Št. 45. V Gorici, v solmto dne 7. junija 1902. Letnik IVi \ l/.liaja vsak torck in solioto v cdiiii ob 11. iiri prri 1 pi)! (>. zveiVr. Slant* po pošti projomaii ali v Gorici na ilmn pošiljan rolololno 8 K., polloluo i K. in čolrllotno 2 K. I'rodaja so v (jiorii-i v lobakarnali Schwarz v Šolskih ulicali in J«*l- lersilz v Nuiiskili ulirali po 8 vin. GORICA (Kjutrunje izilaiijc] Irciluištvo in upravni*tvo ae i.ahajata v «Xarodni tiskarni», iilica Vrttuiini li. žt. 9. liopisf ji-nasloviti na urcJništvo, ''(flahi- in naroäiino pa na upravniitvo <(ioric<'». Oglasi as račiinijo po petit- vrstah in sict-r ako so tiskajo 1-krat po 12 vm. 2-krat po 10 vin., H-krat \>o 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, railu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska ,,Narodna tiskarna" lodguv. J. Marušičj. \' (i o r i c i, 7. junija 1!)()2. Mej Huri in Angleži jo sklenjen mir, na ineslo sovra* a in prolivanja krvi je stopil dnlgo zazeljeni pokoj, ka- terega sta polrcbna oha do skrajnoga iz- iiiučc nu ,sovražnik;i na vročih brdili in jioljanali južne Al'rike. Ako hi sine I i verjeti raznim zlasti anglezkim casnikarskim glasovom, imel bode la dogodek najboljših poslcdic tudi z ozirom na razne druge politicne od- nosaje. Iv;iJti izkusiije na južnoalt i^kem bojišču so /a marsikoga dober izg'o I, da ne gre vedno zana.šati se na slepo srečo, tor da jo zakljucek borbe laliko Oesto drugaO«Mi, nego si ga mislijo jodni ali drugi s počelka. Angleži so sanjali, da bodo pometli Bure kar z nekalrrimi .slroli iz svojih Duin-Dum pušk raz lodno ozcinlje, — no, danes so Angleži pravi premaganoi, a zmagovalci so Huri. . . . Želoti bi bilo, da erpijo nauk iz toga innogi drugi krivicniki, ki pozab- Ijajo, čosa jo zmožcn tlaeoni narod v skrajnoni tronulku. . . . Zeleli bi bilo n. pr., da bi so dub miru in treznega pre- sojanja, ki jo konecno zavladal tain zu- naj, prosolil tudi na bojno polje nase notranje pobtike. Prva znamonja so so sicer res po- kazala s tern, da se jo po dobi dolgib pet lot resil državni proračun parlainen- tarniin potom in pa v tern, da je mini- slorski predsednik dr. Koorber v sveča- ncin govoru v gosposki zbornici zagolo- vil, da vlada prod narodnostnimi vpra- šanji no bodo vtaknila glavo v posek kakor noj, maiveč da hoce to vprašanje rešili povoljno za vso. Obljuba ministorskega predsodnika pa obsoza obsiren program, katori treba izvosti točko za točko, ako je vladi po- stalo rosno z dosogo notranjega miru v državi, kateri stavi v vedno novarnost baš narodnostno vprasanje. Jodna poglavitnib točk v torn pro- gramu jo vsenemsko gibanje za „Proe od Hima'' v Avstro-Ogerski, katero gi- banjo pooscbljuje velik dol krivic, ki jib doprinar'-ajo Vsenemci proti obstanku mo- narhijo in proti obstanku slovanskib na- rodov isto. Kajti to gibanjo jo ocitnega političnega značaja, kar priznavajo brez srama Vsenemci sami. Tako je v avstrij- USTKK. Sobotno pismo. (Pise llomuiiriilus.) Cudno je na torn božjein svetu, g. urednik! Poglojto, kaka nedoslednost ! Ahasver mo jo toliko časa budil k >,iv- Ijonjn, da som res zopot oživel, a sodaj bi ta večni krosnjar zopot rad videl, da bi me slana vzela*). 0 ubogi llomuncu- lus! Vendar pa povem Ahasverju na ušesa, da Homunculus bode sedaj, ko me je zopot izklical iz spanja, oživljen za- sledoval in pobijal lumparije „Sočinih" inogotcev. Ako pri tern mojcm stepava- nju zadej zaprašenih „naprednjaških" kulis naletiin tudi na kake stare perut- nice znanega „nodolžnega angeljčka" ali njegovih „nedolžnih" sodrugov, ki so ali se bodo po raznib manipulacijah „leteli" skozi viata znanib zavodov, na to ne bodom gledal, kajli v zakulisni taini so pač ne razloci vsaka slvar. . . . To naj- bolj vedo pri „Soči" ki se rajše tavajo *) Ako sc ne inolimo, pa jc lislt'ga .,pi"i- vofia" A has vor j a vzola „slana", a ta d r u # i ,,večni krošnjar" bode le nokaka — imitacija ski državnozborski dologaoiji minuloga torka dologat Vsenemec dr. Porgolt iz- javil, da je gibanjo „I'roC od Hima" od- ločno nomško-poliličnega značaja. J)o- stavil pa jo, da je tomu gibanju dalo impulz gibanjo moj Cohi za p r a v o- slavjo, le da so si Nemci znali slvar priroditi b o I j p r c b r i s a n o. Kako je to zadnjo pripombo razu- moti, si labko tolmačinio iz ciljev toga vsenemškega gibanja mod vsenemškimi narodnostimi v Av.slro-Ogorski. Tu meri vsonomška „prebrisanosl" na to, da so po o v i n k i h zavaja ljudstvo v gibanje „Proc dd Hima'il in v pi-otostanlizom ter se lioeo j¦rojiarirati za vsonoinAko poli- tiko. /alostcii dokaz tomu irnaino tudi na Uurišlviii. kjor so razpi'ogli svoje po- gubno di'l'i\anjo ljudjo, ki so muenja, da „naj pa lo \se budič vzamo, ako njibova no vclja"'. . . . Avstrijskii vlada. ako boče torej zaios uroditi na p r a v i 0 e n natin na- rodnostno vprašanjo, mora obrniti v ve- likoin dolu svojo pozornost na to ne- varno gibanjo. A!i kako naj zaupamo vladi, da svojo obljubo glede narodnost- nega vpra.šanja tudi izpolni, ako pa nam je to zaupanje skoro vzel sam nositelj naše vnanje politiko grof Golucbowski? Minister vnanjib zadev jo namreti v isti delegaciji govoril o nemškem gibanju v sredo te-lo besede : ,.Zahtevalo se je od mono, da naj tudi sodeljujem pri zati- ranju ,.ProO od Kima" mej Nemci. Dato gibanjo obstoji, ne tajim. Tudi ne tajim, da jo protestantskih druslov, kakor n. pi. „Gustav Adolf-Vorein"', ki to gi- banjo podpirajo. A to so privatne zadove. Labko so sicer pripeti, da se to gibanje no zlaga vedno z našimi zakoni. Potom pa je naloga dunajske vlade, da proti tomu nastopi in odpravi take ne- dostatke". V očeh našoga vnanjoga ministra je vsonemško pročodrimsko gibanje v nasi državi torej p r i v a t n a zadeva. ,.Privatna zadeva1' Nemcev mu jo, da razdirajo ti elementje prod o o m i naše z a k o n o d a j e temelje naše dr- žave tor so pregresujejo na kruti način proti obslanku državi zveslib narodov ! „Privatna zadeva" Nemčijo mora bill grofu Goluchowskemu potomtakem po tami ko Humunculus, a se pri tern še poslužujejo „stirih ocij%'.. . . Mlecnozobi Ahasver ima, kakor oči dolavcev, ki so morali ho- diti doslej s trebuhorn za krubom v daljni svet, imeli bodo sedaj vsaj tri lota za- služka in kruha doma, — ako ga bodo hoteli in — akojim ga kdo da. Naši hribovci se po ogromni veOini malo zmenijo za delo pri gradnji žoloz- nice ter si gredo raje iskat lopoga za- služka k drvarjom na KoroJko. Stajorsko. v Galicijo in Kumunijo. — M»\j Italijani nasi ljudje sploh ne delajo radi iz zuanih vzrokov. — Še manj se oglašajo pa za delo sodaj, ko jib italijanska tvrdka. Coc- coni ali popolnoma odganja ;ili pa pičlo plačuje. ,.Italijani v Avstrijo, Avslrijci pa v daljno Ameriko!" pravi v „Slov. listu1' dopisnik iz Boh. Bistrice. Daljo pa pise: ,.Če prides popotnik sedaj na nedoljo v i Boh. Bistrico. zapaziš kako^a delavca na- šinca : Italijanov se kar tare, tvoje uho ne sliši drugega, nego italijansko govoriti, peti ali bolje tuliti. naža lopa Bistriea so ti sedaj dozdeva, kakor italijanska oaza sredi naše sicer male, pa vendar rajsko lepe slovenske zemlje". Malone isto velja tudi o Podbrdu na naši strani, samo da tukaj nimaino še tolikega števila delavcev. Do sedaj godi se nasim delavcem tri gradnji bohinjske železnice torej tako-lo: kruh imajo pred ustmi. a nekatori ga po pravici ne marajo: drugi ga n e d o b e, t r e t j i m g a prav s k o p o r e ž e — t u j a m a c e h a. 2. Vozniki, ki imajo konjo, inicli bodo za časa gradnje obilno vožnje, a žal da — kakor kaže sodaj —- pi čol se daste voditi na vrvici od njegove ,.Soceu, to delo brez njega opravili s torn, da razsujete stranko sami in so zo- pot spojite z narodovo coloto. Na ta način bi Vam bila vsaj prihranjena blanuiza, ki visi nad Vami liki Damoklejev meč in Vas gotovo doleti, ko se Vain pokaže še več hrbtov, nego jib vidite že zdaj. — Tedaj pa, ko so to zgodi in do- bite so hujsi glavobol od slabo tovaršije, spomnilo so mojih dobrohotnih besedij... Pa dosti o torn človeku. Članki o ,.Goriski ljudski posojil- nici" v ,,Goricil4 so baje trescili kakor bombe v „napredno'1 stavbo in napravili ondi mnogo prosonočonja. Da bi pokril pred očmi javnosti ta grozen ueinek, so nokdo zvija v ,.Sočil1 kakor slepoc, ko ga pritisneš s palico k Horn. Z velikim hru- poin hočo prepricati ta boli svol, da so dopisniki ,,Gorice" ,.motijo", ko razkri- vajo no to, kar jo bilo — marvoč kar j e, — čoA, v svojili računih so „kavci" vsikdar lo zmotijo. Da bodo temu res tako, polrjuje „senzacijonalno razkritje", kaloro som v svoji novidnosti nodavno zaslodil in je s torn pojasnona samo Vam, gospod urednik kot strogo uredniško tajnost: — — „naprednjaki" so „nasli" zaklad! In to se je zgodilo tako : Na prostoru v bližini ljudskoga vrta v Gorici, katori prostor so ,.naprodnjaki" kupili, da sezidajo ondi „Narodni Dom1' ka-li, je bila. kakor Vam znano, proj „komodija". Moj drugimi dragoconostmi, ki jib je clovok tain videl, se je nahajal tudi „možic. ki cokinc s-.-e". Toga moža je nekoga dne zmanjkalo in „komedijant" je bil ruiniran. Vse je preiskal, ,.coki- narja" ni bilo — seveda, kako naj ga najde, ko se je nahajal v „varnih1' „na- prednjaskih1' rokah, katere no izpuste več kar zgrabijo! . . . Kmalu za torn se je izvodelo, da so „naprednjaki" ta sročni prostor kupili in ga uprav preplačali. kar so s takim zakladom v rnki sovoda laliko storili. Potom so ,.namignili1' v „Soči", da j.svet" žo kmalu sliši prosi'iie- čonjo o naprodnom delovanju. . . . Ali Vain vstaja zdaj luc v glavi — he? . . . Toga možica, ki ima inimogrede re- čono, bajo k r i v n os, — so polom prekr- olii; !,-. mu /lull Imn innoln iL'I'll 111''----wkllld i zaslužek. Pot goldinarjev zasluži voznik k večemu na dan, in s tcm naj previdi sebe in konje ter si priskrbi vse potrebnc oprave. Živila in prostori za ljudi in živino so seveda v sedanjih razmorah nekoliko dražji kakor poprej. 3. Glavni dobieek mej časom želez- nične gradnje bo tekel v žepe nekaterini našim krčinarjeni pa trgovcem in last- nikom delavskih stanovanj, ako si bodo znali p a in e t n o in z m e r n o izkori- ščevati mnogoštevilno tuje delavstvo. II. Kaj nam princst» želcznica, ko bode tekla? 1. Razpečavali in razpošiljali bomo domace pridelke in izdelke lažje in ce- nejo, nego doslej. 2. Živila in druge potrebščine do- bivali boino po mnogo nižji ceni. 3. Z neznatnimi troški ropeljemo se lahko v oddaljene kraje po opravkih ali na sprehod. 4. Železnica bo kraje, po kalerih bo lekla, nekako prestvarila in prerodila k noveinu življenju. No, tu Pino pa menda z dobrolami pri kraju. — Novo podobo in novo živ- ljcnje vtisnila bo res gradnja železnice in železnica saina našim krajem; a kakšna bo ta podtiba, kakšno bo to življenje ! ? — Nekaleri se ga vesele. Daj Bog. da ne bi bilo njihovo veselje prazno ! — Vsi pa. ki mislijo malo dalje, čulijo bridko rosnico, da zidajo to železnico tujci, oholi in sebični Pruso-Židi, ki žele imeli most do — Adrijanskega morja. — Da niso te sluliije prazne, dokazujejo nain Nemci saini po svojih easnikih, ki so kar iz ; sube od veselja. da se jim s to železnično progo odpro kraji, ki so bili doslej njini in njihovini sovražnim nakanam skoraj nudoslopni. 1. Denar je sveta gospodar; a mora ga biti toliko, da se mu lahko reee — veliki kapital. In tega žal, da pri ' nas ni; pač pa ga ne manjka pri Nemcih in Židili. — Vedeli moraino namree, da ima pri takih velikih prometnih sredstvih, kakor je železnica. glavno besedo in glavni dobiOek po večini le veliki kapital se svojiini ogromnimi podjetji. Nevarnost, ali bolje, g o t o v a r e s n i c a j e, da bo železnica, ki bo tekla po naši zemlji, služila le mogočniin kapitalistom iz tujine. Tuji bo- gataši pograbijo meso, pic-ii zaslužki bodo pa zglodane kosti, ki jib bodo prezirljivo vrgli nasemu ubogemu ljudstvu. 2. Poleg tujega kapitala, ki bo trgal domačinom najboljše grižljeje izpred ust, požene mej nami krepke korenine pa še luja, po>ebno pruoko-židovska politika, kalere seme ima vže sedaj pri nas ro- dovitna tla. Mej našim narodom sarnim imamo izclajice, prave židovske agente in pijonirje, hateri bočejo s pretvezo ,,ii a p r e d k aa pripraviti naše ljudstvo zu nenasilno tujčevo žrelo. Ker je pa narodna duhovSčina tujim nakanam naj- bolj na poli, zaletajo se naši lskarijotjo z najgrSimi in najumazanojšimi sredstvi uprav proli duhovščini. Brez strahu 1 a b k o roc e tn o, da n e b i in o g e 1 n i k d o vspeJ neje p r i p r a v 1 j a t i u g o d n a tla t u j e m u v p 1 i v u in t u j i o b 1 a s t i v n a s> i d c ž e I i, kakor d e 1 a to i L d a j a 1 s k o, 1 a I i 1 i b e r a 1 n o n a p r e d n j a š t v o. V torn se pozna politika tistih, ki nas hočejo pokoneati. T a politika j e na j p rej i z s t r a da I a 11 a 1 i j o in n j e n o ljudstvo, in tega 1 a č n e g a 1 j u d s t v a s e h o e e j o p o s 1 u ž i I i, da nas s p r a v i j o z o p e t mej d v a o g n j a. k a k or 1. 18 6 (>. 3. Zelozniea odpira sploh tujcem. pot v deželo, seveda najvec Judoin in špekulantoin, ki se polaste lepih gozdov, kakor v Galiciji, na Ogerskem, na Ko- roškein in Štajerskom. No. pri nas po soški in baski dolini bodo delali gozdi spekulantom inalo preglavic, kor pri nas nili govoriti ne smemo o gozdih v pravom pomenu. 4. Tujim bogatašem prišli bodo v roke tudi prirodni zakladi naše zomlje. To bojazen izraža z vso pravico dopisnik iz Hoh. Bistrice v „Novem listu:" „Mej vrline nasega kraja štejemo v prvi vrsti prirodno krasoto, ki je v naši dolini tako bogata, kakor malokje. Že sedaj prihajajo tujci od lela do leta bolj v na.se kraje, v naše pianino in vrho ter ob bujno bre- gove našega lajinstvenega jezn-a. Kaj pa bode še-le potem, ko bo železnica šo bolj odprla pot vnanjim Ijudem v nas ; raj'? Nekako tesno mi postaja pri srcu, ako pomislirn. da bomo mi domačini ne- kako bolj v ozadje potisnjenr'. 5. Tujci, bodisi priprosti ali omikani, pridejo no železnici mej nas po večini le kot .siritelji pohujsanja, brezverstva in raznih razvad. Največ bodo trpeli radi ' toga duhovniki, dobri učitelji in stariši. Veliko prijaznih slovenskih krajev bilo bi še sedaj neoskrunjenih, če ne bi bila železnica zanesla vanje tujcev. 6. Sploh nam pričata življenje in izkušnja, da je ljudstvo ob železnicah vedno bolj nezadovoljno, kakor v krajih brez železnice. 7. Železniea ponuja nazadnje vže sama človeku veliko priložnostij k za- pravljanju, lahkoživosti in lahkomisel- nosti. Zabave, izleti in razni športi vle- eejo človeka potem s tern veejo silo ven iz mirnega kroga vsakdanjih stanovskih dolžnostij, da zapravlja č a s in d e n a r. Naj ma nj ši opravek je vže zadosli, da se priprost kmctič ali rokodelec po- služi železnico ter si 1 a j a a ž e p, a o b t e ž i ž i v I j e n j e. Kaj nam je torej slorili, ako nam obeta železnica tako malo dobrega? Ali naj dr/irno obupano roke križem? — Ne! — Kdor Ijubi svoj narod dejanjski, — „Narodni sklad1'. Da bi „svet" ne mislil tuko ali tako, so začeli, tako zaradi lep- šcga, — iiabirati inilodarov za „Narodni skliid1' po kronicah, res pa je le, da bode ogroinne „napredne': načrle „rea- lizoval" le ta dragocen' možic, ki je v svoji „produktivnosti" baje neizcrpnisi nego Johannesburg in Kimberly. . . . Zdaj, ko sen» Vain to razodel, si tudi lahko razložite, zakaj se ,.kavci"' vedno zmolito, ko sodite o „«motnem stanju-' „naprednih" denarnib zavodov. Ali more ,.Goriska ljudska posojilnica" kediii nazadovati? — Jaz pravim: nikoli in če jej odtegnejo svoje uloge vse „kle rikalne1' posojilnice, v katerih se izka- zuje „fa 1 s i si k a c i j a r a č u n o v' — „velikanska z g u b a" ako no celo — „t a t v i n a"!! ! in kar je sploh lacoga, kar more diskredilirati v „Soči" vso „klerikalno bandoil. . . . Pravijo, da je nekdo v „Suči'' „tako napredoval s svojiini podjetji, da rnu ne zadošcajo več ne stroji, ne osebje, ne prostori, ne druge sbrambe in «la so n a j) r a v I j e n i ž e n a č r t i za po- ninožitev äe dveh novih strojev z elek- triiko tionilno silou. Ker je komisija za določitev dobo- darino has te dni na dolu, jo opozar'am na te podatke, da jih primerja s — lu- sijo, ki jo jo podai z:iani „bogataš", če- gar jezik se baje tudi giblje „z elektrisko goniino silo':. Gospod urednik, Vram je li znano, ali ima „Soča" pristop v nadškofijsko palačo? To prasam zaradi tega, ker ako novi nadskof izve za „Sočine" slavo- speve, gotovo vzklikne: „Hog m<) varuj takih prijatoljev, sovražnikov se bom varoval že sarn!" Ljudje v bovškem pogorju si pri- vedujejd, da ste imeli v Gorici — N e- I'ona v novi izdaji. Koliko je na torn resnice, vcste že sami. Le toliko bi ome- nil, da „taktirke" modernih Neronov tudi pri „naprednili" pevskih in glasbe- nih tlru.šlvih ne napravijo druge muzike nego konecno — rnacjo godbo, katore se baje zdaj celo „naprednjaki" srainu- jejo. — Za kapelnike pri leh godcih bi bil mogoče še najboljši Homunculus, ker tu bi jim taktiral vsako vajo po 2fj. . . . Pa/net, pamet! storiti mora vse, kar se še da sloriti. Yseh shtbih vplivov in nasledkov gotovo no homo mogli zatreli in odvrniti, po- trudimo so pa, da zinaujSamo vsaj njihovo šlevilo in mou. D o p i s i. Kanal, dne 1. junija. — (Slo vesno odprtjo no v eg a most a v Avčahl Pretoklo nedeljo, dne 25. maja, obhajala so jo na novem mostu čez poti)k Avšok lepa slovesnost, koja oslane golovo vsem v trajnem spominu, ki so se je udele/Jli. Slovosno so je namreč cerkveno blago- slovil in odprl onemu proinetu nov most, ki je v vsakem oziru važen za kanalski okraj. Ta most je le nadaljeva- nje do sodaj izgotovljeno skladovne ceste od Kanala proli Avčam in tako rckoč ključ do nadaljne ceste v županstvo Kal in dalje. Važen jo pa ludi ta most z ozirom na njogovo' zunanjost. Ob obeli straneh sirokega in globokega prepada potoka Avščeka vzdiguje se mogočno, tidiijavi podobno zidovj.3, a vrhu njega raztegnjeno je lično GO metrov dolgo že- lezje, da se marsikomu čez most gredo- Oemu zacne v glavi vrteti, ko pogleda v 30 m globok .prepad. Marsikdo je v svoji priprostosti mislil, da bode to tako tenko železje pač prešibko, da bi mogli iti čez most težki vozovi; toda uradno presku- sevanje mosta, koje je prejsnji teden ob navzočnosti c. kr. nadinženerja iz Tol- mina gosp. R. Machnitsch in zastopnika tvrdke Waagner iz Gradca, inženerja g. Wissgrill-a, izvršil c. kr. stavbeni svclnik iz rninisterstva g. K. Haberkalt, ki slovi kot prvi veščak na tern polji, je gotovo vsakomu navzočemu dokazal, da bode most ne le popolnoma vstrezal svoji na- logi, ampak da je ob enem tudi dokaz, kaj premore človeški razum in modtrna tebnika. Gospod svelnik ni le natančno prcgledal zidovje, ampak prerneril inpre- gledal je vsaki posamezni kos železa in vsaki žebelj in čudil se mu je vsakdo, ko ga je videi enako veverici plezati po vseh visokih stebrih. Po koncanem tern pregledovanju napeljalo sc je na most okoli 600 kvinlalov grušča, in to le srodi mosta med velike stebre v dolgosti 30 melrov, da se dožene, koliko se most pod to težo vžibi na sredi. Po predpisu smel bi se bil všibiti do 9 milimetrov, a vdal se ni polnih 7; isto obteženje izvr- šilo se je potem na obeh koncih mosta, in tu se ni pa všibil še i mil. Po od- stranjenju za prvo poskušnjo narneta- nega grušča peljal se je čez most težak voz, na kojem je bilo naloženega 60 kv. kamenja. Določeno je bilo, da se voz vstavi sredi mosta, in to priliko porabili so naši gg. fotografi, ki so napravili jako lepo sliko. Te preskušnje so do cela iz- bile iz glave napaeno misel vsem dvom- Ijivcem o premajhni jakosti mosta. K slovesnemu blagoslovljenju, ka- tero je izvršil kanalski dekan, preč. g. Fr. Vidic, z azistencijo gg. vikarljev iz Avč in Levpe, zbralo se je od vseh strani mnogo Ijudslva; tudi na Ročinjski strani Soče je bilo vse natlačeuo, kar je skupno tvorilo krasen prizor. Tudi o lern so napravili nam gg. fotografi lepo sliko. Po končanem blagoslovljenju jeimel na- čelnik cestnega odbora gosp. M. Zega nagovor, v katerern je poudarjal, da je bil nas oin .Tn>.pfu I Po koncanem tem govoru, kojemu so sledili navdušeni ,./ivio", peljala se je med pokanjem topičev dol^a vrsla vnz čoz okrašcni most v Avüe, ki so bile vse v zastavah Politiöni pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica na Dunaju je vsprejela te dni zakonski naOrt o od- pravi terminske kupčije z zitoin. Potem je sprejola tudi vladno predlogo glede do- lavskih stanoyanj. Pri lej ločki je govoril poslanec dr. Žitnik in je razpravljal so- cijalno in zdravstveno važnost takih sta- novanj in je zahloval, da obuino in de- lodajalci podpirajo k red it delavskih stav- binskih dnistov. V pondeljek je interpeliral dr. Su- šlorsic in tovariši vlado v zadevi. južne železnice. Daszynski je interpeliral vlado glode izgredov v Lvovu ter ojslro napadal oblasti in vojaštvo. Min. preds. je odgo- varjal v pondeljek in torok tor branil pred napadi oblasti, posebno pa vojastvo, ki ni druzega storilo kakor svojo dolžnost. V sredo se je zasodanje pretrgalo, v oetrtek se je sešla v Hudimpesti zopet avstrijska delegacija, ki dokonča svoje delovanje najbrže do 9. t m. Poslanska zbornica pa se baje snide lt. t. m. in zaključi svoje zasedanje najbržo do 14. t. m. Slovanski centrum In Slov. hrv. klub. Slov. centrum in slov.-hrv. klub sta se zjedinila v jeden sain klub, ki bode šlel 27. članov. Naeelnik tega zjedinjenega kluba se izvoli v jesenskem zasedanju državnega zbora. Izgredi v Lvovu. Zidarji, kalerih je v Lvovu vse polno, so stavkali dlje ča.sa no da bi se zainogli J-porazumoti s svojiini gospodarji in podjetniki. V pondeljek popoludne se jih je zbralo veliko število na strelneni trgu ter so hoteli prirediti neko demoastraeijo. Ravno takrat pa je prišla proti njim vo- jaška stotnija vračajoča se z vaj. Zidarji so mislili, da koraka ta stotnija proti.njim z namenom, da jih razžene. Zato napadli so vojake s kamenjem. Vojaki so seveda se koj branili kaj pada s puško in začeli slreljali, na kar je zaeelo vreti po celem mestu ter so se začeli zidarjem pridru- ževati razni drugi delavci. Policija p.o- klicala je na pomoč še drugo vojaštvo in najprej husarje. Ker je iz nekega okna nekdo na husarje iz revolverja streljal, začeli so ludi husarji rabiti orožje, narhreč sablje in revolverje. In kmalu so se. raz- širili izgredi po celem mestu. Po uradnih poročilih je bilo ranjenih 14 civilistov in 10 husarjev, smrtno novarno panjen je bil jeden Civilist. Po privatnih poročilih pa znaša število vseh ranjencev okolo 200, od katerih je baje že pet podleglo ranam. Stavka in izgredi nadaljevali so v pondeljek po noči in v torek. Na več krajih po mestu so razbitaokna. Razburjenost je bila velika in v Lvovu so soeijalisti razglasili generalni štrajk, ki pa je zdaj že končan, ker je prišlo do sporazumljenja mej podjotniki in stavkujocimi. Po južnoafriški vojni. Mirovni zapisnik, katerega je pod- pisalo dne 30. maja v Vereeinigingu blizu Pretorije 54 od 60 burskih voditeljev, je prečital dne 2. t. m. prvi lord držav- nega zaklada Balsour v angležki zbor- nici in se glasi : 1. Vsi Buri, nahajajoči se v vojni, odlože takoj orožje in oddajo vse topove, orožje in streljivo, ki se nahaja v njih posesti; oni se odpovedo nadaljni upor- nosti proti avloriteli kralja Edvarda VII., katerega pripoznajo kot svojega zakoni- tega vladarja. 2. Vsi Buri na bojišču zunaj mej Transvaala in Oranje in vsi vojni ujet- niki, ki se nahajajo zunaj južne Al'rike, se bodo, ako se i/.javijo za podložne kralja Edvarda VII., spravili v domovino, kakor hitro bodo to dopuščale razmere. 3. Po svojem povratku bodo de- ležni vsoh osebnih svobo^'v-: in se jiru vrne pososlvo. 4. Pioti lakim se ne bode posto- palo ne civilno- ne vojnokazensko kar se tiče prestopkov, ki so v zvezi z vojno. V drugih, vojnim običajem nasprotujočih slueajih se bode po dokončanih sporih postopalo pred vojnim sodiščem. V vseh javnih šolah Transvaala in Oranje so bode poučevalo v holan2čini, — ako bodo stariši to želeli. Istotako se bodo na žel.jo Hui'ov npošleval njih je- zik pred sodiščem. Orožje bodo smeli nositi le za svojo varnost. Vojna uprava se eim prej nadome- sli H civilno. Vprašanje, da-li bodo domacini de- ležni volilne pravice, se razreši še le po Davščine za plaeevanje vojnih stro- škov ne zadenojo liurov nobene. 'Prej ko mogoöe se uslanovi za vsaki okraj posebna komisija, ki bodo vodila povratek prebivaislva na njih domove. Angležka vlada du tej koinisiji na razpo- lago 3 milijone fun to v šterlinov. Hazun teh milijonov bode vlada se dajala po- sojila v omenjeno svrho. Na konci je lord Halsour še dostavil, da so že neke važne toeke, katcre so no nahajajo v podpisanem zapisniku. Burska voditelja Schalk Iturger in Louis Botha sta sev poscbnein pismu zahvalila Burom na njih hrabrosli in vztrajnosti tor jih prosila, da sodeljujejo na razvoju dežele. V Haag sla odšln dva odposlanca anglertke vlade ter imela daljsi razgovor z ministerskim predsednikom Transvaala Kuiperjcm ter ga prosila da posreduje pri Kriigerju, da se s svojim osobjom vrno v južno Afriko in sprejmo angležko dr- žavljanslvo. Čuje se, da se Krüger namorava vrniti v južno AlViko in tako tudi vsi Buri. Le poslaniU dr. LoyJs ustano v Evropi kol zascbnik. In tako so bile vse žrlvc Burov zaman. Po dve in pollctnem boju so ven- darle izgubili Ijubo sumostojnost, ker se jim je bilo boriti proli deseteri promoči sovražnika, kateromu so disale bogate njihove zernlje. Moderna civilizac ,j;i pa naj si zakrije lice sruina. Angleže je stala burska vojna Ü300 milijonov l'untov šterlinov denarja, 22.000 mož vojakov in ugled civilizovanc mo- derne države. Domače in razne novice. Imenovauje. — Spiritual v tuk. osrednjern semenišču preč. g. dr. J.ikob B r u m a t je imenovan profesorjem bo- goslovja istotam. — Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja gosp. Sterrnole-ta višjim kontrolorjein. Ueiteljska prcnieščcnja in imc- novanja. — Nadučitelj v Kojskem g. Davorin G e n č i č je premeščen t isti laslnosti v Št. Ferjan, potovalni učitelj za Vrala in gor. Lokovec g. Anton Rešč i č jo imenovan za nadueitelja v Šempas. Umrl je v Zgoniku na Krasu dne 5. t. m. tarnošnji župnik preč. g. Andrej Ferfolja. Porodil se je v Doberdobu dne 9. nov. 1845, v mašnika posvečen je bil 31. avg. 1873. Služboval jo nekaj časa kot subsidijarij in potem kot kapelah v Komnu, v Kamnjah in nazadnje prišel je za župnika v Zgonik. Pokojnik je bil blagega značaja. N. p. v m.! Odlični gostjc. — V Gorico sta prišla te dni Don Alfonzo Burbonski in Dona Maria de las Nieves, da obisčeta mater, nadvojvodinjo Marijo Beatrico d' Este. Pisincni zrclostni izpiti na tu- kajšnjih srednjih solan so se vršili ta teden. Za „Šolski Dom" so plačali po poštnih položnicah: Karol Fiegl, deželno- sodni svelnik v Tržiču f> K; Ivan Vilhar, trgovec v Ljubljani 10 K; Josip Kragelj, častni kanonik, župnik-dekan v folminu, na raeun ustanovnine 50 K; Karol Čigon, vikar na Vojšeici 3 K; Andrej Uršič, vikar v Orebku 3 K; Roman Mauri, fin. komisar v Kobaridu 5 K. Upravništvu „Goricekl došlo: Č. g. Jgnacij Lcban, župnik v Balujah 20 K. Hvala! Zndcva Steiß. — Naše poročilo o kazenski razpravi proti bivšemu pevovodji „nar.-naprednega" pevskega in glasbe- nega društva Steletu in tovarišema mo- rarno v toliko popraviti, da razpravi ni predsodoval deželnosodni svetnik Zorrer marveč deželnosodni svetnik S m a r d a in pa da dr. Gruntar ni zagovarjal tudi Hledeta marveč le Steleta. Na „Sočinotl čvekanje da je bil Stele obsojen satno radi pijanosti, poudarjati rnoramo še je- denkrat, da je razprava dognala, da je Stele uganjal is ta kaznjiva dejanja kakor Hlede, ki je bil obsojen na jedno leto težke ječe, a da se je Steleta le zaradi tega obsodilo na podlagi § 523 kaz. zak., ker se je sodni dvor nagnil k mnenju tistih prič, ki so trdile, da je bil Stele popolnoma pijan. Dr. Tuma in Fr. Stele. — Dr. Tuma je hotel postati na Goriškem ab- soluten gospodar. Zato si je ustanovil svojo stranko ter je pozval njene zaup- nike sposebno tajno okrožnico, naj skrbe" za to, da pridcjo le njogovi pristaši v razna zastopstva, v cosine oclboro, okrajno šolske svete, v odbor bralnih društev, čitalnic, itd. V sniislu le okrož- nice je naskočil tudi „Gorisko Cilalnico"1, a v roke je ni mogel dobiti. Zatoje pii- eclo rovanje proti tej čitalnici in po- sebno proti njenemu pevskemu zboru. Uslanovil jo posebno „Pevsko in in glasbeno äoloa ter odeopil od čilulnico „kantus-minister" a tega je hitro našel v Kamniku v osebi Kr. Steleta. Poklical o'd jo v Gorico tor mil izročil vodstvo novoga dnntva. Sloleta so ua Kranjskem, posebno v Kamniku, dobro poznali, po- znali so ga tudi v trža.ški okolici; le dr. Tuma zatrjuje zdaj, da ga ni poznal! „Pevsko društvo" je pod Sloletovim vodstvom živahno na.stopalo ob uasu zadnjih deželnih volitev, po volitvah pa je omrtvelo in hitro se je približal konec Steletovoga delovanja. Heč je bila taka. Kakor ruje Tuma s svojimi trabanli že lela proti „Šolskeinu Domu", tako s(; je ponavljalo to rovanje proti na.šemti najkorislnojšemu, najva/nejšemu društvii tudi letos. Ko je priredila „Goriška žen- ska podružnica družbe sv. Cirila in Me- toda" v goriški Citalnici veselico na ko- rist slovenskih šolskih zavodov, povabil je isti dan dr. Turnn svoje pevce in pri- staše s posebno okrožnico ne morda k veselici v Citalnico, marvoč na izli-l ua Ajševico. Tarn so veselo pcli in pili in se potem razkropili. Pcvovodja Fr. Stele jo je mahnil z inikalerimi druginii v Kronberg. Tu so se dogodile reči, zartiil kalerih je bil 2. t. m. meseca zapeljani mladenič II. obsojen na 1 leto težke ječe, pevovodja Fr. Stele pa na 2 meseca zapora. ,.Soöa" je v svoji nosramnosti me- seca januvarija jtisala, da je s .škandali Fridolinovimi zadeta vsa „klerikalna" stranka ler je irnenovala t<> >tranko „stranko svinjarstva"'. Mi pa no tnlirno, da je Tumuva slranka „stranka svinjar- stva"', ker nočemo nikomur dclati kri- vice. 'soda ,i,r"tovo je, da hi v Gorici ne imeli Slelotovega škandala, ;iko hi no bil dr. Tiniia v svoji mr/nji proli gori.ski Citalnici in proti ,.ŠoIske.mi Domu" ustanovil nuve^a pevskega druslva, ako bi ne bil Slelcta {»oklicat v Gorico in ako" bi ne bil aranžiral izlota na Ajševico tisti popoldan, ko je klicala narodnadol- žnost vsakega goriškega Slovenca k ve- selici, ki se je priredila v Citalnici na korist naše šolske mladine. Vse se mascuje! Dr. Tiiniova „^lasbena inatica" ima smolo. — Iz Oasnikarskili poročil sino torej izvedeli, da tenorist Nava! Po- gačnik, čeravno ima na ponudbo k operi v Pariz lelnih samo borih 90.000 frankov, vendar ali ostane na Dunaju, aü pa pojde v Pariz rajse, kakor bi pa prišel v Gorico, prepevat slavo Tumovi na- predni stranki. Drugi kapelnik........., kterega je sei dr. Tuma vabit v Ljub- ljano, da bi prišel vodit njegovo „ina- tico1', — je ostal rajše v Ljubljani. Nek- teri pa so nestrpno povprašujejo, kaj pa je s Steletom (No, zdaj že vedo! Op. sl.), onim Tumovim pevovodjo, ki je svoje- časno v Solkanu navdušeno vskliknil: „Komu bi so srce ne topilo, ko se spomni na milo napredno idejo?" Tedaj vidiino, da oni oddolek Tumove „glasbene nia- tice", ki zapopade vso vokalno glasbo, se ne more povspeti do evropsko slave iz edinega uzroka, ker ima smolo; to je že znano iz prejšnjih poročil. Kaj pa z drugim oddelkom iste „malice", z orkeslromV Smola! Ravnokar smo dobili senzacijonalen telegram. Nas dopisnik je intervivriral Piceta iz Pli- skavice, ali je res, da jo angažovan k orkestru v Gorico, in eventuelno, ali pojde. In Pice je odgovoril, da on no, da so to aforo djali že v časnike, ali da on v Gorico ne pojde, kor ne sprojmo angazmä. Če pojde tako naprej, so ,.glasbena inatica" ne bo mogln „velikansko razvi- jati", dokler ima smolo. Vkljub temu se pa vondar njen orkestor, ali „banda" drži dobro, posebno „bombardon špilja i'ejst", ker ga goni tak mojster-strokov- njak, da od Gorice do Kobarida mu ni enacega, hočom reči: boinbardona. Da, še daleč naprej mu ni enacega. Kako bo za naprej, je neznano; vendar smola je smola. Po deželi pa je razširjeno javno mnenje, da ni treba si te reči preveč k srcu vzeti, ker čeravno „maticau ne more hrupno razcvilati se, so pa „eks- penzarji" v toliko boljšem stanu; in to, vidiš, je poglavitno! Soveda, ko bi bila Tumova „glasbena malica" v boljäem razcvitu, bi toliko veü kalinov privabila v „kulturno napred. stranko"; ludi kronic bi bilo več. Imajo sicer tudi svoje agonle, ali „goneralštab" je sklenil, da tudi uinet- nost mora služiti za deblo Tumovi na- preilni stranki, pa s pogojem: če ne bo smolo. i*ovrat vojakov h Trsta. — V (¦otilok opoludne sta se zopot povrniia ¦ v Gorico onadva bataljona tuk. peäpolka ¦ stev. 47., ki sta odšla v Trst za časa lamošnjih izgredov. Prcložitcv im» t ok a Koroiij. — Urad za trasiranje bohinjske železnice jo predložil pri ink. municipiju načrte za Zadru^a krtmarj<*v, restnvrn- terjov in ^ostilnicarjev /a <*«'lo I*ri- morslio. — Te dni so imeli tiikajsnji krčmarji, restavralcrji in gostilnicarji shod, na katororn so so izrekli za to, da se OKiiuje za colo Primorsko zadruga krč- marjev,. rostavral'TJev in goslilničarjov. (riiitcv škodc provziMK'ono po clcmcntariiüi ncsircah. — Davčna oblast je te dni na licu mostu v raznih občinah konstatirala komisijonalno škodo, katero so trpeli poljski priilelki v tuk. {.'lavarstvu in sicer jo bilo v obcinali Smarje, Gabrije, Lokavoc in na l.avnah pri Crniefih unicenega pol vinskoga pri- delka. V Štomažu je |.a sluiia popolnoma uniöila vinski pridelek posebno na mladih trtah. V Kalu pa je uničen sadni pridelek že v ovotju. PoskuScn sainomor. — V colr- tek zvccer se jo obesil neki Karol Zuc- coli trgovski agent iz Trsta na neko drevo blizu gori.ške postaje. 0 pravem času pa sla prišla k njernu vratar postaje in neki Liilmaii. stanujoča pri Barki. Lutman vzame hitio nož ter prereže vrv. Zuccoli se je že nahajal v nezavesti, kakoršnega so prenesli v bolni.snico. Njegovo stanje baje ni baš nevarno a pravijo, da noče uičesar vžiti. Žrtev alkolioli/msi. — Te dni je umrl tukaj 5()lotni kmet Filip Handolj iz Svinega pri Šmarju v>led alkoholizma. Njegovo truplo so morali takoj prepeljati na pokopališco. ker je že razpadalo. !>I;išit'vaiijc*. — Brata France in Lojze Kumar iz Banj.šic in neki Miha ZboLrar so sjiali mirno v nedeljo po noči na soniku juj.sestnika Martina Vokjet na cesli proti pokopališču štov. 56. Kar jih iz spanja f.robudp palice. klolute in brce, jiriliajajoče od Stefaiia Vokjeta. Valen- tina \'okjota, Lojzela VekjeUu Janeza Noguša, Ilninberta Noguša in Stel'ana Tav.šana. vsi iz Iilanc. Napadeni so začoli klicati na po- inoč; ko so na to prišli ljudje g'.edat kaj da je, so jo napadalci odkuiili. — odnesli pa so seboj obleko Franceta Kumarja in uro, ki se je nahajala v žepu obloke. Vso to so poskriü v neki grm. France Kumar in njegovi tovarisi so namreö 2."). maja v Kronbergu posadili v vodo nekega lanta Androja Nemca. ki se je ženil z deklo Avgusta Vekjeta. — Napad, ki so ga izvršili gori ornenjeni na Kumarja in tovarise, se zdi, da je ma- ščevanje radi tega dogodka. Rop. — V nedeljo so aretirali v Solkanu orožniki nekega Franca Simiča iz Loga pri Tolminu zaradi ropa. Napadel jo namreč nekrga fantiča. ki je imel le nekaj malo novcev pri sebi. Xi'srei'n pri oranju. — 38-letni Alojzij Zavadlav iz Dolenje Vrtojbe je te dni oral. Na nokem kraju pa je bila zemlja pretrda, zato jo je hotel Zavadlav z nekim orodjem nekoliko privzdig.iiti. V tem hipu so pa voli potegnili in lemež jo tako nesreOno zadel kmeta v levo nogo, da mu jo je zlomil. Prepeljali so ga morali v bolnišnico. Iz Lot'iiika nam pišejo, da je dne f). t. ni. pri beiein dnevu (okoli 10. ure) napadel 14 letni Jožef Vidoz že priletno ženo Marijo Močilnik ter jo z dobelim polenom udaril trikrat v prsi [ki so ji silno zatekle) in na roko, ki je tudi močno ranjena. Prepeljali so jo k zdravniku v Go- rico. Da je to storil s premislekom, sevidi iz tega, da jo je celo jutro zmirjal s „šklava". Ko je zvrsil svoje delo, sei je, kakor bi se ne bilo nie zgodilo naprej po poti. Imenovani deček je bil vedno razposajen, šolo je seveda že davno obesil na klin, a njegov oče je bil baje lo na papirju kaznovan. To so torej sadovi novošegne vzgojo, ki ne dopušča nasproti učencein in starišem nobeno kazni, nobenoga strahü. Hie Rhodus — „Sooa" — h'c salta! Iz St. Forjuna nam poročajo: Pred dvema letoma se jo pri nas ustanovilo „zavarovalno drustvo za govojo živino", katero prav vestno deluje. Dne 28. m. m. seje pripetil prvi slučaj nesreče. Poginila je namreč g. St. Hlede krava in odbor je poskrbel, da se mu je povrniia skoda, za kar mu jo gotovo hvaležen. Le tako vrlo naprej! S Kambrt^kcga se nam piše: S cesto iz Kambreskega na Srednje so že nekaj začoli; pa naenkrat so delo usta- vili. Vzrok jc moiula ta, ker nekateri nočejo darovati svela ter zahtevajo od- škodnino. — Človek bi mislil, da bodo ljudje prav radi dali potreben svet, da so le zaeno onkrat cesta gravliti. Sodaj naj pa z malo podporo svot odkupujemo in cesto delamo! No, to no gro! Nokato- rim se zdi škoda sadnoga drevja, ki ga bodo posekali. l'a ce hira in usahnujo toliko sadnoga drovja po senožetih radi ljube zanikrnosti —' tedaj ni nobene škode. Nameravana cesta bo za tuk. kraje velike vrednosti. Če bi tudi kdo zgubil nekaj svota, bo cesta to zgubo v Odbor niorskc^n kopališca 4irud<*/ii ji* v svoji s<'ji 31. rnaja sklorm brozplacno sprojoti za ietosnjo kopaliäcno (lobo in sicer 29 ntrok iz mesta Gorice; 1 » iz goriAke okolico; 17 iz gradiSOan- skega glavarstva; 7 iz tolminskega gla- var>tva in \ iz sr-zanskega. Vseh otrok, ki pridejo lotos v Gradež, bode nad 250 in sicor z Gori.ske^a 81, z Nižo Avstrij- skt.'ga 86. iz šlajcrske ;">!. s Kranjskega 21 in 1 *> plačujočih. Kopelj zaeno kakor je bilo že na- znanjeno 2. ju'ija. (ilasha. — X.imerujem izdali 2ft cerkvenib pesmi od sv Obhajila za rnoske z b o r c», katere tni jo visoko^aslni k. n.s. ordinarijat z dopisotn dne 2. junija st. 1(500 glede beseilila in glasbo hvalno priznal ter mi z ozirom na to, da no- doslaja našim moškim zbororn slična zbirka primernih, laliko izvodljivih tor v cerkvenom duhu uglasbenih pesmi. ra- dovljno dovolil r.atis. Ker pa s;lvur zahleva ('enarja, zulo vljudno vabim slavna corkvt'iia prodstoj- ništva. t*ljo so lim nai'O(v'(kno vino tiidi na dorn. — K obilni naroritvi priporora se s spo- stovanjcMii Josip Toroš, Po zinmii aitit /upuii>t\o ii;i/mhiijh s tfin. da sr odila po javurj zmanj- šcvalnrj (Ira/hi z^radlta noveua vod- njaka \ Ko/.ani \\ Unlih). I/Uunu cciia U'ua dola jo "J.^OO kiiHi. XaiTl. Mroskovnik in liiadltcni puLMiji mi ra/Liriijt'iii na oiilril v olu\ matin v Ko/ani. Mra/.ba M' Imilr dr/ala duo 17. jiuiija t. I. od 10 do 12 ilopoldiio v (»In1, uradii v Koxani. IMt'k'ziiikoni diažbe jo polo/ili pied /aOt'lkoin to 5% varšrino. risinono ponudbo (ol'orto) ^o tudi >pivjciiiajo pivil diazbo. /iipanstvo kojsko-Kozana duo 1. junija \\H)'2. Reya xupan. Gostilna ,Viüarskß2_a in sadjarskep drnštva za Brfla' v Gorici. ulica sv. Klare št. 15 toi-i jti'islna in-ia in mia vina iz društ- vi'iü1 klfti. in puntigamsko pivo. Poslrože /. okusniini jedili. — Na razpolago ?o lilovi za živino in dvorisOe za kro^ljanje. Za obilen obisk so toplo priporoea svojin rojakoin Anton Gerbec, g'ostilnit'nr. Blag-, g-osp. C*al)rijc1 Piccoli, I 'lekar, | dvunii zaln/nikXj.svct. pnpoža j v Ljubljani. I Potrju.jern sprejem sto- ! klcnic Vase tinkture za helodec, katoro nioram ij"-------"**" najtopleje vsakomur pri- i poroeali. kajti rabim jo že od leta 1S~S. in zrniraj mi je kot izborno , učinkujoee zdravilo slu/Jla pri želo- ^lif'nili in crevesnih boloznih. Knniii. I;J. inajii lrtOT. * .Hirosliiv Lt'itner if c. kr. davcni bla^ajnik. | Z nporabo Vase izborno tinhturc \za bclodec som re.šen skoro dvo Victi tiajajoče želodčne bolezni tcr Jmiii popolnoma ozdravel, karz lakbo ivsljo polrjujem in to tinktnro za l/j'lodcc le priporocatn vsei.i, ki trpe 1 na žclndčni bolezni. äSlia-oMo i I'rimorsko) 0. inana 185)8. Karol jjrof Strusoldo. Sc prodija v lekarnah v Gorici. Toiminu. Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. I Jakob Miklus, I ti'mnt'c /. losoin in opoko. /alo^a vsakuvrslm^a h'd(\L,ra in nu'liko^a | k'M'oskcjia in kranjskcj,Ta losa Wv I pohislva, rakev ^lni.uX vinskih po- sod. stiskalnioo za vino in sadjo I vsako volikosti, kakor tudi krat- korasnili jijor slovtMiskib ..^llari- | janii1" t. j. licnih in trpo/.nili ' mi/, i/, trdejja losu, ki iniajo k znolraj tro- ali sliridolno k(\^- I Ijisčo z vrtcnei in kt\uljavnicno blagajno po na.jnovojši sosliivi. za J kmnarje, zasobniko itd. I v Pevnii, ' za Soškim mostom, p. Gorica, I priportu-a |). n. občinstvu svojo ' bo.uato zalotfo. za^otavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (V lastni biši) priporoča Oaslili dubovščini in slavnomu obC-instvii v mostu in na deželi svojo trgovino jodilnega blaga n. pr. kavo : Santos. Sandomingo, Java. Cejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfu islcrsko in dalniatinsko. Petroloj v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko si. 0, 1. 2, :i 4, 5. VeO vrst riža. Mil.jsvočo prve in druge vrsto. namrcč po '/2 kila in od 1 sunta. Tcstenino iz tvornice Žnideržič & ValončiO v 11. Bistrici. Zveplenke družbo sv. Cii'ila in Motoda. Moka iz MajdiOovga mlina v Kranju in z Joclimann-ovoga v AjdovsOini. Vso blago prve vrsto. Po j)osti so razpošilja v zabojčkib najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini st. 3. „Universale" splošna Ijudska zavarovaliia družba, Itaviiatcljstvo: Dunnj I., Scliotten- riiiif liifi. stev. 8 (v lnstni liiši). Polno vplačana delniška glav- nica 2.000.000 K. Garanlijski za- klad 8,700.433-56 K. Njena posest his na Dnnaju, ki so popolnoma nezadolzone. reprezentuje sama vrednost okoli 3 milijone K. — Ustanovljena je po § 16. ministe- rijalnega ukaza z due 5. marca 1896 R—G. sil. 31 vis. c. kr. mi- nisterstva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej v ulici Morelli St. 6, zdaj pre- seljena Via Corta St. 3. Odlikovana kleparska delavnica ' Artur Makutz, ( ~ Gorica, Ozka ulica st. I,' l'ri|ioroüi svojo kloparsko delavnico tcr zalo^o kleparskih izdelkov za kuhinjo ii¦ I. ima zalo^o žlebov vseh vrst za nove stavbe, nzirnma |ifi'skrbl,ja isle v nujkrajsciii casu - - Prcvzmia naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačfnil». — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- rcja vpeljavo vode z ccvmi vsak(i vrstc. — V lastni zalo^i ima Stroje za žveplanje sodov iz cinkano^a železa, škropilnice 'proti peronc- spori ponovljone po Vfirnunclovi sestavi; mehove za žveplanje grozdja rn/.nib sNhunov itd. — iftif Postrežba točna. Ceno zmerno! "^HH Najvecja trgovina krojnega blaga < „Krqjaska zadruga" Gorica InospoHkn ulira šlev. 7 diorica rriporora so v to stroke» spiiilajor,»' kakovosti lilaj;;« /a Ijli/.ajoco s«1 h'tno dobo. kakor: volnc, perkal, satin, batist, /cphir svile, svile /a piati, Voillo «lc Laiii«', Tennis, Okstorri, piqiu' lnknj.isti. i>Io/ka sukna po vsaki ccni v voliki i/lM'i'i. NatUljo ima lu)^ato xalogo prcpro», prosi'»n,jal, zavrs, hla^a /a mobiljc, platua, ( hill'ona, ruskcya platna, Kncippovt'^a platna, hlaccvint', volnenili odo.j, kovtrov, srajr, boiiilia/.cvin, /epnib rut itd. ^ Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod ceno, dokler je še zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestniee, nogaviee, srajce za hribolazce itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti, Viktor Toffoli v CiJoi'ici, via Teaitro st. ÄO (na stari požti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jcdiino . . kr. 40 Corfu . . . kr. 56 „ boljše ,, 44 Bari . . . „ 60 daliiintinsko ,, 48 Lucca ... „70 istrijansko . „ 48 Nizza • . . ,,80 • —------•— -^ —w—-w» i i • w i «¦ m^ • Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOKH A Via Giardino 8 priporoca pristna bela ¦n črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in istcrskih v i - nugradov. wusmvij.i ii.i mim in razposilja po žcloz- nici na vso kraje avstro-ogorskc nionarhijo v I sodih od 50 lilrov naprcj. Na zjilitevo pošilja I tuili uzorco. Ccne zmerne. Postrežba pošlena. Prva slovenska odlikovana krojaska rtolavniea v (jorid. Anton Krusic krojaški mojster in trgovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izdeluje vsakovrslno inožko oblelce po vs.ikcm kro.ju lor za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domačega in angležkega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najboljših tovarn ter vedno sveže. |W Ixdelke iz lastne zalo«e jamci. ~9fg W^i\ Kot hm* dobrota |/ za vsaKo družlno se i/ izKazuje uporaba = i / Kathreiner-Kneippove\ ' === sladne Kave. se ne pomišlja da"lje~"iTvčsti to zdravo pijačo. •¦ JsajbcIj priporočna primes in naj- boljše nadcrr.cstilo za zrnalc Kavo. Kathreiner-Kneippova sladna Kav |1 se dobiva pristna samo v izvir jj. nihzavojčKih z varstvenoznamK» ^/"V( 'iupniK Kneipp« in imenom = thä Kathreiner. % Št. 45. V Gorici, v solmto' dne 7. Jiiiiija 1002. Letnik IV. Izhaja vs;ik ton'k in soboto v (mIiiu ob 11. mi prcdpoldne /.a meslo it oL 'A. uri popoldni' za dežHo. Ako padenala dncva pia/.nik i/idedan projob (5. zvccitM1. Slaiii! p<» pošli prt'jciiian ali v (lorici na dom pn.šiljan cclolctno K K., polletno i K. in v (iorici v toliakarnab Schwarz v Šolskili iilicali in .1 fi- le rsitz v Nunskih ulicali po 8 vin. GORICA (\očerno izthiiijo.) 1'rcilništvo in upravnistvo se nabajala v «.\ a r o d n i t i s k ar n i», ulica Vcthirihi li. St. 9. hopisf jc nasloviti na urcdnistvo, '»{.'la.sf in nnroemno pa na upravništvo - fiorici'». O^lasi se računijo po pollt- vrntah in siccr ako si- tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vcekrat tiskajo. racu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruAič). V (I o r i c i, 7. jiuiija 1!)02. Mej Huri in Angleži je sklenjen mir, na inesto sovraštva in prelivai'ja krvi je slopil dolgo zaželjeni pokoj, ka- terega sta potrebna ol,a do skrajnoga iz- muOenavsovražnik;i na vročih brdih in poljanah južne AlVike. Ako hi smeli verjeti razniin zUisti angležkim casnikar.sk im glasovom, imel bode ta dogodek najboljsih posk'dic tudi z ozirom na razne druge politiene od- nošaje. Kajti izku.šnje na južnoalt i;kern bojišču so za marsikoga dober izg'e I, da ne gre vedno zanašati se na slepo srečo, ter da je zaključok borbe lahko eesto drugacen, nego si ga mislijo jedni ali drugi s počelka. Angleži so sanjali, da bodo pometli Bure kar z nekaloinni streli iz svojili Uuin-Dum pušk raz rodno ozcmlje, — no, danes so Angleži pravi premaganci, a zmagovalci so Buri. . . . Želeti hi bilo, da crpijo nauk iz tega innogi drugi krivicniki, ki pozab- Ijajo, cesa je zmožen tlaccni narod v skrajnem trenutku. . . . Želeti hi bilo n. pr., da hi se duh miru in troznega pre- sojanja, ki je konecno zavladal tain zu- naj, preselil tudi na bojno polje naše notranje politike. Prva znamenja so se sicer res po- kazala s tem, da se je po dobi dolgih pet let rešil državni proračun parlamen- tarnim potom in pa v tem, da je mini- sterski predsednik dr. Koerber v sveča- neni govoru v gosposki zbornici zagoto- vil, da vlada pred narodnostnimi vpra- šanji ne bode vtaknila glave v pesek kakor nöj, inarveč da hoče to vprašanje rešiti povoljno za vse. Obljuba ministerskega predsednika pa obseza obširen program, kateri treba izvesti toeko za locko, ako je vladi po- stalo resno z dosego notranjega miru v državi, kateri slavi v vedno nevarnost baš narodnostno vprašanje. Jedna poglavitnih točk v tern pro- gramu je vsenemško gibanje za „Proč od Rima" v Avstro-Ogerski, katero gi- banje poosebljuje velik del krivic, ki jih doprinašajo Vsenemci proti obstanku mo- narhije in proti obstanku slovanskih na- rodov isle. Kajti to gibanje je očitnega političnega značaja, kar priznavajo brez srama .Vsenemei sami. Tako je v avstrij- ski državnozborski delegaciji minulega torka delegat Vsonemec dr. Pergelt iz- javil, da je gibanje ,.1'roO od Rima" od- ločno ncmško-politienega značaja. iJo- stavil pa je, da je tcmu gihanjii jt> zadnjiu z^odilo V e'l'loin ]iodlisl.ku. jc bilo krivo pai^S to. bi so kcuaj' K'aj pnälo, naj si naši öitalolji mis- | lijo, da je prislo ,.v naŠi oilsotnosti". Op. ur. se daste voditi na vrviei od njegovo ,.Soče", to delo brez njega opravili s torn, da razsujete stranko saini in se zo- pet spojito z narodovo celoto. Na ta naein bi Vam bila vsaj prihranjena blamaza, ki visi nad Vami liki Damoklejev mee in Vas gotovo doleti, ko se Vam pokaže se več hrbtov, nego jih vidite že zdaj. — Tedaj pa, ko se to zgodi in do- bite še huj.ši glavobol od slabo tovaršije, spomnite se mojih dobrohotnih besedij... Pa dosti o torn eloveku. Članki o ,.Goriski ljudski posojil- nici" v ,,Gorici'1 so baje tresčili kakor bombe v „napredno"' stavbo in napravili ondi innogo prosonoeenja. Da bi pokril pred očmi javnosti ta grozen ueinok, so nekdo zvija v ,.Soči" kakor slepoe, ko ga pritisnes s palico k tlom. Z velikim hru- poin hoee preprieati ta beli svet. da se dopisniki ,.Gorico>l „motijo-, ko razkri- vajo ne to, kar jo bilo — marvoe kar j e, — čos, v svojih raeunih se „kavci" vsikdar le z in o t i j o. Da bodo toiini res tako, polrjuje „senzaeijonalno marsikatera uganjka. To tajnost zaupam samo Vam, gospod urednik kot strogo uredniško tajnost: — —„napri'diijalii" so „nasli" zaklad! In to so je zgodilo tako: Na prostoru v bližini ljudskega vrta v Gorici. kateri prostor so ,.naprednjaki" kupili. da sozidajo ondi ,.Narodni Dom" ka-li, je bila, kakor Vam znano, prej „komedija", Mej drugimi dragocenostmi, ki jih je človek tarn videl, se je nahajal tudi „možic, ki cekine s...e(<. Toga moža je nekega dne zmanjkalo in „komedijant" je bil ruiniran. Vse je preiskal, „ceki- narja" ni bilo — seveda, kako naj ga naj do, ko se jo nahajal v „varnih" ..na- prednjaških" rokah, katero no izpuste vee kar zgrabijo ! . . . Kmalu za tem se jo izvodolo, da so „naprednjaki" ta srečni prostor kupili in ga uprav prcplacali. kar so s takim zakladom v roki seveda { lahko storili. Potem so „namignili" v .,Soei", da „svi'f z,e kmalu slisi [»rosene- čenje o naprodnom ilolovanju. . . . Ali Vain vstaja zdaj luč v glavi — ' he? . . . stili in mu dali ime mesto „škrata'{ — sklad zaslužek. Pet goldinarjev zasluži voznik k večemu na dan, in s tern naj previdi sebe in konje ter si priskrbi vse potrebne oprave. Živila in prostori za ljudi in živino so seveda v sedanjih razmerah nekoliko dražji kakor poprej. 3. Glavni dobiček mej easom želez- nične gradnje bo tekel v žepe nekaterini našim krčmarjem pa trgovcem in last- nikom dolavskih stanovanj, ako si bodo znali p a m e t n o in zinerno izkori- ščevati mnogoštevilno tuje delavstvo. II. Knj n.un prinese železniea, ko bode tekla? 1. Razpečavali in razposiljali bomo domaee pridelke in izdelke lažje in ce- nejo, nego doslej. 2. Živila in druge potrebšeine do- bivali bomo po mnogo nižji ceni. 3. Z neznatnimi troski popeljemo se lubko v oddaljene kraje po opravkih ati na sprehod. 4. Železnica bo kraje, po katerih bo lekia, nekako prestvarila in prerodila k noveinu življenju. No, tu Pino pa menda z clobrotami |>ri kraju. — Novo podobo in novo živ- Ijenje vtisnila bo res gradnja železnice in železnica sama nasini krujeni; a kakšna bo ta podoba, kaksno bo to življenje ! ? — Nekaleri se ga vesele. Daj Bog, da ne bi bilo njihovo veselje prazno ! — Vsi pa. ki mislijo malo dalje, eutijo bridko resnico, da zidajo to želoznico tujci, oholi in sebični Pruso-Židi, ki žele imeti most do — Adrijanskega morja. — Da niso te slutnjo prazne, dokazujejo nam Nemci sarni po svojih časnikih, ki so kar iz sebe od veselja, da se jim s to železnično progo odpro kraji, ki so bili doslej njim in njihovim sovražnim nakanam skoraj nedostopni. 1. Denar je sveta gospodar; a mora ga biti toliko, da se inu lahko rote — veliki kapital. In tega žal, da pri nas ni; pač pa ga ne manjka pri Nemcih in Zidili. — Vedeti moramo namreč, da ima pri takih velikih prometnih sredstvih, kakor je železnica, glavno besedo in glavni dobiček po večini le veliki kapital se svojirni ogromniini ^odjetji. Nevarnost, ali bolje, gotova resnicaje, da bo železnica, ki bo tekla po n a š i zemlji, služila le mogočnim kapitalistorn iz tujine. Tuji bo- gataši pograbijo meso, pičli zaslužki bodo pa zglodane kosti, ki jih bodo prezirljivo vrgli našemu ubogemu ljudstvu. 2. Poleg tujega kapitala, ki bo trgal domačinom najboljše grižljeje izpred ust, požene mej nami krepke korenine pa še luja, posebno pru.sko-židovska politika, kalere seme ima vže sedaj pri nas ro- dovitna tla. Mej našim narodom samim iinamo izdajice, prave židovske agente in pijonirje, hateri hočejo s pretvezo ,.n a p r e d k a" pripraviti naše ljudstvo zu nenasitno tujčevo žrelo. Ker je pa narodna duhovščina tujim nakanam naj- bolj na poli, zaletajo se naši lškarijotjo z najgršimi in najumazanejšimi sredstvi uprav proti duhovšeini. Brez strahu lahko rečemo, da ne bi mogel nikdo vspešneje pripravljati u ^ o d n a tla tujemu vplivu in tuji oblasti v naži deželi, kakor dela to izdajalsko, lažiliberalno naprednjaštvo. V tern se pozna poütika tistih, ki nas hočejo pokončati. Ta politika je najprej izstradala Italijo in njeno ljudstvo, in tega lačnega ljudstva se hočejo poslužiti, da nas spravijo zopet mej dva ognja, kakor 1. 186 6. 3. Železnica odpira sploh tujcem pot v deželo, seveda največ Judom in špekulantom, ki se polaste lepih gozdov, kakor v Galiciji, na Ogerskem, na Ko- roskern in Stajerskem. No, pri nas po soski in baški dolini bodo delali gozdi špekulantom malo preglavic, ker pri nas niti govoriti ne smemo o gozdih v pravem pomenu. 4. Tujim bogatašem prišli bodo v roke tudi prirodni zakladi naše zemlje. To bojazen izraža z vso pravico dopisnik iz Boh. Bistrice v „Novem listu:" „Mej vrline našega kraja štejemo v prvi vrsti prirodno krasoto, ki je v naši dolini tako bogata, kakor malokje. Že sedaj prihajajo tujci od leta do leta bolj v naše kraje, v naše planine in vrhe ter ob bujne bre- gove našega tajinstvenega jezera. Kaj pa bode še-le potem, ko bo železnica Še bolj odprla pot vnanjim ljudem v naš raj '? Nekako tcsno mi postaja pri srcu, ako pomislim, da bomo mi domačini ne- kako bolj v ozadje potisnjeni". 5. Tujci, bodisi priprosti ali omikani, pridejo po železnici mej nas po večini le köt širitelji pohujsanja, brezverstva in raznih razvad. Največ bodo trpeli radi tega duhovniki, dobn učitelji in stariši. Veliko prijaznih slovenskih krajev bilo bi še sedaj neoskrunjenih, če ne bi bila železnica zanesla vanje tujcev. 6. Sploh nam pričata življenje in izkušnja, da je ljudstvo ob železnicah vedno bolj nezadovoljno, kakor v krajih brez železnice. 7. Železnica ponuja nazadnje vže sama eloveku veliko priložnostij k za- pravljanju, labkoživosti in lahkomisel- nosti. Zabave, izleti in razni športi vle- čejo človeka potem s tern vecjo silo ven iz mirnega kroga vsakdanjih stanovskih dolžnostij, da zapravlja čas in denar. Najmanjši opravek je vže zadosli, da se priprost kmetič ali rokodelec po- služi železnice ter si lajša ž e p, a o b t e ž i ž i v 1 j e n j e. Kaj nam je torej storiti, ako nam obeta železnica tako malo dobrega? Ali naj držimo obupano roke križem ? — Ne! — Kdor ljubi svoj narod dejanjski, — „Narodni sklad1'. Da bi „svet" nemislil tako ali tako, so začeli, tako zaradi lep- scga, — nabirati milodarov za „Narodni skladtl po kronicah, res pa je le, da bode ogromne „napredne" nacrte „rea- lizoval" le ta dragocen: možic, ki je v svüji „produktivnosti" baje neizcrpniši nogo Johannesburg in Kimberly. ... Zdaj, ko sern Varn to razodel, si tudi lahko razložite, zakaj se. „kavci" vedno zmotite, ko sodite o „gmotnem struiju' „naprednih" denarnih zavodov. Ali more „Goriska ljudska posojilnica" kedaj nazadovati? — Jaz pravim: nikoli in če jej odtegnejo svoje uloge vse „kle- rikalne11 posojilnice, v katerih se izka- zuje „fa 1 s i ti k a c i j a r a č u n o v" — „velikanska zguba" ako ne celo — „tatvina"!!! in kar je sploh tacega, kar more diskreditirati v „Soči" vso „klerikaluo huudo-1. . . . Pravijo, da je nekdo v „Suči" „tako napredoval s svojimi podjetji, da mu ne zadoščajo več ne stroji, ne osebje, ne nroslori. ne druge shrambe in da so množitev še dveh novm sirojev z eieK- i triško goniluo silo". Ker je komisija za določitev doho- darine baš te dni na delu, jo opozar'am na te podatke, da jih primerja s — fa- sijo, ki jo je podal znani „bogata.š", če- gar jezik se baje tudi giblje „z elektrisko gonilno silo". Gospod urednik, Vam je li znano, ali ima „Soča" pristop v nadškofijsko palačo? To prašarn zaradi tega, ker ako novi nadžkof izve za „Sočine" slavo- speve, gotovo vzklikne : „Bog m) varuj takih prijateljev, sovražnikov se bom varoval že sam!" Ljudje v bovškern pogorju si pri- vedujejt., da ste imeli v Gorici — Ne- r o n a v novi izdaji. Koliko je na tern resnice, veste že sami. Le toliko bi ome- nil, da „taktirke" modernih Neronov tudi pri „naprednih" pevskih in glashe- nih drušlvih no napravijo druge muziko nego konečno — mačjo godbo, katere se baje zdaj celo „naprednjuki", sramu- jejo. — Za kapelnike pri teh godcih bi bil mogoče še najbolj.^i Homur.culus, ker ta bi jim taktiral vsako vajo po 25 . , . , ------- I storiti mora vse, kar se še da storiti. Vseh slabih vplivov in nasledkov götovo ne bomo inogli zatreti in odvrniti, po- trudimo se pa, da zmanjšamo vsaj njihovo šlevilo in moč. D o p i s i. Kanal, dne 1. junija. — (Slovesno odprtje novega most a v Avčah). Preteklo nedeljo, dne 2n. maja, obhajala se je na novem mostu cez potok Av^ek lepa slovesnost, koja ostane gotovo vsem v trajnem spominu, ki so se je udeležili. Slovesno se je namreč eerkveno blago- slovil in odprl onemu prometu nov most, ki je v vsakem oziru važen za kanalski okraj. Ta most je le nadaljeva- nje do sedaj izgotovljene skladovne ceste od Kanala proti Avčarn in tako rekoč ključ do nadaljne ceste v županstvo Kal in dalje. Važen je pa tudi ta most z ozirom na njegovo zunanjost. Ob obeh straneh širokega in globokega prepada potoka Avščeka vzdiguje se mogoeno, trdnjavi podobno zidovj^, a vrhu njega raztegnjeno je lično 60 metrov dolgo že- lezje, da se marsikomu čez most gredo- čemu začne v glavi vrteti, ko pogleda v 30 m globok prepad. Marsikdo je v svoji priprostosti mislil, da bode to tako tenko železje pač prešibko, da bi mogli iti čez most težki vozovi; toda uradno presku- ševanje mosta, koje je prejsnji teden ob navzočnosti c. kr. nadinženerja iz Tol- mina gosp. R. Machnitsch in zastopnika tvrdke Waagner iz Gradca, inženerja g. Wissgrill-a, izvršil c. kr. stavbeni svetnik iz ministerstva g. K. Haberkalt, ki slovi kot prvi veščak na tern polji, je gotovo vsakemu navzočemu dokazal, da bode most ne le popolnoma vstrezal svoji na- logi, ampak da je ob enem tudi d,pkaz, kaj premore človeški razum in modtrna tehnika. Gospod svetnik ni le natančno pregledal zidovje, ampak premeril in pre- gledal je vsaki posamezni kos železa in vsaki žebelj in čudil se mu je vsakdo, ko ga je videl enako veverici plezati po vseh visokih stebrih. Po končanem tern pregledovanju napeljalo se je na most okoli 600 kvintalov grušea, in to le sredi mosta med velike stebre v dolgosti 30 metrov, da se dožene, koliko se most pod to težo všibi na sredi. Po predpisu smel bi se bil všibiti do 9 milimetrov, a vdal se ni polnih 7; isto obteženje izvr- šilo se je potem na obeh koncih mosta, in tu se ni pa všibil še 1 mil. Po od- stranjenju za prvo poskušnjo nameta- nega grušča peljal se je čez most težak voz, na kojem je bilo naloženega 60 kv. kamenja. Določeno je bilo, da se voz vstavi sredi mosta, in to priliko porabili so naši gg. fotografi, ki so napravili jako lepo sliko. Te preskušnje so do cela iz- bile iz glave napačno misel vsem dvom- Ijivcem o premajhni jakosti mosta. K slovesnemu blagoslovljenju, ka- tero je izvršil kanalski deka ., pretl g. Fr. Vidic, z azistencijo gg. vikarljev iz Avč in Levpe, zbralo se je od vseh strani mnogo ljudstva; tudi na Ročinjski strani Soče je bilo vse natlačeno, kar je skupno tvorilo krasen prizor. Tudi o tem so napravili nam gg. fotografi lopo sliko. Po končanem blagoslovljenju jeimel na- čelnik cestnega odbora gosp. M. Zega nagovor, v katerem je poudarjal, da je bil naš okraj kar se tiče takih prometnih sredstev zanemarjen, a je upanje, da bode poslej boljše. Omenil je obeh no- vih cest: iz Plavi čez Gradec in cesto od Kanala na Avče, ki se bode se na- daljevala. Govoreč o moslu in njega konštrukciji na valjarjih kot prvi jednaki v Avstriji, je dejal, da izvršitev tako te- žavnega dela je najboljše spričevalo to- varni Wagner v Gradcu >is nodjetniku g. Ant. Hrastu. Govornik j •« anil tudi, da bi bilo nemogočo misl i na izvršitev propotrebnega mosla, ki je stal 90.0()0 krön, du ni prispela dcžela s 30.000 K in vlada, ki je prevzela polovico slroškov. Na koncu pravi, da bo ta most trajen spominek Nj. Velisi. cesarju ki je s svojo Slava presv. oesarju Francu Jožefu I. I Po končanem tem govoru, kojemu so sledili navduženi „Živio", peljala se je rned pokanjem topičev dolga vrsla voz čoz okrašeni most v Avče, ki so bile vse v zastavah Politiöni pregled. Državnl zbor. Poslanska zbornica na Dunaju je vsprejela te dni zakonski načrt o od- pravi terminske kupčije z žilorn. Potem je sprejela tudi vladno predlogo glede de- lavskih stanoyanj. Pri tej tocki je govoril poslanec dr. Žitnik in je razpravljal so- cijalno in zdravstveno važnost takih sta- novanj in je zahteval, da občinc in de- lodajalci podpirajo kredit delavskih stav- binskih društev. V pondeljek je interpeliral dr. Su- štersič in tovariži vlado v zadevi južne železnice. Daszynski je interpeliral vlado glede izgredov v Lvovu ter ojslro napadal oblasti in vojaštvo. Min. preds. je odgo- varjal v pondeljek in torek ter branil pred napadi oblasti, posebno pa vojažtvo, ki ni druzega storilo kakor svojo dolžnost. V sredo se je zasedanje prelrgalo, v četrtek se je sešla v Budimpesti zopet avstrijska delegacija, ki dokonča svoje delovanje najbrže do 9. t m. Poslanska zbornica pa se baje snide 11. t. n\. in zaključi svoje zasedanje najbrže do 14. t. m. Slovanski centrum In Slov. hrv. klub. Slov. centrum in slov.-hrv. klub sta se zjedinila v jeden sam klub, ki bode štel 27. članov. Načelnik tega zjedinjenega kluba se izvoli v jesenskem zasedanju državnega zbora. Izgredi v Lvovu. Zidarji, katerih je v Lvovu vse polno, so stavkali dlje časa ne da bi se zamogli ^porazumeti s svojimi gospodarji in podjetniki. V pondeljek popoludne se jih je zbralo veliko število p.a strelneni trgu ter so hotsli prirediti neko demonstracijo. Ravno takrat pa je prišla proti njirn vo- jaška stotnija vračajooa se z vaj. Zidarji so mislili, da koraka ta stotnija proti njim z namenom, da jih razžene. Zato napadli so vojake s kamenjem. Vojaki so seveda se koj branili kaj pada s puško in začeli streljati, na kar je začelo vreti po celem meslu ter so se začeli zidarjem pridru- ževati razni drugi delavci. Policija po- klicala je na pomoč še drugo vojaštvo in najprej husarje. Ker je iz nekega okna nekdo na husarje iz revolverja streljal, začeli so tudi husarji rabiti orožje, namreč sablje in revolverje. In kmalu so se raz- širiii izgredi po celem mestu. Po uradnih poročilih je bilo ranjenih 14 civilistov in 10 husarjev, smrtno nevarno ranjen je bil jeden Civilist. Po privatnih poročilih pa znaša število vseh ranjencev okolo 200, od katerih je baje že pet podleglo ranam. Stavka in izgredi nadaljevali so v pondeljek po noči in v torek. Na več krajih po mestu so razbitaokna. Razburjenost je bila velika in v Lvovu so soeijalisti razglasili generalni štrajk, ki pa je zdaj že končan, ker je prišlo do sporazumljenja mej podjotniki in stavkujocimi. Po južnoafrlski vojni. Mirovni zapisnik, katerega je pod- pisalo dne 30. maja v Vereeinigingu blizu Pretorije 54 od 60 burskih voditeljev, je prečital dne 2. t. m. prvi lord držav- nega zaklada Balfour v angležki zbor- nici in se glasi : 1. Vsi Buri, nahajajoči se v vojni, odlože takoj orožje in oddajo vse topove, orožje in streljivo, ki so nahaja v njih posesti; oni se odpovedo uadaijni upor- nosti proti avtoriteli kralja Edvurda VII., katerega pripoznajo kot svojega zakoni- tega vladarja. 2. Vsi Buri na bojišču zu naj mej Transvaala in Oranje in vsi vojni ujet- niki, ki se nahajajo zunaj južne Afrike, se bodo, ako se izjnvijo za podložne kralja Edvarda VII., spravili v domovino, kakor hitro bodo to dopušcale razmere. 3. Po svojem povratku bodo de- ležni vseh osebnih svoboščin in se jim vrne poscstvo. 4. Proti takim se ne bode posto- palo ne civilno- ne vojnokazensko kar se tiče prestopkov, ki so v zvezi z vojno. V drugih, vojnim običajem r.asprotujočih slučajih se bode po dokončanih sporih postopalo pred vojnim sodiščem. V vseh javnih šolah Transvaala in Oranje se bode poačcvalo v holan?lčini, — ako bodo stariši to želeli. Istotako so bode na željo Burov upošleval njih je- zik pred sodiäcem. Orožje bodo smeli nositi le za svojo varnost. Vojna uprava se čim prej nadomo- ipeljavi samouprave. Davjščine za plačevanje vojnih stro- škov ne zadenejo Burov' nobene. Prej ko mogoče se uslanovi za vsaki okraj posebna komisija, ki bode vodila povratek prebivalstva na njih domove. Angležka vlada da tej komisiji na razpo- lago 3 milijone suntov šterlinov. Razun teh milijonov bode vlada še dajala po- sojila v omenjeno svrho. Na konci je lord Balfour äe dostavil, da so so neke važne točke, katere se ne nahajajo v podpisanem zapisniku. Burska voditelja Schalk Burger in Louis Botha sta se v posebnem pismu zahvalila Burom na njih hrabrosti in vztrajnosli ter jih prosila, da sodeljujejo na razvoju dežele. V Haag sta odžla dva odposlanca angležke vlade ter imela daljši razgovor z mjnisterskim predsednikom Transvaala Kuiperjem ter ga prosila da posreduje pri Kriigerju, da se s svojim osobjern vrne v južno Afriko in sprejme angležko dr- žavljanstvo. Čuje se, da se Krüger namerava vrniti v južno Al'riko in tako tudi vsi Buri. Le poslanik dr. Leyds ostane v Evropi kot zasebnik. In tako so bile vse žrtve Burov zaman. Po dve in polletnem boju so ven- darle izgubili ljubo samostojnost, ker se jim je bilo boriti proli deseteri promoči sovražnika, kateremu so dičale bngate njihove zeinlje. Moderna civilizacja pa naj si zakrije lice srama. Angleže je stala burska vojna 5300 milijonov funtov šterlinov denarja, 22.000 mož vojakov in ugled civilizovane mo- derne državc. Domače in razne novice. Imenoviuijc. — Spiritual v tuk. osrednjem semenišču prec. g. dr. Jakob B r u m a t je i me nova n profesorjem bo- goslovja istotam. — Trgovinski minister je imenoval požtnega kontrolorja gosp. Stermole-ta višjim konirolorjem. I titeljska prenieščenjn in ime- novanja. — Nadučitelj v Kojskem g. Davorin G e n č i u je premeščen t isti lastnosti v Št. Ferjan, potovalni učitelj za Vrata in gor. Lokovec g. Anton ReščiO je imenovan za nadučitelja v Šempas. Umrl je v Zgoniku na Krasu dne 5. t. m. tamošnji župnik preč. g. Andrej Ferfolja. Porodil se jo v Doberdobu dne 9. nov. 1845, v mašnika posvečen je bil 31. avg. 1873. Služboval je nekaj časa kot subsidijarij in potem kot kapelan v Komnu, v Kamnjah in nazadnje prišel je za župnika v Zgonik. Pokojnik je bil blagega značaja. N. p. v m.! Pogreb bode jutri dne 8. junija ob 4. uri popoludne. Odlični gostje. — V Gorico sta prišla te dni Don Alfonzo Burbonski in Dona Maria de las Nieves, da obisčeta mater, nadvojvodinjo Marijo Beatrico d' Este. Pisuieni zrclostni izpiti na tu- kajšnjih srednjih šolah so se vršili ta teden. Za „Šolski Dom" so plačali po poštnih položnicah: Karol Fiegl, deželno- sodni svetnik v Tržiču 5 K; Ivan Vilhar, trgovec v Ljubljani 10 K; Josip Kragelj, eastni kanonik, župnik-dekan v Tolminu, na raeun ustanovnine 50 K; Karol Čigon, vikar na Vojščici 3 K; Andrej Uišic, vikar v Orehku 3 K; Roman Mauri, (in. komisar v Kobaridu 5 K. Upravništvu „Gorice" došlo: Č. g. Ignacij Leban, župnik v Batujah 20 K. Hvala! Zadcva Stele. — Naše poročilo o kazenski razpravi proti bivšemu pevovodji „nar.-naprednega" pevskega in glasbe- nega društva Steletu in tovariäema mo- ramo v toliko popraviti, da razpravi ni predsedoval deželnosodni svetnik Zörrer inarveč deželnosodni svetnik S mar da in pa da dr. Gruntar ni aagovarjal tudi Hledeta marveč le Steleta. Na „Sočino" čvekanje da je bil Slelö obsojen samo radi pijanosti, poudarjati moramo so je- denkrat, da je razprava dognala, da je Stele uganjal i s ta kaznjiva dejanja kakor Hlede, ki je bil obsojen na jedno leto težke ječe, a da se je Steleta le zaradi toga obsodilo na podlagi § 523 kaz. zak., ker se je sodni dvor nagnil k mnenju tistih prič, ki so trdile, da je bil Stele popolnoma pijan. Današnja „Soča" pravi sicer, da je navedla zadnjič tudi § 523. — kar tudi mi potrjujemo, ali dostavljamo, da pa tega § ni iztolmačila, čoš, navedrmo ij 523 lahko, saj gačitatelji italc ne poznajo in si lahko mislijo, da je io — § piju- nosj,i. V farbariji ste res mojstri! Dr. Tuma in Fr. Stele. — Dr. Tuma je hotel postati na Goriškem ab- Koluten gospodar Zato si je ustunovil r&zrm zastopstva, v cosine odbore, ' okrajne šolske svete, v odbor bralnih društev, čitalnic, itd. V smislu te okrož- nice je naskočil tudi „GoriSko Čitalnicu", a v roke je ni mogel dobiti. Zuto je pri- čelo rovanje proti tej čitalnici in po- sebno proti njenemu pevskemu zboru. Ustanovil je posebno „Pevsko in glasbeno solo*' ter odcepil od eitalnice razne pevske rnoči. Manjkal rnu je še „kantuš-minister" a toga je hitro našel v Kamniku v osebi Fr. Steleta. Poklical ga je v Gorico ter rnu izroeil vodstvo novega druiUva. Steleta so na Kranjskem, posebno v Kamniku, dobro poznali, po- znali so ga tudi v tržaški okolici; le dr. Tuma zatrjuje zdaj, da ga ni poznal! „Pevsko društvo" je pod Steletovirn vodstvom živahno nastopalo ob času zadnjih deželnih volitev, po volitvah pa je omrtvelo in hitro se je približal konec Steletovega delovanja. Reč je bila taka. Kakor ruje Tuma s svojimi trabanli žo leta proti „Šolskernu Domu", tako se je ponavljalo to rovanje proti na.šemu najkorislnejšemu, najvažuej.šemu drušlvu tudi letos. Ko je priredila „Goriška žcn- ska podružnica družbe sv. Cirila in Mo- toda" v goriški Čitalnici veselico na ko- rist slovenskih šolskih zavodov, povabil je isti dan dr. Tuma svoje pevce in pri- staäe s posebno okrožnico ne morda k veselici v Čitalnico, marveč na izlet na Ajševico. Tarn so veselo peli in pili in se potem razkropili. Pevovodja Fr. Stele jo je malinil z nekaterimi dnigimi v Kronberg. Tu so se dogodile ruči, zurad katerih je bil 2. t. m. meseca zapeljani mladeniö 11 obsojen na 1 leto težke ječe, pnvovodja Fr. Stele pa na 2 meseca zapora. ,.Socafl je v svuji nesramnosti me- seca ianuvarija pisala, da jü s škandali Fridolinovimi zadeta vsa „klerikalna" stranka ter je imenovala to stranko „stranko svinjarstva". Mi pa ne trdirno, da je Tumova stranka „stranka svinjar- stva", ker nočerno nikomur delati kri- vice. Toda gotovo je, da bi v Gorici ne imeli Steletovega škandala, ako bi ne bil dr. Tuma v svoji mržnji proti goriški Čitalnici in proti ,.Solskemu Domu'' ustanovil novega pevskega društva, ako bi ne bil Steleta poklical v Gorico in ako bi ne bil aranžiral izleta na Ajševico tisti popoldan, ko je klicala narodnadol- žnost vsakega goriškega Slovenca k ve- selici, ki se je priredila v Čitalnici na korist naše šolske mladine. Vse se maščuje! Dr. Tumova „glasbcnsi matica" ima smolo. — Iz časnikarskih poročil smo torej izvedeli, da tenorist Naval Po- gačnik, čoravno ima na ponudbo k operi v Pariz lelnih samo borih 90.000 frankov, vendar ali ostane na Dunaju, ali pa pojde v Pariz rajše, kakor bi pa prišel v Gorico, prepevat slavo Tumovi na- predni stranki. Drugi kapelnik........., kterega je žel dr. Tuma vabit v Ljub- ljano., da bi prišel vodit njegovo ..tna- ticou, — je ostal rajže v Ljubljani. Nek- teri pa se nestrpno povprašujejo, kaj pa je s Steletom (No, zdaj že vedo! Op. st.), onim Tumovim pevovodjo, ki je svoje- časno v Solkanu navdušeno vskliknil: „Komu bi se srce ne topilo, ko se spomni na milo napredno idejo?" Tedaj vidimo, da oni oddelek Tumove „glasbene ma- tice", ki zapopade vso vokalno glasbo, se ne more povspeti do evropske slave iz edinega uzroka, ker ima smolo; to je že znano iz prejšnjih poročil. Kaj pa z drug'in oddelkorn iste „matice", z orkestromV Smola! Ravnokar smo dobili senzacijonalen telegram. Naš dopisnik je intervivriral Piceta iz Pli- skavice, ali je res, da je angažovan k orkestru v Gorico, in eventuelno, ali pojde. In Pice je odgovoril, da on ne, da so to afero djali že v časnike, ali da on v Gorico ne pojde, ker ne sprejme angažma. Če pojde tako naprej, se „glasbena matica" ne bo mogla „velikansko razvi- jaii", dokler ima smolo. Vkljub temu se pa vendar njen orkester, ali „banda" drži dobro, posebno „bombardon špilja fejst", ker ga goni >k mojster-strokov- njak, da od Gorice do Kobarida mu.ni enacega, hočem reči: bombardona. Da, še daleč naprej mu ni enacega. Kako bo za naprej, je neznano; vendar smola je smola. Po deželi pa je razširjeno javno mnenje, da ni treba si te reči preveč k srcu vzeti, ksr čeravno „matica" ne more hrupno razcvilati se, so pa „eks- |)«Mizarji-' v toliko boljšem stanu; in to, vidiž, jo poglavitno! Seveda, ko bi bila Tumova „glasbena malica" v boljäem razcvitu, bi toliko več kalinov privabila v „kulturno napred. stranko"; tudi kronic bi bilo več. Imajo aicer tudi svoje agente, smole. I Povrat vojakov Iz Trbta. — V četrtek opoludne sla se zopet povrnila v Gorico onadva balaljona tuk. pešpolka Stev. 47., ki sta odSla v Tr.st zu časa tamošnjih izgredov. Preložitev potoka Korenj. — Urad za trasiranje hohinjsko žole/nice je predložil pri tuk. municipiju načrto za preložitov potoka Korenj. Zadru^a kmiinrjev, restavra- terjev in ^ostilničarjcv za cclo I*ri- inorsko. — Te dni so imeli lukaj^nji krčmarji, restavraterji in goslilničarji shod, na katerem so se izrekli zn tr>. da se osnuje za celo Primorsko zadruga krč- marjev, restavratrrjov in ^osiilničarjev. ((Miitev škorie provzroci'iie po elemcntarnih ncsrccah. — Davčna oblast je te dni na lieu rnesta ri Črničah uničenega pol vinskega pri- delka. V Štomažu jo pa slana popolnoma unieila vinski pridelek posebno na mladih trhili. V Kalu pa je uničen sadni pridelek žo v cvetju. PoskuSen samomor. — V Cetr- tek zvečer se je obesil neki Karol Zuc- coli trgovski agent iz Trsta na neko drevo blizu goriške postaje. 0 pravem času pa sta prisla k njernu vratar postaje in neki Lutman, stanujoča pri Barki. Lutman vzame hitio nož ter prereže vrv. Zuccoli se je že naliajal v nezavesti, kakoršnega so prenesli v bolnišnico. Njegovo stanje baje ni bas nevarno a pravijo, da noče uičesar vžiti. Žrtev alkoholizma. — Te dni je umrl tukaj öOletni kmet Filip Bandelj iz Svinoga pii Šmarju v.-led alkoholizma. Njegovo truplo so morali takoj prepeljati na pokopališče, ker je že razpadalo. Maši-evanje. — Brata France in Lojze Kumar iz Banjšic in neki Miha Žbogar so spali mirno v nedel'"* po noči na seniku posestnika Martina \ ekjet na cesli proti pokopališču štev. 56. Kar jih iz spanja prebudo palice, klofute in bree, prihajajoče od Stet'ana Vekjeta, Valen- tina Vrekjeta, Lojzeta Vekjeta, Janeza NeguSa, Humberta Negusa in Štefana Tavšana, vsi iz Blanč. Napadeni so začeli klicati na po- moč; ko so na to prišli ljudje gledat kaj da je, so jo napadalci odkurili, — odnesli pa so seboj obleko Franceta Kumarja in uro, ki se je nahajala v žepu obleke. Vse to so poskrili v neki grm. France Kumar in njegovi tovariši so namreč 25. maja v Kronbergu posadili v vodo nekega f'anta Andreja Nemca, ki se je ženil z deklo Avgusta Vekjeta. —• Napad, ki so ga izvršili gori omenjeni na Kumarja in tovariše, se zdi, da je ma- ščevanje radi tega dogodka. Rop. — V nedeljo so aretirali v Solkanu orožniki nekega Franca Simiča iz Loga pri Tolminu zaradi ropa. Napadel je namrec nek^ga fantiča, ki je imel le nekaj malo noveev pri sebi. Iz Loonika nam pišejo, da je dne 5. t. m. pri belem dnevu (okoli 10. ure) napadel 14 letni Jožef Vidoz že priletno ženo Marijo Močilnik ter jo z debelim polenom udaril trikrat v prsi (ki so ji silno zatekle) in na roko, ki je tudi moeno ranjena. Prepeljali so jo k zdravniku v Go- rico. Da je to storil s premislekom, se viJi iz tega, da jo je celo jutro zmirjal s „šklava". Ko je zvršil svoje delo, sei je, kakor bi se ne bilo nič zgodilo naprej po poti. Imenovani deček je bil vedno razposajen, šoio je seveda že davno obesil na Klin, a njegov oče je bil baje le na papirju kaznovan. To so torej sadovi novošegne vzgoje, ki ne dopušča nasproti učencem in starišem nobene kazni, nobenega strahü. Hie Rhodus — „Soča"' — hie salta! Iz St. Ferjana nam poročajo: Pred dvema letoma se je pri nas ustanovilo „zavarovalno društvo za govejo živino*', katero prav vestno deluje. Dne 28. m. m. se je pripetil prvi slučaj nesreče. Poginila je namreč g. St. Hlede krava in odbor je poskrbel, da se mu je povrnila škoda, za kar mu je gotovo hvaležen. Le tako vrlo naprej! S Kambreäkega se nam piše: S cesto iz Kambreškega na Sr: lje so že nekaj začeli; pa naenkrat so delo usta- vili. Vzrok je menda ta, ker nekateri nočejo darovati sveta ter zahtevajo od- škodnino. — Človek bi mislil, da bodo ljudje prav radi dali potreben sve.t, da se le začne enkrat costa graditi. Smlaj naj pa z malo podporo svet odkupujemo in cesto delamo! No, to ne gre! Nekate- rim se zdi Skoda sadnega drevja, ki ga bodo posekali. Pa če hira in usahnujo toliko sadnega drevja po senožetih radi ljube zanikrnosti — tedaj ni nobene kratkem Casu zacelila. | Odbor inorNke^t kopalisfa y (»radczii jf v svoji seji 31. maja sklenil brozplaöno sprejeti za leto.^njo kopališčno dobo in sicer 29 otrok iz rnesla Gorjce; 1 i iz goriške okolice; 17 iz gradi^čan- skega glavarstva; 7 iz tolminskoga gla- varslva in 4 iz sfžanskega. Vseh otrok, ki pridejo letos v Gradež, bode nad 250 in sicer z Goriškega 81. z NiZe Avstrij- skega 86, iz štajerske 51, s Kranjskegu 21 in 10 plačujočih. Kopelj zaene kakor je bilo 2e na- znanjeno 1. julija. («lasba. — N:ims»rujom izdati 20 cerkvenib posmi od sv. Obhajila za moäke zbore, katere mi je vi*okočastni k. ni. ordinarijat z dopisom dne 2. junija St. lGCX) glede besedila in glasbe hvalno pri/nal ter mi z ozirom na to, da ne- dostaja našim moškim zborom slicna zbirka primernih, lahko izvodljivib ter v cerkvenem duhu uglasbenih pesmi, ra- dovljno dovolil natis. Ker pa stvar zahteva i'.enarja, zato vljudno vabim slavna cerkvena pred.stoj- ništva, da se mi blagovolijo odzvali. koliko iztisov da bi potrebovala. Na naročnikih je ležeče, da-li delo izide. Jaz ne i^öem dobička; a na to moram paziti, da rn;i- terijeine .škode ne trpim. Odličnini spoštovanjem Danilo Fajgolj, Gosposke ulice, št. 14. Krstie zopet v rokah pravict». — ,.Edinostr' brzojavljajo iz Voloskega senzacijonelno vest, da so v n o C- i in e d 3. in 4. t. m. aretirali glasovitega Krstie a radi sumnje, dajeso- kriv na umorstvu s v o j e g a iio- zakonskega otrok a. — Tudi ne- zakonsko mater so zaprli. „Edinost"' tudi poroea, da ima Krstie v Matuljah kon- kubino, med tem, ko mu legitimna žena in otročič trpita bedo. Tudi to konkubino so zaprli. Krstie je igral svojeuasno ulogo radikalnega Hrvata. ZaOel je pa kasne.je ruvati proti prvoboriteljem i.ster- skih Hrvatov zaradi tega, ker se ni hotelo ugoditi njegovi — slavohlepnosti. Blatil je najčislejše isterske rodoljube na tak nacin, kakor blati dandanes — „SoC-a" zaslužene može na Goriškem. Oklenil se je tudi on gesla: ,.Naj pa hudie vse vzaino, ako nima moja veljati!" No. ee je to res, kar poroča ,.Edinost". potem je res- ničen pregovor, da se na svetu vsaka k r i v i c a maščuje...... Ali da bodo naši čitatelji se bolje poznali take vrste ljudi, naj jim povemo, da tudi Krstie ni postal h kratu renegat ter da je v svoji „Pravi Naii Slogi", v listu, katerega je ustanovil kmalu po torn, ko se je sprl z isterskimi prvoboritelji, trdil, da je n j e g o v a politika prava slo- vanska politika, ljudje, kakor L a g i n j a, Spinčič in drugi pa da so — sebičneži. Krstie je v svojem listu tudi začel z ne- kakimi „tutti t'rutti1' proti isterski duhov- ščini; kasneje je začel povdarjati in na to delati da bi se na liberalni podlagi v boju proti ..erni temi" t. j. proti duhovšcini hrvatski v 1stri združili Hrvatje z Italijaui in tako naprej tako dolgo, da je postal to kar — je. Ali ni to podučljivo za nas goriške Slovence? Tr^ovina jostvin Josipa Kutina v Gorici naznanja slavn. občinstvu, da ima v svoji trgovini tudi pravi vinski kis, katerega prodaja na drobno in de- belo po jako ugodnih cenah. Naznanilo Izrekam tem potom sl. vzajemni zavarovalnici za življenje „Janus" na Dunaju, posebno čisl. podružnici v Trstu (ulica Stadion št. 16), najtoplejšo za- hvalo za t o č n o izplačilo zavarovalne svote — pol. št. 100.892 — v znesku 5000 krön po svojem umrlem soprogu, čc tudi je bil le ij mesecez* aant- rovan. Trst, 10. maja 1902. Marija vd. Calcagnotto, trgovka, trg Barriera vecchia 3. Podpisaui posestnik pro- daja smo in belo vino po najnižjih eenah hl od 20 K naprej. Postrežba toena ob vsakom easii. Kdor hAi. |>ri- poljo se mu naroreiio vino tiuii ua dorn. — K obiJui naroritvi priporoca se s spo- stovnni(kui___x_ Via Ponte Isonzo št. 6. Po znierni enii je na protlaj \v\k visof svetilnik (kloča) ki je posolino pripravcn /a male corkw na iJiv.*'li. — Vee so izvo pri nasYm upravništvu. St. 1 I,')!». Razpis dražbe. INulpisano župuiNvo na/iiaiija s trm. da se odila ju> j;i\ tloj zinaiij- srvalnrj dražbi ziinulba novrüa vooi:i>ji -o raz^rnjrni na oulcd v o\k\ iiradu v Kozani. Dia/.lia M' junk' di/ala due 17. i juiiija t. I. öd 10 do 12 dopoldiit1 v (¦»!>(''. uradu v Kozani. I'dfloznikom dražlir \o polo/.iti jiTrd zaOetkuin to iV10 \ar>u!H\ Piemen*- ponmlho ^ofrrte) >r tudi >|>ivjko> (\. marca ]S'.)8. Karol ijrof1 Strtisoldo. Se protlaja v lekarnah v Gorici, Tolminu. Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. ^¦^^ ^hhb^ ^^m^ vv ^Bi^ *^h^ ^mm^ Jakob Miklus, ] ir^tHiy z h^soin in o[u4ko. zaloj^a I vsakovrsinr.ua trdeiza in aiehkr^;i koroškciza in kranjskrija lesa trr , pobišlva. rakrv ^tru,ul vinskih po- ' sod. stiskaltiit'O za vino in sadjr vsakt» vrlikosti. kakor tudi krat- | koC-asnih iurrr slovenskih „Mari- janii'" t. j. licnih in trpo/.nili i mi/, iz trdrga losu, ki iniajo znolraj tro- ali sliridelno kou'- ljisOt1 z vrtenri in keijljavnično | blau'ajno po najnovrjši sostavi. za krrmarjo, zasrbnikr ltd. I v Pevmi, , za Soškim mostom, p. Gorica. priporoi-a |». n. olu'-instvu svoji» j bou'ato zalo.i,ro. za.uolavlja naj- liitrejšo postrežbo in jako nizke ( cene. I Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, ,v lastni hiši"i priporot-a easlili dubovšrini in shivnrnm občinstvn v nirstu in na dr/.rli svojo trgovino jrdilnr.u'a blau'a n. pr. kavo : Santos. SandomiiTio. Java. Cejlon. Porto- rifo i. dr. Olje: Lucca. St. An^rlo. Korfii istersko in dalniatinsko. Prtrolrj v zaboju Sladkor ra/.no vrstr. Moko si. 0, 1. '2. H 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrstr. namrec po V« kila in od I funta. Tostrninr iz tvornico ŽnidrršiO »fc Valenčič v 11. Histrici. Zveplenke družbo sv. Cirila in Motoda. Moka iz Majdicm'.tja mlina v Kran.ju in z JiK-hmann-ovojja v Ajduvščini. Vso bla.Ljo prve vrstr. Po po.sti sr 'zposilja v zabojrkih najmanjr po 5 K va vse kraje. Ivan Bednarik priporoea Svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini St. 3. „Universale" splošna Ijudska ^avarovahxa driüba, Haviiatcljstvo: l)mi:ij I., Scliotton- riii^ liiš. štcv. S(v Ijisini liisi). Polno vplačana delniska glav- nica 2/»00.000 K. Garantijski za- klad 8.700.i^-öü K. Njena posost hiš na Dnnaju, ki so popolnoma nezadolžone, reprezentuje sama vredno.st okoli 3 milijono K. — Tstanovljena je po ij 16. rniniste- rijalno^a ukaza z dne ö. marca 1890 R—G. Hl. 31 vis. c. kr. mi- ni.sterstva nolranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej v ulici Morelli št. 6, zdaj pre- seljena Via Corta št. 3. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, - Gorica, Ozka uüca st. I, f Priporoea svojo klcparsko delavnico t<>r zalo^-o kleparskih H izdelkov za kuhinjo ih!.. ima zalo^i)žlebov vseh vrst za nove stavbe, J oziroina prrskrblja ist«; v najkrajs.'m Oasu — Prrvzrma nai'0;':ila za vpe- r ljavo strelovodov, tudi pozlačmih. — Izdrluje pumpo za vodo. Pri- S reja vpeJjavo VOdo z (jcvini vsake vrslc. — V Instni zalo^i ima Stroje f za žveplan.ie sodov iz cinkanrga železa, škropilnicG proti perono- k Snnri twiruivliiwio im VcniK.fdlnui u/iulüvi- mohnvo c/n 7i7nTvlnnisi frrnv.rlin aki J (MMii v v*" 1 iki i/lu'i'i. \;Hl«i.j(k ima l><>i;ato /alo^o pn'pro^, piM'Si'injal, za\<>s, bla^a za molulje, platua, (liillona, rusktii;a plalna, Kncippovc^a plalna, ^p hlai'oviuc, volncnih »doj, kovtrov, srajr, boinba/.cviii, žepnili rut itd. i t^ Gospodo opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 l>'„ 1 pod ceno, doklor je še zaloge. / Pod perilu spacla aledofe: bele sraice z barvanimi oprsniki, ovrntniki, \ zapestniee. nogavice, srajce za hribolazce itd. & Vse po najnižjih in stalnih cenah! ^ Na željo so razpošiljajo uzorci poštnine prosti. V Viktor TofToli v iiloi'ici, via Te«tro št. 2O (na stari posli) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jcdiluo . . kr. -10 Corfü . . kr. 56 „ boljše „ 44 Bari . . . „ 60 dalinatiiisko ,, 48 Luoca ... „70- istrijansko . ,, 48 Nizza ¦ '. . „ 80 Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.015HA Via Giardino 8 priporoea pristna nela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskili v i - nooradov. l>ost;ivlj;i na cloin in nizpo.šilja po zt'lcz- nici na vs(« kraji« avsU-o-i^crskc inonarhijo v sodili od 51) iitrov napivj, 'Nji zahtevo pošilja lu<|i uzoreci. | Cene zmerne. Posirežb.i po^tena. Prva slovonska odlikovana krojaska dclavjiica v Uorici. —'¦¦—•¦ — ¦•—¦-¦ —¦¦ —¦ — ¦—•¦—-~—•¦'—- —¦• ^—-^—-^—-______ ______ ^¦-^¦-______¦•-_______•-._______._______^ _,______¦.______.. Anton Krusie krojaški mojster in trgovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izdelujo vsakovrslno niožko ohloke po vsakem kroju tor za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domaöega in angležkega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najboljših tovarn ter vedno sveže. SW* Izclelke iz lastne x:i1o$>e jaiiiči. ^| l'A\ Kot ij/ dobrota / za vsaKo druilno se 1 ' izKazuje uporaba = / Kathreincr-Kneippove -h ^^^rz= sladne Kave. - Nobena sKrbna__g<^spodinja naj se ne pomišija dalje^ovesti to zdravo pijačo. -• Najbclj pripcročna prirru|s in naj- I boljše nadcrr.estilo za zrnatc kavo. > Kathreiner-Kneippova sladna Kava L r«T~Jčbiva pristna samo v izvir- T/. nih zavojcKili z varstvenoznamKo >-^.župnik Kneipp« in imeuom = \iiM Kalhrei"er. %