GDK: 304 
Kazalniki stanja varstva pri delu 
lndicators of Work Protection Situation 
Marjan LIPOGLAVŠEK' 
Izvleček 
Lipoglavšek, M.: Kazalniki stanja varstva pri 
delu. ~ozdarski vestnik, 51, 2, 1993. V slovenšči~ 
ni. 
Prispevek podaja analizo primernosti kazalni~ 
kov varstva pri delu, ki sta bila doslej uporabljana 
v slovenskem gozdarstvu -pogostosti in resnosti 
poškodb. Opozarja na vpliv količine blagovne 
proizvodnje. S pomočjo kazalnika varstva pri 
delu, ki upošteva tako število nezgod kot tudi 
količino blagovne proizvodnje, se izognemo vplivu 
različnih količin blagovne proizvodnje ter različne 
sestave zaposlenih po gozdnih gospodarstvih. 
Ključne besede: varstvo pri delu, nezgode pri 
delu. 
Pri analizah nezgod pri delu v slovenskih 
družbenih gozdovih smo doslej uporabljali 
za oceno uspešnosti varstva pri delu samo 
dva kazalnika: pogostnost in resnost ne-
zgod. Pogostnost izražamo s primerjavo 
števila poškodovanih delavcev s številom 
vseh zaposlenih delavcev v gozdnogospo-
darskih organizacijah. Ker se velika večina 
nezgod dogodi neposrednim delavcem, ki 
opravljajo dela s povečano nevarnostjo 
predvsem pri pridobivanju gozdnih proizvo-
dov, tak izračun pogostnosti ne daje prave 
slike varstva pri delu. Tako izračunana 
pogostnost je odvisna od sestave vseh 
zaposlenih (od deleža administrativnih in 
tehničnih delavcev), ki pa je po naših goz-
dnih gospodarstvih zelo različna. Primer-
java med njimi zato ne daje prave slike o 
uspešnosti varstva pri delu (tabela 1 ). 
Iz pogostnosti nezgod v posameznih letih 
je mogoče izračunati za večino gozdnih 
gospodarstev padajoče trende pogostnosti 
v zadnjih 171etih (1975-1991). Tudi za vse 
* Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61 ODO Lj ubija~ 
na, Večna pot 83, SLO 
90 GozdV 51, 1993 
Synopsis 
Lipoglavšek, M.: lndicators of Work Protection 
Situation. Gozdarski vestnik, 51, 2, i993. ln 
Slovene. 
The article gives an analysis as to appropriate~ 
ness of the indicators regarding safety at work 
used in Slovenian forestry up tili now - the 
frequency and seriousness of injuries. It directs 
the reader's attention to the influence of the 
quantity of goods production. By means of an 
indicator which takes into consideration both, the 
number of accidents and the quantity of the 
goods production, the influence of the differences 
in the production extent as well as that of a 
different structure of the employed in different 
forest enterprises can be avoided. 
Key words: protection at work, accidents at work 
družbene gozdove Slovenije srno kljub ve-
likim razlikam med GG izračunali valovit 
padajoč trend pogostnosti (grafikon 1 ). Va-
riabilnost pogostnosti pa je tolikšna, da je 
zanesljivost takega trenda kljub visoko zna-
čilnim koeficientom vprašljiva. Kljub temu 
lahko verjamemo, da je po visoki pogostno-
sti nezgod v začetku analiziranega obdobja 
njihova pogostnost v valovih padala. Opa-
zimo dva maksimuma - med leti 1982-
1984 in 1987-1988. Tedaj je bila visoka 
tudi blagovna proizvodnja iz družbenih go-
zdov. Primerjava števila nezgod z obsegom 
blagovne proizvodnje je kazalnik, s katerim 
s8 izognemo nejasnosti okrog števila in 
sestave zaposlenih. Gozdna gospodarstva 
v Sloveniji ta kazalnik razvršča povsem 
drugače kot pogostnost. Pri večini tudi pada 
v analiziranern obdobju (1975-91), več pa 
je GG, pri katerih se z leti ne spreminja. Za 
vse slovenske družbene gozdove z leti tudi 
pada (grafikon 2). Še vedno je opazen neki 
maksimum nezgod v letih 1982-84. V zad-
njih letih obdobja (1989-91) pa tudi opa-
zimo padec tega trenda. To pomeni, da se 
je varnost izboljšala, morda zaradi boljšega 
obvladovanja dela, manjše proizvodnje ali 
Marjan LIPOGLAVŠEK: Kazalniki stanja varstva pri delu 
Tabela 1: Kazalniki varstva pri delu po Gozdnih 
gospodarstvih (1975-1991) 
Table 1: Work Protection indicators by Forest 
Enterprises {1975-1991) 
Gozdno 
gospodarstvo 
Forest 
Enterprise 
Tolmin 
Bled 
Kranj 
Ljubljana 
Postojna 
Kočevje 
Novo mesto 
Brežice 
Celje 
Nazarje 
Sl. Gradec 
Maribor 
ZMP Krasa 
Skupaj 
Total 
1976 
1978 
1980 
1982 
1984 
1986 
1988 
1990 
1991 
Pogostnost 
nezgod 
1975-91 
Accident 
Frequency 
1975-91 
" " 
10,6 
11 ,9 
8,5 
9,1 
9,8 
11 ,7 
11,5 
8,0 
6,4 
9,7 
10,4 
10,5 
5,8 
10,0 
11 ,o 
10,0 
9,4 
10,8 
10,4 
9,6 
10,0 
7,9 
7,5 
~tevilo nezgod 
na 10.000m3 
blagov. proizv. 
Number of accid. 
per 1o.ooo1Ti' of 
Goods Production 
4,45 
6,09 
6,42 
6,08 
4,72 
5,07 
6,08 
6,99 
4,52 
7,98 
8,81 
6,50 
4,52 
5,92 
7,18 
6,32 
5,80 
6,35 
6,09 
5,69 
5,61 
4,40 
3,92 
Resnost 
nezgod 
Accident 
Gravity 
dni 
19,0 
20,0 
16,0 
20,2 
20,0 
27,8 
23,7 
22,2 
29,8 
31,4 
17,2 
24,2 
22,5 
20,8 
23,0 
23,3-
22,5 
21,5 
21,0 
22,0 
25,2 
27,9 
pa zato, ker se je delež najmlajših (ni novih 
zaposlovanj) in najstarejših (upokojitve) za-
poslenih v proizvodnji zmanjšal. Ti imajo 
namreč vedno največ nezgod. Ugotovili 
smo tudi značilno odvisnost med pogost-
nostjo nezgod in deležem blagovne pro-
izvodnje iz družbenih gozdov po gozdnogo-
spodarskih območjih, in sicer: 
Y = 4,645 .. * + 0,0923 .. *x (rxy = 0,80) 
Domnevamo lahko, da je na GG z veliko 
zasebnimi gozdovi relativno več tehničnega 
osebja in zato manjša pogostnost nezgod. 
Resnost nezgod je kazalnik, ki ga pona-
zorimo s povprečnim številom izgubljenih 
delovnih dni (dnevi bolniške) na eno ne-
zgodo s poškodbo. Ker je resnost posame-
zne poškodbe zelo različna, je tako izraču­
nana povprečje kazalnik, ki ne pove veliko 
o stanju varstva pri delu. Odvisen ni samo 
od poškodb, pač pa tudi od uspešnosti 
zdravstvene službe, izplačevanja odškod-
nin, kadrovske politike in podobno. Tudi 
smrtnih nezgod ne računamo pri izračunu 
resnosti, ker bi povsem zabrisale primerja-
ve. Za smrtno nezgodo namreč ponekod 
pavšalno računajo 1000 izgubljenih dni. V 
analiziranem obdobju resnost nezgod po 
posameznih gozdnih gospodarstvih po letih 
tako niha, da ni mogoče najti nobene zako-
nitosti. Za Slovenijo smo sicer izračunali 
Grafikon 1: Pogostnost nezgod v družbenih gozdovih Slovenije 
Graph 1: The Accident Frequency in State Forests of Slovenia 
20 
Pogostnost 
Frequency . 
18 
+ 'f"" 3784 - 136,9X + 1,55X2- 0,00665X3 (rxy = - 0,35} 
16 
+ + + ' 14 ' f ' l + ' + + 12 ,·:·:- + 4 + + + + 
10 t ' 
' j i B + ' 1 • ., --- _t + ' l + + -. 6 l + + t ' + + 
' 
+ ' + ' l ' j 4 Leto ' 1 1 
' Year 2 
74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 
GozdV 51, 1993 91 
Marjan LIPOGLAV!iEK: Kazalniki stanja varstva pri delu 
10 N/10.000m3 
9 
B 
Y1 = 272J - 98,22X + 1,18X2- 0,00475X3 
(r)(y "' - 0,87) 
7 
6 
5 
4 
3 
2 
74 76 78 80 82 
Grafikon 2: Nezgode in blagovna proizvodnja 
Graph 2: Accidents and Goods Production 
60 
· .. 
Leto 
Year 
84 86 88 90 92 
Y2 = - 9551 + 348,BX- 4,23X2 -1- D,Dl707X3 
(rxy=D,12) 
50 
40 
30 
20 
10 
74 
Resnost 
(dni/nezgodo) 
Gravity 
(days/accident) 
+ + 
+ + t + 
+ j 
78 78 
Grafikon 3: Resnost nezgod 
Graph 3: Accident Gravity 
+ 
+ 
80 
valovit trend z značilnimi koeficienti (grafi-
kon 3), vendar so sklepi na njegovi podlagi 
zelo nezanesljivi. Povečanje resnosti ne-
zgod v zadnjih letih je samo posledica 
izbrane krivulje izravnave. Povprečna re-
snost nezgod na nekaterih gozdnih gospo-
darstvih dopušča domnevo, da v zadnjih 
letih nezgod z manjšimi posledicami delavci 
v strahu za zaposlitev ne prijavijo. 
92 Gozd V 51, 1993 
+ 
84 86 88 
j 
j 
90 
leto 
Year 
92 
Iz povedanega sledi, da je pri presojanju 
stanja varstva pri delu treba uporabiti hkrati 
več kazalnikov. Tako je mogoče odkriti tudi 
vzroke za spremembe. V zadnjih letih so v 
Sloveniji ti kazalniki razen resnosti nezgod, 
kjer ni mogoče dokazati sprememb, rela-
tivno ugodni. Za celotno 17-\etno analizi-
rano obdobje smo lahko ugotovili, da med 
tremi kazalniki (povprečji po gozdnih go-
spodarstvih) ni nobenih medsebojnih pove-
zanosti oziroma odvisnosti.