejj so si udeleženci ogledali še nedograjeno osnovno šolo v Radovljici, ki bo odprta v začetku septembra, in nov dom upokojencev v Radovljici. A. žalar 22-letna gospodarska tradicija i a G >re ij»tem Kranj, 4. avgusta — Ob 10. uri je v Savskem logu v Kranju soproga predsednika Tita Jovanka Broz v spremstvu gostje — vdove pokojnega predsednika ZAR Na-serja — Tahije Naser odprla letošnji XXII. mednarodni gorenjski sejem. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki zvezne skupščine, republiške skupščine, iz-vrf.nega svela SR Slovenije, gospodarske zbornice, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, gorenjskega gospodarstva ter gospodarstva iz zamejstva in drugi. O sejemski dejavnosti in pomenu letošnjega mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju je spregovoril član predsedstva slovenske skup« ščine Zdravko Krvina. Sejem je letos prvič v celoti v lastnih prostorih v Savskem logu. Na njem sodeluje prek 3C0 razstavljalcev, od tega skoraj 100 iz tujine. Tudi letos je za sejem značilna velika izbira raznovrstnega blaga za široko potrošnjo ln kmeiijske mehanizacije. A. 2. Odbor kokrškega odreda v Tržiču vabi Vse borce kokrškega odreda in vse aktiviste Gorenjske ter ostalo prebivalstvo na proslavo 30-letnice kokrškega odreda, ki bo združena z občinskim praznikom Tržiča. Za borce odreda je zbor ob 9. url na igrišču v Tržiču, začetek proslave pa bo ob 10. uri. Govoril bo Vinko Hafner, nekdanji politkomisar I. grupe odredov, nato bo bogat kulturni spored, ko bosta med drugim nastopala tudi Ladko Korošec ln Jože Zupan. Posebnih vabil ne bo, ker pa bodo borci odreda dobili tudi brošure s kratko kroniko odreda ln bo zbor odreda služil zbiranju podatkov, borci vabljeni še posebej. OKRŠLAR JANEZ usnjena galanterija Kranj Tudi letos na Gorenjskem sejmu od 4. do 15. avgusta v paviljonu »A« z do 10°|o popustom Razstavljamo in prodajamo: aktovke za šolo, potovalke, vseh vrst torbic, pasov (moških in ženskih), listnic, denarnic itd. Pridite in prepričajte se o naši kvaliteti. XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 00 4. DO 15. AVGUSTA Tahija IMaser in Jovanka Broz na Gorenjskem Od torka se mudita na Gorenjskem soproga predsednika Tita Jovanka Broz In vdova pokojnega predsednika ZAR Naserja Tahija Naser s sinom. Doslej sta obiskali Bled, Bohinj, gorenjski muzej v Kranju in podjetje Vezenine na Bledu. Včeraj pa sta si po otvoritvi gorenjskega sejma ogledali tudi razstavne prostore v Savskem logu. Franc Popit med V ponedeljek, 31. julija, se je mudil v jeseniški železarni predsednik CK ZKS Franc Popit, ki se je v spremstvu predsednika komisije za družbena vprašanja prj CK ZKS Zvoncta Dragana pogovarjal s predstavniki jeseniške Žele-zarne o pripravah na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v Železarni. V železarni Jesenice nameravajo ustanoviti šest temeljnih organizacij združenega dela. V priprave so vključili vse samoupravne organe v kolektivu, na seji delavskega sveta pa so imenovali posebno komisijo, ki se bo ukvar- jala s temi vprašanji. Ob obisku predsednika Popita so se pogovarjali tudi o samoupravljanju v Železarni in o uveljavljanju ustavnih dopolnil, predvsem 21. in 22. ustavnega amandmaja. Predsednik CK ZKS Franc Popit je pohvalil prizadevanje jeseniških železarjev za uveljavljanje čimboljšega samoupravnega sistema in dal več pobud za reševanje aktualnih vsebinskih problemov ob ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in uveljavljanju ustavnih dopolnil. D. S. Za občinska praznika RADOVLJICA Ob 3. avgustu, prazniku radovljiške občine, je bila v zadnjih dneh v občini vrsta različnih prireditev. Tako so v četrtek po slavnostni seji splošnega zbora odprli dom upokojencev v Radovljici. Danes ob 15. uri bo okoli Blejskega jezera mednarodna kolesarska dirka članov in mladincev za veliko nagrado Gorenjske. Ob 17. uri bo na kopališču v Radovljici občinsko prvenstvo v plavanju, ob 20. uri pa bodo v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo akademske slikarke Marije šrajeve. Nastopil bo tudi moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart. Med drugimi kulturnimi prireditvami v počastitev krajevnega praznika pa velja omeniti večef slovenskih narodnih plesov in pesmi v sredo ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu in nastop folklornega ansambla Lado iz Zagreba v četrtek, 17. avgusta, ob 20.30 na Bledu. Prihodnjo soboto, 12. avgusta, ob 20. uri bo v Bohinju kresna noč. A. Ž. TRŽIČ Nekaj prireditev ob letošnjem tržiškem občinskem prazniku je že za nami. Tako so v paviljonu NOB v Tržiču 28. julija odprli razstavo o zgodovini Kokrškega odreda, v Dragi in na Kališču so odkrili spominski plošči Kokrškemu odredu, končujejo pa se tudi obiski spominskih obeležij, ki so vezana na borbeno pot odreda, ki slavi letos 30. obletnico ustanovitve ln katere proslavljanje je povezano z občinskim praznikom. Končujejo se tudi športna tekmovanja v balinanju, kegljanju, košarki, nogometu, namiznem tenisu, plavanju, rokometu, streljanju in šahu. Vse omenjene prireditve so bile dobro obiskane. Prireditve se bodo nadaljevale danes. Ob 19. url bo pro-menadni koncert domače godbe na pihala. Uro kasneje pa premiera Držičeve in Ruplove veseloigre Boter Andraž. Predstava bo na občinskem dvorišču, ki popolnoma ustreza dogajanjem v komediji. Igralska zasedba je precej številna. V igri nastopajo amaterji, člani Kudov iz tržiške občine. Slnvnosti se bodo nadaljevale jutri. Ob 9. uri dopoldne bo slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Tržič v paviljonu NOB. Ob isti uri se bodo na nogometnem igrišču zbrali nekdanji borci Kokrškega odreda. Ob 10. url dopoldne bo pred paviljonom NOB osrednja proslava 30. obletnice odreda, združi, i' s parado in bogatim kulturnim programom. Na proslavi bo govoril Vinko Hafner. Po proslavi, ob 12. uri, pa bo v prediiniskem parku družabna prireditev. • jk Eno največjih trgovskih hiš v Sloveniji — veleblagovnico Globus v Kranju — Je, kot smo pisali, v petek zvečer odprl predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. *"l/9 priliki Je o gradnji in posebnostih te blagovne hiše spregovoril tudi direktor veletrgovine M kur Kranj Jaka Kolenc. Kranjsko blagovnico si je že v prvih dneh ogledalo veliko kupe — A. Ž. — Foto: F. Perdan Cesta in kanalizacija »iz lastnega žepa« Prebivalci Novega naselja v Selcah so ši s samoprispevke krepko dvignili splošni standard Iz vsakdanje prakse vemo, da se morajo posamezne lokalne skupnosti, ki bi s samoprispevki rade pokrile razkorak med omejenimi finančnim; možnostmi in realnimi potrebami, krepko potruditi, preden prepričajo ljudi in referendum uspe. Podobni zapleti spremljajo tudi izvajanje odloka o plačevanju prispevkov za mestno zemljišče, ki so ga doslej uvedli mnogi večji slovenski kraji. Celi predeli včasih odklonijo sodelovanje, prenehajo segati v žep in tako — prepričani v umestnost svojih določitev — zavrejo proces nujnih izboljšav splošnega družbenega standarda. Zato je vnema, kakršno so pokazali prebivalci Novega naselja v Selcah (Selška dolina), vredna nekoliko podrobnejše obdelave. Prve hiše selškega Novega naselja so zrasle leta 1962. Danes jih je skupno 14. Zaokrožene s peščico domačij starejšega datuma tvorijo samostojno četrt, ki se bo v bodoče še razširila. Naselje do nedavna nj premoglo niti kanalizacije, niti ceste, edino priključek vaškega vodovoda je obstojal že od prej. Lastniki stavb, priseljeni iz vseh kencev, so leta 1968 sklicali sestanek ter sklenili sami financirati neodložljivo komunalno ureditev okoliša. Vsaka družina je primaknila dvesto starih tisočakov, vsak možak je nekaj deset ur vihtel lo- pato — in po 24 mesecih so mrežo 830 metrov odtočnih cevi prvič preizkusili. Delovala je. Prizadevni gospodarji so si zadovoljno oddahnili. Potem sta prišli na vrsto javna razsvetljava in cesta. DoJgo je odbor razmišljal, kako zbrati potrebno vsoto, ki bi omogočila napeljavo kabla in asfaltiranje grobih makadamskih površin. Na občini so odobrili razpis internega samoprispevka, ki bi priseljence obremenjeval v precej večji meri kakor samoprispevek, veljaven med ostalimi Selčani; sleherna oseba nad 18 let starosti je odštela v »cestni fond« 15 dinarjev mesečno. Začeli so aprila lani, julija letos pa je bila žica položena in splet poti ter dovozov asfaltiran. Kajpak ni šlo brez posojila. Banka jim je odobrila 20 novih tisočakov kredita, ki ga bodo vrnili v štirih letih. Celotni stroški, z izplačilom uslug Cestnega podjetja vred, 70 ti*'* so znašali nekaj čez ' -^i-din — ne upoštevaje Pj-^j« no 1700 udarniških ur. kajo samo še električni ^ govi in svetilke, vendar ^ radi njih ni nihče v skr ^ Podjetni Selčani, vsaj iz Novega naselja, so ",0gi na potrditev rekla >,v ^j, je moč«. Razumljivo Je 1 ^ da skoraj povsod na,etu&kof' razumevanje. Nihče, ne* j„iK Jeloški župan, ne družbenih služb, ne ban£aI,j, ne Cestno podjetje .e, niso oklevali zavzeti se f/ Posnemanja vreden P q kajne? Občinski odbor *J* ln upokojencev Radovljica^ zveza borcev za se* v mejo sta se Pres££oMA nove prostore £' v. UPOKOJENCEV v *au 4, Ijici, Ljubljanska c. Uradne ure so ob v ^ eleljkih, sredah in J ure. dopoldne od 9. do 12- TRŽIČ # V sredo, 2. avgusta, je bila v Tržiču seja komi1 J,.prav činske konference ZKS. Komite mora namreč v okviru .VoCCt\0 na IV. konferenco ZKS in VIL kongres ZKS izde'adobju. \ delovanja občinske organizacije ZKS v preteklem o) j $[» tej oceni bodo posvetili največ pozornosti uresnicev lišč 21. seje predsedstva ZKJ, II. zasedanja kongren^ pfj ter delovnega programa občinske organizacije l- oa blematiko bodo konec tega meseca obravnavah tu£ ,)* Širjeni seji komiteja občinske konference ZKS v Trz Blagovnica EgiMinMi Škofja Loka Tudi letos POPUST v blagovnici Škofja Loka od 4. 8.1972 do 15. 8.1972 za nakup pohištva in šivalnih strojev O/ za nakup radioaparatov, / TV, posode, gospodinjskih aparatov, volne, metraže in konfekcije, preprog in oblog za tla, potrebščin za šport in rekreacijo *WWW Pomagati mladim, še neuveljavljenim umetnikom To je osnovni namen Kulturnega ateljeja Slovenije Prav nič pretirano črnogledi nismo, če rečemo, da razmere v naši kulturi niso najbolj rožnate. Obdobje splošne štednje je močno prizadelo dotok sredstev v blagajne najrazličnejših ustanov — pa naj gre za gledališča, filmske družbe, založbe, galerije ali glasbene institucije. Zaradi pomanjkanja denarja so bile prisiljene skrčiti in osiromašiti vnaprej pripravljene programe ter se držati samo najbolj trdnih, »rentabilnih« naložb. Takšno stanje tepe zlasti mlade, še neuveljavljene ljudi, saj si vodstva posameznih hiš spričo dvomljivega (finančnega) učinka ne mprejo privoščiti tveganih »investicij« v nova imena, nove obraze. Kot odgovor na mrtvilo in kot najprimernejši izhod iz stiske, ki bi utegnila povzročati daljnosežen zastoj v umetniški rasli naroda, je skupina intelektualcev povoj, ne generacije že leta 1970 ustanovila Kulturni atelje Slovenije (KUAS), Atelje naj bi pomagal in spodbujal nadarjene, a še nepriznane slikarje, kiparje, filmske delavce, literate, pesnike, igralce in druge ustvarjalce. Da so njegovi pobudniki zadeli že-belj na glavo, dokazuje predvsem naglo rastoče število članstva, kar je klubu omogočilo, da je postal tudi dejanska .republiška organizacija. Z dosedanjimi akcijami so namreč predramili zavidljivo širok krog občinstva ter javnosti približali nekatere »naraščajnike«, ki bi sicer zagotovo ostali neznani. Mednje sodi, denimo, mnogo obetajoči jeseniški pisec Jože Košir (jeseni bo izšla njegova zgodba Plesalca, svojestve-no prikazano ljubezensko razmerje fanta in dekleta v socialistični družbi), pesnik Miro Gutman iz Novega mesta, ki pripravlja izdajo svoje prve samostojne zbirke, Brane Hlastcc iz Novega mesta, Svetlana Tratn.kova >z Kopra ter več štajerskih umetnikov, združenih v Društvu mladih kulturnih ustvarjalcev Maribora (igralec Vladimir Novak, pesnik Teodor Lorenčič itd.). Nada. 1'je ne gre spregledati cele vrste prireditev, s katerimi so Ateljejci gostovali po raznih krajih Gorenjske in v Ljubljani: nastop literatov in ktlerpretov klasične ter moderne glasbe v dvorani kranj- Murkini poslovni razgovori Podobno kot prejšnja eta je trgovsko podjetje Murka Lesce ob otvoritvi gorenjskega sejma tudi včeraj pripravilo razgovore s svojimi poslovnimi partnerji. O novostih in nadaljnjem sodelovanju je tekla beseda na Bledu. A. 2. skega kina Center, pesniški recital v paviljonu Loškega muzeja, recital v prostorih ljubljanskega Kluba poslancev, ter — ne nazadnje — nedavna razstava unikatov barvne umetniške fotografije mojstra Mome Mitiea, gosta iz Niša v dvorani radovljiške graščine. Od letošnjega januarja r.a-prej Kulturni atelje Sloveni- je tiska pesniške zve/ke Per. petuum mobile, mesečno publikacijo, namenjeno vsem, ki čutijo potrebo po umetniškem izražanju. Atelje namerava v prihodnjem letu iz. dati poemo Braneta Hlaste-ca; ilustracije zanjo bo prispeval znani likovnik-samouk Jože Horvat-Jaki. Hlastecovi poemi naj bi kasneje sledila še knjiga Teodora LorenčiCa Mrtvec sem. Ob koncu velja zapisati, da je obstoj Kulturnega ateljeja Slovenije izrednega pomena, će bo znal vzgojiti in popularizirati vsaj enega zares dobrega predstavnika katere koli panoge umetniškega udejstvovanja človeka, so idejni nosilci te nenavadne združbe opravičili zastavljeno poslanstvo. I. GuzelJ Če zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše mreže poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. Sodobna tehnična oprema, združena z 80-letnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost učinkovitost, zaupnost Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. če gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali pa se oglasite pri nas. Z veseljem vam bomo ustregli! /Q ljubljanska banka Še denar za stanovanja borcev Skupščina občine Kamnik je na Izvršni svet SRS vložila prošnjo, naj se tudi občina Kamnik uvrsti med občine, ki od skupščine SRS dobivajo finančna sredstva za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV, Svoj predlog komisija za zadeve invalidov in borcev NOV skupščine občine Kamnik utemeljuje tem, da je glede na toga merila in razpoložljiva finančna sredstva do junija letos dodelila poso. jila 236 udeležencem NOV, vendar še niso zajeti vsi pr°* silci. Poprečen znesek na enega prosilca je sorazmerno nizek in znaša 10.775 dinarjev. Samo nekemu kmetu, borcu, ki mu je pogorela hiša, SO dodelili posojilo v znesku 35.000 dinarjev, vsem drugftfl pa znatno manj. V Kamniku je trenutno še pot perečih stanovanjskih zadev borcev, ki bi jih želett čimprej rešiti. J. V. Družbena denarna pomoč Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je v četrtek popoldne odprl nov dom upokojencev v Radovljici. V domu je poleg družabnih prostorov, pisarne društva upokojencev, restavracije, kuhinje, bifeja, še sedem sodobno opremljenih garsonjer za upokojence. Gradnja doma je veljala blizu 2 milijona dinarjev, od tega pa je občina prispevala 770.000 dinarjev. — A. 2. — Foto: F. Perdan , Loški turistični »boom« Novi Transturistov hotel je kot kaže za mesto ob Sori prava devizna poživitev Dasi je turizem v škofjeloški komuni — če ga primerjamo z dohodki od domačih in tujih letoviščarjev, ki pritekajo v blagajne radovljiških gostinskih obratov in občine — razmeroma skromno zastopana gospodarska panoga, se bodo njegovi protagonisti konec sezone vendarle smeli pohvaliti, da so napravili orjaški korak naprej. Podatki za prv0 trome-sečje leta 1972, torej za ne kaj prida donosno obdobje, namreč kažejo malone 100-odstotnl porast uslug: statistična služba je lani v istem času naštela 1271 domačih in tujih obiskovalcev ter 3293 nočitev, letos pa sta obe številki močno poskočili in znašata 2490 gostov in 6492 nočitev. Se bolj razveseljive so ugotovitve, da je delež »konvertibilnih« inozemcev kar trikrat večji kot dvanajst mesecev poprej. Od kod nenadoma tolikšen »boom« v turističnem vzponu tisočletnega mesta? Zasluga zanj gre predvsem novemu Transturistovcuiu hotelu, opevani in obenem kritizirani investiciji, ki je požrla milijonske vsote. Nespor v no naložba vanj le ni zgrešena, saj obeta objekt v nepričakovano kratkem času povrniti stroške! 2e v januarju, fibruaiju in marcu so bile sobe zasedene , 34-odstotno, medtem ko zadnje mesece (maj, junij in julij) ne ostaja prazno skoraj. nobeno <>d 96 ia;,položIj'.\ih ležišč. Nena-jc.ljene prišleke, je receptor često prisiljen zavrniti. Očitno smo priče uspehu, s ka- kršnim bi se lahko pohvalilo le malo pred nedavnim odprtih lokalov sorodnega kova. Kajpak je treba nemudoma pristaviti, da je hotel samo droban člen v verigi ukrepov, ki naj naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti polno škofjeloško ozemlje približajo množici »modernih nomadov«. Prizadevanja so doslej tekla v dveh smereh: v razvijanje kmečkega in zimskega turizma. Ogromno uslugo prvemu utegnejo narediti razne etnografsko obarvane krajevne prireditve, s katerimi skušajo domačini rešiti pozabe stare navade in običaje (čipkarstvo v Železnikih, trenje lanu v Davči, mlačvo na Trebiji,, oglarstvo v Luši, srnojkarske obrede v Hotav-ljah itd.). Nič, slabše ne napi edu je zimski turizem, ki je z izgradnjo smučarskega središča Stari vrh postal otipljiva stvarnost. Hkrati so mnogim lastnikom posestev odobrili posojila za ureditev turist ičnih sob. Le-teh je danes v občini okrog 300. Navidezno absurdno zveni podatek, da število razpoložljivih »spalnih kr.pacitet« pri zasebnikih pada. Toda v navedenih treh stoticah so zajete zgolj hiše, ki dejansko,, ne le na papirju, sprejemajo goste. Vmes je precej družin, s katerimi ne moreta tekmovati niti restavracija Krona, niti treb:jski Dom pod Planino (skupno 71 ležišč), še manj pa cela vrsta znanih privatnjh gostiln, ki titnuLno premorejo 81 postelj. V mislih imamo Tavčarjevo in Žgajnarjcvo domačijo; gospodarja bosta do konca decembra zabeležila vsak po približno 400 nočitev. Kmetiji ležita tik poti Starini vrhom in nista nikdar brez dopustnikov. Domača hrana, bližina nedotaknjene narave in nizke cene penzionov (45 din na osebo, V hotelu 93,50 do 120,00 din), so pač močan turistični magnet. I. Guzelj Na zadnji seji sveta za zdravstvo, socialno varstvo, varstvo družine in varstvo invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Jesenice so razpravljali o predlogu odloka o družbeni denarni pomoči, o sofinanciranju mladinskega sprejemališča v Ljubljani in o nekaterih drugih vprašanjih. Skupščina občine Jesenice vsako leto zagotovi v svojem proračunu denar za družbeno pomoč za nepreskrbljene in za delo nesposobne občane. Poleg denarne pomoči jim nudi tudi zavodsko varstvo za odrasle, domačo nego bolnikov, varstvo otrok, plačuje stroške zdravljenja in nudi kmetom posebne olajšave pri plačevanju zdravstvenih sto- ritev. O predlogu novega od' loka družbene denarne pomoči bosta po sprejetju družbenega dogovora razpravljala tudi oba zbora občinske skupščine. Poseben problem v jeseniški občini predstavljajo n',a' doletniki, ki nimajo stalneg* prebivališča in se večkrat držujejo v krajih ob meji. Te mladoletnike bodo v prihodnje pošiljali v mladi»sk° sprejemaiišče za begavce * Ljubljani, ker so se od1« za sofinanciranje te ustan?ytli Na seji so imenovali 1 komisijo, ki bo obravnav^ probleme otrok iz soeta j„ ogrožen'h kmečkih druž'«1^. jim namenila družbeno narno pomoč. D- Tovarna pohištva ALPLES 64228 Železniki ZAUPAJTE IZBIRO POHIŠTVA SOPROGI IN ALPLESU NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU NA RAZSTAVNIH PROSTORIH • Alples Železniki • Mercator poslovalnica Tržič • Murka Lesce • Slovenijales Ljubljana • Zarja Jesenice IZBIRAJTE POHIŠTVO ARTUR ZA OPREMO DNEVNI** SOB TER PREDSOBNE GARNITURE ALFA Komisija za delovna razmerja pri LJUBLJANSKI BANKI — Podružnica Kranj ponovno objavlja v enoti ŠKOFJA LOKA naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorja 2. dveh strojnih knjigovodij Za zasedbo navedenih delovnih mest je potrebna dokončana 2-Ietna administrativna šola. Nastop dela takoj. Pismene prijave za zasedbo objavljenih delovnih mest s kratkim življenjepisom in dokazilom o doseženi izobrazbi, je treba poslati komisiji za delovna razmerja pri Podružnici Kranj, C. JLA 4, do 15. avgusta. Sistem žičnic v zgornjesavski dolini Cenjeni obiskovalci Gorenjskega sejma! Mercator V paviljonu Vek ' vgovine Mercator v hali C si lahko nabavite po konkurenčnih cenah vse kar potrebujete za vas in vaš dom. Pohištvo, stroji za gospodinjstvo, preproge, zavese, tekstil, perilo. Pri nakupu sejemski popust, prodaja na potrošniško posojilo z 20 % pologom, brez porokov ter brezplačno dostavo na dom. V času sejma enaki prodajni pogoji tudi v Blagovnici Mcrcatorja v Tržiču, Na svidenje v paviljonu Veletrgovine Mercator v hali C na Gorenjskem sejmu v Kranju V zadnjih letih se zgornje-savska dolina vse bolj intenzivno vključuje v turistično gospodarstvo Slovenije. Glavni center tega razvoja je vsekakor Kranjska gora. Vendar pa področje, ki ima le en sam razvit kraj, nima možnosti za večjo in raznoliko ponudbo. Zato so izdelali študijo, ki naj bi pokazala, kakšne so resnične možnosti za razvoj centra, ki bi ga sestavljala Kranjska gora z vsemi okoliškimi kraji. Študijo so izdelali pri projektivnem podjetju Emona projekt v Ljubljani. V Kranjski gori že nastaja problem, kako bi ob očitnem pomanjkanju smučišč in smučarskih naprav prodali ležišča v novih hotelih, ki jih gradijo. Razen tega pa se zavedajo, da je današnji gost bolj zahteven, da si želi novih prog različne kvalitete. Ena od pomanjkljivosti je tudi v tem, ker smučarska sezona traja V Kranjski gori le od decembra do marca. In prav zaradi tega si prizadevajo, da bi center zajemal tudi sosednje kraje, predvsem Vršič z visokogorskimi smučišči. Kranjskogorske žičnice prevozijo tudi dva do trikrat več smučarjev kot podobne žičnice v sosednji Avstriji in Italiji. Ob sobotah in nedeljah ter v počitnicah je že sedaj v Kranjski gori do 4.000 smučarjev hkrati. Že v letošnji sezoni je bilo torej v vrstah do 1.000 smučarjev in so mnogi zaradi tega odhajali drugam, tudi v Avstrijo in Italijo. V vsej zgornjesavski dolini je sedaj 12 žičnic: ena v Mojstrani, ena v Martuljku in deset v Kranjski gori. Kranjskogorske žičnice so na primer leta 1961 prepeljale okoli 190.000 smučarjev v se- zoni, letos pa že več kot 2,000.000. Program izgradnje novih žičnic in smučišč obsega V Ratečah in Planici 10 žičnic in 11 smučišč, v Kranjski gori s Podkorenom in Martuljkom 21 žičnic in 31 smučišč, na Vršiču 9 žičnic in 12 smučišč in v Mojstrani 11 žičnic in 10 smučišč. Ta program naj bi uresničili v prihodnjih desetih letih. Vse žičnice in smučarske proge so povezane med seboj tako, da smučar lahko presmuča ves sistem brez vmesne hoje. D. S. SPLOŠNO MIZARSTVO Radovljica sklicuje za sredo, 9. avgusta javno licitacijo za prodajo 1. dveh kombiniranih skobelnih strojev za les, električni 2. brusilnega stroja za tračne in krožne žage Prednost imajo kupci državnega sektorja. Rešitev za Visoko? Zaradi Tavčarjeve domačije na Visokem je bilo v zadnjem letu prelitega že dosti črnila in izgovorjenih veliko, večkrat zelo kritičnih be-.;ed. Da je dom dr. Ivana Tavčarja, slovenskega pisatelja in poljanskega rojaka kulturni spomenik, ne samo Poljancev ali škofjeloške občine, temveč vseh Slovencev, ni treba posebej poudarjati. Zato naj bi si tudi vsi prizadevali, da bi ga rešili propadanja. Toda, kdo je tisti, ki naj bi z deli začel oziroma prevzel odgovornost? Odborniki občinske skupščine so o tem že večkrat razpravljali. Niso našli rešitve. Tri milijone, toliko so izračunali, da bi stala obnovitev, niso mačje solze niti za občinsko skupščino. Tudi turistično podjetje Transitu. rist, ki so mu predlagali, da bi na Visokem uredil gosti- OB OBISKU PAVILJONA MURKA VAM BODO PONOVNO RADI SVETOVALI VAŠI DOBRI ZNANCI - NAŠI PRODAJALCI Šče podobno znanemu Pod-vinu, zaenkrat ne zmore to. likšne naložbe. Ali naj torej še naprej skrbi za imovino Visočanov le sedanji lastnik Mirko Šinkovec? Rešitev je prišla od drugod. Zamisel ni čisto nova, približno pol leta je stara. Rodila se je na republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, potrdili pa naj bi j j na kongresu slovenskih sindikatov, ki bo novembra v Ljubljani. Na Visokem naj bi delovala sindikalna politična šola. S tem bi rešili dve vprašanji hkrati. Zavrli bi propadanje kulturnega spomenika in vsako leto bi vzgojili nekaj prepotrebnih kadrov za delo v sindikalni organizaciji. Predlagajo, da bi šola imela več smeri. Vse pa bi imela nalogo dati bodočim sindikalnim delavcem temeljito drufc-beno-politično izobrazbo. In kako naj bi šolo uredili? V Tavčarjevi hiši bi bile učilnice, v sedanjem hlevu pa bi uredili sobe oziroma stanovanjski del. Zamisel je nedvomno vredna pozornosti. Verjetno b! veljalo dodati le to, da bi morala biti preurejena domačija še vodno dostopna obi. skovalcem in da bi ji vrnili pohištvo in umetnine, ki so jih odnesli v muzeje drugam. In prizadevati se je treba, da bi se ideja sveta sloveti, skih sindikatov tudi uresničila, t. Bogataj PAVILJON murka NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU °D 4. DO 15. AVGUSTA 1972 PRODAJAMO pohištvo okna - vrata oprema za centralno kurjavo gospodinjske stroje zavese - preproge Cesta Ste Maric aux Mineš in novi proizvodni prostori Peka v Tržiču. Ob tržiškem občinskem prazniku Praznično ogledalo enoletnih uspehov Ob vsakem pomembnem prazniku je navada, da se ozremo na uspehe, ki smo jih dosegli v enem letu. Takšen pregled želimo narediti tudi ob tržiškem občinskem prazniku, ki ga ta najmanjša gorenjska občina slavi danes, 5. avgusta. Na ta dan leta 1941 je zaradi izdaje v Verbičevl koči pod Storilcem padle 8 borcev. Na ta žalostni dan je kri prvič v narodnoosvobodilni borbi napojila planinsko cvetje pod tem vršacem ... V teh skopih besedah želim orisati glavne značilnosti trži ške ga gospodarstva in družbenih služb v prvem polletju letos. Pri tem so mi veliko pomagala poročila pristojnih občinskih služb, ki so jih lete za to priložnost posebej izdelale. Vse številčne primerjave so izdelane na osnovi podatkov za I. polletje lanskega leta. Celotni dohodek gospodarstva se je v prvih letošnjih šestih mesecih povečal za 21,9 odstotka. Vzporedno s tem so hitreje naraščala tudi porabljena sredstva. To povečanje znaša 30,9 odstotka. Na to povečanje je največ vplivala povečana amortizacija zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Gospodarstvo se torej še naprej odloča za zdravo politiko hitrejšega odpisovanja osnovnih sredstev. Družbeni proizvod se je povečal za 21 odstotkov, torej prav toliko, kot celotni dohodek. Polletni uspehi trži-Škega gospodarstva so torej ugodni, saj takih rezultatov zaradi stabilizacijske politike nihče ni pričakoval. Seveda pa s tem ne želimo reči, da je v tržiškem gospodarstvu vse rožnato, brez težav. Tržiike gospodarske organizacije so se v prvem polletju letos srečavale z velikimi težavami zaradi neusklajenih cen proizvodnih materialov in zaradi sprememb v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. Nelikvidnost se ni omilila! Ta problem se kljub multilaterarni kompenzaciji v tržiški občini še vedno zaostruje. V primerjavi s prvim polletjem lani so se terjatve do kupcev povečale od 55,545.000 din na 64,288.000 dinarjev! Torej, povečanje za 15,7 odstotka. To pomeni, da tržiško gospodarstvo še vedno kreditira kupce. Zaradi neskladja med prodajnimi in nabavnimi cenami se je v Mesarskem podjetju Tržič v letošnjem prvem polletju pojavila celo izguba! Tržičani so lahko zelo zadovoljni z rezultati mednarodne menjave. Vrednost izvoza se je povečala za 8,6 odstotka. Največje izvozne uspehe pa so dosegli ZLIT, Tovarna kos in srpov ter Peko, na katerega odpade več kot polovico vsega izvoza. Kar 81,7 odstotka vsega blaga je odšlo na konvertibilno področje. Zaposlenost in osebni dohodki Lani se je število zaposlenih v tržiški občini zmanjševalo, letos pa je njihovo število naraslo za 3,1 odstotka. Število zaposlenih se je povečalo v gradbeništvu, v trgovini in v obrti. Upadanje štev; a zaposlenih beležimo v turizmu in gostinstvu, kar vsekakor ni pozitivno. Vendar kljub povečanju itevita zaposlenih, potrebe po c'eiav-c.h v tržiški občini niso zadovoljene. Na Zavodu za zaposlovanje je sicer prijaivlje-nih 42 brezposelnih (lani 60), vendar so to težje zaposljivi ljudje. Zato 'ahko trdimo, da se v Tržiču srečujejo s problemom pomanjkanja delov-ne sile. Osebni dohodki naraščajo. Mogoče tudi zaradi vzrokov, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku. Pri iem pa so odigrali pomembno vlogo tudi samoupravni sporazumi. Poprečni osebni dohodki so narasli za 23,7 odstotka in znašajo danes 1650 dinarjev. Na ta porast je imela največji vpliv industrija,- kjer znaša povečanje 24,3 odstotka. Politika sUibili/rcije je po segla tudi na področje kved;. tiranja. Investicije iz kreditnih sredstev so se zmanjšale, povečale pa so se investicije iz lastnih sredstev, to je iz poslovnih skladov gospodar, skih organizacij. Lani so znašale omenjene investicije 5,117.000 dinarjev, letos pa kar 15,589.000 dinarjev. Realne možnosti investiranja z lastnimi sredstvi so torej skoraj do kraja izkoriščene. Od letošnjih investicij naj omenimo samo tiste, ki so za občane najbolj zanimive. Mednje gotovo sodijo inve. stiedje v trgovsko mrežo. Ju* gotehnika iz Ljubljane popravlja prostore stare pošte, konfekcija Triglav adaptira prostore na Trgu svobode, v bližini pa popravljajo svoj lokal tudi Živila iz Kranja, kjer bo delikatesna trgovina. Izboljšuje se tudi turistična dejavnost, čeprav lanski rezultati tega niso obetali. Število gostov se je sicer malenkostno zmanjšalo, vendar je naraslo tevilo prenočitev in to kar za 22,3 odstotka. Stanovanjsko gospodarstvo Na tem področju se je nakopičilo v zadnjem času nekaj težav. Povpraševanje .iS bilo večje od ponudbe. Cene v gradbeništvu so rasle in socialno šibki sloji ter mlajši ljudje v takih razmerah skoraj niso mogli do stano-vanja. Stanarine so bile zamrznjene in regresirane. ?o družbeno podporo pa so * največji meri uživali tisti slo- ji, ki so bili take pomoči najmanj potrebni. Nova stanovanjska zakonodaja je prinesla bistvene spremembe. Stanarine se bodo približal* ekonomskim, za ljudi z nižjimi dohodki pa bo formira« solidarnostni sklad, ki bo regresiral stanarine v skladu z določenimi kriteriji. čala se bo gradnja najcniflib stanovanj za ljudi z nizkini1 osebnimi dohodki in za mlajše, kj stanovanja ne morejo kupiti. V Tržiču izdelujejo tudi že srednjeročni program razvoja stanovanjskega 8p spodarstva do leta 1975. WJ drugi strani pa bo treba & bolj razširiti stanovanjsko varčevanje. Pri tem bodo imele pomembno vlogo poslovne banke v sodelovanj^1 z gospodarskimi organizacijami v občini. Stanovanjsko varčevanje je v Tržiča ¥ močno razvito. Varčevalna vsota se je v letošnjem Pr" vem polletju povečala » v Na Bistrici pri Tržiču raste novo stanovanjsko naselje. Pravkar gradijo dva nova bloka, v katerih bo 120 stanovanj. Gr^d meseca so v Tržiču vzidali temeljni kamen za novo osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču. ad«ja napreduje po načrtu. Sola naj bi bila zgrajena leta 1974. »dsoticov. Stanovanjska Kradla (bloki) v Tržiču je ^centrirana na Bistrici, iiLr trcnutno zidajo dva blo-b i-vj1'0111' enotami. V njih nL stanovanj. Veliko za-man)e je tudi za zasebno 8r-tdnjo. Nove šole rzicani so se pred dobri. bortStlnmi leti odločili, da pla .?radili nove šole in P°- *vm stare. Odločili so se za nopnspcvck i,0 ^''a svojemu namenu so la v Kližah, letos pa glaHVs.' napori usmerjeni v ci. g10 -n.°ve šoIe na Bistri-]et0„tac*lli so jo začeli naja d..i ' Dredračunska vrednost 1,3 Pa je znašala 8,954.000 di- 2emii;vx zaradi neugodnega Mefca* .»radnja ni lahka. p0 J . težav povzroča tudi terrin|kan,Je »radbenih m£U 2etBe?V' predvscm cementa, v c , |Sl'4a dela so izvršena je (Tj** Pozidano je pritličij; y?inetnega trakta, teme- tel« narr|cnskega trakta ter jCtOvaHr»j„_ t , . . . Jok) lov jadnica. Izdelujejo pa že eno konstrukcijo za te-aanico, Onec ki bo montirana SePtembta. na Tr>"'cu so pozorni tudi u,«e negospodarske do-e- Pripravlja se rekon- strukcija ceste Zadraga—Križe. Pokrita bo s 5 centimetrov debelim asfaltom. Prav tako je že bila asfaltirana cesta od križišča na Bistrici do Smoleja. Dokončno je bilo rešeno vprašanje odlagališča za smeti. Ureja se deponija v Kovorju. Za to bodo v Tržiču potrebovali 350.000 dinarjev. Začenjajo se priprave za popravilo gasilskega doma v Tržiču, za kar bodo potrebovali 650.000 dinarjev. Prezreti pa ne gre tudi naporov za ureditev rekreacijskega središča v Hrastah. Ta smučarski center bo lahko zaživel še to zimo. V ta namen je že zagotovljenih 530.000 dinarjev. 250.000 so zbrale gospodarske organizacije, za 280.000 dinarjev pa bo kreditov. S tem seznam negospodarskih investicij še ni izčrpan. Na področju Tržiča gradi Elektro Kranj, Splošna vodna skupnost Gorenjske, Komunalno podjetje Tržič, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana in drugi. Prav gotovo zaslužijo vse priznanje tržiške gospodarske organizacije in občani, ki materialno pomagajo, da je življenjska raven Tržiča-nov iz leta v leto višja. Ver- Stanovanjsko Podjetje ■ rzic ^sem občanom za občinski praznik čestita in jim želi še vnapfej čim VeČ delovnih uspehov jamemo, da tako dobre volje tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Pripravil: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan le vrsto let praznuje tržiška občina 5. avgusta svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje sovpada z 31. obletnico prvih žrtev, ki so padle na ta dan leta 1941 pod Storilcem. Tedaj se je začela tudi oborožena vstaja v tržiški občini. Letošnje svečanosti imajo še poseben pomen zaradi tega, ker hkrati praznujemo tudi 30. obletnico ustanovitve Kokrškega odreda, ki je imel med vojno izreden vojaški in politični pomen na našem področju. Zaradi teh zaslug je skupščina občine pred leti podelila odredu domicil. Ob letošnjem prazniku lahko ugotovimo, da je gospodarski razvoj občine kljub težavam zelo ugoden. Zaradi tega smo prepričani, da bo tako tudi v prihodnje. Lanski rezultati so nam lahko samo za vzpodbudo. Ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občanom z željo,, da se tudi v bodoče s skupnimi močmi prizadevamo za dobrobit in uspešen razvoj celotne tržiške občine. MARJAN BIZJAK Predsednik SO Tržič Pogled na novo tržiško pošto, pred paviljonom NOB. paviljon NOB in spomenik žrtvam fašističnega nasilja, ki stoji Združena lesna industrija Trzic čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! GLAS * 8. STRAN GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. organizatorja 2. dveh izmenovodij v oplemenitilnici 3. manipulanta oplemenitilnice 4. manipulanta barvarne 5. stenodaktilografa ali pripravnika 6. večje število delavcev — delavk na naslednjih delovnih mestih: voznik viličarja, pomožni laborant, barvar v barvarni, polnilce vložkov, delavec na parilniku, barvar na JETIH, delavec na pralnem stroju — centrifugi, delavec na dekatirki, pregledovalka pletiv, adjustirka, delavec na bavširnem stroju, delavec na HACOBI Zj razpisana delovna mesta se zahteva: pod L: višja šolska izobrazba, šola za organizacijo dela, 2 leti ustrezne prakse ali srednja šolska izobrazba, 5 let ustrezne prakse, znanje enega tujega jezika (angleško, francosko, nemško) pod 2.: srednja šolska izobrazba tekstilno-kemijske smeri, 3 leta ustrezne prakse; pod 3.: srednja šolska izobrazba tekstilne ali tekstilno-kemijske smeri« in 1 leto ustrezne prakse; srednja šolska izobrazba tekstilne ali tekstilno-kemijske smeri in 1 leto ustrezne prakse; srednja šolska izobrazba upravno administrativne smeri in znanje enega tujega jezika. delo v moderno urejenih obratih, možnost zaslužka zelo ugodna, urejena socialna varnost, možnost napredovanja, ugodne možnosti rešitve stanovanjskih vprašanj v okviru stanovanjskega varčevanja v podjetju. Vsa dodatna pojasnila daje kadrovski oddelek podjetja. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. pod 4.: pod 5.: pod 6.: JUC trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo Ljubljana, Pod trančo 2 Trgovina Jugotehnika, Kranj, Cesta JLA št. 10 od 11. septembra 1972 non-stop zato razglašamo prosta delovna mesta in sprejmemo več prodajalcev tehnične stroke Želimo, da ste KV trgovski delavec tehnične stroke z nekaj prakse na tem delovnem mestu, imate odslužen vojaški rok in uspešno opravite 2-mesečno poskusno delo, tri učence za poklic prodajalec tehnične stroke Sprejeti bodo kandidati, ki so končali osemletko, so mlajši od 18 let in so zdravi. Za trgovino Jugotehnika Tržič, Cesta JLA št. 8, ki bo odprta v začetku septembra 1972 razglašamo prosta delovna mesta in takoj sprejmemo dva prodajalca tehnične stroke dva učenca za poklic prodajalec tehnične stroke Podjetje vam v obeh trgovinah nudi dobre delovne pogoje in primerne osebne dohodke, po pravilniku podjetja, učencem pa mesečno nagrado. Želimo, da delo nastopite najkasneje do 1. septembra 1972. Vse kandidate za trgovino Jugotehnika Kranj in Jugotehnika Tržič, prosimo, da nam prošnje pošljejo na naslov: Jugotehnika, Ljubljana, Pod trančo 2 v roku 10 dni od objave. Saša Kump od 28. julija do 24. avgusta Z najnovejšo razstavo nas Saša Kump ne preseneča v novitetah, pač pa nas preseneča s svojim vztrajnim delom, ki se kot rdeča črta vleče že vse od njegove julijske razstave v letu 1970 do danes in ob katerem bi lahko uporabili kar besede njegovega vzornika Kleeja: »Nič ni mogoče prehiteti. Stvari morajo rasti, se razvijati, če pa bo kdaj prišel čas za veliko delo, toliko boljše. M[ moramo raziskovali naprej, kajti odkrili smo šele dele, ne pa celote.« In prav odkrivanje draži v oblikovanju majhnih detajlov na sliki je prevzelo tokrat Saša Kumpa, da se je ves prepustil mikom tako-rekoč obrobnih pojavov slikarske kaligrafije, čeravno je ohranil še vedno svojo osnovno temo »optimističnih oblik«, kroga in ovala ter lesnih akcentov črnih pravo-koLnikov. Se nekaj! Na zadnji razstavi -smo videli dela v oljni tehniki, tokrat je Kump pričel odkrivati finese akvarela! Verjetno njegovi mehki naravi prav akvarel z vsemi presenečenji veliko bolje ustreza, posebej še, ker je osnovna oblika teme sedaj zabrisana in stopa v ospredje slikarsko obravnavanje prav obrobnega dogajanja s prelivajočimi se barvnimi igrami, ki jih ustvari več kratno prekrivanje s pote-zami čopiča in kombinacije, ki nastanejo ob dveh ali ve-čih barvah. Vse nežnosti *° zajete v tem hotenju, ki seveda še vedno ni izpopo1; njeno, še vedno je na stopnji iskanja in eksperimentiranja/ toda Kump se je prav P povzpel iz prejšnjega domiselnega igračkanja do težke slikarske naloge, ki jo P0". skuša reševati tako, kot prav"1 Klee: »Se vedno nam manjka tista zadnja sila, kajti kot to ne zmoremo . . « Ob zadnji razstavi sem zapisal, da je Kump opustil ni-problemsko slikarstvo. Da" nos bi lahko dodal, da je na' šel problem, ki mi več sam0 v ozkih mejah njegovih take imenovanih optimistiČnm oblik, pač pa je postal vC' liko večji, slikarsko Pr"'" njen; odkril se mu je svt barvnega razpoloženja, ki Sa odkriva v akvarelni tehniki Z vsemi možnostmi te slikah ske tehnike, z vsemi f'n.f sami, presenečenji barvni prelivov, le ti nudijo več nežnosti: med njimi je Pra. gotovo razpotje vodeče v o<* ločitev, ali so oblike sp""1 še potrebne, ali ni dovo'J ■ idsS samo tisto, kar se mi * prikazuje tako rekoč o° mem robu slike? A. Pavlovec Fotogrupa ŠOLT iz Ljubljane v galeriji v Mestni hiši od 28. julija do 24. avgusta Skoraj štirideset let mineva, odkar so se slovenski poklicni in amaterski ustvarjalci fotografije odločili, da objavijo album slovenske fotografije in hkrati z njim izrazijo tudi svoja načelna izhodišča. Tedaj je bil to zavestno deklariran beg iz nove stvarnosti, iz ekspresionizma, iz futurizma, skratka iz pomembnih sodobnih likovnih struj, v romantično, impresionistično gledanje in interpretacijo objekta. I/, največjega vzpona torej — vsaj na videz odstopanje, morda zatišje pred svetovnim požarom . . . Potem ko SO najbolj sveže sile, ki so sicer nastopile že pred njim, takoj po vojni in vse do konca šestdesetih let dvignile slovensko fotografijo na realistično, močno izrazno raven, pa mineva danes tudi že deset let od prvih začetkov študentske fotografske skupine v Ljubljani, ki predstavlja danes sinonim za določeno zvrst moderne slovenske fotografije. Romantično-meditativna dimenzija ostaja tudi tokrat prisotna, toda v novi inter- biva preiaciji in asimilirana j0 dalje v novodobni ^,nr . Qb dokumentarni fotografiji- ^ žanrski lahko zapiSe**** jn gre večkrat za '»;sL'ln°kl.0g stilno koncentracijo ° . določenih tem, za int^^, cijo tudi trenutne dan^ vendar pa takorekoč vrstnem notranjem pI°Forja, r.ju, brez ozira na aV. predstavljeni v svet K beli to- svetlobi, ki RO"2fctflt; rej novo čustveno V***, .jjta Mehka črna silhueta JW . „ mora ob tem, še posco ^ reportažno dokumentarni ^ tografiji, opravičiti datno breme, to je likovnih vrednosti in ° bilo, poleg izšolanih oficirjev, vprašanje tudi orožje. spet ALMIRA RADOVLJICA, TELEFON 064 75-460, TELEX 34569 V svetu znan proizvajalec modnih pletenin »ALMIRA« iz Radovljice je tudi za modne sezone pomlad-poletje in jesen-zima v letu 1973 pripravila bogato kolekcijo ženskih, moških in otroških modnih pletenin, napletenih samo iz priznane SHETLAND VOLNE, LAMBSVVOOLA in CASMMERE prediva. Oblečeni v pletenine ALMIRA se boste prijetno počutili na potovanju, pri športu, na vveekendu in različnih dnevnih priložnostih. ALMIRA že vrsto let bogato zalaga znane trgovske hiše širom lugoslavije, Evrope in ZDA. čestita za občinski praznik Radovljice l Kemična tovarna Podtiari SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA G AL V AN I-KO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice KLAVNICA iN MESARIJA Bohinjska Bistrica Vsem prebivalcem na območju občine Radovljica čestita za občinski praznik in jim želi veselo praznovanje Delovni kolektiv podjetja Ključavničarstvo Radovljica čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice in jim želi prijetno praznovanje ter priporoča svoje storitve (j") metalka ljubljana tovarna pil friglav trzic čestita občanom in poslovnim partnerjem za občinski praznik Tržiča Proizvajamo: vse vrste pil, poclkočnike za obutev in vršimo usluge, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana DE Pekarija Tržič čestita vsem občanom Tržiča za praznik ter vsem potrošnikom Kranja in Tržiča, ki se poslužujejo njenih izdelkov. Nadalje se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva in mlečnih izdelkov KLEPARSTVO vodne instalacije in ključavničarstvo Tržič Čestita vsem občanom za občinski praznik Tržiča in se priporoča s svojimi storitvami TITA N KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: % fitinge $ ključavnice navadne in cilindrične Q obešanke navadne in cilindrične 9 ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Tržiča Poslovna enota gostinskega podjetja Kompas Ljubelj in Deteljica v Bistrici čestita svojim zvestim obiskovalcem za občinski praznik in se priporoča ce 9a sonca T Turi s u'p Incx-Slavnik Rovanju f ogled žen<=i izl< pedali ' >rganizaci.ia * pripravlja v u planinske zveze sedemdnevni obisk •Japonske. Udele-;a si bodo lahko okio. staro japon- «ece S ° Nikko' ma,° me" lenših V7-nožju ene naj-S :fra na svetu Kavva-Vulkan V Se P°v*Pel' na v,h «■•»76 metrov. Obialr- tcga zanimivega Jamo bo" VZp0na na Fudži* z"ani gorski vodnik PrH? Herl<* Tupalič da J,ran-iu- Povedal narn Je' 2anirn°/ ^' scptemDra na to val0 odpravo odpoto- S P°scl>nim letalom 173 iZ w»iikega letališča 8viCeP t n'ncev iz Nemčije, -Italije, Avstrije in Ju- ^e. a. 2. Medved, uplenjen na Jelovici pri Vodiški planini; levo lovec Janez Udir, desno čuvaj Srečko Prem. — Foto: R. Gašperšič Po petdesetih letih spet i al e nje ni sd v e d n a Jelovic i ^iS? rlovske "'"zine Kropa sta Se Vetko in Janez Udir ^•fienn Souo,o Proti večeru -• ■ '"a na Jelovico na sr- tijaka * -— v akala sla Sa 113 Prcz' tlaninop k° in Moi5enJsko oči 'kazal se Je pnceJ »e. f . Preže na robu posc- ^kjf3J Pa ic Jancz med ^kaj SBlrečicami zagledal Janez ^Vega. Bil je medved. Nfo Je Previdno naslonil na ograjo in pomeril. Mravljinci so mu lezli po telesu in puška se nikakor ni mogla umirili. Medved je bil kakih sto metrov daleč, ko ga je zadel strel. Pognal se je nazaj in padel prek kupa kamenja v smrečje. Janez in Polde sta sklenila« da ga v mraku ne bosta zasledovala, ker bi ju ranjeni medved lahko napadel. Splezala sta s preže in odšla proti lovski koči na Vo- diški planini. V Partizanskem domu, kjer sta se najprej ustavila, sta nekaj časa molčala o tem dogodku, vendar se Polde ni mogel dolgo zadrževati. Seveda so imeli vsi veliko povedati o »lovskih« in o lovcih. Najbolj pa so se iz njiju norčevali lovci iz drugih družin. Nekdo je celo obljubil, da bo medveda pojedel s kožo vred, če ga bodo zjutraj našli. Vendar se Pol lam se z njo, Krelovo mamo. Seio /) n ,e uP°&mla in roke se ji i? do/o, £°> Pošito krilo je vse zbledelo °'en,7j yM ,n°šenja in neštetih pranj. Na Cj^% Bte* s'iocic'l'co s skromnim kosil-la'e- &Jr e čvliusti počasi meljejo griž-i okel, klopci pred hišo, ki je vse Tc zalotene na z butarami in dr vrni Polj fhrJC Uu son^u- Tišino nedeljskega neva Pase moti le. kokodakanje kokoši, Q iivaif' ic Pri Krelovi mami ved-s Hiš0' "lru^aiev se ie podilo ČMrnuu*'--^eza^° po č^trtH QH stikalo qV'u lla bregu. Moža ji je vzela '% ,w '(i,a je pri sosedih, pozimi klek P^,„,. obe' ■ [e*!W/a/°^e^v'a''a krpico zemlje, da je . "e kl0j}; . 0!>'oke. Ti so rasli, prerasli šol-je°d$el p"\.odha'a,i- Drug za drugim. Ko "a/8 **dn '<:' b'!a sreina. Menila je, da ln, bon" re&en revščine in da si je že Si, jpls! ,k°š kruha. Ko je odhajal *0<* Ldol*o lokala. CN/se? *vite' Krdova mama?« m, l)»ta«j ^ dobim socialne. Za slad-•jj^k. it',/10. za kavo in za kakšen pri-r Seni x . ne morem več. Pa sosede, "f^o/i^'Vm Polagala, mi kaj dajo.« ^> k • * Srem v dolino si kupim žemljo, včasih tudi piškote. Včasih sem kupila žemlje otrokom za praznike.« »Vas otroci nič ne obiščejo?« »Pridejo. Tone, ne, Marjanca je bila nazadnje doma. Avto so kupili, pa so se prišli pokazat. Pa na češnje pridejo, a jih letos nič ni bilo. Solato tudi radi vzamejo in jajčka jim dam. V mestu je vse tako drago. Pravijo, da težko kupijo.« »Vam kaj prinesejo?« »Prinesejo. Marjanca mi jc dala veliko oblek, ki jih ne nosi več. Pa so še lepe, še prelepe zame. Pa liter vina in piškote.« »Kdo vam je naredil butare in pripravil drva?« »Butare naredim sama. Vsak dan malo. To še zmorem, le hosto mi morajo skupaj zvlačiti. Sosedovi otroci so mi jo rianosili prav pred hišo. Drva pa mi je pripravil sosed, ki ima našo njivo v najemu.« »Bi se preselili h kateremu od otrok, Krelova mama?« »Bi. Sem že rekla, pa pravijo, da v mestu ne bi mogla živeti. Da je tam toliko prometa, da ne bi nikamor mogla. Pa tudi prostora, da imajo premalo. Otroci morajo imeti svojo sobo. Dobri so. Naj živijo bolje, saj včasih niso nič lepega imeli.« »Ste vi imeli kdaj kaj lepega?« de in Janez nista dala. S čuvajem LD Kropa Srečkom Premom in lovcema LD Resnica Bogom Žurnom in Aloj-zem Paplerjem sta se dogovorila, da bodo šli zjutraj skupaj iskat medveda. Ko so navsezgodaj prišli na nastrel, niso ničesar našli, vendar Janez in Polde nista popustila. S pripravljenimi puškami so se pomaknili med goste smreke in v neki kotanji zagledali vso povaljano in krvavo travo. Medved torej ni mo.^el biti daleč. Po mahu in travi je vodila dobro vidna sled. Naenkrat ga je Bogo zagledal par korakov pred seboj. Hitro je ustrelil, medved pa pokonci. Bogo seveda ni okleval, obrnil se je in zbežal, ostali, k; medveda niso videli, pa tudi. Na čistini bo manj nevaren, je verjetno mislil vsak. Ostal je samo čuvaj Srečko. Ko se je medved pojavil dva, tri metre pred njim, ie pomeril v glavo in sprožil. Medved se ni več pobral. Vsi skupaj so spoštljivo obstopili redek plen, ga izvlekli na piano in mu po lovskih šegah dali zadnjj grižljaj — smrekovo vejico v gobec. Nato so ga prenesli na planino. Občudovanja in čestitk ni bilo konca. Medved je neiz-trebljen tehtal 123 kilogramov, iztrebljen 100 kilogramov, lovci pa so ocenili, da je bil štar tri do štiri leta. Kožuh je imel peščeno rjav. Dva dni je bil v dolin* glavna a( rakci ia za domačine in turiste. Sedaj se za to redko trofejo močno zanima Kovaški muzej v Kroni. R. GašperŠič Dopusti mesarijo, zato naj bo tudi današnji moj prispevek bolj lahkoten, v poletnem stilu. Oni dan je Glasov fotoreporter pred novo veleblagovnico Globus v Kranju slikal tovornjak, o katerem smo slišali, da že dober mesec stoji tamkaj in dela gnečo. Naslednje jutro je uredniku prinesel sliko, a so mu jo zavrnili, kajti čez noč je vozilo izginilo. France ni preveč hud ker bo ob del honorarja. Ponosno hodi naokrog in govori, da njegova kamera po hitrem postopku rešuje komunalne probleme. . • Nekoč sva s fotografom morala »poškljocati« slavnostno sejo občinske skupščine. Fleš je zatajil in močno naju je skrbelo, ali bo sploh kakšen posnetek uporaben. No, eden je bil. Toda čeprav so se odborniki videli kot na dlani, slika vendarle ni prišla v časopis. V prvi vrsti je namreč sedel visok funkcionar in vne to brskal po nosu. Prihranili smo mu blamažo ter fotografijo zmašili v koš Nek drug fotoreportei je dva dni zapored zvesto deznral poleg razmajani stavbe, da bi ujel trenutek, ko se bo podrla. In res je tretje jutro spektakularno zgrmela vasz. Možakar je fotografu al kot obseden in nato zadovoljen odšel. Zvečer so ga našli v temnici, pijanega kot čep. Jecljaje, jezen kakor sam vrag, je povedal, da z atrakcijo ne bo mi, ker je pozabil sneti po krovček na objektivu. Ob vstopu v mesec maj so enemu od znanih slovenskih mojstrov kamere naročili, naj do prihodnje številke prinese kak idili čen spomladanski posnetek. Fant dolgo ni na>el primernega motiva. Potem pa je ob reki zagledal tesno objel parček in ga neopazno ovekovečil. Po objavi je v redakcijo vdrla močnejša polovica zaljubljene dvojice ter naredila cel kraval. Izkazalo se je, da je »punca« že več let poročena — z dru gim, kajpak — in da bo njen razjarjeni soprog zdaj zahteval ločitev. Avtorju usodne fotografije kolegi odtlej pravijo »raz-diratec zakonov«. Vas Jež Popotnik še nikoli v zgodovini Združenih držav Amerike se ni zgodilo, da bi mož, ki bi ga ii.oraii za podpredsedniškega kandidata ene izmed strank, odstopil po nominaciji. To se je zgcidlo sedaj, ko je se. nator thomas Eaglcton, ki bi moral skupaj z demokratskim kandidatom za predsednika ZDA Georgom McGover-nom izzvati v naslednjih mesecih Rlcharda Nixona, izjavil, da ni več kandidat. Do tega nenavadnega, celo senzacionalnega, preobrata je prišlo Si.mo nekaj dni potem, ko so v javnosti začele krožiti govorice, da se je Eagleton zdravil pred leti v neki psihiatrični kliniki. Te govorice je kasneje senator potrdil, hkrati pa zanikal nekatere druge obtožbe. Znani novinar Jack Anderson je namreč objavil novico, da je bil Eagleton ne samo v psihiatrični kliniki na zdravljenju, marveč tudi šestkrat za krajši čas v zaporu zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Thcmas Eagleton je to zani. kal, ni pa, kot rečeno, zanikal tistega drugega. Kakorkoli že, zgodilo se je nekaj izjemnega, čeprav za poprečnega Evropejca, ki se za ameriško notranjo politiko vendarle ne zanima toliko, morda ne tako zanimivega. Eagletonov odstop Kaj lahko, gledano s tega zornega kota, pomeni Eagletonov odstop? Predvsem še eno potrditev, da je demokratska stranka, katere kandidata naj bi izzvala republikanskega predsednika (Ni. xon) in podpredsednika (Ag-nevv) na novembrskih volitvah — v zelo resnih škripcih. Že doslej je bilo očitno, da so se demokrati, ki so morali izbirati med pol ducata kandidatov (med njimi samo dvema, tremi resnimi), neverjetno razdelili. S tem, ko je zmagal na nominaciji v Miami Beachu, si je sicer McGovern pridobil pravico do neposrednega boja z Nixo. nom, toda zaradi svojih bolj ali manj radikalnih stališč je razburil duhove v lastni stranki. Armada njegovih mladih privržencev je zadala resen udarec krogu starih profesionalnih politikov, ki jim je očitala nesposobnost in (politično) skorumpira-nost. To je verjetno tisto najpomembnejše, kar je povzročilo razdor v stranki. Toda ta razdor ni ostal privatna zadeva, saj so parole in pro-tiparole objavljali javno in bilo je jasno, da edini, ki ima lahko od tega korist, namreč republikanski predsednik, skrbno zbira orožje in strelivo, prineseno mu skoraj na krožniku. Sedaj bo imel Eagletonov odstop nedvomno še nov in dodaten učinek, saj bo lahko postal v spretnih rokah nasprotnikov precej močno orožje v predvolilni kampanji ameriškega stila, kjer nikakor ne manjka tudi osebnih nana. dov in obračunavanj. Političen program stranke se kajpak zaradi tega ne bo spremenil, utegne pa se spremeniti mnenje volivcev in to tako, da bodo demokrati izgubili del glasov. Če je ta domneva točna, potem je Nixon še bližji zmagi kot je bil — to pa ima že lahko tudi svoje mednarodne posledice in potemtakem prehaja iz čisto ameriškega notranjega področja zanimanja. To pomeni, da bodo namreč tudi v Ha-nciu morali računati z Nixo-nem kot s predsednikom še za nadaljnja štiri leta in temu primemo prikrojiti tudi svoje odnose g'ede vojne in še zlasti pariških mirovnih pogajanj. • • • Na Severnem Irskem pa je medtem 21.000 britanskih vojakov (kar je največje število pripadnikov oboroženih sil Velike Britanije v tej deželi doslej) v stanju popolne pripravljenosti, ko so posebne enote s tanki in buldožerji začele podirati barikade v nekaterih mestih te dežele. Za to dejanje, ki naj bi prispevalo k pomiritvi in zagotovilo večjo osebno varnost državljanov, so se odločili po vse pogostejših bombnih napadih članov tajne prepovedane irske republikanske armade, IRA. Samo minuli petek je med skoraj nenehnimi eksplozijami izgubilo življenje več kot deset ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot sto! Britanski državni sekretar VViliam Whitelaw je ukazal, naj poderejo barikade, ki so doslej preprečevale vstop v tiste četrti, kjer so gospodarile enote IRA, pa tudi tiste, kjer so pe.truljirale oborožene skupine protestantov. S tem naj bi uničili oporišča tistih skrajnih sil, ki so vse doslej hotele z orožje"1 izsiliti za svoje somišljenik take in drugačne pravice-Tragedija Irske je slejkopreJ v tem, da se tam spopadata dve skupini, ki sta na zunaj ločeni zaradi svoje versKe pripadnosti, v resnici pa iu deli politični in ekononis^1 prepad. Na eni strani so ka" teliki in na drugi protestanti. Katoliki so v tej deželi že stcietja zatirani, saj i"18 skoraj vso oblast (tako jansko upravno kot ekonom* sko in finančno) v rokah pr°" testantska skupina. To se vleče že dolga stoletja. V trenutku, ko so tanki začeli P0" dirati barikade, se je na Severnem Irskem začel nek n°v proces — kaj bo prinesel i" kako se bo končal, lahko K slutimo. Možno je kajPaK vsaj dvoje: da bo to prispevalo k stabilizaciji razmer in pomiritvi... ali pa k še večji napetosti. LJUDJE IN DOGODKI Nekrvave britanske ceste Angleži so lahko zadovoljni, saj je bilo kljub 15 milijonom vozil lani na njiliovih cestah manj smrtnih žrtev kot leta 1934, ko je dežela premogla šestkrat skromnejšo armado avtomobilov. Uspeh velja pripisati velikim naporom ter stroškom, ki so jih oblasti vložile v izboljšanje voznih površin, v stroge omejitve hitrosti, v predpise o obveznih varnostnih pripomočkih ter kaznovalno politiko in brzdanje norcev za volanom, tal ne upada tudi število težje in lažje ranjenih udeležencev prometa. Britancem vseeno velja čestitati. Pijanci v avionih in vlakih Nemudoma so direktorji nemške letalske družbe Lufthansa vrgli iz službe pilota-kapitana, ki je z dvema promiloma alkohola v krvi hotel krmariti potniško letalo iz Bremna v Munchen. Isto se je zgodilo nekoliko manj vinjenemu ste-wardu. Uprava Jugoslovanskih železnic pa sporoča, da bodo poslej uvedli/ strogo nadzorstvo nad vlakovodji in kretničarji, ki pogosto prihajajo na delo pod vplivom maliganov. Ukrep je posledica številnih težjih in lažjih nesreč v preteklosti, povzročenih zaradi nepazljivosti odgovornih ljudi. Nikoli ni prepozno. Proti ukinitvi smrtne kazni Parlamenti treh zveznih držav ZDA — Texasa, Georgije in Pensilvanije — so poslali protestno peticijo vrhovnemu sodišču, ki je 29. junija sklenilo ukiniti smrtno kazen v deželi. Tamkajš- nje oblasti so namreč prepričane, da se bo zaradi prepovedi legalnega pobijanja zlikovcev število težkih kaznivih dejanj naglo povečalo. Mnenja so pač različna. Beg pred katastrofo Sovjetski potresologi so po večletnih natančnih meritvah zemeljske napetosti tal na konici polotoka Sahalin napovedali, da bo najkasneje do korica leta 1975 prišlo do podvodnega potresa, ki naj bi proti vzhodni obali Pacifika prignal okrog 30 metrov visoke valove, potujoče s hitrostjo 400 do 800 km/h. Da bi obalna mesta rešili pred katastrofo, jih obenem z industrijo selijo v notranjost kontinenta. Previdnost je mati modrosti. Kaj bo pa z Japonci? Smrt moškim! Vaščanke naselja Siphe na severu Nepala so menda pomorile vse svoje moške rojake. K temu jih je navedla prerokba, da se bo stoti umorjeni možakar spremenil v suho zlato ter ženski rod zanesljivo povedel v nebesa. Krepkemu spolu so priredile pojedino in med dobrote name-šale močan strup. Zdaj ni v vasi ne paradiža, ne zlata in ne sitnih dedcev. Triumf kurje pameti. Napadalne turistke Sploh je nežna polovica človeštva zadnje ^čase sumljivo agresivna. Iz Rima, denimo, poročajo, da so štiri turistke zvabile v avtomobil 20-letnega nadebudnega policaja, ki naj bi jim pokazal pot do bazilike Svetega Para (■')■ *L vožnjo so ga nenadoma napadle, ogrizle, op s skale in prebunkale, mu odvzele denarnico 50 tisoč lirami in ga nazadnje sunile na cC$J\t Huje ranjeni ud postave je v bolnišnici P°vei J, da gre najbrž za dame nemške narodno Emancipacija ne pozna meja. Kriza ameriških časopisov Ameriška »industrija novic« je zabredla iffi do krizo. Drug za drugim umirajo veliki a> uiki s stoletno tradicijo. Najnovejši žrtvi v kih tiskarskih stroškov in pomanjkanja don°■ n oglasov sta Washington Dailv News in ^ Globe. Najbolj pa so bili bralci presenečenj, ^ je lani prenehala izhajati slavna revija s skoraj petmilijonsko naklado. Lepše častz . zivljajo edinole pokrajinski listi, ki jim d° ■ aj0 in tiraža vztrajno rastejo. Davidi izp°ariv Goli jate. Novinarstvo — popularen pok^c Pa še ena časnikarska: na Japonskem le.\o vinarstvo bolj popularno kot kjerkoli drugI ^ svetu. Celo diplomirani zdravniki odlagajo ^ halje, hoteč jih zamenjati za pero. Potenci ^ piscev je več tisoč, zato so sprejemni tiP1 0 dakcij, ki vsako leto potrebujejo te okrc>g novih moči, izredno zahtevni. Toda kdo Siz ^ bije skozi mlinsko kolesje testov, mu je Pr.u^e]c nost zagotovljena. Čaka ga baje obilen zas in slava. Veliko poklicanih, malo izvoljeni"- Slovenija ^j^j avto POSLOVALNICA DT VI/4 — Kranj, Titov trg 1 POSLOVALNICA DT/16 — Kranj, C. JLA 10 Po ugodnih sejemskih cenah vam nudimo v našem paviljonu na Gorenjskem sejmu v Kranju (Savski log/ od 4. do 17. 8. 1972 motorna kolesa in kolesa vseh vrst- Ugodni kreditni pogoji pri nakupu avtomobila aH motornega kolesa domače proizvodnje — brez porokov- Obiščite naš paviljon - solidno boste posfreženi! RADIO Poročila poslušajte vsak dan °_b 5-- «5., 7., 10., 12., 13., 15., dV , 23, in 24- url ter ra" «'jskl dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Vri ter radijski dnevnik ob 9., 15., 17., 22., 23. |n 19.30 a 5. AVGUSTA 4-30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik - 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma 12-10 Pojo naši operni pevci T" 12.30 Kmetijski nasveti — 12--W Po domače - 13.30 Pru Poročajo vam — 14.10 S pestjo in plesom po Jugoslavi-V - 15.40 Iz opusa W. A. Mo-*?rta -- 16.00 Vrtiljak —16.40 L orkestrom Paul Bonneau "T! H.IO Gremo v kino — J'50 Z ansamblom Mojmira ^Peta — 18.15 Iz operetne- sveta - 18.45 S knjižne-, J? trga - 19.00 Lahko noč, ~~1915 Minute z an* 20ftft °,m hratov Avsenik — gJJ v soboto zvečer - 21.13 Pr a^na radijska igra: Sence za l v0sti - 22.20 Oddaja >*Suo izsci;encc -2105 s rjen J0 m plesom v novi te- program Sohrv* Uvodni akordi — 8.40 *W na valu 202 - 1240 Olali ama zvokov - 14.35 ben| variete - 15.35 Do-l6o=>Vn,lie v n°vi teden — botn- csni zvoki — 1640 So-v a0 "l mozaik — 17.40 Polet- iCLpanje ~ IM0 z orke- j, m VVerner Muller — 19.00 Wm.lnut humorja - 19.05 WK?.e za vsc - 19.35 Od Wue do m^odije 20 05 7,Program Z\ Sf . zborovska pesem sko- 2o5ian~ 20-30 Svet in mi 21.3q »V Opernj koncert — Mi ,u°godki dneva - 21.40 °w 2a Chopina - 22.15 fcoč KSVet ~~ 22-25 Poletjna 23.53 j starih mojstrih — z »lovenske poezije ca 6. AVGUSTA feto ro iutl° - 8'05 Ra-?k,adh1Sra za otroke ~ 833 J^ethn za mladino - 9.05 0.03 «L poP^vko poletja -0.2S p pomnite, tovariši -Ns j/*?1 borbe in dela -n Pa»asi Poslušalci čestitajo , avlJaJo - 13.30 Ne-fetna& f^ortaža - 13.50 Z JJei^.m ansamblom - 14.50 iv ^Ll vel*imi zabavni-!ka tel n ~ 14-30 Humore-Nta tedna — 15.05 Slo-H * ^mjja v pesmi in be-16-Q0 Radijska igra: Bulalci — 16.40 Vedri ritmi — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lah. ko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski spre. hodi — 12.00 Opoldanski co-cktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Do. god k i dneva — 21.40 Iz stut-tgartskega glasbenega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 7. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Heinz Kiessling — 10.20 Pri vas do. ma — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Hbt-ter — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Poletni kulturni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Stereo. fonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Lite-rami nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na te. kočem traku — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Sve. tovna reportaža Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospo- darstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Komorna glasba Iva Petriča — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom: prof. dr. Ljubo Bavcon — 22.30 Be. njamin Britten: Vojni rcqui-em — 23.55 Iz slovenske poezije □ 8. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Robert Stol/. — 9.40 lovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Slovenske pesmi iz starejših časov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Noč na Kieku iz opere Mefistofeles Arriga Boita — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom radia Bero. munster — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18-.45 S pevko Lidijo oKdrič — 19,00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Boter Andraž — 21.47 Lahka glasba — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zlata pozavna Vinka Globokarja Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom in zborom Ray Ellis - 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pot minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 21.00 V korak s ča. som — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Zvonimir Ciglič — 23.55 Iz slovenske poc/ije 9. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Po- "KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kamion TAM 4500, letnik 1967 2. kamionska prikolica 3. traktorska prikolica Vsa vozila so v voznem stanju. Javna dražba bo v torek, 15. avgusta 1972 ob 8. uri pred zadružno mehanično delavnico v škof j i Loki. pevke in zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Janka Šetinca — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Montematti — 17.10 Poletno glasbeno popo. tovanjc — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 21.20 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci za. bavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rzervirano za mlade — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotiih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Novosti iz repertoarja hornista Jožeta Falouta — 22.00 Giuseppe Verdi: Othelo (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Josip Slavenski — 23.55 Iz slovenske poezije 10. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Cvrli Ornadel — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz jugoslovanske simfonične literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pe-sem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje tenorist Albert Lance — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Arturo — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne pro. dukcije RTV Ljubljana — 1845 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov ve-čer domačih pesmi in nape-vov —■ 21.00 Literarni večer —* 21.40 Glasbeni nokturo — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Od nopevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz opusa Arama Hačaturjana Dru»i orogram 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 S slovenskimi nevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju - 21.10 Z orkestrom Vieroslav Matušik — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Matija Bravničar: Sin-fonia in re — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital pianista Friedricha Gulde 23.35 Bela Bartok: Plesna suita — 23.55 Iz slovenske poe- 11. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasbe, ni utrinki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Capitol Simphonv — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Narodne pesmi in plesi Vzhodne Nemčije — 20.30 Top-pops 13 - 21.30 Oddaja o morju, in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestrom Heinz Kiessling — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Poletna potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Priljubljene po. pevke Tretji program 20.05 Od pesmice do premiere — 20.48 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšč' ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Te lefoni: redakcija 21835 21-860; uprava lista, ma looglasna ln naročniška služba 22 152. - Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 H popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 17.40 Kmečka ohcet — L del, 18.10 Obzornik, 18.25 Dežela klobukov, Obisk v živalskem vrtu — barvna filma, 19.15 Mozaik, 19.20 Usodno nebo — 6. del, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Zlata roža Portoroža — barvni prenos, 21.30 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 21.55 Moj prijatelj Tonv — serij.ski barvni film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) O, AVGUSTA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (RTV Ljubjana), 10.20 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pevtan — serijski film, 12.40 TV kažipot, 16.00 Igre brez meja (RTV Ljubljana), 17.30 Sinjska alka — prenos (RTV Zagreb), 18.10 Kratek film, 18.20 99 Rivcr Street — ameriški film, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 K0 nisem bil več vojak (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Mozaik, 18.30 Krcmenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Ma-ksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Z. Majdak: Rojstni dan male Mire — drama TV Zagreb, 21.25 Diagonale, 22.05 Poročila, 22.40 šahovski komentar (RTV Ljubljana) 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 M. Jezernik: Medvedov godmjavčok — 5. del, 18.50 Mozaik, 18.55 Moški zbor iz Dornberga, 19.20 Ta- ra — oddaja z cikla Karavana, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zavite stopnice — ameriški film, 22.00 Labodje jezero — 1. del sovjetskega barvnega filma,, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — t ^^j»^p9, AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.30 Sebastijan in Marv Morgane — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Na sedmi stezi, 19.25 Naši operni pevci: Dragiša Ognjanovič, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 N. Erd-man: Samomorilec — 2. del predstave MG, 21.25 Crni Gandhi — oddaja iz cikla Odiseja miru, 21.55 Poročila, 22.00 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 6. avgusta, ob 18.20: 99 RIVER STREET — ameriški film; režija Phil Karlson; Nekdanji boksar Ernie Driscoll zve, da ga žena vara. Nekega dne jo najde mrtvo. Ubil jo je njen ljubimec in napeljal sledi tako, da bi sum padel na Ernieja. Ernie pravočasno prepreči morilčeve namere in ga po napetem ter razburljivem lovu in obračunu preda roki pravice, sam pa najde srečo ob lepi igralki, ki mu ves čas stoji ob strani... Torek, 8. avgusta, ob 20.35: ZAVITE STOPNICE — ameriški film; režija Robert Siodmak; Robert Siodmak je izrazit ustvarjalec grozljivih in napetih kriminalk. Zgodba filma Zavite stopnice se odvija v manjšem mestu, kjer neznani morilec ubija ženske s telesnimi napakami. Policija je na nogah in skrbno čuva ženske, ki bi utegnile postati žrtve obsedenca. Petek, 11. avgusta, ob 20.35; KAKO LEPO JE ŽIVETI — francosko-ltalljanskl film; režija Rane Clement; Film pravzaprav ni komedija, ampak zabavna satira na račun teroristov ki so bili v letih pred na. stopom fašizma v Italiji tako rekoč moderni. Zgodba nam predstavlja mladeniča, ki se po konča.ni vojaščini nastani v družini anarhistov in se zaljubi v domačo hčer. Da bi jo pridobil, se izdaja za vnetega anarhista. V glav. ni vlogi bomo videli lepega Alaina Delona. 10. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Gospod Piper — barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Boj za obstanek — serijski barvni film, 19.25 Jugoslovanska mesta: Mostar, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 G. Ne-veux: Vidoq (človek s sto imeni) — 2. del, 21.25 Sodobniki: Anton Ingolič, 21.55 Vohuni, agenti, vojaki: Prikrita invazija, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 11. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kako lepo je živeti — franc-ital. film, 22.30 Poročila, 22.35 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 5. avgusta amer. barv. film OKUSI DRAKULOVO KRI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma RDEČI GUSAR ob 22. uri 6. avgusta amer. barv. film OKUSI DRAKULOVO KRI ob 15. in 19. uri, amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 17. uri, premiera franc. barv. filma VESELI LOV NA DIAMANTE ob 21. uri 7. avgusta amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 5. avgusta ital. barv. film CORBARI ob 16. uri, amer.-ital. barv. film CIAKMULL — MAŠČEVALEC ob 18. uri 6. avgusta franc. barv, film OROŽNIK IZ SAN TROPEA Ob 14. uri, amcr.-ital. barvni film CIAKMULL — MAŠČEVALEC ob 16. i,u 18. uri, angl. barv. film JUNAKI SHER-V/OODSKEGA GOZDA ob 20. uri 7. avgusta premiera italij. barv. CS filma PIK AS — OPERACIJA PROTIOBVEŠČEVALNE ob 18. in 20. uri 8. avgusta ital. barv. CS film PIK AS — OPERACfJA PROTIOBVEŠČEVALNE ob 18. in 20. uri Tržič 5. avgusta premiera amer barv VV filma UBIJALEC NA KONJU ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. VV film UBIJALEC NA KONJU ob 15., 17. in 19. uri 7. avgusta angl. barv. film JUNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA ob 18. uri 8. avgusta amer.-ital. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. avgusta ital.-špan. barv. film SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 15. uri 8. avgusta angl. barv. film JliNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA ob 18. in 20. uri Krvavec o. avgusta amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 17. in 19.30 Škofja Loka SORA 5. avgusta amer. barv. film KRVAVI MESEC ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. film POZNO ZA HEROJE ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. film POZNO ZA HEROJE ob 19. uri 8. avgusta ital. barv. film VIZA ZA PEKEL cb 20. uri Železniki OBZORJE 5. avgusta amer. barv. film POZNO ZA HEROJE ob 20. uri 6. avgusta amer. barv. film KRVAVI MESEC ob 18. in 20. uri Radovljica 5. avgusta ital.-špan. bnrv. film NOČ NASILJA V TOMB-STONU ob 18. uri, amer. barv. film ESKADRILA SMRTI ob 20. uri 6. avgusta amer. film STAN IN OLIO, VEČNE KLEPETULJE ob 16. uri, amer. barv. film ESKADRILA SMRTI ob 18. uri, ital.-špan. barv. film NOČ NASILJA V TOBSTONU ob 20. uri 8. avgusta franc.-ital. barv. film ŽENA BANDIT ob 20. uri Bled 5. avgusta amer. barv. film LJUBIM SVOJO ŽENO ob 18. in 20.30 6. avgusta amer. barv. film LJUBIM SVOJO ŽENO ob 15., in 20.30 7. avgusta amer. barv. film Z GLAVO SKOZI ZID ob 18. in 20.30 8. avgusta amer. barv. film Z GLAVO SKOZI ZID ob 18-in 20.30 Jesenice RADIO 5. avgusta ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVf 6. avgusta ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI 7. avgusta franc.-ital. barv. film MORA ZA MORILCE S. avgusta franc.-ital. barv. film MORA ZA MORILCE Jesenice PLAVŽ 5. avgusta franc.-ital. barv. film MORA ZA 1MORILCE 6. avgusta franc.-ital. barv. film MORA ZA MORILCE 7. avgusta ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI 8. avgusta ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI Dovje Mojstrana 5. avgusta danski barv. CS film JAZ ŽENA — 3. del 6. avgusta amer. barv. CS film MALI IN VELIKI MOŽ Kranjska gora 5. avgusta amer. barv. CS film MALI IN VELIKI MOŽ 6. avgusta amer. barv. fta* AVTOSTOPARKA Javornik DELAVSKI DOM 5. avgusta amer. barv. fif DVA BREZ ŽENE 6. avgusta danski barv. CS film JAZ ŽENA — 3. del ? Izvršilni odbor ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO - KRANJ razpisuje prosto delovno mesto zdravnika v serološko- bakteriološekm laboratoriju. Pogoji: zdravnik splošne medicine z opravljenim stažem. Stanovanja ni. Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8. do 18. ure. Obiščite nas, zadovoljni boste poročni so se V KRANJU Kolar Martin in Petcrnel Marija, Komurka Rudolf in Pilar Ljudmila, Avsec Miha in Gartner Darinka, Podgoršek Zvonko in Grkman Mari-ja, Debeljak Franc in Koš-njek Frančiška, Janhar Ivam in Pogačnik Vida, Otoničar Srećko in Odar Martina, Dreniik Stanislav in Bevk Bo. ža V ŠKOFJI LOKI Rejc Mirko in Kenda Cirila, Rakovcc Marjan in Cankar Cecilija, Stanonik Jakob in Pivk Sonja, Eržen Tomaž in Ran t Danica, Bergant Ja- nez in Primožič Jožica, Trpin Anton in Švajger Ana V TRŽIČU Švajger Anton in Praprot-nik Ivana, Beljan Emil in Kolone Marija umrli so V KRANJU Osel j Franc, roj. 1896, Po-rcnta Franc, roj. 1894, Čeba-šek Franc, rej. 1886, Pahor Jože, roj. 1890, Rozman Zivka, roj. 1898, Mlakar Frančiška, roj. 1896 V ŠKOFJI LOKI Naglic Terezija, roj. 1895, černilogar Peter, roj 1890 V TRŽIČU Meglic Antonija, roj. 1901, Meglic Jožef, roj. 1900, Polajnar Anton, roj. 1903 loterija VODORAVNO: L obnovitev, način šolske naloge, 7. pristaš verizma, italijanske umetniške smeri, 13. grški bog sonca in Časa, odtod kronika, 14. odetje, 15. nareza, 16. pesnitev o Odi-*eju, odisejada, 17. prislov ondukaj, 18. ime slovenskega zborovskega skladatelja Adamiča, 19. prislov rajši, vprašalnica a,i. 20. maščoba iz voska, surovine za lepotne kreme in zdravila, 23. del živalskega telesa, 26. geslo, tudi izraz pri motori-staclji, 27. grška Sveta gora na polotoku Halkidiki, 31. gorovje na sevorozahodu Indije, 33. izbrana družba, 34. bikoborec, toreador, 35. specialist za ušesne bolezni, za otologijo, 36. vojaški tabor, 37. fotografski aH filmski aparat za snemanje. 1 Z 3 /, 5 i t 8 9 10 11 12 13 !•> ,15 te U '■'<■■:, ■ 19 21 a B 2t 28 29 30 31 M 5* 3'j • ----, % 3/ NAVPIČNO: 1. odprtina v steni, 2. jez, obramba, 3. tuj izraz ~a sever, fjord na zahodu Norveške, 4. znani angloamerički ramatik, Eugene Gladstone (brez enega 1), 5. kmečko vozilo, a8on, 6. najvišja karta, vrhunski športnik, 7. napotek, opis uenja, 8. starorimski uradniki, nadzorniki hramov in jav-'h stavb, 9. trdilni prislov, resnica, 10. latinski izraz za ravno tako. prav tako, na kratko, 11. strokovni sestanek, 12. snov, aterija, 16. ovitki, omotane reči, 18. izvedenec za enologijo, la* vnJak z» vinarstvo, 21. vrsta italijanskega aperitiva, 22. , 2Ja poškodba uda, nalomek, 23. Ime jugoslovanskega košar-d i » Trvdiča, 24. grški bog ljubezni, 25. kartica za particip, e*nik, 28, množinska oblika kazalnega zaimka, 29. zareza v . g'i utor, 30. staro nordijska zgodba, 32. okrajšava za verl-»cirano, 33. grška črka, 35. Oskar Kovačič. J Rešitev pošljite do četrtka 10. avgusta na naslov: • Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna 1 križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. ORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled no a'rnC(>'0ška, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-ra stn°'/godovinska zbirka«-V Galeriji v Mestni hiši je odprta fbiaVa Fot°gruPe žolt - Ljubljana. jjn ai'očni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-Subrs ?kirk* Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-Itorih z^)'r'va Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih prodov i Pa razstava novejše slovenske grafike, ki jo je posre-V p * Moderna galerija v Ljubljani. rijj .ernOVi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galebja stavbi pa razstava del slikarja Saše Kumpa iz Kra- ^alerii l. "n tJi 0 m muzejske zbirke so odprte vsak dan. od 10.—12. ^ 17.—19 ure srečke s so zadole končnicami din 30 30 40 20 110 100 4410 300 61380 500 471710 10.000 91 20 441 50 25381 500 94441 1.500 158701 10.000 589911 10.000 02 20 1292 200 32902 520 617932 10.000 3 10 07523 1.010 08323 510 80233 2.010 717283 10.000 4 10 36004 510 52054 1.010 99664 2.010 478814 10.010 25 40 35 20 515 50 68825 540 387135 10.020 674325 10.040 66 20 846 50 42546 2.000 56476 50 0 044176 10.000 074946 150.000 344346 10.000 67 30 097 100 187 50 9607 200 14987 1.000 363157 10.000 713647 10.000 78 20 9318 300 11908 1.000 16528 2.000 061978 10.020 724548 10.000 9 10 17879 510 31989 510 93069 510 299099 10.010 Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 delovni mesti v oddelku podaljšanega bivanja učitelja za razredni pouk v podružnični šoli Gorice učitelja za slovenski jezik, PRU ali P na centralni šoli Rok prijave je do 15. avgusta. Nastop službe je 1. septembra. TRZNI PREGLED NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 4,30 din, korenček 4,55 din, slive 5,20 din, jabolka 7,20 din, limone 9,30 do 10,10 din, česen 8,70 din, čebula 4,80 din, fižol 7 din, pesa 2,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 5,60 din, ajdova moka 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,65 do 0,83 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 41,50 din, klobase 4,80 din. skuta 9,10 din, sladko zelje 1,80 din, kislo zelje 3,70 din, cvetača 5 din, paprika 6 din, krompir 1,80 din V KRANJU Solata 3 do 3,50 din; špinača 4 din, korenček 3,80 do 4 din, slive 5 din, jabolka 6 din, limone 10 12 din, česen 8 din, čebula 4 do 4,50 dn, fižol 6 din, pesa 4 do 5 din, kaša 5 din, paradižnik 4 din, paprika 4 din, hruške 5 d;n, breskve 6 din, ajdova moka 7 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 38 din, klobase 7 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 do 2,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 do 5 din. lubenice 6 d:n, krompir 2 din, žganje 18 din, med 20 din, grozdje 8 din V TRŽIČU Solata 3 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 8 ciin, pomaranče 6 din, limone 12 din, česen 10 din, čebula 4 din, fižol 6 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 din, biinane 7 din, breskve 8 din, marelice 9 din, ajdova moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, skuia 7 din, sladko zelje 4 din, cvetača 8 din, krompir 2 din, grozdje 6 do 8 din mm V* m V7 LJUBLJANA RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA IMA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU 00 4. DO 15. AVGUSTA 5% popust brezplačna dostava kredit do 10000 din z 20% pologom 11?i I m » * ' * I hI (9. zapis) A vrnimo se od pripovedovanja »onostranskih« zgodb o sv. Ožboltu v resničnost, k njegovi cerkvici na Jezerskem. OBLEDELE FRESKE Ko premagamo kar precejšen klanec, ki vodi k stari cerkvici, zgrajeni na višini 949 metrov, je prvo, kar opazimo, velika freska sv. Krištofa na zunanji cerkveni steni. Seveda so se tudi Jezcrjani oklepali pravila, da mora Krištofova podoba zreti na vas. Kajti stara legenda pojasnjuje: kdor zjutraj, ko stopi iz hiše, za trenutek pogleda sliko sv. Krištofa na cerkvi, ta dan zagotovo ne bo umrl nagle smrti. Kar neverjetno je, koliko orjaških podob sv. Krištofa zre na slovenske vasi. Svetnika upodabljajo kot velikana, ki nosi čez deročo reko malega Jezusa. Zato so si Krištofa izbrali za svojega priprošnjika tudi čolnarji in splavarji, v novejšem času pa tudi avtomobilisti... In celo piloti... Freska, žal le delno ohranjena, na cerkvi in še nekatere v notranjosti (Poslednja sodba, Kristusovo trpljenje idr.) so prikaz srednjeveškega čusfovanja in močno realistične — torej visokovredne umetnine. Freske pri Sv. Ožboltu lahko datiramo v leto 1490. V letih med obema vojnama je freske delno restav-riral slikar Matej Sternen. Ugotovil je kar dve plasti starih fresk. Potem so bile freske po tej vojni še enkrat restavrirane, a delo očitno ni bilo izpeljano do konca. Danes je cerkvica opuščena in upravljana bolj kot muzejska zbirka. Seveda, delo še čaka dokončne ureditve, & kaj, ko t^t iiviFjti Z3 p^^* pravilo stolpa, v katerega je udarila strela, ni moč na noben način vkup spraviti. Pa vendar predstavlja stara cerkvica sv. Ožbolta eno redkih kulturnih atrakcij na Jezerskem. Prej alj slej bomo morali spoznati, da lahko turizem in kultura prav složno sodelujeta. DR. JAKOB PREŠEREN Okoli stare cerkvice je bilo nekoč, še pred stoletjem, manjše pokopališče. O tem priča še sedaj nekaj nagrobnikov, vzidanih v cerkveni zid. Ko sem si te nagrobnike pred dnevi ogledoval, mi je najprej »padel v oči« litožele-zen križ, ki ima na ščitu, obrobljenem s posrebrenim lovorovim vencem, podatke o štirih župnikih, ki so tu službovali. Seveda sem najprej prebral ljubo ime pesnikovega soimenjaka dr. Jakoba Prešerna. Mož je umrl prav v letu, ko se je pesnik odselil s Kopanja v Ribnico, da bi se tamkaj navzel prve šolske učenosti. Sem pa dolgo iskal kake zveze med jezerskim Prešernom in našim pesnikom. Našel je nisem, pač pa sem izvedel, koliko Jakobov je bilo v pesnikovem rodu. Zaradi zanimivosti jih vsaj nekaj kar naštejem: Jakob Prešeren, p. d. Krevelj (roj. 1724), Jakob Prešeren, duhovnik (1777—1837), Jakob Prešeren, študent (1830—1845), Jakob Prešeren, gospodar (1776 do 1859) in Jakob Prešeren, kmet (1805—1864). Še starejši je rod Janeza Prešerna, utemeljitelja slovitih »proštovih štipendij«. Nečak njegov je bil takisto Jakob (1683—1702); pravj Pa ni bil, saj je imel od treh žen kar dvanajst otrok — seve samih Prešernov ... Sin njegov je bil tudi Jakob (roj. 1729), a je bil poročen. Doktorja Jakoba Prešerna, župnika z Jezerskega, pa res nisem mogel zaslediti v pesnikovem rodoslovju. Zadnji župnik pri starem Sv. Ožboltu je tu služil do 1. 1855. Prav to leto pa je bila dograjena in posvečena nova cerkev sv. Ožbolta niže, blizu ravnine, vendar dlje od nebesne sinjinc... NAGROBNIK GOSPE BARBARE M fem, da bi bil že čas \m spustiti se od stare, zapuščene cerkvice, k novi, potem pa še k drugi župnijski (vsaj do nedavna) cerkvi sv. Andreja v Ravnem. Toda, tako lepo je tu zgoraj pri starem svetem Ožboltu, razgled čez vso jezersko deželico je-prav razkošen. Vse je kot na dlani. In tako hodim po tleh starega pokopališča okrog cerkve. Grobovi so zravnani, zelena trata prekriva vse enako, reveže in bogatine. Ni jih več. Le če so storili kaj dobrega soljudem, potem še žive v spominih sodobnikov. In v spominih otrok, vnukov in pravnukov. Naposled pa še tako lep spomin zbledi . .. Le v cerkveni zid je vzidan poleg duhovniškega še drug, rekli bi civilni nagrobnik. Na njem so vklesane nemške besede, ki povedo, da tu spi gospa Barbara s šestimi otroki... Umrla je 26. avgusta 1814. Priimek njen pa je bil Fuchs. Iskal sem odgovor na vprašanje, kdo je bila ta nesrečna žena s tolikimi umrlimi otroci. To pa je že zgodba ža prihodnjič o fužinarjevi ženi s Fužin v Kokri. C. Zoreč S Miha Tišinar in njegova žena Franca sta ljubila mirno življenje. Ni se jima dalo hoditi okoli, zdeti v kinematografih, laziti na izlete in trositi denar po zabavah. Poleg svoje ljubke, iz mesta umaknjene domačije, posajene k bistri reki, med zelenje, sta si uredila vrtič, kjer je on — bolj za razvedrilo kot zares — sadil in gojit rože, solato, paradižnike, fižol in korenje. Njum dnevi so bili prijetni, nikdar dolgočasni ali utrujajoči — če izvzamemo nedelje, seveda. Konec tedna je zakonski par doživljal invazijo sorodnikov, njegovih in njenih bratov z družinami vred. Prihrumeli so od vsepovsod, prirejali piknike »v naravi« in naredili pravcati kaos. Dolgo sta Miha in Franca molče prenašala žtah-tarsko nadlogo, kupovala pijačo ter nosila skupaj prigrizke in »ta domača« jajčka. Nekoč pa, ko so Franco spričo maratonskega pospravljanja noge zvečer komaj še držale pokonci, jima je prekipelo. Skovala sta bistroumen načrt kako napraviti konec obiskom. Miha je nekje prebral, da sovražnike najlaže potolčeš z njihovim lastnim orožjem. Odločil se /| torej v praksi'preizkusiti resničnost omenjene trditve. Natančno trije meseci so minili, ko sta zakonca dobila nov, bleščeč avtomobil. Ne, ne, ni ju ne vem kako mikal, ampak denarja sta si v preteklih letih prihranila dovolj in zakaj ga ne bi investirala v fička? FiČo jt »...in pridite spet kaj naokrog!« namreč predstavljal bistveni del prej omenjenih povra-čilnih ukrepov. Slednji so Mihi tudi pomagali prekini11 ustaljeni vsakdan ter opraviti šoferski izpit. Za oboje, za izpit in avto, kajpak ni vedel nihče od njunih lju^' kih gostov. »In pridite spet kaj naokrog!« sta vljudno ponavljata iz sloVesa v slovo, vmes pa razmišljala o bližnjem maščevanju. Potem je končno napočila usodna nedelja. Vsi trije, Miha, Franca in orjaški pes Runo, so še pred sedmo zjutraj zlezli v vozilo ter odbrz.eli proti mestu. Treba se je bilo podvizati, kajti prva pošiljka žlahte je vča- sih pridrla že zelo zgodaj. Tiimarja sta upala, da P* bosta prehitela. Ludvikovi so pravkar vstali ter ravno jeli zlasaI' najnujnejšo kramo v prtljažnik razkošnega audija, ko je Mihov jičo zavil na dovoz k vili. Ludviku in Cilt p ob pogledu nanj skoraj izkočile oči. Hlinjcno vkljudn sta prišleke povabila gor — Runo razumljivo ni rnoge ostati sam, saj je v gostem prometu zanj preveč nevarno — ter jih posadili k mizi. Desetletni Boris je V™ stekel k sosedovim nažicat malo sladkorja in kave, kajti v shrambi niso imeli prav ničesar. »Nikar si ne delajta skrbi. Samo mimogrede smo se oglasili. Menil sem pač, da ne smemo biti nevljudni ' vas obiti,« je frazaril Miha ter dodal, da bodo tako1F% brneli. Tisti »takoj« je sicer prerastel v debelih sede■ ur in gostiteljico spravil na rob živčnega zloma, ampa Tišinarjeva sta božansko uživala. Runo je medtem sc fral preprogo, ponesnažil predsobo in oklal sitnega p risa, tcfda Mihi in Franci se je zdel vzorno priden. ' poldan so »deželani« le odrinili. Miha je pri vra't pripomnil, da bodo zdaj, ko so motorizirani, kmalu sp prišli naokrog. Ob vrnitvi sta izletnika na kljuki vhodnih duri na pripet listič z naslednjo vsebino: . ,•/, 'Draga Miha in Francka! Le kje hodita? p° smo čakali, vaju pa od nikoder. Je morda kaj tiar No, vidimo se prihodnji teden. ■> Marjanovi ^ »Ja, zares se bomo videli,« je zabrunda! Miha m gel sporočilce v smeti. _ Napis na železnem križu, prislonjenem na proč elje stare Foto: F. Perdan e sv. Ožbolta na Jezerskem. — sobota — 5. avgusta 1972 glas * ». stran Gozdno gospodarstvo Bled Prebivalcem občine Radovljica čestitamo za občinski praznik in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek v občini Živilski kombinat Žito Ljuljana DE Gorenjska Lesce DE tovarna čokolade Gorenjka Lesce estita vsem svojim potrošnikom za občinski praznik Radovljice in priporoča svoje izdelke kot so: žitarice, Ylevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pekatete, čokolado Gorenjka, rolade, kolače in izdelke iz obrata Šumi, Pecilni gumi Bazooka Tovarna verig Lesce - Jugoslavija izdel industrijo, jai. Uje yse vrste verig, verižnih kompletov za as Je. elništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki ninient vijačnega blaga za lesno industrijo PQg?Vna. skupnost podjetja čestita vsem občanom in svojim v k °,Vn/m partnerjem k občinskemu prazniku in jim želi °«oče veliko poslovnih uspehov Kovinoobrt Bohinjska Bistrica izdeluje ventilacijske naprave za lesno industrijo, gradbeno-kleparska in ključavničarska dela Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica Komunalno podjetje.Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veselo praznovanje Gradben podjetje Bohinj Bohin ska Bistrica Ob občinskem prazniku občine Radovljica čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še veliko delovnih uspehov Iskra Tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj 1. industrijska pnevmatika in hidravlika 2. mer na in regulacijska tehnika 3. projektiranje, montaža, servis čestita k občinskemu prazniku Gorenjska opekarna Dvorska vas čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice in priporoča svoje izdelke GLAS * 20. STRAN SOBOTA — 5. AVGUSTA 1072 Nega oči Če je bilo še pred časom nekaj obit i j nega, da so bile našminkane le ustnice, pa je dan -S prav tako nekaj vsakdanjega, da srečujemo tako mlada dekleta kot tudi že starejše ženske z več ali manj šn::uke na očeh. Moda se kaj. pak spreminja in zdaj poudarja ustnice, zdaj oči na Ženskem obrazu. Če smo se torej navadili na šminkanje oči, je prav, če oči tudi negujemo, posebno pa okolico, saj se občutljiva koža rada raztegne in zgv.ba prav zaradi nepravilne nega. Zvečer je treba šminko okoli oči obrisati. Običajna čistilna sredstva kot so mleko za čiščenje kože in drugo, rada pečejo, zato so za oči primerni posebni odstranjevalci šminke. Dobijo se v drogeri-jah. Po čiščenju šminke, si okolico oči — tudi veke — namažite z dobro hranilno kremo. Ostanke kreme je treba po dvajsetih minutah zbrisali s papirnatim robčkom. Na ta način se izognemo morebitnemu vnetju vek zaradi Šminke, z večerno nego pa preprečujemo tudi nastanek gubic. Pri nanašanju kreme okoli oči pa je. treba paziti, da kože ne raztegujemo, krožni gibi naj potekajo od senc proti nosnemu korenu. Od časa do časa očem prho. ščite tudi kopel v kamiličnem "čaju. Dva kosma vate namočena v čaju položite za 10 minut na- oči. Kadar se oči vnamejo, so rdeče, nas srbe, ker smo se predolgo sončili ali zaradi prahu ali nočne vožnje, si pomagamo s kapljicami za oči. Preparat je že nekaj časa znan in neškodljiv. Zato ga lahko mirno uporabljamo pri preutrujenih očeh in pri pretirani občutljivosti za svetlobo. Če so trepalnice krhke in redke, potrebujemo posebno skrb. Morda jim škodi slaba šminka in je treba za nekaj časa s šminkanjem prenehati. Zelo jim pomaga ščetkanje Z mehko krtačko namočeno v ricinusovo olje. Na ta način dlačice masiramo, bolje so prekrvavljene in hitreje rastejo ter se okrepe. Paziti pa moramo pri ricinusovem olju, po katerem oči rade pe. čejo, občutljive se celo vnamejo. Karirasti vzorec Je ponovno zelo cenjen na oblekah, bluzah in dvodelnih oblekah. Tale obleka, ki jo nosimo ob oh!;sinih poletnih dneh, ima dolga rokava in je brez ovratnika Na ramenih ima enobarvna »ssdelca«, prav taki pa sa tudi »pest niki in -zaplatt; na komolcih. _____ .. Stari recepti po starem in novem Marmelada iz kutin in jabolk Marsikje raste ob hiši kutina, njeni sadeži pa se sedaj že debeli jo. Iz kutin }e dober kompot, iz slabših sadežev pa skuhamo dobro marmelado. Za boljši okus dodamo tudi nekaj jabolk. Kutine obrišemo, zre-žemo na krhlje in skuhamo v malo vode. V dnini posodi kuhamo do mehkega na krhlje narezana Jabolka, prav tako v malo vode. Ko je sadje že mehko, pri kutinah traja dlje časa, vse skupaj pretlačimo skozi sito. Na kilogram mase dodamo pol kilograma sladkorja. Kuhamo eno uro. Marmelado še toplo nadevamo v pogrete kozarce, ko pa se mlade, jih zavežemo. M. Z., Kamnik Dragica L. z Bleda — Za poletje bi rada imela dve obleki. Za eno obleko prilagam vzorec, za drugo pa blaga še nimam, zato vas prosim, da mi pomagate pri izbir: blaga in modela. — Stara sem 21 let, visoka 165 cm tehtam pa 52 kg. Marta — Na levi strani risbe je obleka iz črtastega blaga, katerega vzorec ste priložili. Obleka ima globok izrez, prednji del obleke pa je pod prsno višino re^an. Tu je obleka tudi nabrana. Od prereza navzdol se obleka zvončasto širi. Druga obleka pa je sestavljena iz dveh vrst blaga. Oba sta v karo vzorcu, razlika je le v velikosti. Izrez ob vratu je ravno toliko velik, da obleko lahko oblečete. Namesto rokavov so volančki. Tudi na žepih in ob robu vstavljenega blaga so volančki. Obleka je piramidaste ohlilte in precej kratka. ffcžd Vrnitev iz bolnišnice Po vrnitvi iz bolnišnice starši opažajo, da se je Jtrok spremenil. Cim manjši Je otrok, tem bolj so ga neugodne čustvene izkušnje ob ločitvi od staršev prizadele in tem bolj se bo spremenil. Med običajnimi spremembami v vedenju otrok po vrnitvi iz bolnišnice so v strah pred temo in samoto. Otrok noče ostati sam v stanovanju, boji se zaspati v temi in je na sploh pretirano plašen. Včasih se celo pojavijo motnje v prehrani, saj otrok noče jesti ali pa je pretirano izbirčen. Nekateri otroci slabo spijo, kričijo med spanjem ali vstajajo. Dru^i spet *a čno sesati prstek, rjuho ali robec. Pojavijo sc lahko oblike vedenja značilne za bclj zgodno ob-dobje. Otrok lahko sPc| | začre močiti posteljo pa govori boij otročje kot pa je pred odhodom v bolnišnico. Nesmiselno Je> da po prihodu iz bolnišnice silimo v otroka s pretirano pozornostjo Jn ljubeznivostjo, posebno še, če opazimo, da sC ctrok nenavadno vede BP nam Je tuj. Pustimo otroku, da se spol vživi v do mače okolje. Nekateri otroci so zelo razdražljiv in trmasti, drugi sPet ljubosumni. Posebno otroci, ki s° preživeli dolge mesece v bolnišnici, po vrnitvi večkrat niso sposobni nave zatj globokih in pristnih odnosov z ljudmi. Tak' otrocj potrebujejo velijo ljubezni In razumevanja, da si opomorejo od P"*1 detosti, F;i jo Je VO-nro-čilo bivanje med tujhjj-ljudmi v najobčutljivejšem obdobja ž" vi jenja. OB TISOČLETNICI LOŠKEGA GOSPOSTVA da Izkopa Piše dr. Pavle Blaznik (6) vanja so pokazala, ha Je bil Zgornji stolp na ^ranclju kvadrataste oblike . JJad 13 m dolgimi in 2,5 m OKU1"11 stranicami; stolp je "D.Kr°*alo 1 m debelo obzidje, u°ten kompleks pa je ob- do 5 m globok jarek. ^'Konstrukcija omogoča do-T^-.da je bil stolp čez ^jn visok iuj razdeljen v b 4 nadstropja. Pritličje je r ? verjetno obokano in za-«b Varnosti dostopno le odprtino v oboku. Nad-W°P.Ja so bila predeljena z PoSn^i ^ ^ ^ Cnn • Z lescnimi stopni- sknv- Svctloba je prihajala Sc p, majhna okenca, ki so ^ sirila navznoter in navzdol. ra vrhu *esena Je bik je slonela strma, Piramidna streha, ki ^ v a pokrita s sklodami. w teku časa — do 13. stol. žeralr, dal /cmljiški gospod (l.ut 1 pod Krancljem grad sAr,ad).' ki trie"« no,t8?SP,°Stva naŠd Postojanko, ki je le- h naa^proti gradišča Pušta- SeJ*koHrV.8i strailli vr,oda v Ji o sf, no- Naistarejše ve-Se|e i? v\rXm gradu potekajo Vtrdbo 1t3l7~1320, ko je škof temeljito obnovil in nanovo zunanji zid. svet C| na 8rat|ovih so Ir°8u zLff.!?- Pripadali so Neščen 3lŠk°S°sPOŠcinskih b^kov « in njihovih slu-' ^Pričo velike odda- ljenosti od Freisinga je bila celotna uprava gospostva v rokah uslužbencev, katerih število je bilo spočetka nedvomno dokaj skromno, a se je vzporedno s kolonizacijo loškega ozemlja sčasoma večalo. Vodilno nameščenstvo je deloma potekalo izt meščanskih vrst, večinoma pa je pripadalo sloju ministeria-lov in vitezov, ki so se opirali na oborožene hlapce. Medtem ko je vodilnj kader po poreklu vsaj deloma pripadal tujemu sloju, je nižje meščanstvo potekalo v glavnem z domače zemlje. V starejšem razdobju so nameščenci bivali v Zgornjem stolpu. Z zgraditvijo sprednjega gradu se je uprava seveda preselila v to postojanko. Zgornji stolp je odslej ohranil le še obrambnj značaj. Del name-šeenstva je mogoče že tedaj stanoval v mestu pod gradom. Nadzorstvo nad poslovanjem je bilo zelo otežkoče-no. Zanesti se je bilo treba na redne letne obračune. Od časa do časa je škof sam prihajal v Škotjo Loko, sicer pa je iz leta v leto pošiljal na loška tla svoje odposlance. V začetnem stadiju je po vsej verjetnosti vodilna vloga pripadala gradiščanu na Zgornjem stolpu. Saj je bilo ozemlje še tako redko naseljeno, da je mogel gradiščan pač sam s pomočjo nižjih uslužbencev opravljati posel, ki je bil kasneje razdeljen med več vodil, nameščencev. Skrb za rentabilnejšo ureditev je zahtevala vsekakor večji upravnj aparat, da je mogel biti kos sistematični kolonizaciji. Odslej je gradiščanu v glavnem ostala le še naloga, da je skrbel za obrambo gospostva ter za varnost poslovanja gospoščinske uprave. Vse do srede 14. stol. je opravljala gradiščanske posle samo po ena oseba, ki sla JELOVICA lesna industrija Škofja Loka sprejme v delovno razmerje 15 novih sodelavcev 2a delo v obratu Gorenja vas e°JJ *a zaposlitev: Pos*k°usnnad 15 lct' ° del° v času 30 dni po dogovoru. ^'trovsj!^ *a, zaposlitev vabimo na razgovor v slfo socialni oddelek. ji bili zaupani obe utrjeni postojanki, Zgornji stolp in Stari grad, kasneje pa je imela vsaka od teh postojank svojega gradiščana. S povečanjem števila uslužbencev je vodstvo gospostva pripadalo oskrbniku, ki si je kasneje privzel naslov glavar. Oskrbni kove dolžnosti so bile tako številne, da sta se polagoma razvili dve ločeni funkciji, ki sta jih opravljala oskrbnik in kaščar.- Oskrbnik je moral kot namestnik zemljiškega gospoda skupno z gradiščanom predvsem paziti, da so ostale pravice freisin-škega škofa čim bolj nedotaknjene. Med oskrbnikovimi dolžnostmi so bile posebno pomembne gospodarske naloge, ki so ob delitvi pripadale kaščarju. Njemu je bila naložena skrb za načrtno kolonizacijo. Če so hube slabo uspevale in so opustele, je moral kaščar najti način, da je delo na njih spet zaživelo. Končni smoter vsega kašear-jevega opravila je bil reden dotok rente. Zato je bila glavna kaščarjeva dolžnost skrbeti, da so podložniki v redu poravnali svoje obveznosti. Ker je v zgodnjem razdobju zelo velik del dajatev obsegal naturalne prispevke, zlasti žito in sir, je motal kaščar ta del dohodkov oskrbovati v kašči jn ga čimbolje prodajati. Vsako leto ob sv. Juriju je kaščar dajal obračun, ki je moral podrobno obsegati vse dohodke in izdatke. Važne so bile tudi sodne kompetence. S pridobitvijo deželskega sodstva (1257) so spadale v ta okvir tudi obravnave deliktov, za katere je bilo mogoče izrekati smrtne obsodbe. Izvajanje teh pravic je škof seveda prepuščal svojim zastopnikom v upravi. Za manjše prestopke so vodili v 13. stol. sodna postopek na terenu. Predstavnik gospostva je razsojal na sodnem večanju njemu pridržane primere ob pojezdah trikrat na leto; ob sv. Juriju, sv. Mihaelu in na svečnico; edino h Korošcem je prihajal go-spoščiinskj predstavnik samo enkrat letno. Sodnemu večanju so prisostvovali še razni drugi gospoščinski nameščenci, ki so se ob tej priliki zanimali tudi za gospodarsko stran življenja na kmetih. — Med vodilne uslužbence se je v kasnejših stoletjih uvrščal še protipisar, ki je vodil go-spoščinsko pisarno. Izbor vodilnega nameščen-stva je bil za fako oddaljenega zemljiškega gospoda izredno važen, a zato nič manj tvegan. Spričo trajne odsotnosti gospoda je bila kaj vabljiva zloraba pohtiaja.- Poklic: industrijski psiholog Janez Tušar »Že od nekdaj so me zanimali človeški problemi, še posebno problemi delavcev v industriji,« pravi Janez Tušar, vodja posebne službe v Železarni Jesenice, ki se ukvarja s psihološkimi procesi v industriji in problemi delavca na njegovem delovnem mestu. »Že dolgo ste zaposleni v Železarni Jesenice. Kako so vas sprejeli delavci v prvih letih, na začetku vašega službovanja?« »Ko sem se pred osmimi leti zaposlil v Železarni, so imeli že organizirano delo tudi na tem področju, vendar se mj zdi, da sam kolektiv, da delavci v proizvodnji tega poklica še niso znali pravilno vrednotiti, celo več: niso vedeli, da psiholog ni psihiater in da se ne ukvarja le z duševno prizadetimi ljudmi. Naša naloga pa je bila že od vsega začetka ta, da človeku poiščemo zanj najbolj ustrezno zaposlitev, da proučujemo, kako posamezni delovni procesi in tehnologija vplivata na človeka, da poskrbimo za njegovo varnost in ne nazadnje da tudi izvemo za njegovo mišljenje ob različnih problemih, ki nastajajo v njegovem kolektivu. Mislim, da zdaj nekateri že cenijo naše delo, čeprav sem prepričan, da mnogi še vedno ne vedo, kaj naj bi počel industrijski psiholog.« »Povejte, kako poteka zdaj zelo spremenjen postopek sprejemanja novih delavcev?« »Delavca, k\ se hoče zaposliti, sprejme najprej referent in opravi z njim krajši razgovor. Pozneje se z delavcem pogovore tudi člani posebne komisije in pozneje ga pošljejo k psihologu, ki opravi psihološki pregled: zanima ga splošna tehnična inteligenca, čustvena prilagodljivost, socialna prilagodljivost, osnovne sposobnosti čutil, mišična moč itd. S psihologo-vim poročilom in pozneje s poročilom specialista za medicino dela ter ostalo dokumentacijo seznanijo člane posebne komisije in ta dokonč- K čur Ka "prodam 12 let sttjjjf^ NI A, vajenega vseh . del-Straži^ U ni k Francka, Kranj 0 Prodam OMARO> za,j£# shrambno OMARO wy kuhinjsko visečo otna ^ žalni STOL, emajln^-Mjg NISO in pleten STOL- ' rt Moša Pijade 15, Kranj Ugodno prodam škof ov komplet BOBNOV hoI'V> s činelami. Gradil. g) Cesta talcev 75, KraAl* Z fon 22-177 -rff Prodam 5000 kg CF.M ,< Naslov v oglasnem SPALNICA, EL. STJJ NI K (siemons). ŠTI'1>^ na trdo gorivo U?£«j1 in POMIVALNO (emo), vse dobro o|ira naprodaj po ugodni • Ogled popoldne pri »ml Skalica 8, Kami Prodam KRA^O, JJ mlekarico s teletom ~f iz',iri- Sp. Brnik 70 Jt Ugodno prodani jzitffi ran OTROČKI VO*jf Ogled vsak dan Pftf Renko Vera, Šuška »* $ ja Loka Qp, Prodam rabljena flf VRATA in STREšN^I KO špičak. Kokrica, ška 1 Kupim rabljen PRES. Pr^fvor Kupim STR"J ope^ cementne .tastov v u»--- pfe Kupim staro «.f ^ SII;NIC4?sCkroS^ ' ni trg 42, sk«*j lefon 85416 motorna vozila Prodam ŠKODO 1003 MB, »tak 1966, PO DELIH. Informacije po tei 21-503. Bizovi-c*r, Sempetcrska 42, Kranj HJRD TAUNUS 12 NTŠ "M ccm, 65 KM, zelo dobro ohra Poceni JAWa n.jen, prodam. Tone Krži-š Škofja Loka, Novi svet 5t£v- 7 4001 prodam MOTOR 175, registriran. Sv. t* 69 (pn gradu), gkofja "j* 4002 pcceni prodam dobro ohra-£foQ MOPED TMZ, regsrri-,'!"■ Ogled od 18. ure dalje. J-'fožarjeva 9, Kranj (blzu na Primskovem) 4003 FIAT 750, letnik , Prevoženih 10.030 do ] JJjJ« km. Ponudbe poslati . »letnik 71.72« na podruž-1 11100 v Sk. Loko 4004 19/1 72 H le r°dr,m razne rezervne de- , Za plAT 1300—1500 in obo lic» i na vrata- Demšar Ja-l> Log 3, škofja Loka 4005 1969 m FIAT 750' lctnik j>, ■ Lončar Jože, Cesta na T** 28, Kranj 4006 T(Mu?^no Prodam skoraj nov 'OMOS AUTOMATIC. Zg 13» 25 4007 0 L. Vjodam VOLKSVVAGEN, ti' kn* 1965. Smledniška 23, I9fc9°iam FIAT 8S0' ,e,nik 33 »: To man, Žirovnica, Breg °8'ed vsak dan popoldne Ci P, 4()09 H CftS F1AT 75°- Gorenic-p'k* 47, Kranj 4010 t Ct*v fiat 1,00 r pet- c- Moša Pijade 11, Kranj 3965 'i RENAULT 4 L, t )jioakt,%8- Zadnikar Radov- & W,Ub,ianska 27 3567 j 20C0 ?dani MOTOR ^ TAM S °tks« n2V0 *?avo- Naslov v g "Snem oddelku 4043 SI zaposlitve? VAJENCA za avtomehanika sprejmem. Stritar Franc, Cir-če 33, Kranj 4021 Nujno rabim dve ŠIVILJI pletenin za delo rta tali, Vrhunc, pletenine Radovljica Za družbo in pomoč Starejši ženski sprejmem starejšo gospo za 3 do 4 mesece v jeseni. Oglasite se popoldne v Kranju, Majstrov trg 6/1 Iščemo ZIDARJA za popravilo hiše. Naslov v oglasnem oddelku 4044 Sprejmem VAJENCA. TV radio servis, LukeŽ Marjan, Kranj, Titov trg 22 4045 Sprejmem VAJENCA. Mizarstvo, Strahinj 35, Naklo Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok, starih 3 mesece in 3 leta ter delno pomoč pri gospodinislvu od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. Plačam dobro. Groharjevo naselje 13, Škofja Loka 4054 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok za štiri ure v dopoldanskem času. Plača po dogovoru. Devva, Sorlijeva 17/11, Kranj 4056 Uslužbenka išče GARSONJERO v Škof ji Loki. Ponudbe poslati pod »nujno« na podružnico v Skofjo Loko Nujno iščem enosobno STANOVANJE ali večjo sobo za eno leto v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju za trosobno. Naslov v Oglasnem oddelku 4013 Tehnik išče SOBO in KUHINJO v bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »avgust* Za dve leti nuino rabim SOBO in KUHINJO. Naslov v oglasnem oddelku 4015 Medicinska sestra išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 4016 Mati dveh otrok nujno išče opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača visoko najemnino. Naslov v oglasnem oddelku 4017 Iščem večjo SOBO ali dve manjši v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelka 4013 STANOVANJE in hrano dam dekletu ali mlajši upokojenki za varstvo dveh večjih otrok. Rakovec, Šempcler-ska l/A, Kranj 4019 Zakonca / otrokom nujno iščeta STANOVANJE za dve leti v okolici Bleda, Radovljice in Jesenic. Lahko je večja soba z možnostjo kuhanja. Kancler Anton, Riklijeva 5, Bled 4020 Oddam SOBO in KUHINJO. Vseljivo takoj. Predplačilo dve leti. Golob Štefan, Zlato polje (pritličje), Kranj 4055 posesti Prodam HISO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Kropi ali zamenjam za manj- TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah šo. Oglcc} vsak dan od 19. ure dalje ali v nedeljo dopoldne. Kropa 78 3976 Prodam pol HIŠE. Vseljiva takoj. Ponudbe poslati pod »škofja Loka« na podružnico V škof jo Loko 4024 Prodam ENOSTANOVANJ-SKO HISO z vrtom v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4457 izgubljeno V torek zjutraj v Voklem od hiše št. 29 do avtobusne postaje pri cerkvi izgubljeno žensko ročno uro vrnite prosim proti nagradi Minki Mo-ltar, Voklo 29; Šenčur 4025 V torek, 1. avgusta zvečer sem od ZD Kranj do Šenčurja izgubil AKTOVKO z zavarovalnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo \ me proti nagradi Sajovicu Janezu, Zupanova 16, Šenčur 4047 ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku ŠP1LARJU, Gradnikov.? 9, Radovljica, telefon 064-75-61C. Pišite, pridem na dom 4026 Sprejmem naročila za vsa GRADBENA DELA. Ponudbe poslati pod »obrtnik« 4027 posojila Potrebujem 500(1 Ndin za štiri mesece. Vrnem s 50 °b obrestmi. Ponudbe poslati pod »januar« 4048 prireditve KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja v nedeljo, 6. avgusta ob 14. uri v počastitev 25-letnice konjeniškega športa v Komendi KONJSKE/' DIRKE. Po s\eča"ni otvoritvi sprevod narodnih noš in vseh nastopajočih konj. Po dirkah VESELICA. Igrajo VESELI TRGOVCI 4049 »VANDROVCT«, narodno zabavni ansambel ameriških Slovencev iz CLEVELANDA vas bo v soboto, 12. avgusta 1972 od 20. ure dalje zabaval na VELIKI VRTNI VESELICI ob kulturnem domu v PREDOSUAH. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prid:t« in preživite z nami nepozaben sobotni v&Ca 4250 e x p o r t (JO1 i i i4 aini KOV IN OTE H NA. i m p o r t • hladilniki • pralni stroji • štedilniki _ • betonske mešalce tudi cene so najnižje v paviljonu blagovice Fužinar Jesenice LlC GLAS * 30. S TRAM eče V četrtek zjutraj se je na cesti II. reda Bled—Bohinjska Bistrica pripetila prometna nezgoda pri kateri sta se dve osebi laže ranili, materialna škoda pa znaša 8000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Abraham De Junge je vozil proti Bledu. Na ravnem delu ceste pri Bohinjski Beli ga je prehiteval neznani voznik in ga prisilil, da se je umaknil na skrajni desni rob cestišča. Pri tem ga je začelo zanašati in je zletel s ceste ter trčil v drevo ob cesti. L. B. Zahvala Peter Bohinc, kmet iz Zaloga št. 8 pri Cerkljah se v prvi vrsti zahvaljujem sosedom in vsem vaščanom ter vsem ljudem iz sosednjih vasi, ki so mi v sili prihiteli na pomoč, ko mi je zaradi strele zgorelo gospodarsko poslopje in hlev. Prav tako se zahvaljujem vsem gasilskim društvom, posebno pa zaloškemu gasilskemu društvu, ki je prvo prišlo na kraj nesreče, da so odvrnili še večjo škodo. Zahvala- Ob smrti naše drage mame in stare mame Frančiške Bukovnik se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Zvezi borcev, kolektivu Astre, pevcem upokojenskega društva in č. duhovniku za spremstvo na njeni zadnji poti, za poklonjeno cvetje in vse izraze sočustvovanja. Žalujoča hčerka Mici z družino Kranj, 28. julija 1972 Zahvala Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame in sestre Pavle Kokalj roj. Pogačnik se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pomagali in se od nje poslovili ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi č. duhovniku in pevcem. Hkrati izrekamo zahvalo tudi dr. Milošu Pogačniku za njegov trud. žalujoči: mož Janko, sin Janko in sorodstvo Ljubno, 4. avgusta 1972 ® A© • ©A © A© • ©A Prodajalne na območju Gorenjske: Kranj, Cesta JLA 2 Jesenice, Titova cesta 33 Tavčarjeva ulica 6 Kamnik, Maistrova ulica 16 © A© • ©A ©A© • ©A Obiščite nas tudi na Gorenjskem sejmu, kjer boste ugodno kupili žensko, moško in otroško konfekcijo, ter drugo modno blago po izredno znižanih cenah. © A© • ©A © A® • ©A V Kamniku pokajo cevi vodovoda Kljub obilnemu deževju, letošnje poletje v Kamniku primanjkuje pitne vode. Mi. nulo soboto so zaradi okvar na cevovodih Kamničani bi-li brez vode. Za okolico Duplice so problem rešili tako, da so se preko Križa pri Komendi povezali z mengeškim vodovodom. Posebno kritično je bilo v tovarni Živilske industrije ETA, kjer bi lahko prišlo do ogromne škode. Temu so se ognili tako, da so ves dan s cisterno vozili vodo iz mengeškega vodovoda. V stanovanjskih stavbah od drugega nadstropja naprej stanovalci nimajo vode na področju Zapric, Pcrovega in Duplice. Kamrfiški vodovod je star z vsemi posledicami. Kamni, čani to vedo, zato so že pred leti izdelali načrt za gradnjo novega vodovoda. Letos bo moralo biti zgrajeno novo zajetje in speljan cevovod od Iverja pod Kamniškimi planinami do osnovne šole v Stranjah, vendar so dela v za. mudi in tako bo prva faza zgrajena šole spomladi. Tam bo možna povezava s sedanjim starim cevovodom, dokler se tudi od Stranj do Kamnika ne zgradi nov cevovod. Kamniški vodovod je zgrajen na sistemu prečrpavanja in za delovanje potrebuje električno energijo. Izpad električnega toka povzroči zastoj v preskrbi z vodo. Ce ni elektrike, se cevovodi iz praznijo in napolnijo z zrakom. Po ponovni vključiivi toka voda spet steče po ce-vdh, vendar je pomešana z zrakom. Tekoča voda pritiska na zrak, tako da prihaja do prekomernih pritiskov, kar povzroča okvare na cevovodih. To se je zgodilo tudi pr teklo soboto. Tri težje oW-' re so že popravili, ker P3 ^ pritisk vode kljub ternu ^ vedno manjši kot prej W, v višjih nadstropjih starti ci nimajo vode), upravict^ domnevajo, da"so na cev * dih še neodkrite okvare, ] » jih bo zelo težko odkn Ljudje godrnjajo in se j jo. Na Komunalnem P^jo pa pravijo, da so in o£j. storili vse, da bi okvare krili in popravili. Vervdat do zgraditve novega vod ^ da Kamničani ne »odo brez skrbi glede oskrbe z do J. Vidic Zahvala 3b težki izgubi v 87. letu starosti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, Brata in strica Franca Čebaška iz Podreče se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujergo č. duhovščini in vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Marija, sin Franc, Vinko in hčerka Marta z družinami Podreča, Žalna, Meja. 27. JaHJa 1972 Dirkališče sredi Kranja ti in poslušati in rti rtikoP ki bi ropot in dirke Pjjj čil. To bi sicer lahko » ^ prometni miličniki, a z dirke žal ni videti noben«. Sicer pa ne gre hrup. Ozka ulica *et Rozmana, ki m ulica. ,„ po koncepciji nezm ^ projektantov, llllč'ca'0ic, i*' t eri je vedno polno "'"„ne ni primeren krat ^' '/' f(, " dirke. Prepogosto s,* časopisih o otrocih. « ' ^ nejo irtve motor izacu^^a tu, na »pisti« ulxC. . Q0sV% Rozmana, Kidričev; m ,„, svetski, še lahko kal F w če se kaj ne ukrene ^0 mo lahko po toči zvo razumem, da te V Kranju imamo novo dir. kališče. »Progo«, ki poteka po ulicah Staneta Rozmana, Kidričeva in Gosposvetska šo izbrali športno zelo razgibani mladoletniki. Prebivalci utic so dnevno deležni glasnega športnega ulitka, ki jim ga mladi navdušenci prirejajo pod njihovimi okni. Gre za skupino neustrašnih jezdecev ponv-ekspresov in mopedov. Motorčki so pri-merno s frizirani in imajo več ali manj zreducirane glušni-ke. Mali pony-ekspres, ki z uglajenim glušnikom pohlevno brenči, povzroča z reduciranim glušnikom ali celo brez njega močan ropot. In s takimi motorčki vihrajo mladi dirkači po idicah po malem ves dan. Popoldne pa do mraka nastopi skupina štirih ali pet junakov in prireja vratolomne dirke. Prebivalci omenjenih ulic jih morajo gleda,- Saj run razganjata mladost t * po uveljavljanju, ven ^ teti* uveljavljanju, /j;'•''V*'? za takšno uveljavljam pfV vedno vsak kraj m mema. r. Pogovor tedna Jože Rebolj: Ali res zadnja sezona ? Zaključen je prvi del letošnjega tekmovanja v !L zvezni vaterpolski ligi. Kranjski Triglav kot edini slovenski predstavnik igra s spremenljivo srečo, saj je zadnja turneja pokazala, da imajo v gosteh precej tre--ne, in da nc znajo dobiti tekme proti slabšim nasprotnikom. V njihovih vrstah že 14 let igra tudi Jože dr. Rebolj, ki v teh letih ni prepustil nobene tekme. % Kako to, da ste se odločili za ta naporen šport? V začetku svoje športne kariere seri bil aktiven v več športih. Aktivno sem se ukvarjal s plavanjem, kjer bil slovenski prvak na 400 m in 1000 m prosto ter °*vojil mladinski državni naslov leta 1959 v štafeti * 100 m prosto. Igral sem še košarko, namizni tenis, rokomet in nogomet. Toda po naključju sem se znašel Pred 14 leti tudi v vaterpolskem moštvu, kjer sem še danes.« . ® Kako ocenjujete vaše igro v prvi polovici letošnjega prvenstva? »•'Kljub temu, da igramo dobro, še vedno nismo zreli 23 L ligo. Spominjam se tekem, ko smo si priboriti Vstop v najvišji jugoslovanski razred, da smo takrat •grali slabše, toda bili smo bolj zreli. V letošnjem prvenstvu pa nam manjka dirigenta v vodi, saj igramo Precej nervozno In ne znamo dobiti tekme proti slabšemu nasprotniku v gosteh.« % To je pokazala tudi zadnja turneja po Vojvodini ,n Srbiji, kjer bi v treh tekmah lahko osvojili vse mož-ne točke. Kje so vzrok'', da ste s tega gostovanja Prinesli samo 3? *Ce analiziram tekme, smo proti slabemu nasprotniku Bečeju zaigrali najslabše Leta je bil tudi najslab-■1 nasprotnik v tej ligi. Kljub napakam sodnika bi to lekmo morali dobiti. Proti Vojvodini smo v zadnjih ni|nutah zastreljali četverec, in tako Je bil ves napor j^nian. Le proti tretjemu tekmecu smo zaigrali tako °- znamo in rezultat Je bil za nas ugoden.« • . © Jutri ZVeČei se boste na domačem bazenu pome-1 j s kandidatom za prvo mesto Medvcščakom. Kaj Pričakujete od tega srečanja? »Zmaga mora biti naša. Ze v prvem kolu v Zagrebu jj1 PO prilikah, ki smo jih imeli, lahko iztržili remi. To-reprezentančni vratar Hebl Je branil v odličnem °Ku, mi pa smo igrali nervozno, saj smo ga le enkrat emagall. Ne vem, kje so vzroki, da se mi zatrese ro-Ka> ko gledam v oči Hebla.« . % Koliko časa mislite ostati še zvesti vaterpolski •gn? n "Menim, da pri 30 letih lahko zaključim svojo šport-0 kariero, da prepustim mesto mlajšim. Služba, na-rnl treningi zahtevajo celega človeka.« "nenja smo, da je Rebolj še vedno potreben Trigla-■n da letošnja sezona nc bo zadnja. -dh Državno prvenstvo v plavanju Dve zlati za plavalke Triglava Veterani zmagovalci rokometnega turnirja *-i? \/ torek, 1. avgusta, je ro-frnetni klub Jesenice organi v počastitev občinske-Praznika rokometni turnir piskih ekip. Udeležile so ^ ?a ekipa Radovljice, Vcte-2 iz Kranja in domačini, tj . Prvem srečanju so doma-2-5 s težavo odpravili Ra-83Jco s 16:15 (10:5). V dru-' srečanju so Veterani nadmočno premagali Radovljico 17:8 (8:4), v tretji tekmi, ki je odločala o naslovu prvaka, pa so domačini klonili protj boljši ekipi Veteranov 18:13 (8:6). Tako je zmagala ekipa Veteranov iz Kranja pred Jesenicami in Radovljico. Zmagovita ekipa je prejela pokal ObZTK Jesenice. bef V Zagrebu se je končalo letošnje državno prvenstvo v plavanju za posameznike. Med 108 tekmovalci in tekmovalkami iz 18 jugoslovanskih plavalnih kolektivov so se odrezali tudi plavalci in plavalke gorenjske metropole,' saj so osvojilj dve zlati, pet srebrnih in štiri bronasta odličja. To je vsekakor lep uspeh za Kranjčane in lepa uteha za izgubljeni letošnji pokal plavalne zveze Slovenije. Tudi žetev rekordov je bila odlična, saj so plavalke in plavalci Kranja dosegli v članski in mladinski konkurenci nekaj novih najboljših znamk v Sloveniji. Nogometna srečanja na tekočem traku Ta teden je bil stadion Stanka Mlakarja močno obremenjen, saj so se nogometna srečanja vrstila kot po tekočem traku. Tu je dobro potezo napravil ponovni slovenski ligaš Triglav, ki je priprave banjaluškega borca in vinkovškega drugoligaša Dinama v Kranju vzel resno ;n se z njimi pomeril v prija-tejskih srečanjih. Kljub slabi igri, ki so jo pokazali Tri-glavani proti močnim nasprotnikom, lahko računamo na solidno uvrstitev .kranjske enajsterice. Menimo pa, da nekateri nogometaši, ki so v moštvu, ne zaslužijo uvrstitve, saj so z nešportnimi potezami poka. zali, da zanje ni mesta pri Triglavu. -dh Vrstni red — moški: 400 m prosto: 1. Linhart (P) . .. 7. Milovanovič (Tr), 100 m prsno: 1. Kurbanovič (CZ) . . . 6. Grošelj (Tr), 400 m me-šano: 1. Rogošič (J) . . . 3. J. Slavec (Tr), 1500 m: L Rogošič (J), 2. Milovanovič, 5. Smid, 6. J. Slavec (vsi Tr), 200 m delfin: L Rogošič (J) ... 6. J. Slavec (Tr); ženske: 200 m hrbtno: 1. Sarač (POšK), 2. Porenta (Tr), 200 m mešano: 1. Efendid (Mor) ... 3. Pečjak, 5. Svarc (obe Tr), 100 m prsno: 1. švarc, 2. Mandcljc, 3. Pajn-tar (vse Tr), 100 m hrbtno: 1. Sarač (POsK) ... 3. Porenta (Tr), 400 m mešano: 1. Efendič (Mor), 2. Pečjak, 8. Skubic (obe Tr), 200 m prsno: 1. Svarc, 2. Mandeljc, 5. Pajntar (vse Tr), 200 m delfin: 1. Majnarič (Ml) ... 6. Porenta (Tr). — dh Tudi brodarji za občinski ptaznik V senci vseh športov v Kranju živijo tudi kranjski brodarski delavci. V okviru praznovanj občinskega praznika prirejajo že vrsto let kajakaški slalom na Savi. Tudi letos bodo nastopili vsi najboljši, razen olimpijske re- prezentance, ki je na pripravah. Zaradi neugodnega vodostaja reke Save ne vedo, aH bo start ob 9. ali ob 12. uri. Vsekakor bomo kljub vsem tem nevšečnostim v Kranju gledali vse najboljše jugoslovanske kajakaše. -dh Doslej najkvalitetnejša kolesarska prireditev v Kranju V nedeljo bo v Kranju v organizaciji kolesarske* ga kluba Sava velika mednarodna kolesarska dirka na krožni poti. Start in cilj bo pred Merkurjem, proga pa bo vodila tekmovalce po Prešernovi ulici, mimo hotela Evrope na Planino do križišča v Cirčah, nakar se bodo kolesarji spustili proti savskemu mostu ter po Jelenovem klancu na cilj pri Merkurju. Člani bodo vozili 30 krogov, mladinci pa 10. Dirka bo veljala tudi za slovensko prvenstvo. Po prijavah sodeč bo na- stopilo okoli 50 članov ter 60 mladincev. Poleg slovenskih kolesarjev bodo nastopili še ostali jugoslovanski najboljši dirkači ter ekipe iz CSSR, Poljske, ZRN in Avstrije. Start za mladince bo ob 8. uri, za člane pa bo ob 9. uri. Na lanski dirki Je zmagal Kranjčan Franc Hvasti, letošnja prireditev pa je lepa priložnost za naše olimpijske potnike, da na kranjski krožni dirki pokažejo svojo kvalite-to tik pred odhodom v Miinchen. II. zvezna vaterpolska liga Jutri derbi Triglav : Medveščak Edini slovenski predstavnik v H. zvezni vaterpolski ligi se bo jutri zvečer na letnem bazenu v prvem kolu drugega dela letošnjega prvenstva pomeril s kandidatom za prvo mesto zagrebškim Medveščakom. V tem zanimivem srečanju se bodo Kranjčani skušali gostom revanžlrati za poraz v prvem kolu ln tako pred domačim občinstvom najaviti, da se bodo borili za drugo mesto, in da so bile zadnje tekme le trenutna slabost. V naslednjih dneh bodo ljubitelji vaterpola videli na delu še Jedinstvo in sibenik. Spored tekem: nedelja Triglav : Medveščak, torek Triglav : Je-dinstvo, sreda Triglav : Šibenik. Vse tekme bodo ob pol devetih zvečer. Pripomniti je treba, da Kranjčani letos tekmujejo pod pokroviteljstvom tovarne Sava, in da bo jutrišnji derbi v okviru praznovanja občinskega praznika. -dh Zanimiv košarkarski turnir V okviru praznovanja občinskega praznika Kranja bodo košarkarji Triglava že tretjič zapored organizatorji zanimivega turnirja. Danes In Jutri se bodo namreč na novi asfaltni prevleki na «ta-ilionu Stanka Mlakarja za prehodni pokal pomerile ekipe Slovana, Vrhnike, Jesenic in domačini. Start Je danes ob 16.30, nadaljevanje pa Jutri °b ). uri. Domačini, ki so že .lvakrat osvojili prvo mesto, letos ne starlajo na najboljši plasma, saj sta favorita za prvo mesto Slovan in Vrhnika. ii.....ii.......dhn V Gorenji vasi v Poljan-ski dolini je bila letos ustanovljena sekcija radioamaterjev. Ob ustanovitvi je štela osem članov, zdaj pa jih je že štiriindvajset. Gorenja vas je pravzaprav podružnica škofjeloškega društva, je pa celo bolj aktivna kot matično društvo. Trenutno je največja želja vseh članov, da bi čimprej dobili dobro postajo. Za to je treba precej denarja, ki pa ga prizadevnim radioamaterjem primanjkuje. K sreči ne manjka mladine, strokovnjakov za to pod. ročje in železne volje. Tri navdušene radioamaterje, vse zaposlene v sovodenj-skem Termopclu, smo povprašali kaj me-nljo o svojem konjičku. Franc Žagar: »Kdaj sem se začel ukvarjati s tem? Prve korake na tem področju sem zastavil med služenjem vojaškega roka. Bil sem namreč radiotele-grafist. No, in po tistem mi žilica ni dala miru. Na ustanovnem občnem zboru radiokluba škofja Loka sem bil kot član upravnega odbora določen, da od^ govarjam za delo sekcije v Gorenji vasi. Zaceli smo zbirati člane in z razumevanjem TVD Partizan Gorenja vas prav kmalu dobili tudi prostore. Le malo kasneje smo začeli 'trenirati' Člane. Jeseni bodo prvi že polagali izpite. Trenutno imajo izpite štirje člani sekcije. Želimo, da se med radioamaterje vključi čimveč mladih, to pa bi tudi pomenilo, da razbremenimo gostilne.« Janez Jesenko: »Lahko rečem, da sem veselje do radioamaterstva dobil že z desetim letom. Takrat sem začel sestavljati detektorje. Kot radiotelegra-fist pri vojakih sem dobil prve osnove elektrotehnike. Ko sem se vključil v ljubljanski radioklub, po potresu v Skopju pa v skopskega 'Mladi tehni. čar', ker sem bil nekaj časa v tem makedonskem mestu. Leta 1964 sem za-čoL razmišljati o lastni postaji. No in 7. januarja 1965 sem se s to postajo tudi prvič povezal s sve. tom iin sicer z Dansko. Skoraj ni več koščka zemeljske oble, da še ne bi bil imel stika z njim. Imel sem že prek 12.000 zvez s 115 državami na svetu. Ampak prav zares tega konjička ne bi mogel več pustiti.« Ivan Imperl: »šele pri vojakih sem se začel u k-varjati s to 'panogo'. Tam sem opravi/I tudi izpit za amaterja III. razreda. Po prihodu iz JLA sem se vključil v radioklub Kr ško, ki pa ni bil preveč aktiven. Zdaj sem član sekcije v Gorenji vasi. V kratkem času sem vzpo stavil že prek 300 zvez. Prav dobro se spominjem da sem imel prvo s Splitom, najdaljšo pa z Novi mi Hebridi v Pacifiku Pred kratkim me je škof jeloški radioklub poslal na seminar v Tacen, kjer smo med drugim izdelali tudi filter proti motnjam na televiziji.« J. Govekar TUDI TO SE ZGODI Letošnje poletje je prav zares muhasto. Vreme ni in ni naklonjeno dopuslnikom. In kot kaže se po vremenu ravnajo tudi privatni »birti«. Tebi nič meni nič sredi turistične sezone zapirajo svoje krčme in se podajajo na dopuste. Seveda vsi le ne preživljajo dopustniških dni tako brezskrbno. O tem zgovorno priča napis, ki ga je pred dnevi na vrata namestil lastnik privatne muzejske zbirke in gostilne »Pri kosmati glavi« v Gorenji vasi v Poljanski dolini. »Zaprto zaradi previsokih davkov,« so lahko prebrali mimoidoči. Pa naj se Še kdo spozna na naš turizem. Dosti drugače tudi ni z mesarji. Jezne žirovske gospodinje so se zadnjič pošteno razburile nad njimi. Lepega dne so namreč morale izpred vrat mesnice z dolgimi nosovi odhajati domov. »Mesnica zaprta, ker ni mesa,« je pisalo na listku. Kaj pa salame, klobase in hrenovke ter kaj podobnega, dragi ži-rovski mesarji? V Zireh se, vsaj tako kaže, pospešeno pripravljajo na odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. Za trening so namreč v poletnih mesecih zaprli skoraj vse gostilne. In če zdaj zdržijo Zirovci po ves dan brez alkohola, ni vrag, da ne bi od septembra dalje do sedme ure zjutraj. No, pa še nekaj so mi svetovali Žirav-ci: če pridete v Žiri, je skoraj najbolje, da vzamete s seboj suho hrano. Vsaj lačni ne boste! J. G. Cene Kranjc je le deset let v veletrgovini tivda Kranj referent za investicije. Rojen je bil pred 55 W* v Kranju. »Ko sem prišel k podjetju Živila, sem delal na Pr0' jeklu trgovine Bistra v Strališču. Poslej sem pripravljal projekte za trgovine, ki jih je v zadnjih leun zgradilo naše podjetje.« Zadnja štiri leta pa je Cene Kranjc ves čas 5 . . loval tudi pri opremi in ureditvi prostora veletrgovin Živila v novi kranjski blagovnici Globus. Pravi, da j. razumljivo, da je bito o gradnji blagovnice v Kroni precej najrazličnejšilt mnenj, vendar pa je prepričan' da se bodo obiskovalci in prebivalci Kranja čez nek i let navadili tudi na to svojevrstno arhitektonsko r šitev. A. Ž- m laja posameznih delov KRANJ poh|štva |n dek0- rative s popustom do 50 ji v enoti Dekor, Delavski dom, vhod 6 Kranj bo spet filmsko mesto Roman Polanski, Grigorij Čuhraj, Boris Čirkov gostje IV. nied narodnega festivala športnega in turističnega filma v Kranju Se dober mesec nas loči od začetka IV. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov, ki bo od 12. do 17. septembra v Kranju. Doslej je za festival prijavljenih več kot 120 filmov iz 33 dežel. Med filmi, ki bodo prikazani na festivalu, so dela Clouda Leloucha (Iran), Romana Polanskega (šampionov tveekend), L. Kllmova (Sport, šport, šport) in drugih. Letaš bodo na festivalu v Kra- nju prvič podeljene denarne nagrade za režijo, za scenarij, za kamero ln za izvirno glasbo. Francoski minister za Šport ln mladino bo tudi tokrat podelil nagrado Plerra de Coubertlna najboljšemu športnemu filmu, ki ga bo izbrala posebna žirija. Društvo svobodnih filmskih umetnikov Slovenije pa se je odloČilo, da bo najboljšemu turističnemu filmu podelilo nagrado Metoda Badjure, v na " lova"' umrlega veterana jug° ^ skega filma, ki J«.,11*.^ skem traku ohranil i jrf dogodke s področja »P turizma. ^ Festivala v Kranj" *f &0. ledni nicd k*' udeležili mnogi ug mači in tuji gostje, «^erj» terlmi bosta tudi r ^ij Roman Polanski in ^ W Cuhraj, sovjetski ris Cirkov in mnog«