SploSne vesti. »PEŠCENA TLA OSNOVNE ŠOLE«. Pov. UJU je poslalo z ozirom na zadev* ne članke »Jutru« sledeči dopis: Osnovna šola in uspehi v srednji šodL V 57. štev. »Jutra« z dne 7. matrca t. 1. je bil objavljen članek: »Porazna kvalifika* cija v ljubljanskih srednjih šolah«, v katerem beremo nastopno: »Drug nad vse tehtni vzrok neuspeha pa je ta, da zidajo srednje šole na peščeni pod» lagi osnovne Sok. Podlaga za iuspešni študij na srednjih šolah je dobro znanje materin« ščine, gladko čitanje, dobro računanje in spretnost v pisan}u. Tega pa učenci na da« našnji osnovni šoli ne dobe. Zato je uspeh na srednji šoli nemogoč«. Ne smatramo za resno stališča onih go* spodov, ki nastopajo kot sodniiki nad osnov* no šolo, v obrambo katere ugotavljam na» stopno: 1. Osnovna šola je vzgojevalnica in učil» nica najširših plasti naroda in ne pripravs nica za srednje šote, zato ne more in ne sme 10% na ljubo forsirati snov, ki za 90% nima pozneje nobene praktične vrednosti. 2. Učiteljstvu osnovndh šol se je odvzela pravica presoje glede učenčeve sposobnosti za nadaljnji študij na STednjih šolah, zato odklanja tudi vsako odgovornost glede ne« ¦uspehov v srednji šoli. 3. Poročilo ugota-vlja, da je padlo v naj« več razredih 50—60% dijakov, v enem, in sicer V. a realke celo 80%. Vprašanx>, če te» melji ta visoki % V. a razreda in dTUgdh viš« jih razredov tudi na »peščeni podlagd osnovne šole«, ki so bili najmanj pet in že več let v vzgojnih <rokah srednje šok? Ali je neuspe« hov v predmetih, ki se sploh ne poučujejo v osnovni šoli, tudi kriva osnovna šola? 4. Glede materijalnega stanja bi imeli največ pravice pritoževati se osnovnošolski uoitelji, ki so najndžje uvrščeni, so brez vsa« kega honorarja za nadure, ki so se po pre« vratu razpasle kot posebna bolezen in brez dohodkov od izpitnih taks in vendar lahko rečeroo, da vršijo poleg svojih službenih, še obdle druge idaelne naloge. 5. Vzroki neuspehov v srednji šoli so vse globlji in bi bilo v to svrlio prooičiti ves ustroj našega šolstva, srednjo šolo v uprav« nem, učnem in vzgojnem oziru teT socialne vpldve in razmere, pod katerimi živd naše di« jaštvo. Ne s prevaljevanjem odgovornosti na druge, ampak z vzajemndm in iskreno tova* riškim delom, medsebojno podporo in v naj« ožjem stiku z roditelji smemo upati na boljše uspehe. PoverjenStvo UJU — Lhibljana. — »Peščena podlaga osnovne Sole«. (Do= pis.) 1. V srednjo šolo se sprejemajo po no« vem učenci, ki so dovršili 4. razred o&novne šole; dočim so preje po ¦učiteljih selekcioni>: rane šele potom prestalega izpdta sprejeli. 2. Krdvdo za vsak event. neuspeh dščejo nad» zorniki na učitelju ali ima slalbo metodo, premalo dndividualizdra, ni I osebnost itd., srednješolski učitelj ni nobena talka izjema, da bd ne imel sličnih napak od katerih je odvisen napredek. 3. Če se lahko vali krivdo radi neu&peha na slabo gmotno stanje, stano* vanjsko krizo, nervoznost, če to torej vclja kot opraviSilo srednješolskemu učitelju ' — velja v kvadrirani meri to tudi za nas osnov« nošolske učitelje. 4. Podcenjevanje meščan« skih učiteljev in atalce na osnovnošolske uči* telje so tendenciozne — skoraj bi uganili ka« teri smoter zasledujejo. 5. Pavšalne obdol« žitve, zavestno preziranje dejstev, ki bt naj formalno tvorili razliko med prejšnjim in se» danjim srednješolcem nam okrnejo ugled, ki smo si ga v teku let med ljudmi pridobili. To ni tovariško. 6. Lahko je v šoli delati s talenti in pripravljeninrd učenci, umetnost pa je iz slabega učetica napraviti dobrega, ali to zadnje je edino merilo za kvaliteto učiitelja, respektive profesorja. — A. J. v K. — Neuspehe naših srednjih šol pripisu» jejo dnevniki predvsem vsalkdanjim potova« njem dijaštva, ki iz oddaljenih okolišev ob« iskujejo mestne šole. Pripoznamo, da se mladina na železniškib. vožnjah duševno dn telesno muči, moralno veliko ne pridobiva, radi neredne prehrane hira, v šoli zaostaja. Žal, da je med starši največ našega podežel« skega učiteljstva, ki z Tadostnimi oboutkd pričakuje, da se v najkrajšem času Učkeljski konviflct preosnuje v zadrugo, katera sd takoj zgradi primerno poslopje, da reši učiteljske obitelji morečih skrbi, njeno deco opasnega hirainja. Konviktovi deležd bodo znašaH a 100 Din, vplačuje se jih lahko takoj. Kdor hitro da... — UJU pri prosvetnem mimstru Grolu. Izvršni odbotr UJU je bil dne 5. marca spxes jet od prosvetnega ministra g. Grola. Pred« sednik UJU tov. Petrovdč je razložil g. mdni« stru težnje UJU in povdarjal predvsem po» trebo sprejetja šolskega zakona, zidanja nio* vih šol in vzdrževanje nadaljevalnega šol« stva. Glede disciplinskega postopanja proti učiteljem je zastopal stališoe, naj se isto uredi po uTadniškem zakonu, razpis službe« nih mest naj bi se uvedel povsod, šolske nad« zornike naj imenuje prosvetni svet, obenem pa je predsednik UJU povdarjal stališče proti nakani, ki je bila storjena z znanim predlogom za revizijo oiradniskega zakona, s katerim se je hotelo odvzeti učiteljstvu možnost napredovanja v 1. grupo II. katego« rije. Končno je povdaTil tudi potrebo denar* ne pomoči Jugoslov. dačkemu domu in izne* sel še nekaj drugih aktualnih zadev. — Go^ spod prosvetni minister je rekel, da zakon o osnovnih šolah že proučava in je posebno povdaril, da je potreba po tem zakonu res velika. Ravno tako se je strinjal s predlogom glede disciplinskega postopka in razpisa stalnih mest, povdarjal je potrebo otvOTitve šol v krajih, kjer jih ni, in pa stalnost nad^ zornikov, ki še vedno niso cenjeni kot stro« kovnjaki, temveč kot politiki. Končno je ob« ljubil tudi pomoč podjetjem, ki so potrebna, seveda v toliko, v kolikor to dopušča pro» račun. * — Zopet ekspresna predelava zakona o osnovnih šolah. V ministrstvu prosvete je sestavljena zopet nova komisija za pregled zakona o osnovnih šolah. Ta komisija ima nalogo izdelati poslednjo stilizacijo predno bo zakon predložen narodni skupščini. Ko» misija se je sestala 10. t. m. in je v enem po< poldnevu obdelala 100 členov — in jdh odo« brila brez vsakih izprememb. Sodbo o takem delu naj si ustvari iičiteljstvo samo, če upo» števa, da so v teh 100 členih poglavja: Šolslka obveznost in učna doba, otvarjanje in vzdr* ževanje šol, pouk, učenci itd. Upravičeno bo učiteljstvo prepuščalo posledice za delo po takem zakonu — merodajnim faktorjera. — Uvedba kmetijstva v osnovne šole? Mindster za kmetijstvo je v svojem ekspo« zeju v Narodni slkupščini izvajaJ sledeče: »Za intenzivTK) in umno obdelovanje zemlje je potrebna še cela vrsta drugih ukrepov. Predvsem moramo skrbeti za napredek kme= tijskega pouka. V naši državd imamo 22 niž* jih in 3 srednje kmetijske šole. Rezultati teh šol niso zadovoljivi. Posebno radi tega ne, ker je učencev komaj 600 do 700. Pri nas imamo okrog dva mdlijona velikih, malib. in srednjih posestnikov. Idealno bi bilo, če bi bil na vsafcem posestvu po en umen kmeto« valec. Iz teb. sol pa ne moremo dobiti toliko umnih kmetovalcev. Radi tega moramo najti drug način za pbspeševanje kmetijskega po« uka, in sicer naj bi se kmetijsld pouk uvedel v ljudsko šolo. (Ploskanje.) Baš sedaj stoji* mo pred tem, da stopi na svetlo zakon o ljud« skih šolah. Prizadevati se moramo, da se uvede obvezen pouk o kmetijstvu na ljud* sldli šolah. Tudj učiteljišča se morajo v tem zmislu urediti. Nadalje je minister govoril o ukrepdh, ki jih namerava vlada podvzeti za napredek kmetijstva,« — K tem izvajanjem g. ministra moramo prdpomniti samo toliko, da bi bilo popolnoma zgrešeno, ako se misli reformirati osnovno šolo v kmetijskem &mi< slu z uvedbo kmetijstva kot predmet, kar bi bilo enako zgrešeno, kakor se je menilo, da se je z uvedbo rokotvornega pouka kot pred« met, reformiralo šolo v delovno šolo. UpTa* vičeno se bojimo, da nas novi zakon o osnov* nih šolah ne bo zadavoljil in bo posebno Slovenija in njeno osnovno šolstvo hudo pru zadeto z njim — v sla'bem smislu. — Doklada šolskim upravHeljem, za oprarvljanje šolskih poslopij. Občinski svet v Ljubljani je sklendl na svoji zadnji seji, da sc dovoli šolskim upraviteljem, ki upravljajo šalska poslopja, mesečna nagrada po 200 Dm, počenši s šolskim letom 1927./28, plačljivo koncem vsakega šol&kega semestra za na_aj. — Opravljanje šolskega poslopja namreč ni dolžnost Šolskega upravitelja, zato je po* sebna nagrada povsem upravičena. — Fnnkcijske doklade šolskim opraTteljem je priznal že svoječasno občinski svet v Mariboru. Tamošnji upravitelji prejemajo 100 Din mesečno za opravljanje upravitclj* skih poslov. — Solske upraviteljice! Ne zabdte nabaviti za šolarske knjižnice knjige Mladinske Ma« tice. Za mal denar 10 Din pomnožife svojo knjižnico na šoli kar za tri knjige, ki jih tbo deca z veseljem čitala. Večje šole naj vza= mejo več izvodov knjig Mladdnske Maticc za svoje šolarske knjSinice! — Jugoslavija — Arstrija. Ko sva bila s tov. P. o počitnicah na pokrajdnski skup« ščini v Zagreibu, sva se seznanila pri tej pri« likd tudi s tovarišem iz južne Srbije. Med pogovorom ga vpraša tov. P.: »Tovariš ste Vi Srbijanec?« »Ne, Jugosloven,« je bil kra* tek, a značilen njegov odgovor. »Ti si pa ptič,« sem si misliJ. — Čez nekaj dni pridem v Maribor dn kaj slišim. Tukaj poznajo še vedno dobro Štajerce, boljše še Kranjce, a najboljše pa Primorce. Tedaj sem si mi&Iil: »Boga mi, kje pa so Jugosloveni!« — C. H. — Številke govore. Pod tem naslovom jc priob5il tov. »—ski« v zadnji števdlki »Učit. Tov.« zanimive statistične podatke o zad* njem natečaju razpisanih mest v razmišlja* nje šolski upravi in učiteljstvu. Te števiJko so točno ogledalo razpoloženja med učitelj« stvom v Mariborski oblasti v zadnjem času. Marsikateri tovariš, ki še nd dzgubil čuta pravičnosti in si lahko predstavlja kam ta pot vodi, tarna in s skepso gleda v bodoč= nost učiteljstva. Malo jih je, ki bi si upali poglcdati resnici v oči in bi zastavili svoje sile, da bi se to razkrajanje ustavilo. — Načrt prosvetnega programa. »Na» rodna Prosveta« štev. 17. in 18. prinaša na= daljevanje dn konec načrta prosvetnega pro* grama, ki omenja enotnost učfiega načrta in delno popuščanjc po priliki in potrebi, ob= javlja duh naših šol v učnem ig vzgojnem oziru, opisuje šolsko higijeno, narodno pro» svečivanje, gledališča in reorganizacijo pro= svetne administracije. Nadalje omenja še sport v šoli in pa tudi materijalna stanje na= ših šol. Konča pa ta načrt s poukora vero nauka, kjer omenja zahteve cerkvenih. obs lasti. — Še en internacionalni učiteljski koiu gres. Razun internacionalnega učiteljskega kongresa v Berlinu, o katerem smo že poročali, se bo vršil za velikonočne praznike 1928 še drugi kongres v Lipskem, !ki ga pri« redi Internacionala prosvetnih delavcev (Die Internationale der <Bi!dungsarbeiter). Ekse« kutivni komite te internacionale se sestane 9. aprila t. 1., a 10. aprdla se začno pedago* ški dnevi, ki bodo trajali do 12. aprila, rcdnl kongres pa se bo vršil 13.—14. aprila t. 1. — Na dnevnem redu pcdagoških dni so sledeče teme: 1. Materijalni in moralni položaj pro* letarskega otroka. 2. Cilj vzgoje. 3. Organi* zacija šolskega sistema. 4. Uoni načrti in učne metode. 5. DiscdpHna med učenci. Na kongresu 'bo prirejena tudi razstava, 'katere posebnost bo ruski oddelek, ki bo seznanil udeležence z novo šolo v sovjetski Rusiji. — Šolski upravni odbor UJU za maris borsko oblast javlja, da izostane rcdna seja v ponedeljeik, dne 19. t. m. radi praznika Prihodnja seja je potem v ponedeljelk 26. t. m. in potem vsakih 14 dni. — V vsaki za= devi pošiljajte odboru natančne podatke, ker le na podlagi teh se zamore zavzeti pravilno stališče brez podrobnih podzvedovanj in pisarij! — Namestnikov za obolele učne osebe v mariborski oblasti prosvetna uprava ne morc oskrbeti, ker je splošno pomanjkanje učitelj= stva. Vsled tega je na mnogih šolah pouK reduciran tcr so se razredi združili, kjcr do^ pušča število učencev, ali pa je uveden mc; njalni pouk. Na 6=razrednici v Makolah so samo 4 učiteljice in začasno vodi šoto tovas rišica, ki je šele jeseni napravila 'usposoblje= nostni izpit. Podobnih primerov je še mnogo. Toliko v pojasnilo onemu, ki je nedavno začudeno vprašal v listu, zakaj ne dobijo dalj časa bolujoči — suplentov. —ski. -— Otvoritev novih §ol: V Mrzli vasi, srez Krško se je ustanovdla trirazredna osnovna šola. Državna osnovna šola v Dragatušu sc pretvori v petrazredno. V Št. Vidu pri Ljub* ljani se otvori s šolsikim letom 1928./29. me> ščanska šola. — Frankirajte pisnia! Poverjeništvo pre* jema dan za dnem premalo frankirana ali nefrankirana pisma in mora od njih plačevati dvojno globo. Nekatera šolska upravitelj* stva nam pošiljajo tudi pisma, označena s »Službeno, poštriine prosto«. Opozarjamo zato članstvo, dnuštva in šolske upravitelje, da vedno frankirajo na poverjeništvo naslov* ljena pisma, ker nismo poštnine oproščeni. S tem nam prihranijo precej nepotrebnih iz* datkov. — Poverjeništvo UJU v Ljubljani. — Ali je prof. Živanovičeva knjiga »Mes todiško uputstvo za nauke o veri« potrebna? Po našem mnenju — v Sloveniji ne, ker imas mo dovolj svojih metodičnih knjig za vero» nauk. Tozadevno smo napravili vlogo na pro^ svetna oddetka — v Ljiubljani in Mariboru. Toliko v pojasnilo tovarišem, ;ki so nam po= slali Živanovičevo dopisnico. — Gornjegrajski nadzorovakd šolski okraj je ministrstvo prosvcte v Beogradu priključilo slovenjgraškem/u. V Gornjem gradu ostane pisarna sreskega šolske.ga nad^ zornika, kateri je bil prideljen učitelj in za= časni upravitelj na Gorici tov. Tratnik. — Učiteljem emigrantom! Pred kratkim vam jc poslala organizacija Jugoslov. emi= grantov dopis, v katerem vas pozivlja na delo za »Orjem«. V dopisu vas opozarja na na; loge, ki čakajo novo organizacijo. »Orjem« ima namen zdVužiti najaktualnejše in najna^ čelnejše ljudi, ki so trpeli pod fašizmom in ki so prav tako njegovi nespravljivi nasprot; niki, kakor je bil neizprosen fašizem, ko jih je hotel uničiti. Tovarišd(ice)! Fašizem jc gnezdo vampirjev. čutili ste to na duši in na telesu, ko ste bili v njegovih okovih, čutite to še danes za vse one, ki so fašizmu izro« čeni na milost in nemilost Dasi vas krvava Teakcija liktorskega svežnja s sekiro ne more več doseči, vendar tepta z nezmanjšano silo neštete nesrečneže, ki so kri vaše krvi. Vaša dolžnost je, da se borke proti nasilnikom! Le z borbo bo mogoče podreti krvavi faši= stovski red in osvoboditi nesrečno ljuds^o. Razpredimo povsod organizačno mrežo, ki se bo borila vse dotlej, da se zruši grad ia.hu stovskega nasilja v prah. Stopite v orgafliza^ cijo, ki prevzema vodstvo borbe prdti faši^ stovskim gavranom, mučilcem vaših očetov in bratov! Prijavite se in začnite s podrobnim delom, da bo mogla organizacija čim prcj poslovati na široko in izdajati list, ki bo ve* zal vse pregnance! — Žažar nad Vrhnjko. Otvoritev in bla=< goslov nove šole bo 19. marca 1928. Pričetek s sv. mašo ob 10. uri. Po sv. maši blagoslov šole. Ob 2. uri otroška igra, nato prosta za* ibava v šolskih iprostorih. Cenjeni tovariši (ice) se- vljudno vabijo. Kdor želi kosilo, naj javi to upraviteljstvu šole do 17. marca. Upraviteljstvo. — Usposobljenostni izpiti za osnovne in sorodne šole se prično prcd komisijo na dr= žavneni moškem uoiteljišču v Mariboru v pomladanskem ro^ku 1928 v sredo, dne 11. aprila 1928. Prošnje roora dobiti predsednik po uradni poti najkasneje do dne 31. marca 1928. O pripustu ne bodo dobili prosilci(lkc) posebnih obvestil, razen če bi bil pripust v kakem slučaju odklonjen. Pripuščeni kandi* dati(inje) naj se javijo v torek, dne 10. aprila 1928, ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru. — Na občni zbor Učit. doma v Mariboru dne 19. t. m. v deški meščanski šoli ponovno opozarjamo posameznike kakor tudi sreska društva. Posebna vahila se niso razposlala. Začetek je namenoma napovedan ob 9. uri, da se more potem fak'ticno pričeti v smislu pravil vsaj pp 10. 'uri. — Šolske prireditve so najbolj cvetele, ko so naši stanovski listi prinašali njih ocene in uspehe. Učiteljstvio z igrami med ljudstvom moralno mnogo pridobi na ugledu, ničesar pa na njem nc izgubi, če vsaj enkratne čdste do^ hodke nameni našim stanovskim sirotam, ki jih namcrava prevzeti v varstvo Društvo za zgradbo Učiteljsikcga Jviomvikta. Majhen dar uboge reve ... — Ljubljanska občina pobira od hoteU skih prenočišč visoke %, radi česar so se pre= nočišča tako p.odražila, da se podeželani ni= kakor ne upajo udeležcvati večernih kukur« nih prireditev. Težko že pričakujemo, da Učit. konvikt zgradi primerno poslopje, ki bo nudilo učiteljstvu brezplačna in neobdav« čcna prcnočišča. Za zgradbo je treba le še od vsake učnc osebe po par sto dinarjev. Brcz žrtev...! — Najmarljivejši in najzivestejši članici Učiteljslkega konvikta sta domžalslci tovari« šici U., ki ¦neverolomn.o plačujeta mc= scčno 10 Din članarine. Čast, komur čast! — Učiteljski kanvikt zbira darove, deleže, članarino! Učitelji, ki so učitelji, se za« vedajo svojih dolžnosti! — Uprava »Zvončka« pošilja plačilne opomine vsem bivšim naročnikom lista od lcta 1925. dalje in to v svrho točne konsta^ tacije dolžne vsote v zvezi z vršečo se revis zijo »Zvončka«. Ako se komu godi pn tej akciji icrivica, naj blagovoli oprostiiti, k>er hočemo imeti končno čiste račune. — Dečva. Na željo zavednih celjskih dam se objavlja, da se bodo v lnedeljo ob' priliki koncerta Učit. pevsikega zbora v Celj* skem domu od 11. ure dalje sprejemala na* ročila za Dečvo. Cenjene dame so naprošene, da se blagovolijo tozadevno medsebojno ob= vestiti in se na o-značeni dan pri vratarju in^ formirati. Čim najštevilnejše udeležbe pri= glasov pričakuje akcija za propagando Deč= vu in Jugoslovenska Matica. —• Slovenska Matica objavlja: Poleg v časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 46. DravogradsMeža: Franjo Blažon, načelnik žel. p.; 47. Ježica: Anton Germek, šolski upravitelj, za Ježico, Stožice, Černuče; 48. Marenberg: Avgust Kolšek, no= tar, za Marenberg^Vuhred; 49. Ormož: Adolf Rozina, šolski upravitelj; 50. Ptuj: Franc Petek, poštni bontrolor v pok.; 51. Ro= gatec: Milan Verk, šolski upravitelj v Sv. Križu pri Rogaškd Slatini, za ves okraji_52. Slov. Bistrica: Franc Ferenčak, višji sodni oficijal, za ves okraj; 53. Slov. Konjice: Mi= lan Vončina, sod. uradnik, za ves okraj; 54. Bačka: Fran Žaren, ravnatelj »Levante«; 55. Subotica: J. Pipan, žel. urad. pri direkciji drž. žel.; 56. Split: Svitoslav Peruzzi, prof. teh. s. š.; 57. Šibenik: prof. Ivo Galvagni; 58. Sušak: Anton Kržič, carinik; 59. Dunaj: Franc Blazina, blagajnik »Slov. krožka«. — Zaradi nepričakovano ugodnega uspcs ha pri nabiranju novih članov — v štirih mesecih je pristopilo 1465 članov, je odbor sklenil, letošnjim trem edicijam (dr. Izidor Cankar: »Zgodovina likovne umetnosti v za= bodni Evropi«; dr. Mencdnger: »Moja hoja na Triglav«, uredil dr. Jos. Tominšek: Berns hard Shaw: Sveta Ivana, prevel Oton Zupan= čič), dodati še četrto knjigo: dr. Ivan Lah: »Češka Antologija«, katere izdajo je omo= gočila čehoslov. vlada z izdatno subvencijo Slov. Matici v 1. 1922. — brez poviška člana= rine, torej vse štiri knjige za 50 Din, plač= ljivo tudi na o'broke po položndci. Knjige iz= idejo o Veliki noči. Interesente v krajih, icjer se še niso ustarnovila poverjeništva, kar se bo pa seveda še zgodilo, opozarjamo na možnost prijave na društvo po dopdsnici. Na željo prospekt. — VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJEM IN KRAJNIM ŠOLSKIM ODBOROM spo= ročamo, da morajo biti" priloge kolekovane, in sicer do 2000 Dln s lA%, nad 2000 Din pa z 172 % kolekom. Poleg tega je zaračunati cd zneska nad 125 Din 1 % davek na poslovni promet. — UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko pos greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana. — UPRAVA »POPOTNIKA« i«bvešča vse nove naročnike, da jim s številkami 1—5 letošnjega leta ne more poslužiti — pač pa hoče to suksesivno urediti tako, da prejmejo povečini celi letnik. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri= like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.