Listek. ii. Gospod urednik! Že davno sem vedel, da ste painet en in prebrisan elovek, a poslednji dokaz o tem imam v rokah sele od 21. grudna 1901, ko sem pregledal 36. št. -Učit. Tovariša". Prosim, besedo pregledal sem podČrtal, ker lista zares nisem prečital. Kako neki in zakaj? Za to ni vsaki kmečki želodce. Cele štiri straui samih rubrik in v rubrikah sami dokazi, koliko bolje se godi tovarišem po drugih pokrajinah nego nam v preljubi Kranjski, kjer še zmeroin in zaman eakamo, da se uresniči Prešernov obet: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. lludiča! — Ali se ne pravi to, kazati gladneinu človeku polne sklede najboljših jedil, ki se pa pri njih košatijo drugi, iu baš začetkom počitnic in za božiene praznike! Zares, okusnejših skomin nam niste mogli napraviti. Samo, žal, da ni to za prazeu želodec. Jaz na pr. sern to stvar prebavil komaj in z vso silo do konca božičnih praznikov, ker sem tisto nesrečno številko nU. T." slučajno založil z vabili na zaostalo naročbo raznih listov, s plačilnimi nalogi. z opomini iz c. kr. davkarskega urada (n. b. -davkarije" ne bo menda bolje, ker nikdo ne mara take noreije, prismodarije, sitnarije . . .) Z novoletno številko sem pa pričakoval in ne zaman drngačnih skomin. Torej le naprej, gosp. urcdnik! S časoma nas naučite s skoiniuami še imenitno — stradati. Sedaj, ko mi je odleglo, moram za.eti z aktuvelnejšimi stvarrai. Da ne boste rekli, da v naši dolini ne napredujemo, četndi je najnovejša novica, da mora pri nas vsaki učitelj imeti živce kakor konopne vrvi, želodec kakor konj in čevlje iz — lmdičeve kože, naj začnem s slov. univerzo, za katero bi bil naš spoštovani prijatelj »Šusteršič v drž. zbornici kmalu prvi — tepen. Hm! Mučeništvo se včasih dobro plačuje že na tem svetu. Slovenska nniverza! Meni to zvoni kakor anakronizem. Za letošnje zasedanje je stvar sicer srečno zaspala, pa je tudi pokazala, da nevzdramno spi ogromno število občiu po Slovenskem. Jaz pa — oprostite, da sem takoj v prvem letošnjem listku tako oblasten in mi ne zadošča niti obieajni plurale majestatis — torej: jaz pa sem stvar, to je slovensko univerzo videl v svojem proroškem duhu — videl že dognano, dovršeno . . . ne sicer v beli Ljubljani, man-et — nikjer. Pomagal sem si s sledečim argnmentom, ki se je Se vsikdar obnesel izborno: ob vsakem pereČem vprašanju se drži vsaka previdna vlada, ki ji je na tem, da ostane, za plaš. onih, ki imajo veČino ali pa moč ali inteligenco, prav gotovo pa onih, ki nedvoinno zmagajo, torej majoritete in ne fakti.ne potrebe po izobrazbi hrepenečega naroda. In ta vladna lastnost ni prazna; vrlo se je obnesla že velikokrat in se bo še, saj to je, lepo prosim, začetek politi.ne modrosti. Zato pa le upajte slov. univerze vi vsi, ki ste in ki niste še prosili zanjo. Upanje je Slovencu že marsikdaj pokazalo figo in vlada tudi, pa mu jo bo še; zato pa le upajmo, vstrajno upajmo, to je idealno in za vse — po ceni . . . Kako nas ljubijo ,,visoko gori", je zanesljivo znamenje že n. pr. — vsak pošten pripovedovalec mora vedeti, kdaj se rabi n. pr. — pri šol. knjigah iz c. kr. zaloge. Gospod urednik! Vi tam doli ob Ljubljanici, kjer ima črnagojev France žabo za poštni pe.at, ste gotovo že videli, da so nemške šol. knjige vezane popolnoma v platno, jaz sem videl italijanske v Gorici, v Trstu in doma vezane popolnoma v platno, a Slovencem so napravili doslej platnen samo — hrbet. Altroche mindenvertig! — — Če se gre tu za čisti dohodek, bi ga moralo biti pri 600.000 Lahih vsaj nekaj manj nego pri lJ/_ milijonu Slovencev. In zastonj nismo upali, da novi ravnatelj Šuklje ne zravna te • ravnopravnosti (!). Pa da ni nniverza utopija, ko smo komaj pri platnenem hrbtu; seveda smo potrebni tega in onega, ali politika ne pozna večje potrebe od lastne koristi. V ti zadevi so naši pobožni kmetiČi še praktičneji. Ko je v neki občini prečital slavnemu puŠečemn odboni tajnik prošnjo za slovensko vseučilišče, so sklenili, glasno puhaje c. kr. duhan, da naj se le ustanovi taka šola, ,,če nič ne košta . . ." .S tem sva pa, g. urednik, zaradi univerze srečno v kraju. Lotiti se morava se prvega mučenika za njo, namreč velecenjenega zastopnika nkurje pete", kakor golče rodoljnbni Pivčani, ki pa slučajno niso marali voliti Šustersiča v drž. zbor. Mož mora biti že potera zares Slovenec, ker nima sreče. Ko je oui dan v dež. zbornici pretakal bridke solze, kako pristransko gospodari dež. odbor s prvim klerikalcem na čelu in so mu od vseh strani letele psovke na kosmata ušesa, da bi jih ne spravil mirno — niti poslednji vaski uČitelj, se je ponosno bil na prsi: Narod je za mano; nekdo je pa pristavil na galeriji: Pa še kako daleč za vami! — Meni je takoj prišla na misel rečenica, kaj je pravilneje: Tirolec je prvi za bikom ali: bik je prvi za Tirolcem — glede razumnosti. Za bodoče se nam obeča v dež. zbornici — obstrnkcija morda celo namestu zvišanja kvinkvenij . . . Takega darila, gosp. urednik, za novo leto pa ne privoščim niti Vašim člankarjem, rešetarjein I., II. in III. . . . vrste in ne vsi dobri plačani gardi okolo Vašega lista; samo, ko mi bode še kdo oponašal ngalgenhumor", kakor zadnjič, mu pošepetam na uho, počem je v HI. plačilnem razredu — kofe. Dotlej pa in do prve sitnosti Vas prav lepo pozdravlja Nadoslav.