THE OLDK8T AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST R AMERIKL Gailot Za itro Id narod — sa pravico in resnico — od boja do zmago! GLASILO SLOV* KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE S V. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOX ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH. _ - (Official Organ of four Slovenian organizations.)1 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 154. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. AVGUSTA — FRIDAY, AU GUST 10, 1928. letnik xxxvil Ameriška delavska federacija nevtralna Neurie v Floridi eksekutivni svet ameriške delavske federaciJE za nepristransko politično stališče. — sledili BODO pazno kampanjskim govorom predsedniških kandidatov. i Atlantic City, N. J. — Na zborovanju eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije se je prišlo do zaključka, da je najbolje za organiziranega delavca, da se postavi na nepristransko stališče ob času volitev in voli po svojem pre pričanju. Bilo je rečeno, da bo vodstvo od A. F. L. priporočalo newyorskega guvernerja Al Smitha, demokratskega predsedniškega kandidata. Daniel H. Tobin, predsednik od International Brotherhood of Teamsters, je te dni predložil svojo resignacijo kot podpredsednik federacije. Prevladuje pa upanje v vodilnih krogih, da se bo premislil. Ko je bila sprejeta nepristranska politična smernica, je svet dal razumeti, da se še lahko spremeni in ni izključeno, da se ne bi v teku časa. pred volitvami vendarle podali eni ali drugi stranki. Fazno bodo sledili kampanji obeh predsedniških kandidatov in pretehtali vsako besedo, ki bo izrečena od Smitha ali Hoo-verja. Doslej, tako trdijo, nima nobena stranka v programu za delavstvo ugodne točke. Vendar, tako trdijo, ima demokratska boljše pogoje za organizirano delavstvo, kakor pa republikanska. Vodstvo organiziranega delavstva bo z zanimanjem sledilo govorom kandidatov glede vprašanja o "injunctions", kakor tudi o drugih problemih tičočih se direktno delavstva. Senator Charles Curtis, republikanski podpredsedniški kandidat, bo pričel z govorni-."!■••> turo po zapadu okrog 10. s. ptembra. VELIKA ŠKODA PO ' ŠTEFAN RADIČ UMRL. Zagreb, Jugoslavija. — V noči od srede na četrtek je preminul voditelj hrvatske kmetske stranke, Štefan Radič, ki je zadobil poškodbe v parlamentu, kjer je črnogorski poslanec streljal na svoje tovariše, politične nasprotnike. Smrt RadiČa bo krizo v notranjosti dežele povečala, ker hrvatsko ljudstvo smatra Radiča za narodnega mučenika. Vlada v Belgradu je izdala potrebna navodila za slučaj vstaje. 2rebe prodano za $75,000. Saratoga Springs, N. Y. — I,eto staro žrebe je bilo tukaj prodano za $75,000. To je največja vsota na *vetu izdana za tako žival. Konja je kupil Eastland farmarski sindikat od Mrs. Thomas H. Regan iz Muir, Ky. --o $30,000» ker je bil po ne. dolžnem zaprt. London, Anglija. — Oscar Salter, je devetnajst let presedel v ječi, predno se je izkazalo, da je nedolžen, česar se ga je obdolžilo. Kot od-ikodnino mu je država ponudila $30,000, katere je z Tesel jem sprejel. , t lvk if. YIHARJU. T t / Strahovita tropična nevihta je prizadejala Floridi veliko škode. — "Havana Special" vlak je bil zadržan. — Hon-durski parniki in izletniški čolni v nevarnosti. Jacksonville, Fla. — Ob vzhodni obali Floride je tro-pični vihar prizadejal veliko škode in velik del sveta opu-stošil. Neurje se je obrnilo dalje proti sredini države in v sredo jutro je divjalo preko South Osceola okraja. Ob flo-ridski obali je več mest prizadetih, precejšnje število hiš je poškodovanih, o človeških žrtvah ne poročajo. Prizadet je tudi zapadni del Floride od Tampe severno do Appalachicola. Vihar je bil silen in podoben onemu, ki je leta 1926 povzročil državi o-gromno škodo. Prizadeti so do-malega vsi tisti kraji, ki so bili že pred dvemi leti. Takrat je vihar razdejal mesto Moore-haven ob okesscjobeeskem jezeru. V Miami so bili v skrbeh za "Havana Special" vlak, ki je imel pet ure zamude radi viharja. Parnik Algonquin. Mall-ryjeve črte s 300 potniki na krovu je bil tudi v nevarnosti, a vendar ni bilo žrtev ali hujše nesreče. Več hondurskih par-nikov je bilo v nevarnosti; v viharju so nekaterim valovi odnesli rešilne čolne. Nekateri parniki so pogrešani in njih' u-soda ni znana. GEORGE E. BRENNAN TRISTOLETNA 2ELVA. Ignatz, tako imenujejo želvo, najstarejšo žival v Golden Gate parku, San Francisco, za katero trdijo, da je stara 300 let. Slika nam pokazuje starko, kateri pere mlado dekle njen trdi kožuh. PODROBNOSTI 0 NESREČI NA MORJU. Submarinko so spravili na površje štiri in trideset ur po nesreči. — Klorinski plin je bil usodepoln moštvu. — Ko so čoln odprli, so naili trupla. : š, PREMINUL'. Chicago, 111. — V sredo ob 8. uri zjutraj je umrl George E. Brennan, član demokratskega narodnega komiteja in o-sebni prijatelj Gov. Alfred E. Smitha. Dalje časa je bolehal in ni bilo drugega pričakovati. Pri smrtni postelji v John B. Murphy bolnišnici je bila Mrs. Brennan, hčerka Mary in tri sestre in več drugih sorodnikov. Pogreb* bo danes, petek 10. avgusta ob 9:30 zjutraj iz cerkve "Our Lady of Mt. Carmel" na 690 Belmont ave. Truplo bodo položili k večnemu počitku na "All Saints" pokopališče v Des Plaines. poljaki nameravajo poleteti v zed. drž. Varšava, Poljsko. — Te dni je bilo poročano, da je nesreča zadela dva poljska letalca, ki sta nameravala poleteti v Ameriko. Nezgoda pa ni vzela poguma Poljakoma Kawal-czyku 3n Kotličku, ki nameravata te dni poleteti iz Brom-berga ali Thorn* čez Irsko proti Ameriki. Plula bosta po lati poti, po kateri so leteli nemški letalci z Bremenom. ^ ^ Rim, Italija. — V ponedeljek zjutraj, kakor je že bilo poročano, se je potopila v bližini Brioni otoka na Jadranskem morju italijanska sub-marinka F-14. Potapljači so stopili nemudoma v akcijo in čoln dvignili ter ga spravili na površje ob 6:30 v torek zvečer, 34 ur po nesreči. Ko so odprli čoln, so našli v njem 27 mož posadke mrtve. Ko je slana voda prišla v baterije, je povzročila klorinski plin, ki je bil za moštvo usodepoln. — S pomočjo pon-tonov — mostov iz čolnov, so dvignili ponesrečeno submarinko, ki je ležala 130 čevljev globoko na dnu morja. Člani reševalne akcije so imeli silno težavno delo. S podvojeno silo so delali, ko so v torek popoldne nesrečneži prenehali dajati s signali znamenja, da so še pri življenju. Reševalci so bili mnenja, da so se nesrečneži podali v varnejši prostor na čolnu, kjer je bil boljši zrak. Storili so vse, kar je bilo v človeških močeh mogoče storiti za nesrečneže, a življenja jim več niso mogli rešiti. -o- — Oslo, Norveška. - Italijansko morsko letalo Marina, ki si je prizadevalo najti kapitana Amundsena, ki je šel s petimi možmi iskati posadko ponesrečenega zrakoplova "Ita-lie", se je vrnilo, ne da bi našlo kakšno sled za pogrešanimi. — Atlanta, Ga. — Skupiček prve bale bombaža letošnjega pridelka, ki je bila poslana na trg, bo del k skladu za predsedniško kampanjo newyor-škega guvernerja Al Smitha. Darilo je poklonila demokratskemu narodnemu kampanjskemu skladu Atlanta obrtna zbornica. - - • AKTIVNOST MEHIŠKIH BANDIT0Y. Mehiški banditi so napadli osemdeset turistov na cesti. — Napadli so mesta in vasi ter s plenom pobegnili v gore. — Močni vojaški oddelki jim sledijo. Cuernavaea, Mehika. — V gorovju v bližini mesta Puelite de Ixtla, se skriva močna banditska tolpa, broječa več sto mož. Vojaštvo je bilo poslano tja z nalogo, da jih' obkoli in napravi neškodljive. Banditi prežijo na cesti vodeči v mesto na potnike in ustavljajo avtomobile. Te dni so na ta način napadli osemdeset turistov in jih olajšali vseh dragocenosti. Napadajo tudi mesta in vasi ter s plenom pobegnejo v gore. V enem slučaju so jih prepodili iz mesta vojaki, pri tem pa je zadobil en vojak težke poškodbe ,enega bandi-ta so pa ustrelili. — Napadli so tudi neki vlak in ga izropa-li. Voditelj banditov se imenuje Mendoza, -0-' NOVE ITALIJANSKE NA-SELNIŠKE POSTAVE. Rim, Italija. — Italijanska vlada je izdala te dni nove na-selniške naredbe, ki se nanašajo večinoma na sorodnike v Italiji, katerih* reditelji žive v inozemstvu. Zeli ali sinu se dovoli, da lahko gre k soprogu ali očetu, ako so odvisni od njega. Sestra gre lahko za svojim bratom v tujino, ako ni poročena. V več drugih* slučajih se italijanskim državljanom ne izdajajo potni listi. Soprogu se ne izda potni list, da bi šel k ženi v tujino, ako ?ma dovolj sredstev, da jo lahko preživi v Italiji. Prednost imajo tisti Italijani, ki žele iti v inozemstvo le za časno, ne več, kakor za tri leta. Potni listi se ne bodo izdajali ženam ali otrokom takih očetov, ki so dobili dovoljenje le za tri leta, a so to dobo prekoračili, o Opozarjajte tvoj« prijatelje KRIŽEM SVETA. — Batavia, Java. — V pristaniškem okraju Valeoweh, na otoku Flores, je nastalo bruhanje ognjenika in viharji na morju. Dvajset ribiških čolnov s posadko je izgubljenih. — Port Arthur, Ont.—Parnik Huronic s 150 potniki na krovu je zadel v Superior reki ob skalovje, takozvani Lucille otok. Na pomoč je prihi-tel parnik Champlain in rešil potnike. Huronic se je nahajal na poti iz Duluth, Minn, v Port Arthur. — New York, N. Y. — V Mount Sinai bolnišnici je naslednji dan po operaciji umrla 35 let stara kino igralka Corrine Barker. — Berlin, Nemčija. — Na Travemunde so se vršili poizkusi z največjim aeroplanom na svetu. Dornier, leteči čoln, tako se imenuje, se je s svojimi tridesetimi tonami nalahko dvignil z vodne gladine. O-premljen je z 12 motorji po 6000 konjskih sil. Ob času nevihte se lahko spusti na morje in počaka na ugodno vreme. — Pariz. Francija. — Deset inozemcev, ki so bili pri nedeljskih komunističnih demonstracijah aretirani v Parizu, bo deportiranih. — St. Louis, Mo. — Thomas H. Lovelace, star 50 let, ki je bil zadnje čase zaposlen kot prodajalec zemljišč, je bil najden mrtev v spalnici s kroglo v glavo. Poleg njega je ležal na mizi listek, na katerega je napisal: "Pripetila se je nesreča". Sodijo, da je radi finančnih težkoč šel prostovoljno v smrt. Iz Jugoslavije« molitev zlorabljajo za preslepitev. — na vse načine so ljudje prefrigani, vse jim pride , prav, da svoje žrtve obrnažijo. — druge zanimive vesti. f i, ® ssisasic® mi mfaaifw ptvtill 1 "Am»riV—>hi 3IOT—uul" RAZMERE Y JUGOSLAVIJI Dunaj, Avstrija. — Jugoslovanski parlament je sklenil, da bo odstopil od parlamentarne imunitete poslancev Toma Popoviča in Lune Jovano-viča, ter ju izročil kriminalnemu sodišču. Omenjena poslanca sta sokriva umora, katerega je izvršil v parlamentu Ra-čič, ki je že v zaporu. Jovano-vič je član demokratske stranke, Popovič je pa radikalec. Demokrati so grozili z izstopom iz vlade ,ako bi se krivce ne izročilo sodišču. Iz Belgrada poročajo, da so hrvaški železničarji voz s truplom umorjenega srbskega urednika Hristoviča iz naga j i-vosti v Vinkovcih "presvičali" na stranski tir, kar je povzročilo, da ni prišlo truplo ob določenem času v Belgrad, kjer se je pričakovalo. Oblasti so obljubile, da bodo kaznovale krivce, ki so si dovolili tako šalo v teh' resnih" časih. RAZSTRELBA V BLIŽINI BUKAREŠTE. Bukarešta, Romunija. — V Romuniji vlada neznosna vročina, poročilo pravi, da je v nekaterih krajih, zlasti v glavnem mestu Romunije, do 103 stopinj v senci. Radi vročine, tako sodijo, je tudi nastala eksplozija eksplozivnih snovi v trdnjavi v predmestju; šest vojakov, ki so stali na straži, so bili ubiti. Pretkan slepar. Propalost posameznih ljudi je že taka, da zlorabijo celo molitev za preslepitev svojih žrtev. K posestniku Francetu Hotko je prišel v Podvinje pri Kapelah neki hrvaško govoreč tujec, ki je začel Hotku pripovedovati svojo nesrečo. Rekel je, da je premožen, da ima v Brčki v Bosni z očetom velepo-sestvo in da se je slučajno nahajal po opravkih v Zagrebu, ko so se vršile zadnje demonstracije. Po nesreči je zašel med demonstrante, bil je ranjen, in prepeljan v bolnico. Policija mu je zaplenila denar nad 100,000 Din in zlato uro. Ko je v bolnici že okreval, se je bal, da bi ga policija ne aretirala in zato je zbežal iz bolnice. Sedaj išče zanesljivo osebo, ki bi šla k njegovemu očetu v Brčko v Bosno po obleko in denar. Tujec je rekel Hotku. da mu kraj tako dopade, da bi ostal čez poletje kar tukaj, če dobi sobo in da bi prišel še njegov oče na oddih. Hotko je neznancu res pokazal prazno sobo, s katero se je tujec zadovoljil. Gospodinja je hotela gosposkemu gostu posebej odde-1 iti obed, vendar se je tujec branil in prisedel kar k družini. Pred jedjo je tujec snel s stene molek in molil naprej, kar je na vso družino napravilo za tujca zelo ugoden vtis. Po obedu je neznanec prigovarjal Hotku, da bi šel za dobro nagrado k očetu v Brčko po obleko in denar. Hotko se ni mogel želji ustaviti in je obljubil, da bo šel. Nato ga je tujec prosil, naj mu posodi boljšo obleko, češ, da bo očeta bolelo, ko bo videl sina v slabi obleki, v kateri je ušel iz bolnice. Tudi tej želji je Hotko ugodil in posodil tujcu svojo novo obleko. Tujec je še domačega strica naprosil za uro, verižico, srajco in nogavice, kar mu je ta zaupal, misleč, da ima poštenjaka kot gosta. Naslednjega jutra se je Hotko odpeljal v Brčko v Bosno. Po njegovem odhodu si je tujec sposodil od gospodinje 100 Din, nato pa odšel na dopoldanski izprehod, s katerega se ni več vrnil. Drugi dan se je iz Bosne vrnil Hotko, ki je v Brčki zaman iskal očeta svojega gosta. Prekasno je spoznal, da je nasedel sleparju, ki ga je menda tako hipnotiziral, da se mu ni mogel zoperstaviti. O-škodovan je za 2000 Din. Goljufu pa je že zagrebška policija na sledu. -o- Velik vlom v Slov. goricah. V trgovino Leona Rate j a pri Sv. Jurij u v Slov. goricah so pred dnevi vlomili neznani tatovi in odnesli veliko množino manufakturnega blaga, oblačil, živil in 1300 Din gotovine. Ratej trpi 20,350 Din škode. Vlomilci so vdrli v trgovino ponoči skozi okno. -o- Oče zabodel sina. Na Kninskem polju v Dalmaciji je prišlo v družini kme- ta Novakoviča do hudega prepira med očetom Jovanom in 3inom Miletom. V prepiru je oče zabodel sina v trebuh. O-rožniki so očeta aretirali, hudo ranjenega .sina pa odpravili v bolnico. Maščevanje zapuščene deklice. V Šibeniku se je pred tamkajšnjim sodiščem pripetil zanimiv dogodek. Neka deklica je tožila svojega bivšega ljubimca, ki ji je obljubil, da jo bo poročil. Pred sodiščem je prišlo do prepira. Deklica je fantu vrgla v oči pest živega apna. pomešanega z zmleto papriko. Mladeniču so zdravniki še pravočasno rešili vid. -o- Dobra letina v Slavoniji. Letos je v Slavoniji prav dobra letina in kakor trdijo ljudje, najboljša v zadnjih desetih letih. Na katastralno jutro zemlje pridelajo povprečno 14 do 15 stotov pšenice, katere tržna cena je po 235 do 345 Din za stot. Ječmen pridelajo povprečno 18 do 20 stotov in ga prodajajo po 175 do 180 Din stot. Radi slabega izvoza in nejasnosti na trgu pa cene stalno padajo. Dobro je obrodil tudi oves, epako tudi zgodnja koruza, dočim je pozna koruza nekoliko slabša. Sladkorna pesa vobče dobro zori. Koruzi in sladkorni pesi bi v Slavoniji dež zelo koristil. Najstarejša zakonska dvojica y Jugoslaviji. Te dni so napravili belgraj-ski časnikarji izlet v vas Vrbi-ce pri Arandjelovcu, ker so slišali. da tam živi najstarejša zakonska dvojica v Jugoslaviji in so hoteli na licu mesta ugotoviti, če je to res. Ir, res so našli tam obdano od številnih vnukov in pravnukov zakonsko dvojico Dimitrija in Zivano Fi-lipovič. Dimitrij je 110 let star, Živana pa 107 let. Oba še pomnita zgodovinske osebe, kakor Miloša Obrenoviča, kneza Mi-hajla in starega očeti; sedanjega kralja kneza Aleksandra Karagjorgjeviča. Mož je povedal, da žganja ni nikoli pil, pač pa vino, vendar pa jo še to o-pustil zadnjih trideset let. Bil je takoj pripravljen, ko so ga hoteli časnikarji fotografirati, toda žena se je branila: "Oh, zdaj pridete! Pred devetdesetimi leti bi prišli, ko sem bila še mlada in lepa . . Končno se je tudi ona dala fotografirati. Umrl je v Ljubljani dobro znani bivši hotelir pri Lloydu g. Karel Po-čivavnik, v 68. letu starosti. — Umrl je dne 18. m. m. g. Mat-kovič Dragotin, brivski mojster, Pred škofijo 10. -o Nova žrtev kopanja. Anton Črne iz Dobrunj, p. d, Florijanov, se je šel kopat v tjubljariico. Prišel je v vrtinec, moči so mu opešale in izginil je pod vodo, v kateri so ga šele drugo jutro našli. / Petek, 10. avgusta l028. tAMEKIKANSKI SBOVENEC Prri in iujsUr«j»i slovenski list t,.., ? Ameriki. L..;.', Ustanovljen 1st« 18VL ' Xshsjs vssk dsn rana bedeli, po-bedeljkov ia dnevov po premikih. Izdaja in titks: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniitvs in oprave, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina: 45.0C . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.0C Za pol leta__3.00 The First end the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1801. Issued daily, except Stmday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: |Fcr one year____ For half a year___ _$5.00 _ 2.50 i Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 I For half a year______3.00 POZOA.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 0 tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vfaČa. aut Chicago, Illinois, under the ACT of March 3. 1879. J. M. Trunk: Kako Amerika plačuje dolg in hvali. Zedinjene države so najbogatejša država na svetu, žal, da precej bogata tudi na dolgovih. Ob koncu svetovne vojne smo imeli 1. 1919 celih 26 milijard dolgov, kar nikakor ni malenkost niti za takega bogataša. Slovenci imamo o dolgu pregovor, ki se glasi: Naredi me, delal se bom sam. Dolg je opresna zadeva, ker lahko narašča kar sam ob sebi. Vsaj do-zdaj o amerikanskem državnem dolgu slovenski pregovor ne yelja, ker od leta 1919 se ta dolg ni delal, temveč vsako leto precej zmanjšal, in ako gre po sedanjem načrtu naprej, bo v teku prihodnjih sedemnajst let ves ogromni javni dolg poplačan. Računsko leto, ki se je zaključilo z zadnjim tridesetim junijem je prikazalo prebitek 398 milojonov dolarjev, dočim se je na dolg odplačalo 907 milijonov. Vse to se je doseglo, dasi so se davki znižali za 220 milijonov. Prebitek v državnem proračunu je znašal od 1. 1920 sem okoii tri milijarde dolarjev. Zakladni tajnik dobiva glavne dohodke iz treh virov. Dohodninski davek je znašal v pretečenem letu $2,174,000,000, leto prej 82,225,000,000. Od carine je prišlo 569 milijonov, lelo prej o05 milijonov, in razni notranji dohodki so bili 621 milijonov v primeri s 645 milijoni leta 1927. Dohodki so dosegli vsoto 3,364,000,000, kar je 111,000.000 manj kakor leto poprej. Po obstoječem zakonu je moral zakladnični tajnik plačati na dolg vsoto o65 milijonov. Na vojna posojila je dobil plačanih 102 milijonov, ki jih jo enako porabil za odplačevanje jav,-nega dolga. Ostanek na odplačilo je bil iz razlike med dohodki in rednimi izdatki, ki je znašal 398 milijonov, od katerih je tajnik plačal na dolg vsoto 367 milijonov, tako da je na-rastla vsota odplačil na dolg na 907 milijonov. Dne 1. julija 1928 znaša ves amerikanski javni dolg 17,-600,000.000, in se je znižal od 1. 1919 približno za devet milijard. Številke so zanimive, same na sebi pa zelo suhe. Razume *(\ da je postopanje zakladničnega tajnika podvrženo kritiki, ki je prav različna in umerjena večinoma po političnem stališču. Največ kritiko prihaja iz krogov, ki zahtevajo znižanje davkov v primeri z doseženimi prebitki. Kritiki je odmerjeno široko polje, ker gre večinoma za način postopanja. Kakor postopa država, bi lahko postopal tudi kak zasebnik, ki tiči v dolgovih, a mu gre prav po volji njegov "biznes". Ima dvojno pot pred seboj. Dohodke lahko porabi za odplačevanje dolga, in se tako pripravi na čase, ko morda ne bo šlo tako dobro, ali pa si lahko nekaj privošči, ne dela tako trdo, ne hrani tako skrbno, ker dolg ga ravno ne sili. Morda bo za zasebnika prva pol umnejša in varnejša. Tudi za države je na mestu, ako se v dobrih časih pripravijo za dobe, ki utegnejo biti manj "dobre". Eno se mora tajniku Meilonu pripustiti in priznati, da je namreč dobro znal izrabiti finančni položaj s tem, da je re-fundiral razne državne zadolžnice in tako precej prihranil na obrestih. Stvar se zdi sama na sebi malenkostna, pa je pri tako velikih vsotah večjega pomena in učinka. Obrestna mera je bila 1. 19227 3.96, tega leta pa 3.87. To je malenkost, a vendar važno. Tajnik je izrabil na sebi malenkostne razlike v obrestni meri, in dosegel od 1. 1921 do 1928 razliko v obrestni meri. ki znaša od .41 do 1 pri sto. Na ta način je dosegel znižanje do deset odstotkov pri vsakoletnem odplačevanju javnega dolga. Ta desetinka pa naraste pri veliki vsoti letno na kakih 72 milijonov dolarjev, kar res ni nikaka malenkost. Mellona so kritizirali. Čudežev ni delal, ker tako bi bil lahko tudi kdo drugi postopal, a vprašanje je, če bi bil, in Mr. Mellon je znal izrabiti priliko. Morda je bilo to zadnje leto, da je vlada imela prebitek, a odplačevanje dolga bo šlo naprej letno nekako v visočini pol milijarde dolarjev. So krogi, ki zahtevajo znižanje davkov na mestu odplačevanja na dolgu. Ko bi bila vlada tako postopala, bi bilo treba kakih 300 milijonov dolarjev več na letnih odplačilih. Ti milijoni bi se morali dobiti zopet potom davkov. V ekonomskih odnošajih ima tudi prehitro odplačevanje dolga svoje posledice. Visoki davki ovirajo obrt, povišujejo življenske stroške in jemljejo pogum podjetjem. Nasprotno ima tudi prebitek svojo nevarno stran, ker privede lahko do razsipanja pri stroških. MR. JOHN GOLOBU V ODGOVOR. Cleveland, O. Redko kedaj odgovarjam o-nim, ki me napadajo radi verskega prepričanja. Mr. John Golobu, ki je pisal iz Rock Springsa dopis v "Prosveti", bom pa vseeno odgovoril na dopis-z dne 18. julija. Mr. Golob se silno pritožuje, kako so ga zadeli govori Rev. Cerneta in pogrebnika (moje malenkosti), kakor me naziva on. Zelo se jezi in kar iz glave mu ne gre, da si kdo upa priti v Rock Springs in tam govoriti kar o verskih stvareh. Pravi, da on misli drugače kakor jaz in tudi, da duhovniki delajo samo zgage, da jih potreba ni. Spominjam se, da so mi že v Rock Springs povedali, da Mr. Golob res misli mnogo drugače kakor jaz, kar se vere tiče. Radi tega bi pa vendar ne smel biti tako hud, saj vendar v Ameriki zamoremo svobodno misliti,' svobodno govoriti in pričevati to, kar mislimo v srcu. Osobito pa bi moral vedeti, da je bil vendar to katoliški pokret, na katerem se ni moglo drugače ravnati, nego povedati nekaj, kar je na tem mestu pri-jalo in odgovarjalo. Bila so zbrana društva katoliške Jednote. Začele so se slovesnosti v cerkvi in vršile so se v imenu K.S.K.J. Vse to ni našega Mr. Goloba zbudilo, da bi spoznal in nam priznal, da imamo prav, da govorimo o nazorih katoliških idej. Ako je Mr. Golob pričakoval, da bo glavni predsednik govoril v drugem smislu, se je zmotil in v zmoti še dolgo ostane. Ako je mislil, da ga bo gl.predsednik katoliške Jednote vprašal, kaj in kako naj v Ameriki, v slovenski katoliški naselbini govori, se je še bolj zmotil in bo še dalj ostal v zmoti. In ako je Mr. Golob pričakoval, da bom jaz v svojem govoru "far-bal" delavca tako, kakor navadno delajo njih voditelji, namreč, da bom točil poleg delavca krokodilove solze na videz, zadaj pa segal v njihov žep in mu denar kradel iz žepa, se je še bolj zmotil in bo v taki zmoti še dolgo ostal. Ko bi Mr. Golob ne bil tako zateleban sam y svoje prepri- čanje, bi bil lahko sprevidel in spoznal, da je bil moj govor na mestu in da se v takih prilikah govori o stvareh, ki temu prija-jo in ne o kakih sanjah, ki nimajo pomena, ali pa se samo z jezika zmikajo. Ker se pa Mr. Golob tako jezi in poleg tega še tako zavija, da se kar kadi, radi tega bom še tukaj ponovil, kar sem povedal na shodu 8. julija, namreč: Da je biti in ostati katoličan CAST vsakemu Slovencu, ki je bil versko vzgojen. Nadalje: Da je vsak lahko ponosen A-merikanec in dober Slovenec, dokler je ohranil dar vere, ki so mu jo starši kot otroku vcepili v srce. Kar je bilo dragocenega za naše starše, naj bo nam v čast in ponos, ker mi nismo več, kakor so bili naši predniki, četudi se bahamo z vsakojako naprednostjo. Napreden ni, kdor se vere sramuje. Jaz onega, ki je bil versko podučen in je pozneje to zavrgel, ne spoštujem in mu ne zaupam. Katoličanu pa, ki skuša živeti po veri, se odkrijejfi in mu zaupam, on bo vedno mož beseda, povsod bo spoštovan in čislan. Povedal sem, kako se je delavce farbalo od strani voditeljev, katere so morali še za to plačati. Farbali so jih toliko časa na javnih govorih, dokler se jim ni dala prilika izkoristiti ono, kar so poprej pobijali. Poprej so udrihali po cesarskih in kraljevskih kronah, pozneje pa so sami postali služabniki istih. To se pravi ljudi-delavce far-bati. In kaj sličnega bi človek povedati ne smel? Ali naj bi jaz vprašal poprej mogoče kakšnega Mr. Goloba za dovoljenje, kaj smem ali ne smem na takem sestanku povedati ali kako povedati? Imeli so tako rekoč imenovani "narodnjaki" tam svoje shode že večkrat. Ne vem, o Čem so ti moški tam govorili. So li mar pogrebnika hvalili in K.S.K. Jednoto povzdigovali? Pa recimo, da bi hvalili org. K.S.K. Jednoto, povedali bi resnico. Dokler so pa samo iz jezika izmikali prazen slavo-spev, še bolj iz praznega srca za ubogega delavca, je bilo pa brez pomena, brez resnice in brez podlage. Ker bolj dolgo kot to, naši slovenski delavski odrešitelji in voditelji, to nam pripovedujejo, manj to sami spolnujejo in bolj delavca varajo. Za svoje pridige in nauke so dobro, prav dobro plačani, sami ne dajo za to ničesar. Narod, ti daj in zbiraj tisočake skupaj. Napravi stroje in orodje, da bomo tiskali in te farbali, pisali bomo že za dobre groše in dolarje — da si ti revež in trpin. Da si vreden pomilovanja. Ampak, dali ali storili pa sami za tebe ne bomo ničesar, nismo in ne bomo! Pisali pa bomo za tebe, da si ti ubogi delavec, velik narodni mu-cenik in pa trpin. To je do danes vse, kar se je za delavca še naredilo, dasi-ravno se je za njega vporabilo že milijone kolon dragega papirja, katerega je delavec sam plačal in plačal za delo ali far-banje, za bluff! Črez delavca ali člane SNP. Jednote še nikdar niisem pisal. In ko trdi Mr. Golob, da sem pisal, laže. Delavec sem bil prej nego on. Težnje delavca poznam bolj nego on in bolj čutim za njega nego čuti Mr. na dežela? In ako vidimo, da so ljudje, ki žive katoliško, še vedno najbolj srečni in zadovoljni v svojih družinah. Ali ni to tudi lepo in resnično slišati, ako se to pove? Da, vem zakaj se Mr. Golob jezi. Kadar se mačku stopi na rep, takrat zacvili. Vedel sem, da se bo oglasil, ker so me nekateri že prej opomnili, da se bojo dobili taki, katerim ne bo naš shod po volji. Meni je pa tako javkanje v ponos. Sedaj vem, da sem zadel tam, kjer je bilo potreba. Mr. John Golob še lahko misli drugače in po svoje o verskem prepričanju, kakor mislim jaz. Jaz mojega stališča še nikdar nisem spremenil. A. Grdina. SLOVENSKA KRASOTICA. -o- "MESTO AMERIŠKIH KRA-SOTIC." Joliet, III. Te dni smo imeli tukaj hudo vročino, a prišel je pohlevni dež, ki je nekoliko ohladil o-zračje, da lažje dihamo. Pa zdaj ni drugega pričakovati, kakor vročine, saj dolgo tako ne bo trajalo. V soboto. 4. avgusta, je to-Golob, ali pa vsi oni, kateri se, varna Phoenix Horse Shoe Co. zaprla vrata in prenehala z obratovanjem, ne ve se pa za koliko časa. Rečeno je bilo, za nedoločen čas. Prizadetih je večje število naših rojakov Slovencev in bratov Hrvatov. Predzadnji teden se je hude poškodoval pri delu naš mladi rojak Martin Žugel Jr., na 1201 Oakland Ave., ki služi pri Schleer Sheet Metal Works. Pravijo, da bo najmanj tri mesece nesposoben za delo. Želimo, da bi kmalu okreval. Tukaj na hribu vidimo, kako si Peter Plut in soproga gr-idi-ta krasni dom na 1605 X. Center St. Delo je v oskrbi našega uglednega rojaka in kontrak-torja Marinchicha. V Jolietu se zopet vodi hud Miss Mae B. Vessel, Joliet, 111., se priporoča slavnemu občinstvu, da glasuje zanjo v Rialto gledališču in ji pomaga do zmage, kar bo v ponos slovenskemu Jc-lieiu. bijejo na prsa in pravijo, da jim je delavec pri srcu. Ker noče Mr. Golob povedati resnice, kaj in kako sem govoril, rečem in povem jaz. SNP. Jedno-ta je dobra organizacija, kakor vsaka podporna organizacija. Članstvo v tej organizaciji je zvečine slovensko-katoliško, le nekaj da je izjeme v njej (organizaciji v nesrečo), nekaj voditeljev, ki so verski odpadniki, nekaj pa že zapeljanih članov, ki pa so jednoti v pogubo s tem, da to organizacijo zlorabljalo v to, da v njenem glasilu, Prosveti' pišejo naravnost katoliški veri nasprotne članke v žaljenje večine članstva te organizacije, ki si samo ne more radi take diktature nikamor pomagati. To je pribito. To govorim, kjer imam priliko, ker je resnica! Če se to smatra, da sem s tem napadal članstvo SNP. Jednote, pa naj bo! Kdor se šteje med tiste kakor zgoraj napredno društvo sv. Petra in Pavla v Rivals Parku, ki bo v nedeljo, 12. avgusta. Na tem pikniku bo tudi Miss Vessel in več prijateljev. Godba na pikniku bo izvrstna, igrali bodo Deitchmanovi izvrstni godbeniki. Nam še ni znan ves program, a kakor se sliši, bo vredno iti na ta piknik, kjer se nam obeta veliko zabave in raznega i azvedrila. Torej obilo uspehu gi!e. Vessel in vsem društvom, k: prirejajo piknike in druge prirt [I've. V nedeljo pa vsi na llival-Park. Ob priliki bom zopet kaj poročal, ker vem, da nasi rojaki radi čitajo ve: ti iz slovenskih naselbin v Amer. Slovencu. "Slovenec sem." RAKETNI VOZ PONESREČIL Tvrdka Opel v Berlinu jo *S>. m. m. poizkušala raketni voz. Prva vožnja po tračnicah se je posrečila; hitrost je znašala 180 km. Nato so ponovili poiz- boj za "Miss Joliet", potem sejkus s štirikrat močnejšimi rabo šlo za "Miss Illinois". Ob tem času zmaguje naša slovenska gdč. Mae B. Vessel, sestra Mrs. Mike Papesh. Opozicija, to je konkurentinje, si prizadevajo na vse mogoče načine, da i kotami. Topot so eksplodirale rakete med silnim butanjem, n voz je vrglo deset metrov visoko na nasip. Poizkus se je torej ponesrečil. Vendar bodo delali nadaljnje poizkuse. Opel luno niti v sanjah ne misli, marveč hoče !e poizkusiti, koliko se z raketo sploh da doseči. -o- omenjeno, naj ga le zadenejo) bi našo rojakinjo spravile na-j izjavlja, da na kak polet na moje besede, tak človek bi moral priti pred narod na odgovor, ampak, odgovoru sploh ne bo odšel; dnevi so kratki in dan računa se z vsakim dnem bliža. Narod se še da prevarati, Boga pa, katerega taki voditelji ta-* je in sramote, se pa ne bo dalo varati, naj si tudi Mr. Golob vzame to na znanje! Slednjič bi pa rad vedel vendar, kaj naj bi jaz na takem shodu in priliki govoril? Hinavsko govoriti ne morem. Ce je K.S.K. Jednota kot taka katoliška, in je njen napredek odvisen edino od katoliških ljudi, ali ni dolžnost gl. predsednika, da povdarja, da je katoličan-stvo za Jednoto največja, edina podlaga? Ce imajo tam naši Slovenci lepo cerkev, ali ni to vredno, da se jih v temu potrdi, da so delali prav? In, ali se ne sme pri tem ničesar omeniti, da taki, ki so še med njimi cerkvi in veri nasprotni, ne delajo prav in da nimajo tega pravice v Ameriki, ki je versko svobod- zaj. Torej dragi rojaki in rojakinje, dajte vaše glasove za gdč. Vessel, ako greste v Rialto gledališče. Ne zamudite te prilike in pojte tja ter glasujte za našo rojakinjo. Le poglejte, kako se druge narodnosti postavijo. Kako je bil ponosen ves Joliet, ko je odnesla venec zmage Miss Delander, ki si je pridobila častno ime "Miss A-merica". Dajmo topot povzdigniti Slovenko na to mesto! Ona je hčerka pokojnega Leopolda Vessela. njena ponosna mati živi na 1149 N. Broadway St. Vse druge narodnosti se potegujejo za svoje in jih podpirajo. Naša narodna dolžnost nas kliče, da tudi mi nekaj storimo za našo rojakinjo in glasujemo za njo, da bo ona izvoljena. Kaj ne bo to za nas velika čast? Torej na delo za slovensko krasotico! Kdor še ne pozna gdč. Mae B. Vessel, naj ne zamudi prilike in se udeleži velikega piknika, ki ga priredi jolietsko ALI JE RAK NALEZLJIV ALI NI? Kirurg Heidenhaim v Worin-su je delal poizkuse z rakom na ta način, da je vcepil človeškega raka mišim. 6—7 odst. cepljenih miši je obolelo za novotvorbami. Iz tega bi se dalo sklepati, da povzroča raka morda le neki neznan in neviden bacil. Vendar ti poizkusi še ne dajejo nikakega dokaza, da bi bil rak neposredno prenosljiv in Heidenhaim izjavlja, da ne smatra z a možno, da bi se kdo, ki prihaja v stik s takimi bolniki, neposredno okužil. Rak ni nalezljiv. -o- "Že teden dni je, odkar sem ti posodil moj dežnik, pa mi ga še do danes nisi vrnil." "Seveda ,ali pomisli, saj je ves teden deževalo." * PODLISTEK * WLr_ * ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. (Dalje.) Zdratnik je pogledal po njegovih rokah. Bele so bile, prsti so bili suhljati, dolgi, kakršne imajo ljudje, ki v svojem življenju niso sukali težjega orodja kot pero. "Oprostite!" je dejal. "Vi ste njegov slu-fea —? Ali pa —?" "Da!" je odgovoril Aleš Blaž. Useda je bila zapečatena. "Kako se je pravzaprav pisal vaš gospod ?" . Alešu so zaklecala kolena. , ''Aleš Blaž," je rekel slabotno in boječe. "Pa vendar ne tisti —?" se je glasno za- čudil zdravnik. Aleš Blaž je pokimal. "Hm, hm —! Jej, jej —!" Zdravnik se je vdal svojim čuvstvom. Čudni so slučaji usode —. Njemu, neznatnemu zdravniku, kruhoborcu, brezpo-membnežu, — njemu je bilo dano, da je stal ob smrtni postelji slavnega, da, najslavnejšega pisatelja, kar jih je poznala njegova doba, dano mu je bilo, da je gledal zadnje ure moža, ki mu bo narod stavil spomenike, ki ga bodo slavili še pozni rodovi, ki bo živel v svojih delih, dokler bo živel narod —. Ni dvoma, tudi nanj bo padlo nekaj te slave, tudi njega, njega bo omenjala zgodovina —. "Hm, hm —! Jej, jej — V* In ko je videl, da je ubogi človek pred njim na kraju svojih moči, se mu je ves gi-njen v svoji velikodušnosti ponudil, da bo sam osebno poskrbel za pogrebne zadeve, zdravnik. * * * bi, da bi preudaril položaj, ki si ga je nenadoma ustvaril. Pa zaspal je vkljub temu. Grmeča bobnenje ga je splašilo iz spanja. Culo . e, kakor bi hišo podirali in bi se stene lomile trdo ob njegovih ušesih. Ko je končno otresel spanec raz trudnih udov in imel spet v oblasti vseh svojih pet čutov, je slišal, da nekdo glasno trka na vežna vrata. In trkanje je grmeče bobnelo po prazni hiši........ Vstal je in pomeril odrevenele ude k vratom. - .•: V Mfc j Zunaj je bil zdravnik in še neki drug človek, suh, dolg, dobrih šestdeset let star, ostrega, strogega, neprijaznega lica, v črni žalni obleki, s črnimi rokavicami. Hladno in prezirno je pogledal človek v žalni obleki po Alešu. —je dejal. In vstopil je in z njim Nato pa ga je dal Alešu. "To je za vas, mislim." Aleš Blaž je vzel pismo — pismo je bilo — in videl, da je naslovljeno na "Gospoda Hinkota Brglez, tajnika." — "Nesramni Hinko!" — "Pri gospodfi Aležu Blažu —." Itd. Pisava je bila ženska. . "To je za vas, kajne —?" je ponovil človek v žalni obleki s trdim, neizprosnim glasom. "Da!" je dejal Aleš ves prestrašen. "Jaz sem Šime. Blaž, bratranec njegovega očeta," je nadaljeval trdi glas in mož v žalni obleki je naredil okorno kretnjo nekam po veži. "Kaj ste ukrenili glede pogreba?" "Nič. Spal sem ves dan," je plaho povedal Aleš Blaž. "Čujte, ampak vaše obnašanje pa ni preveč spoštljivo —!" je rekel Širne Blaž. . Torej to je bil njegov "mrzli stric," tisti A, . ™ „ . . ... . Človek v žalni obleki je opazil nekaj be- Šime, očetov bratranec —-! Nekdaj v žgod- na fanje- . leg* na tleh Pri Pra*u- PaP* je bil. Pobral nji mladosti, menda je bil deset let star, ga Sedel je v trdi stol spodaj v pritlični so- ga je in ga vestno in natančno pregledal, je videl. Poznejč pa nikdar več. Oče skoraj nikoli ni govoril o njem. Nista si bila prav dobra. Zakaj ne, tega Aleš ni zvedel. Le toliko se je spominjal iz očetovega pripovedovanja, da mu bratranec ni hotel posoditi denarja, da je silno bogat, pa skop, skop. "Očividno me ne pozna več," je premišljeval Aleš. Seveda, v štiridesetih letih se človek izpremeni —. Doma pa tudi ni bil skoraj nikoli. Navsezadnje, — vseeno mu je bilo, kdo bo podedoval razdrto hišo. Svoj denar, kar ga je še bilo, pa je imel varno shranjen v inozemski banki pod tujim imenom. Šime Blaž je stopal po veži, trdo, da je odmevalo po kotih, odpiral vrata, postajal na pragih, gledal v prazne sobe ter vzklikal "Ah!" in "Ha!" In nato sta z zdravnikom odšla po stopnicah. Aleš je sam ostal v veži, plah, nem, boječ in skrajno razburjen. Končno je prišel Šime nazaj. "Pojdite z menoj, Brglez!" mu je rekel, trdo, kratko, zapovedujoče. • (Dalje prih.) m* Petek, 10. avgusta 1928. AMERtKANSttj »CgVZNBC 0000<>0<><)0<>00«00<>06<>000000000<>0« I /———--" ■ ■ " ■ >000000000000000 oooooooooooooooo >ooooooooooooooo< sv. Družine XJOOOOOOOOOOOOOOC (the holy Family society) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SST Sedež: Joliet, III. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, I1L II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, IU. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur. 123 — 5?th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODEOR: Andrew Glavach. 1941 V/. 22nd St., Chicago, IU. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, lil. John Gerčar, 1C22 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle. 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, III. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 192S j? D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, po&kodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavaruje se lahko za $250.00, §500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! 0&C^OOOOOO{;OOCHX)OOOOOOC^OOOOCCCK>(><)<)0<)00(>0<)000<>vy DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D. East Pittsburgh, Pa. Ovime se poziva sv«- članstvo društva sv. Lovrenca na na-* ti: išiveni piknik dno 12. augu- kete prodane ili neprodane, neka ponesli sa sobom na piknik jer tiketi moradu biti svi na-trag povračeni prije nego se budu izigravali. U dojdučem broju tajnik če [,:in se l vršiti. ima svaki član držati i i o. na Church Ilill, kraj izjaviti vrlo važnih stvari, ko- W'ni. IVnn Highway. liiti če hladnog pica i vručej? mesa, izigravati ce se "ladies wrist watch*' u vrijednosti od $:J0.00. Svi ovi, koji imadu Li- Uz bratski pozdrav Petar F. Bendekovich. Raznoterosti. VES SVET NA EFO KOPITO. Bivši generalni podtajnik v Društvu narodov. Raymond B. Kosdick. objav! j. v časopisu "The Virginia Quarterly Rt-vi w" člane k, v katerem (.po-zarja, 1 ako moderna prome n«t :v. i ; uii i iiofjje masa. ki . i-.n t prav. I Mi. vidimo, pravi Fosdick, ti:; uporabljajo vsi narodi sveta isti- avtomobile, :mo čevljt i! i.-t poljedelske stroje. Isti : : .. onski tipi lajnajo islo ;«'('' i v Ntw Yorku, Johannes-l-tu-gu ali Tahitiju. Douglass < airbanks in Charlie Chaplin nas spremljajo od Greenlandi-je do Nove Zelandije. Kitajci nosijo angleške kape in evropske čevlje ter kade evropske cigarete. Povsodi na svetu vidimo, kako se širi enoličnost. V Združenih državah se dogaja to naj-izraziteje. Od vzhoda do zapa-da jemo vsi isto hrano, nosimo enako obleko, živimo v enakih hišah. T varna stran ameriškega življenja se zelo hitro razvija v enoličnost, monotonijo. ki je zgodovina v tem obsegi skoraj ne more uiti. Naj živi človek ob maineski obali ali v Sierri Nevadi, živi vendar v množici, plen je njene sugestije, njenega vpliva, ki ga izvaja po časopisju »radiju in telefonu. Kajti te naprave so sposobne, da na novo ustvarijo psihologijo množic, vzbujajo kolektivno zavest; avtoriteta številk je za njimi. Posamezniku vcepljajo čredni nagon. Posledica je ta, da vživa mnenje množice nezaslišan ugled. Mnenje množice se lažje zve in se mu je težje upirati; zaradi tega se individualne misli in ideali umikajo mislim množice. Mnenje množice teži za tem, da zaduši glas manjšin. Nihče ne more resno trditi, da mora imeti največje število vedno največjo modrost in največjo čednost, ne da se pa tajiti, da bo imelo največjo moč. Bo že nekaj resnice v izreku Herberta Spencerja, da cčine na splošno nimajo prav. Večina je bila, na katero se je opirala španska inkvizicija. Večina je bila, ki je zagovarjala sežiganje copernic. Večina je bila, ki je v Ameriki z voliv-nim glasom vedno zopet odobrila suženjstvo. Vedno so bile manjšine, ki .so imele ključ do napredka. Tu vidimo Sokrata, ki je pred sodiščem zahteval: "Atenci, ali me oprostite ali pa me obsodite, toda bodite prepričani, da svoje poti ne bom izpremenil, tudi tedaj ne, če bi moral zato večkrat umreti!'' Tak duh daje človeškemu življenju dostojanstvo in slavo. Brez dvoma bi nekoliko več Uga nepopustljivega duha človeštvu dalo večjo razpenjivost. In to je zelo potrebno. Bolj nego kdaj preti množica notranji svobodi posameznika; vedno odločneje poizkuša, da inteligenci in volji vsakega obrusi ogle, ki ga razlikujejo od nje. Prihajamo torej do neizogibnega zaključka: v kraljestvu mnenj pomenja standardizacija smrt. Človeška družba si ne še nikdar ni poznala. Proizva janje v velikih množinah, re- more dovoliti, da bi zatrla ina- klama in nova prometna sred-|-tva : i«■ ndardizirajo našo civi- I lizacijo. i i t. cimst se pa ne ome-t samo na tvarno stran. Zdi da enake i.varne dobrine u-enake miselne reak- 1.1« potuj* ;mo ril. po celini <.d vzhoda do zapada, najdemo po kra. eviiih listih ene ter iste >aljivi priloge, ene ter iste politične karikature, ene ter iste nasvete zaljubljencem, ene ter iste slike, zdravstvene nasvete in taisti podlistek. Celo poročila soglašajo, saj prihajajo iz ene ter iste centrale. Na vseh straneh se opaža pritisk za določeno, eno ter isto, standardizirano mišljenje. Radio prinaša, dasi tiči še v otroških čevljih, 5 ali 10 milijonom ljudi en ter isti glas. Kmalu bodo prodrli glasovi in mnenja v naj-oddaljenejše kraje na svetu. Z drugimi besedami: naši stroji ustvarjajo duševno sosedstvo, ki mu posameznik eice tipa, ki ustvarjajo napredek plemena. Nobena človeška družba ni zdrava, ki nima v sebi močnih nepopustljivih elementov. Nobena sodba množice ne more biti veljavna, ako je neprestano ne izziva kritična •sodba posameznika. Kajti tistega. kar napravija življenje življenja vredno, ne proizvaja mehanizem. To prihaja le iz svobodne človeške duše. -o- SPOMIN NA BOLGARSKO ŽALOIGRO. "Šumi Marice, okrvavena..." Redka je narodna himna, ki že s svojimi začetnimi besedami usodo naroda označuje bolj točno, kot jo narodni spev Bolgarov, zakaj zopet je Marica priča neizmernega ljudskega trpljenja. Stotisoči naroda, prizadetega po potresu, zdihu-jejo ob tej zgodovinski reki brez doma in brez strehe. Njih bivališča so uničena ali pa nesposobna za zavetišče, in dan in noč namaka razvaline dež, da pokonča še ono, kar bi se moglo od domačega gospodarstva rešiti. Očividec pripoveduje sledeče: V Čirpanu, v središču potresa, sem bil dva dni po potresu. Pot do mesta gre po smehljajoči se spomladanski pokrajini. Le na kolodvorih zgnetene množice podeželskega ljudstva pričajo, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Tu opazuješ pomožne vlake z vojaštvom, delavstvom, s poljskimi kuhinjami, z lesom in živili. Vsega primanjkuje. Kolodvor je razrušen. Cirpan je bilo vinogradniško mestece z 12,000 prebivalci. Prvi potres je uničil dve tretjini mesta, ostala tretjina pa je padla kot žrtev drugih potresnih sunkov, da danes ne vidiš več kamna na kamnu. — Strahovit je pogled na veliko tobačno banko. Zelo lahkomiš-ljeno je bila zidana. Dasi je bila stavba šestnadstropna, ji niso dali nobenega pravega temelja, vsa ogromna palača je bila postavljena le na slabo podlago. Zato pa je danes veličastna stavba en sam kup betonskih plošč, pomešanih s stotinami bal tobaka. Pa pojdimo nazaj, h kolodvoru. Zidovje razrušenih hiš je zasulo ulice, ki so večinoma neprehodne. Povsod med razvalinami stikajo obupani ljudje, da bi še pred pričakovanim bodočim potresnim sunkom rešili kako stvar. Zemlja bobni neprestano, časih bolj, časih manj in venomer ti razburja živčevje skrivnostno podzemeljsko rohnenje. To čudno bobnenje je na prebivalstvo Cirpana bolj delovalo kot poznejši potresni sunki, tako da je mnogo ljudi baš vsled tega izgubilo um. Ravno prav sem prišel na kolodvor, zakaj videl sem kralja Borisa, ki potuje po opustošenih krajih, odkar je izbruhnil potres. Nosil je civilno obleko, ni bil obrit, izgledal je nenaspan, kakor tudi drugi uradniki in častniki krog njega. Par besed zastopnikom časopisja, kratko povelje odstopa, in car je odkorakal \ mesto, spremljan od množice kmetov in meščanov. Dobil sem slučajno avto, ki me je potegnil v Borisov grad. Le počasi sem se vozil, zakaj v cesti so bile razpokline; videl sem pre-maknene mostove, nove potoke napolnjene z izbruhanim peskom in vročo vodo. Mnoge struge so sedaj brez vode. zdravilni vrelci so ugasnili in nastali so novi studenci. Borisov grad je bila vas s 4000 prebivalci, danes je ni več. Ljudje sede otopelo na cesti in na razvalinah svojih hiš. Manjka kruha, manjka strehe. Ko stopaš po cesti, začuješ često žalosten glas govedi ali ovce pod razva- The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema ranomtM denarne vloge, ter poli!j a denar na m dele »Teta* Kapital In preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predjed. Phones: 2575 in 2743/ Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895, Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL. GOSPODI KJE WJ0LIET1 so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejie MESO IN GROCESIJO V zalogi imam redno vsake mM sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ f JOLIET. ILL. COR. CENTER & HUTCHINS STS, Chicago Telefon 2917. linami. Podobno ' žalostno in obupno sliko ti kaže Od 58 vasi obeh krajev kar 46. Vse to pa j« bila le predigra katastrofe, ki je 18. aprila zvečer zadela tudi Plovdiv. Potres na ta večer je povzročil v Sofiji silen strah, zakaj hiše so se tudi v glavnem mestu dvigale in nižale, in strešno tramovje je škripalo, da je bilo groza. Dve uri niso mogli dobiti zveze s Plovdivom in južno ležečimi mesti. Vse je pričakovalo najhujšega. Ob enajstih zvečer se je vendar oglasil br-zojav. Uradništvo pošte v Plov-divu je namreč pri prvem potresnem sunku zbežalo. Samo en telegrafski vajenec je ostal v poslopju in se je trudil, da dobi zvezo z drugimi mesti. — Prvo poročilo iz Plovdiva se je glasilo: "Mesto je v temi in na več krajih so izbruhnili požari. Poštno poslopje dvigajo vsaki dve minuti novi sunki/' Šele čez uro je bil vzpostavljen brzojavni promet. Komandant garnizije je javil mirno in kratko: "Velik del mesta je porušen, drugo mesto Bolgarije z nad 100,000 prebivalci je za dolgo dobo gospodarsko u-ničeno." Škoda po potresu znaša najmanj dve in pol milijardi levov. Kaj pomeni za Bolgarijo ta vsota, nam bo jasno, ako pomislimo, da znaša bolgarski državni profačun samo 6.4 milijarde in da tudi posojilo, ki je dovoljeno Bolgariji za dvig gospodarstva pred potresom, znaša okrog tri milijarde levov. Potresna katastrofa bo itak neugoden gospodarski položaj Bolgarije zelo poslabšala, zakaj porušeni Plovdiv je glavne tobačno središče, kjer cele mesece tobačni delavci ne bodo zaposleni. Ti delavci so veljali že doslej za komuniste. Česa so zmožni desettisoči izstradanih ljudi, nam svedoči Rusija. -o- KAKO VELIKI SMO? To bi ne bilo težko dognati: merilo v roko. pa bomo videli. Da, toda številka, ki jo bomG dognali, ne bo zanesljiva. Clo- POTUJTE V SLOVENIJO na U. S. vladnih parnikih. ODHOD V SEPTEMBRU. S. S. President Harding ...............................5. sept. 'S. S. President Roosevelt________________________________________________12. sept. S. S. Republic ..................................................14. sept. S. S. Leviathan .......................................... 15. sept. S. S. George Washington ............................................19. sept. S. S. America __________________________________________ 28. sept. Vsi ti parniki izuzeniši S. S. Leviathan vozijo direktno du Kremena. S. S. Leviathan «re čez Cherbourg. Kupujte tikete za tja in nazaj. V.vi podrobna pojasnilu vprašajte vašega, lokalnega agenta ali pa pišite na. United States 172 110 So. Dearborn St., Chicago. IU. — 45 Broadway, New York City AKO STE SE PRESELILI ali ec nr dobivate Glasila na pravi nasi. v. to \rdno takoj sporočite upravi "Amer. Slovenca" in zraven novega 11.ulova vedno po^jitc tudi stari naslov, kor s tem prihranite upravniitvu mno^o ik!a. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite tia upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Ime Naslov in mesto_______ Moj stari naslov pa je bil: Ime ______________________________ Naslov in mesto _____________________ Sem član(ica) društva štev. a "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zdbe. t Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši* Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. Milednilr Burrows zobozdravnik* D* Arej poslopje, 2. nadstropje -s- itr. soKe 204 Preiskava In BREZPLAČNO Ženska poatreinica 1 Fhcakt 4854 " fc CHICAGO IN VAN BUREN STREETS ~ u , jouSt, nx Ah 2 >u) J .i u .i i T S Odprto: od I. zjutraj de 8. V nedeljo od 10. zjutraj do 12, vek namreč ponoči raste — če počiva seveda — podnevi pa leze vase. Razlika med jutranjo in večerno višino znaša tri do pet in šest centimetrov. Zjutraj dosežemo v svoji velikosti rekord, ki se nam v teku dneva drobi, dokler ne dosežemo najnižje točke. Odkod to? Vzroki so trojni. Glavni vzrok je v tem, da se mehki hrustan-eevi koluti med posameznimi vretenci hrbtenice tekom dneva že vsled lastne telesne teže stisnejo in zožijo. Pri tem prihaja seveda v poštev tudi poklic, delo, s katerim smo zaposleni. Pri ljudeh, ki nosijo težka bremena, kakor n. pr. pri postreščkih, pristaniških delavcih itd. je razlika med jutranjo in večerno višino zelo znatna — 4 do 5 centimetrov. r Ce se vsak hrustanec v hrbtenici uda samo za 1 milimeter, znaša to že 1 in pol do 2 centimetra. Toda še na drugih mestih je telo prožno in se udaja pritisku. To velja predvsem v stegenjskih členkih, ki se morejo pogrezati neenako globoko v medenico; razlika znaša ludi tu do 2 cm. In zopet igra važno vlogo poklic: kolesarji, boksarji, tekači itd. izkazujejo tudi do 3 cm razlike. Tudi velikost posameznika je zelo važna. Pri veliMh ljudeh se prožijo členki mnogo silneje nego pri majhnih. Enako vpliva tudi telesna teža: pri debelih ljudeh, ki so se odvadili vsakega telesnega dela je razlika med jutranjo in večerno višino mnogo znatnejša nego pri žilavih, krepkih ljudeh. Tretji vzrok je manjšega pomena in se tiče nog. Ce veliko tekamo ali korakamo, se noge neznatno stisnejo. Večkrat se splošči tudi obok na nogi in ljudje, ki mnogo stoje ali hodijo, vedo, kako neprijetno in bolestno more postati to izpremi-njanje noge. Jasno je tedaj, da se mora pri legi, ko popuste vsi pritiski in se more telo poljubno raztegniti, velikost našega telesa zvišati. V kako veliki meri se to dogaja, nam najbolj živo dokazujejo ljudje, ki so vstali po dolgi bolezni: zdi se nam, da so se potegnili, zrasli. In te-1 mu je dejansko tako: telo se : je med dolgo lego do skrajno--ti odpočilo in zleknilo in prve 1 ure, ko vnkrat vstanejo, so j /.na t no \ »-čji. Človek je torej največji zju-j Iraj ko \stane, potem pa izgublja milimeter za milimetrom; v r-1 i ri h do petih urah doseže najnižjo stopnjo. Potem ostane višina do večera na splošno ne-izpremenjena; samo med opoldanskim ali drugim počitkom se pojavijo zopet večje ali manjše razlike. Ko pa se začnemo starati, nočni počitek ne pridobi več vsega nazaj, kar smo čez dan izgubili. Polagoma zaostajamo ze delce enega milimetra, za milimetre in končno za centimetre. Manjši postajamo. Proti temu pa imamo učinkovito sredstvo v telovadbi. Redna telovadba, stegovanje silno pospešujeta nočni odmor in zle-kovanje telesa. Pri vojakih se dogajajo čudni slučaji, da se ljudje, ki so davno opustili vsako nado, da bi svoj nos nosili vsaj malo višje, v najkrajšem času trajno potegnejo za več centimetrov. Iz navedenega je torej razvidno, da ne moremo vsak čas natančno dognati, kako veliki smo v resnici. Širite amer. slovencai fir^iffrwiiri" SSBBBBEBStlS PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom te priporočamo m naročila m premog — drva in prevajanje pohiitva ob Sata selitve. Pokličite Telefon: Rooeeveit K27L LOUIS STRITAR : 2018 W. 21 st Place, Chicago, UL feiflaaiMi — * "H*! Petek, 10. avgusta 1928, KF I DŽUNGLA IP" - jgr jjUBIlTlUil1— wrnrHT \ — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. "Pa kako, za božjo voljo", je vprašal Ar-not ves prepadel, "kako da niste opazili nesreče? Da ga niste rešili?" "Usoda, gospod poročnik!" je odgovoril uradnik sočutno. "Toda nikar ne mislite, da so naši ljudje morebiti svojo dolžnost zanemarili! Gospod John Clayton je bil, tako smo zvedeli, v se zamišljen človek, z nikomur ni občeval, vedno je sameval. In to je postalo zanj usodno. Nihče ga ni pogrešal. Šele ko so se predzadnje jutro začele priprave za izkr-cevanje, so opazili, da ga ni več med potniki. Seveda so preobrnili vso ladjo od zgoraj navzdol, klicali na zasliševanje potnike, pregledali njegove stvari —. Pa zaman. Zvedelo se je le toliko, da so ga potniki zadnjikrat videli na krovu južno od kapverdijskih otokov. Od tistikrat pa so minili štirje dnevi. Kam bi ga naj šli iskat? V štirih dneh je prevozil naš brzoparnik silno daljavo, več nego pol zapadne Afrike. Kje bi ga naj iskali —? Zasodili smo, da se je najbrž ponesrečil. Morebiti, tako so pravili nekateri, — oprostite da vam to psvem — si je sam vzel življenje. Molčeč, zamišljen človek je bil —." "Pa zakaj nam niste tega koj javili?" je očitajoče vprašal Arnot. "Izročili smo zadevo capetownski policiji. Kaj je ta storila, tega ne vemo. Če bi utegnili in poprašali pri njej —!" Arnot je odšel. Prepadel, nem, ves zmeden in poln grenke žalosti je stopal po ulicah, kakor izgubljen je bil. Rad, zelo rad je imel prijatelja, vzljubil je njegovo odkritost in dobrodušnost, njegovo tehtno, mirno resnobo,njegovo svežo nepo-kvarjenost. Tesna, nerazdružljiva vez ga jo vezala z njim, — Trzan mu je rešil življenje, dvakrat rešil, iz rok črncev in iz objema nevarne bolezni. Solze so mu silile v oči, glasno bi se bil najrajši razjokal. • •» Kar dvomil ni več, Trzan je bil žrtev zločina —. Canlerjevi plačani ljudje so šli za njim, ga opazovali na parniku, našli, da rad samuje in porabili ugodno priliko, ko je kakega samotnega večera slonel ob pregraji, ter ga sunili v morje —. Da bi odvrnil od sebe sum, so pa raztrosili glas, da se je ubožcu zmešalo —. Ubogi Trzan! Pri vratih' sreče je stal, bogata dedščina ga je čakala, mlado, lepo dekle polno ljubezni je hrepenelo za njim, po burnih mladostnih letih bi bil končno začel življenje, ki ga je bil vreden, ki bi v njem mogel udejstviti svoje bogate zmožnosti, — pa mu ni bilo dano. In Ine! Nesrečno, ubogo dekle —! Srce mto je zastajalo, ko je mislil nanjo. Kako ji bo dopovedal strašno resnico ? Kako se je veselila, da ga bo kmalu spet videla —! Kako je obžalovala, da se je prenaglila —! Pozno popoldne je prišel tistikrat Arnot domov. Kakor tat se je prikradel. Da bi ga le Ine ne videla! Neopažen je prilezel v svojo sobo in tam sta s soprogo zasnovala načrt, kako bi koli-kormogoče nežno in prizanesljivo pripravila Ino na usodno resnico. Gospa Arnot je prevzela težko nalogo in še tisti večer je zvedela Ine, kaj se je zgodilo z njenim Trzanom. Rahločutno ji je zamolčala, da je bil najbrž napaden, ter je pravila le, da se je ponesrečil v viharju. Sicer pa da še ni vsako upanje za rešitev izključeno, ker je utegnil kje splavati na obal. Zadnjega stavka Ine ni več slišala. Ves dan je čakala na Arnota in na njegove novice o Trzanu. Mesto Trzana pa je prišla Arnotova gospa s prepadlim obrazom —. Ljubeča srca imajo bistro umevanje za take pojave —. Ves dan so jo že obhajale temne slutnje, ker Arnota ni bilo od nikoder. In ko je končno prišla Arnotova gospa in začela z negotovim glasom nekaj pripovedovati, — je hipoma umela, kaj se je zgodilo. "Rajši kar naravnost povejte, da ga ni več —!" je dejala, ko je čula o nesreči,-in se nezavestna zgrudila gospe Ar not o vi v naročje. Par dni je trajalo, da se je zavedla. In nato je zbolela. Celih štirinajst dni jo je tresla mrzlica. Zdravniki so pravili, da je zbolela vsled prenagle izpremembe podnebja. Le Arnot in njegova soproga ter profesor Porter in Filan-der so razumeli pravi vzrok njene bolezni. Parnik Mary Stuart je odplul brez njih proti severu, Ine je še vedno bolehala. Profesor Porter in gospod Filander sta prepustila kostenjake njihovi usodi in se nista genila več izpred Ininih vrat. Vsi so pričakovali najhujše. Črez tri tedne pa je Ine mrzlico prebolela. Zapustila jo je prav tako naglo kakor je prišla. Toda Ine, ki je vstala iz bolezni, je bila le senca prejšnje zdrave, sveže, samozavestne Amerikanke. Tiha, otožna in bleda je slonela ob roki svojega osivelega očeta, za nič več se ni zanimala, le eno željo je še imela. "Samo enkrat!", je pravila, "bi še rada videla kraj, kjer sem ga spoznala, kočo in in džunglo. Potem pa pojdem domov, na našo tiho, samotno farmo v Wisconsinu. Tam vam bo stregla, oče, in živela ob spominu nanj, ki sem mu jaz kriva njegove nesreče, MORA biti nekje v-zrok, da se proda tako veliko množino Budweiserje- Mol+o NE MORETE PREVARATI MILIJONE S KVA-vega Iflcil Ici. LITETO IN REZULTATOM. Budweiser Malt Syrup izboljša okus in poveča hranilno vrednost kruha, cakes, piškotov in drugega peciva. Dobi se pri groceristih in drugih trgovcih. Imenujte kar zahtevate. ANHEUSER-BUSCH,* ST. LOUIS " H Biidweiser Malt Syrup HOP FLAVORED OR PLAIN WESTERN SALES CORPORATION _ . 1525 Newberry Ave. Dtttributvra Phone Canal 7051 Chicago; IHinote JEČMENOV SLAD NI SIRUP. Zdravniki se že več let pri zdravljenju poslužujejo z velikim uspehom ječmenovega sladnega sirupa. Največ zato, ker vsebuje redilne snovi lahko se uživa in je posebno priporočljiv slabotnim ljudem. — Za nekatero hrano se poslužujemo navadnega ječmenovega sladnega sirupa ali ekstrakta, nekaterim pa dodenemo druge zmesi, da imajo okus po čokoladi ali vaniliji. yanilija je tudi zelo priljubljena radi prijetnega okusa. Zadnje čase pa odjemalci najbolj posegajo po ječmenovem sladnem sirupu, ki se mu pridene hmelj, kateri napravi prijeten okus, dasi nekoliko grenak. Velika je zahteva za ta produkt od pekov, kakor tudi od gospodinj, ki pečejo doma. V Jugoslaviji se pri- dela velikansko množino hmelja, in naši ljudje, živeči v A-meriki, so prišli do spoznanja, da je Bohemian Hop Flavored Budweiser Barley Malt najboljše kvalitete. IZ BERLINA V OZAKO. V Moskvi so izdelali načrt za prekosibirsko zračno progo, ki se bo priključila že obstoječim progam. Uporabljali bodo potniške zrakoplove. Vožnja bo trajala pet dni in bo vodila iz Berlina v Leningrad, od tam v Suruhansk, Olekminsk, Harbin ali Habarovsk in v Ozako na Japonskem. Če si hotel do danes prepotovati to progo, deloma z železnico, deloma s par-nikom, si se zamudil celih šestnajst dni. Zrakoplovne lope bodo zgradili v Berlinu, Leningradu in v Ozaki, povsod drugod pa pristajalne jambore. IM« Naznanilo in zahvala. Podpisana naznanjava svojim rojakom, da se je najina privatna banka — ZAKRAJSEK & ČEŠARK — spremenila v državno banko (State Bank) z imenom Prudential Bank Delniška glavnica nove banke je $125,000.00 in rezerva $50,000.00; skupni kapital banke je torej $175,000.00, in je bil vplačan do zadnjega centa. PRUDENTIAL BANK je pričela poslovati na 2. t. m. v naših dosedanjih a znatno povečanih in izboljšanih prostorih. Njen poslovni delokrog bo v glavnem sledeč: a) sprejema obrestne vloge ter jih obrestuje po 4^%; b) sprejema denar na čekovne račune pod jako ugodnimi pogoji; c) posojuje denar na menjice, vrednostne papirje itd.; d) prodaja prvovrstne obveznice (bonde) in sicer tukajšnnjc, kakor tudi tujeze-mske; e) pošilja denar v stari kraj in vse dele sveta po pošti, brzo- javu in brzojavnem pismu. Tudi dobavlja denar iz starega kraja; f) prodaja parobrodne listke za vse važne linije; g) izdeljuje izjave, pooblastila in druge listine; h) posreduje in svetuje v trgovskih in drugih gospodarskih zadevah. Podpisana ostaneva tudi za naprej v vodilnih mestih banke in tako lahko vse klijente zagotavljava, da bodo v vseh slučajih tudi za naprej tako točno in pošteno postrežem kakor so bili do sedaj. Ob tej priliki si podpisana dalje štejeva v svojo dolžnost, da se najtopleje zahvaliva vsem svojim dosedanjim klijentom in prijateljem za njih dosedanjo naklonjenost in podporo, ki je omogočila ta napredek naše banke, ter se istočasno priporočava njim, kakor vsem drugim rojakom sirom Amerike za obilna naročila. Vse pošiljke naj se naslovijo PRUDENTIAL BANK 455 West 42nd Street, New York, N. Y. LEO ZAKRAJSEK, ALOIS ČEŠARK. Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu Ims nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS. JOLIET, ILL. Wo. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunds, pomožni kasir A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1063 — E. 62nd St., Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 11108 — Waterloo Road — Phono Eddy 6649 2 £ Li -<>0<>CK>0000-00oo0' ^ jo Trunk 3 OOCOOOOOOOOO Ni krika. Pri kandidatih za predsedniški stol so katoliki oficielno popolnoma nevtralni, dasi je Al Smith katolik. Versko ali kako katoliško platformo rivajo drugi v ospredje. Poroča časopisje, da je demokratični jug ves v uporu proti Smithu. Voditelj gibanja je metodistovski škof James Cannon, ki je bil do vratu v goli politiki tudi pri konvenciji v Houstonu. Ko bi se'n. pr. kak katoliški škof zavzel za katolika Smitha le s stotino metodi-stovske škofovske vneme, bi bilo krika in vika, da jo j. Katoliška cerkev mora vedno pričakovati posebno mero, da se jo meri, ker pač obstaja, kar je njen največji zločin. Mladi kano cviet . . ,a . . . Med učenci Hamilton High School v Brooklynu je napravil neki list poizvedbo o njih življenjskih nazorih. Pred leti bi se javnost zgražala nad duševnim stanjem teh mladih ljudi, danes je postala topa, značilno znamenje časa. Listi so polni razprav o —pijačah, za duševno pojmovanje ni smisla, še manj zanimanja. Kakih osemdeset učencev je podalo izjavo. Polovica od njih nima nobenega višjega uzora, prav nobenega poleta, kakršen je drugače romantični mladini lasten. Njih duše so napolnjene s Schoppenhauerjevim temnim pesimizmom, vera na kako višje bitje je brleča lučica, se giblje v najmanj agnostičnem pojmovanju, in za smrtjo je — nirvana, praznota. Ni čuda, da je žalostno prazno v takih srcih že zdaj. več ko polovica u-čencev izjavlja, da se čutijo nesrečne. Mladina veselo vriska v življenje, ta mladina pa gleda čmerno in z razdrapanimi dušami v bodočnost. Kjer se v izjavah najde še neka sled mladeniškega ognja, se izraz giblje v goleni materia-lizmu: uspeh, toraj denar, srečen zakon, ko bi bil, in vse sreče je konec, "but after all, what good is success? It is only temporary, and then you pass out of existence, for 'The paths of glory lead but to the grave'," tako se večinoma glasi sodba. Starikava mladina. Napačna sredstva. Jedi in pijači so ljudje bolj pristopni, kakor kakim duševnim razlogom. To je umevno in naravno. Pijača in jedača stopijo pogostoma na mesto — argumentov. Da je v politiki to na dnevnem redu, je tudi u-mevno, dasi kvarljivo. V stari Avstriji so bile znane takoime-novane "gulaš-volitve". Povsem napačno in kvarljivo je pa, ako se jedača in pijača porabi v kake religijozne svrhe. To je pa pri nas v Ameriki že "od sile, kar donaša veliko škode verski ideji. Včasih pa le spodleti. Znana Aimee McPherson iz Los An-gelesa se je hotela pokazati, in ženska gizdavost ne pozna meje, blizu Rena v Nevadi. Velik tamtam se je uprizoril, pripravilo se je jedače za kakih 7000 ljudi, bobnalo se je in delala reklama. Tokrat je bil pa fias-ko popolen. Prišlo je nekaj nad sto ljudi in še ti so bili le leto-viščarji. Aimee je zavihala nos in odšla. Škoda je jedil, verska ideja pa ni utrpela škode. -o- MURATOV PREDSTAVLJA SAMEGA SEBE ZA FILM. Ruska filmska družba Mos-zropom je pred kratkim napravila film "Beli orel", v k a teren predstavlja židovske pogrom v predvojni Rusiji in žigosa postopanje tedanje policije. Za vlogo proslulega gubernatorja Muratova, ki je pogrom e vpri-zori!, so angažirali moskovskega igralca Kohalova. Tik pred sprejemanjem se je pa ponudil za to vlogo neznan moški, ki jo bil Muratovu silno podoben. —• Med možmi, ki so predstavljali takratno židovsko deputacijo, ki je šla k Muratovjevu in ga goreče prosila, naj pogrome u-stavi, sta bila tudi dva juda, ki sta bila dejansko člana takratne deputacije. V prizoru pred Muratovjevim se je nenadoma zaslišal krik: juda sta v igralcu spoznala pravega Muratov-jeva. Bivšega gubernatorja je stiska prignala tako daleč, da je šel k filmu predstavljat samega sebe. -o- — Rim. Italija. — O potresu poročajo iz Chiavari. Massa Viareggio, Fivezanno in drugih mest.