19. junij 1970 — Leto VI. št. 13 (119) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
V nedeljo	y \ £ L E N J L
21. junija ob 14.30
ob Velenjskem jezeru
TOMBOLA
15 TOMBOL • 450 DBUGIB DOBITKOV • SREČNE DOBITNIKE ČAKATA 2 AVTOMOBILA, KUHINJA »STIX«,
PRALNI STROJ »GORENJE«, MINI MOPED »ROG« ...
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
REZULTATI:
Uili III ll£lllt!lilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll(lllllllllflllll(lll||lllllllll|lllllllllll||lllllll|llllllllll||l||l||||||||jllll|| :iIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIIIIIIllilllIIIII1IIIIIIlllilIIIUIIIIIlllllllllllllllllIllllilllllIIIIllllllIIIIIIIIIilllillEIIIIIlllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PlIŠNIK NAJHITREJŠI, FERLEŽ PRVI V SVOJI KATEGORIJI
AMD »šaleška dolina« je priredilo avto rally Gorenje, ki je veljal tudi za prvenstvo Slovenije.
V Velenju je startalo 71 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v štiri kategorije. Pred odhodom na 430 km dolgo pot so morali vsi tekmovalci opraviti zahtevno spretnostno vožnjo na dvorišču osnovne šole Gustava Šiliha. Proga je potekala od Velenja čez Trojane mimo kontrol v Kamniku, Šoštanju, Mariboru. Rogaški Slatini, Krškem in Šentilju s ciljem v Velenju. Najzanimivejše pa so bile hitrostne dirke od Zavodenj do Šentvida (8 km) in od Šentilja do Velenja (3 km). Na cilj je pripeljalo 54 tekmovalcev. Najhitrejši med vsemi je bil Mariborčan Aleš Puš-nik z avtomobilom Renault Gordini, ki je prejel nagrado »Gorenja« — hladilnik. Odlično je vozil tudi Ve-lenjčan Karel Ferlež in zmagal v kategoriji do 750 ccm z avtomobilom AMI 8. Zelo dobro pa so vozili tudi ostali trije Velcnjčani — Lado Detela, Franc Kotnik, oba z Zastavo 750, in Ivo Verzelak z avtomobilom Zastava 1300.
Na cilju gorske hitrostne dirke na Slemenu
Brez okvar ni šlo
Kategorija do 785 ccm
1.	Karel Ferlež, AMI 8, 4124 točk;
2.	Miloš Capuder, Ljubljana, Zastava 750, 4546 točk;
3.	Marcelo Babič, Koper, Diana, 4573 točk.
Kategorija do 1000 ccm
1.	Franc Milavec, Litija, Austin, 3841 točk;
2.	Drago Badovinac, Novo mesto, Fiat 850, 4028 točk;
3.	Ivan Svetič, Litija, Moriš, 4086 točk.
Kategorija do 1300 ccm
1.	Aleš Pušnik, Maribor, Gordini, 3744 točk;
2.	Matjaž Baje, Ljubljana, Triumph, 3899 točk;
3.	Andrej Vidic, Ljubljana, Saab, 3971 točk.
Kategorija nad 1300 cCm
1.	Lado Mučnjak, Zagreb, BMW, 3957 točk;
2.	Janez Hojan, Ljubljana, BMW, 4134 točk;
3.	Jože Uršič, Nova Gorica, Alfa Romeo, 4166 točk.
Ekipna razvrstitev
1.	AMD Ljubljana — Moste (Janez Miklavec, Andrej Vidic) 7812 točk; ;
2.	AMD Orehova vas (Maribor) (Aleš Pušnik, Janez Sadovsky) 7983 točk;
3.	AMD Litija (Ivan Svetič, Dušan Sernec) 8213 točk;
4.	AMD Velenje (Karel Ferlež, Ivo Verzelak) 8515 točk.
Številni gledalci iz Jugoslavije, ki ljubijo športni ples, bodo z veseljem spremljali plese, ki jih boste prikazali na prizorišču prireditve.
Športni ples je osvojil tudi srca nas domačinov, organizatorjev letošnjega turnirja.
Prvič se vam bodo predstavili tudi najmlajši plesalci iz Velenja, ki bodo skladno in ubrano z ritmičnim čutom predstavili skupinski ples. športni plesni klub in turistično društvo Velenje s tem turnirjem, ki je že VI. po vrsti, preizkušata svoje znanje in sposobnosti, da bi lahko v bližnji prihodnosti sprejeli Velenjčani kandidaturo za EVROPSKO PRVENSTVO V LATINSKOAMERISKIH ALI STANDARDNIH PLESIH. Želimo vam dragi gostje športni fer turnir, dober start že kar na začetku, z najboljšimi željami in upanjem, da boste ohranili v najlepšem spomiriu športni ples Slovenije in Jugoslavije in gostitelja letošnjega turnirja — mesto Velenje.
Predsednik organizacijskega komiteja Evropa pleše 70 Velenje Gustl Tanšek
Dragi prijatelji športnega plesa
Srečni in ponosni smo, da vas lahko kot udeležence VI. mednarodnega plesnega turnirja EVROPA PLEŠE 1970 pozdravimo v našem lepem, mladem Velenju in da vam ob tej priložnosti izrečemo prisrčno dobrodošlico, hkrati pa izrazimo željo, da se še vidimo. Velenje, malo mesto na bregovih rečice Pake vas pozdravlja. Veseli smo, da se je tokrat zbralo kar 18 držav udeleženk. Prišli ste Z vseh strani Evrope in iz Avstralije.
PLAČE M HRANILNE KNJIŽICE
V rudarskem šolskem centru že od lanskega leta nakazujejo učencem nagrade na hranilne knjižice.
Zdaj pa so se odločili, da
bodo od 15. julija dalje nakazovali osebne dohodke zaposlenim na hranilne knjižice pri Kreditni banki Celje, podružnici Velenje.
Na to so se v tej delovni organizaciji že dalj časa pripravljali. Menijo, da bodo z nakazovanjem osebnega dohodka na hranilne knjižice med ostalim imeli korist tudi delavci, ki se bodo vedno bolj navajali varčevati in gospodarno uporabljati svoj zaslužek.
V Zavodenjskih klancih je s ceste zaneslo AMI-8 v katerem sta dirkala brata Dudič iz Kopra. Brez poškodb sta zgrmela 20 metrov globoko med drevesa

SHIllll' ........... n; Iti................ I lili.....11M11IIIMII11 lllll M11II.....III1111IIIM M111.....................................................................mi:>!IIIIIIIIHNIIIIIIIIIIIIII....................................................................................................................................Illlllll
Kultura je trdna vez prijateljstva
Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo je bil na Slovaškem izredno toplo sprejet
Mladi pevci osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja so s svojim požrtvovalnim in napornim delom pod vodstvom prizadevne učiteljice Rože Veber v nekaj letih dosegli uspehe, ki
so ponos šole, ponos Velenja in ponos vseh prijateljev petja. Samostojni koncerti zbora, nastopi na celjskem festivalu, nastopi na republiških in občinskih revijah mladinskih in otro-
Velenjčanom je zapel dobrodošlico mladinski pevski zbor devetletne osnovne šole Ružomberok — Ribarpole pod vodstvom dirigenta Jana Pavčika
Gostitelji in naši otroci na izletu na Malinem brdu nad Ružomberokom
GOSTOVALI SMO V RUŽOMBEROKU. Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo — Velenje je dobil vabilo: »Pridite v Ružomberok in zapojte z nami!«
V roke sem vzela zemljevid in pogledala, kje leži kraj, kamor so nas prijazno povabili.
Ružomberok je kraj na Slovaškem, obdan z Visokimi in Nizkimi Tatrami. V njem živi in dela 30 000 prebivalcev.
Odpeljali smo se z dvema avtobusoma 17. maja ob G. uri zjutraj. Pri Bratislavskem mostu sta nas pričakala pevovodja in ravnatelj temkajšnje šole. Povedala sta nam, da nas pevci in njihove družine že nestrpno pričakujejo. Prenočili smo v Bratislavi v motelu ob Donavi. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot v Ružomberok. Vsakdo izmed nas je razmišljal: »Kdo me bo sprejel? Kako se bova pogovarjala?«
Pozno popoldne smo dospeli do šole v Ružomberoku. Sprejeli so nas pevci, njihovi učitelji in starši prisrčno s šopki in darilci ter s pesmijo. Stiskalo nas je pri srcu in solze so silile v oči. Sprejeli so nas ljudje, ki ljubijo pesem in — kjer se pesem glasi, ni hudobnih ljudi. — To sem že večkrat slišala. V tednu dni so se stkala prijateljstva, ki ostanejo trdna. Vežejo nas lepi spomini na te dobre mlade ljudi, na njihove starše in učitelje, ki so nam odprli svoje domove, nas toplo sprejeli, kot bi bili njihovi in nam pokazali mnogo svojih lepot. Bili smo na Malinskem brdu, na Visokih Tatrah in v kraški podzemski jami. Skupno smo prepevali in pesem nas je združevala. Bilo nam je lepo. Kadar pa je človeku dobro, čas hitro mine. Tako so tudi dnevi našega gostovanja hitro minevali. Morali smo se posloviti od naših prijateljev z željo, da pridejo tudi oni k nam.
Čakamo jih in se veselimo ponovnega snidenja z njimi. Tudi mi jim želimo pokazati našo domovino, ki ima mnogo kotičkov polnih lepote. Skupno z njimi bi radi še enkrat zapeli.
Janja Britovšek, 8. razred
ških pevskih zborov, so na taki kvalitetni višini, da sodijo v sam vrh mladinskega petja v Sloveniji. Lani je zbor sodeloval na deželnem mladinskem festivalu v Gradcu, letos pa so ponesli lepo slovensko pesem na Slovaško.
Težka je bila odločitev, ali se tako zaslužen zbor odzove vabilu devetletne osnovne šole v Ružembe-roku, da bi tam gostoval in z njihovim pevskim zborom priredil nekaj koncertov. Taka gostovanja terjajo dokaj dobre materialne pogoje. Reči moram, da so pri zagotavljanju možnosti tega gostovanja pokazali razumevanje v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, Rudniku lignita Velenje, temeljna izobraževalna skupnost, sklad za društveno dejavnost pri občinski konfernci SZDL in občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje in tako nagradili u-spehe zbora. Ob tem se naj v imenu mladih pevcev in v imenu organizatorjev toplo zahvalim za pomoč in razumevanje vsem, ki so gostovanje omogočili. Prepričan sem, da je to bogata vzpodbuda za nadaljnje u-spešno delo in da bo zbor še naprej s svojim lepim petjem vedril naše razpoloženje.
Velika in težka pričakovanja po nečem novem, po neznanem, so se mladim pevcem in spremljevalcem uresničila 17. maja, ko smo premagali nestrpnost in se z dvema avtobusoma odpravili na pot. Deževno vreme ni zmotilo veselega razpoloženja, kajti negotovost je bila zagotovo mimo. Dež je zmotil le toliko, da pevci niso mogli bolnemu tovarišu ravnatelju zapeti v slovo. Med mladimi potniki je bilo veselje, vse je bilo živahno kakor to zmore le mladostna prešernost. Stranski opazovalec bi celo trdil, da smo pozabili na tesnobne misli nekaterih fantov in deklet, ki jih je še spremljalo slovo od staršev — morebiti rosno oko matere, ko smo v majskem jutru potovali po Mislinjski dolini in po dolini Drave proti Mariboru.
Na majhnem prehodu v Avstrijo je bilo potrebno opraviti le formalnosti in tudi ta skrb je bila za nami. Pred nami je bilo veliko pričakovanje — Dunaj. Kratek postanek na Semmeringu je mladim pevcem dal novega poguma, kajti tu so si lahko tudi za dinarje kupili malenkostne spominčke. Tudi za postanek na Dunaju je bilo malo časa. OdpeljŠli smo se do Pratra, kjer smo si z »rieselrada« po skromnih sposobnostih ogledali mesto. Koliko vabljivih naprav za najrazličnejše vožnje in oglede je skorajda onemogočalo red in nadaljevanje poti. Vsem nam je bilo hudo, ker je moralo za nami ostati toliko ne-potešenih želja, ki se porajajo kot sla po novih spoznanjih m novih doživetjih.
Morebiti je pogosto čas tisti, ki omogoča organizatorjem prostost in jih utesnjuje kadar je to potrebno. To je bil tudi razlog, da smo morali naprej, naprej proti meji CSSR. Kako blago, milo, morebiti celo otožno je zvenela pesem »Zasadil som tri stromčeky«. S to čudovito pesmijo so pevci hoteli opozoriti češke mejne uslužbence, da prihajamo k njim kot prijatelji, da prihajamo v kulturni misiji, ki je edini namen prijateljsko povezovati narode, ki ji je namen širiti kulturno bogastvo in bogatiti človekovega duha.
2e pred prihodom na mejo smo slutili, da se nekje prav blizu skrivnostno odkriva sloveče mesto Bratislava. Utrip mladih src je bil še močnejši in skoraj 140 rok je iz obeh avtobusov pozdravljalo novo deželo, deželo prijateljev. Ob takem razpoloženju mora človek spoznati, da je volja mla-
dega rodu močna, da čutijo, kar je pošteno in da so pri svoji izpovedi odkriti. Zdi se mi, da ni bilo meščana Bratislave, ki se našim pozdravom ne bi odzval. Pri množici smo opažali topel in prijateljski nasmeh, nasmeh veselja in ponosa.
Ravnatelj šole Vojtech Sto-ličny in zborovodja Jan Pav-lik sta nas prišla sprejet iz 280 km oddaljenega Ružombe-roka. Med vožnjo po mestu smo spoznali, da je Bratislava po obsegu zelo velika, da še gradijo nove mestne četrti in da je sploh po gradnjah zelo dinamična. Prenočili smo v Zlatih peskih. Tu smo se prvič srečali s Slovaki. Obdajal nas je občutek, da smo jim že tu z našim obiskom naložili preveč skrbi. Naslednji dan smo potovali po lepi Slovaški, ki po svoji slikovitosti daje občutek, da smo doma. Ob postanku v nekem kraju (imena se ne spomnim), da bi potešili svojo žejo, smo spoznali navdušenje, spoznali toplino množic, ki nas je srečna sprejela čim smo povedali, da smo Jugosovani. Naj že tu povem, da je za njih Jugoslovan pojem sreče, pojem poštenosti, prijateljstva in bratstva.
V Ružomberok smo prispeli okrog pete ure popoldne. Sprejelo nas je industrijsko predmestje z veliko tekstilno tovarno. V njeni bližini je skorajda nova šola. Okolica tako prijetna, mirna kakor da je tu človek našel kotiček miru. Na ne velikem dvorišču nas je v špalirju sprejela množica odraslih ljudi in verjetno vsi učenci, ki so nas pozdravljali s cvetjem in čakali na prijateljski stik rok. Naš občutek je bil kakor da smo domači, da smo se vrnili z dolgega potovanja in da nas je družina komaj čakala. Sprejeli so nas z rožami, s pesmijo; sprejeli so nas s toplino, ki se je ne da opisati, da se jo le čuti.
Starši so prišli s člani njihovega zbora, z odličnjaki njihove šole, ki so sprejeli naše pevce v goste svojih družin. V kratkem času je bilo sklenjeno prisrčno prijateljstvo, prijateljstvo mladih in prijateljstvo odraslih. Ves učiteljski zbor je bil z nami in na sprejem so prišli predstavniki tekstilnega kombinata Bavlnar-ske zavody, ki je dober in skrben pokrovitelj šoli in vsej mladini tega kraja.
Naslednji dan je bil namenjen počitku in skupnim vajam obeh pevskih zborov. Kdo bi se jezil, če je bila po tako prijetnih in čustvenih doživetjih omajana pripravljenost za resne pevske vaje. Delo in skrb zborovodkinje Rože Ve-brove je bilo Sicer izredno naporno, toda sposobnost zbora in razpoloženje se je pokazalo v sredo, ko sta oba zbora (velenjski in zbor iz Ružombero-ka) na dveh koncertih čudovito in v splošno zadovoljstvo izvedla svoj program.
Poslušalce so najbolj prevzele dve slovaški in tri slovenske skupno zapete pesmi. Mladi pevci obeh zborov pod vodstvom Rože Vebrove, Jana Pavčika in Jana Pavlika so bili z dolgimi aplavzi bogato nagrajeni.
Kako nai bi človek izpovedal vse občutke, ki so nas navdajali ob tako prisrčnem petju, kako bi izpovedal občutke, ki smo jih imeli pri poslušanju kristalno čistih in ubranih glasov. Ali naj rečem kaj več kakor to, da smo poslušali z odprtimi usti, da smo ob zapetih ljudskih in umetnih pesmih podoživi j ali slovenski in slovaški narod in da smo pred seboj zrli v mladost.
Posebej lepo sta mladinska pevska zbora izvedla svoj program na slavnostnem koncertu. Tokrat je bilo v resnici čutiti, da sta oba zbora na zelo kvalitetni višini in da bi take zbore s prijetnim užitkom še radi poslušali. Pričakujemo, da bodo mladi slovaški pevci lahko prišli k nam v goste in jih bomo lahko poslušali v Velenju, Šoštanju in morebiti še kje.
Naj se ponovno vrnem k toplim prijateljskim in nepozabnim doživetjem našega zbora. Učenci gostujoče šole v Ružomberoku. ki so sprejeli naše pevce, so bili vse dni pouka prosti, da so lahko popeljali svoje goste do zanimivosti mesta, da so jih popeljali v mesto, nekatere pa celo na vikende ali celo na ogled lepih znamenitosti v daljši okolici. Eri ogledu mesta so se mladi Velenjčani radi ustavljali pred izložbami. Morebiti so v tem mladi slovaški gostitelji spoznali želje posameznikov in nakupovali praktična darila kot spomin na prijatelje. Reči moram, da so v večini primerih poklanjali darila, ki
Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Krško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, ki so organizatorke »Karavane bratstva in enotnosti 1970«
VABIJO
nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941/45, da se priglasijo, vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili Karavane bratstva in enotnosti
Nekdanji izseljenci naj se pismeno priglasijo nepreklicno do 20. junija 1970 (priimek in ime, naslov).
Pogoji priglasitve so:
1.	da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji;
2.	da ob priglasitvi vplača 40 din k prevoznim stroškom (ta znesek bo udeleženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila);
3.	da ne zahteva povračilo prispevka, če se iz kakšnihkoli naknadnih razlogov ne bi mogel udeležiti karavane.
Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postankom na sedežih občin od Maribora do Krškega) dne 12. oktobra 1970 v popoldanskih urah. vrnila se bo predvidoma 16. oktobra 1970 popoldne. Posamezne skupine bodo obiskale kraje: Kraljevo, Užičko Požego, Trstenik, Cuprijo, Ariljo, Arandželovac, Titovo Užice, Vrnjačko Banjo, Gornji Milanovac in Kasjarič. Podrobnejši program bo udeležencem pravočasno pismeno sporočen.
Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinske konference SZDL.
so za njihove družinske proračune pomenili dokaj visok izdatek. Ob prostem času se zbirali pri posameznih družinah. Četudi bi morali ob večerih pravočasno k počitku, so jih starši vabili, da zapo-jejo, vabili so jih k veselemu razpoloženju in jih gostili pozno v noč.
Enake topline, skrbi do vsake malenkosti, ki vodi "do spoštovanja in prijateljstva smo bili deležni tudi spremljevalci. Celemu učiteljskemu zboru gre zahvala za njihovo nepozabno pozornost, za njihovo gostoljubje. Enako zahvalo smo dolžni odboru prijateljev mladine. Se posebej pa je potrebno omeniti gostoljubje kolektiva tekstilnega kombinata Bavlnarske zavodi, ki je pokrovitelj šole. Povsod smo čutili, da smo bili tudi njihovi gostje, da so za naše potrebe in za naše razvedrilo imeli precejšnje izdatke. Naj na tem mestu povem, da ima kolektiv tovarne svoje otroške jasli, svoj otroški vrtec za celodnevno bivanje; oboje v celoti financirajo sami, da so za učence zgradili pravo konfortno letovišče in da šoli tudi sicer izredno mnogo pomagajo.
En teden smo bili gostje učiteljskega zbora, učencev, staršev, delovnega kolektiva tekstilnega kombinata; bili smo gostje celega mesta Ružombe-roka. En teden življenja z njimi nam je pomenil en teden družinskega praznika. To so naši občutki, to je toplina, k: smo jo čutili, to je tisto, zaradi česar se srečujemo prijatelji zaradi česar navezujemo kulturne stike. Odtod je kulturna vez prijateljstva. Vse naše doživetje je bilo bogato, zato pa je bilo slovo toliko bolj boleče.	|
Čeprav smo se za odhod zbirali ob pol peti uri zjutraj, so z našimi pevci prišli vsi starši in učenci gostitelji, prišli so predstavniki šole. tovarne in odbora prijateljev mladine. Slovo je bilo težko, zato si nismo upali pogledati v oči, kajti solze so jih polnile in besede so na pol izgovorjene o-stajale v grlu.
Bodrilo nas je upanje, da se bomo vendarle srečali v Velenju. da bomo poskušali vrniti gostoljubje in jih pričakujemo kot prijatelje.
Stane Zula
Danes seja
konference SZDL
Predsednik občinske konference SZDL, Milan Ster-ban, je danes popoldan sklical drugo sejo. Iz dnevnega reda je razvidno, da bodo na seji občinske konference SZDL obravnavali izhodišča za kratkoročni program razvoja občine Velenje do leta 1975, program dela občinske konference SZDL in njenih organov ter izvolili člane za odbore in komisije pri občinski skupščini SZDL
Poleg članov občinske konference SZDL so na sejo vabljeni še predstavniki in sektretarji krajevnih odborov SZDL. poslanci i našega območja in družbeno politični delavci občine Velenje.
TROFENIK — ŠULEK ' NAJBOLJŠA
Na republiškem plesnem tekmovanju v Rogaški Slatini sta par velenjskega plesnega kluba Verena Trofenik -Drago Šulek osvojila naslov republiškega prvaka za leto 1970. Tako sta ponovno dokazala, da sta najboljša plesna dvojica pri nas.
Na elitni plesni prire-i ditvi Evropa pleše Velenju. 26., 27. in 28. junija, bosta zastopala barve Jugoslavije.
lapis s praznovanja občinskega praznika v Slovenj Jradcu
Prvi teden junija je sla-rila partizanska Mislinjska lolina • Praznovanje ob-:inskega praznika, ki ga lavijo v tej koroški občini r spomin na uspeh borcev Zidanškove brigade, so :družili s proslavo 25-let-lice osvoboditve • Sklepne ilovesnosti pa so bile v ne-leljo, 7. junija.
Najprej se je sešla na slavnostno sejo slovenjegraška občinska skupščina. Seje so se udeležili številni >ostje, zvezni in republiški »slanci, predstavniki JLA, losednjih občin in delovnih colektivov, prvoborci in Irugi. Razvoj Mislinjske ioline v zadnjih 25 letih je )risal predsednik Ivo Cerče, ti je nakazal hkrati tudi jsnovne naloge v zvezi z •azvojem v prihodnje. Med Irugim je dejal: >Naša osnova je bila pred pet-
indvajsetimi leti dokaj skromna. Sole so bile požgane, domačije porušene, mesto opu-stošeno. žrtev je bilo kar 324, med njimi največ komunistov. Čeprav so bile žrtve velike, so se občani zavedali, da je vendarle dosežen dolgoletni cilj — svoboda, istočasno pa tudi, da je napočil čas, da pokažejo ljudje, kaj zmorejo u-stvariti sami.
Obnovljene in na novo zgrajene hiše, rekonstruirane tovarne obnovljene in nove šole, nova bolnišnica, urejen kmetijski obrat, ceste in drugi komunalni objekti zgovorno pričajo, da se je pred petindvajsetimi leti začelo za Mi-slinjsko dolino novo življenje. V občini Slovenj Gradec je tako dosežen v zadnjih 25 letih nesluten razmah. Iz popolnoma kmetijske občine se je Slovenj Gradec razvil v srednje razvito industrijsko kmetijsko občino. Danes se le šg okrog 26 % prebivalstva bavi s kmetijstvom, drugi pa so zaposleni v industriji, gozdarstvu in drugih terciarnih dejavnostih.
Družbeni sektor gospodarstva je ustvaril v preteklem
V sprevodu po Slovenj Gradcu so sodelovale tudi enote civilne zaščite
»Ja velikem ljudskem zborovanju v Turiški vasi je lovoril komandant ljubljanskega vojnega področja general polkovnik Franc Poglajen-Kranjc
letu že nad 90 milijonov din družbenega proizvoda, nad 80 milijonov din narodnega dohodka in nad 23 milijonov din sredstev za reprodukcijo. Zaposlenih je v občini Slovenj Gradec že nad 4.200 oseb. Za dosego sedanje proizvodne sposobnosti so bili kupljeni novi stroji, urejeni ali na novo zgrajeni prostori. Zgrajeni so novi industrijski obrati v Pa-mečah, v tovarni FECRO, v tovarni meril, v tovarni usnja v Slovenj Gradcu in Mislinji, s tem pa so bili izboljšani delovni pogoji, kar je prispevalo k večji storilnosti in boljšemu počutju na delovnem mestu.
Da bi bilo bogastvo gozdov na Pohorju in tam pod Uršljo goro čim bolj racionalno izkoriščeno, je zraven prizadevnosti vseh v gozdarstvu zaposlenih bistveno pripomogla modernizacija gozdarske dejavnosti. Danes je pretežna večina gozdarskih del že mehanizirana, zgrajenih je bilo nad 150 km cest, z lesom, ki ga letno posekajo nad 85.000 m', pa zalaga gozdno gospodarstvo domačo industrijo.
Kmetijstvo, ki je prva leta zaostajalo, kaže zadnje čase hitrejši napredek, zlasti je viden napredek v mehanizaciji kmetijstva. Zdaj je v Mislinjski dolini že nad 330 motornih kosilnic in 86 traktorjev ter precej drobne kmetijske mehanizacije. Tako modernizirano kmetijstvo, ob pospešeni živinorejski proizvodnji, obeta večjo produktivnost in višjo življenjsko raven kmeta, kar bo zlasti kmečki mladini dokaz da ima tudi v tej panogi ugodno perspektivo.
Iz leta v leto raste promet v trgovini, ki danes razpolaga z 68 novozgrajenimi in moderniziranimi prodajalnami z nad 3.500 m" prodajne površine. Tudi za sodobnejše gostinstvo so bili storjeni mnogi ukrepi. Obnovljene so bile planinske postojanke. V zadnjem času pa je posvečena večja pozornost turizmu.
Izreden vzpon je dosegla motorizacija in mehanizacija gospodinjstev. V Mislinjski dolini skoraj ni hiše, kjer ne bi bilo električnega toka, prav tako pa tudi ne hiše, kjer ne bi bilo radijskega sprejemnika. Veliko je tudi število televizijskih sprejemnikov, motornih vozil pa je v občini Slovenj Gradec že nad 2.500, od tega nad 800 osebnih avtomobilov. Vse to zahteva tudi razvoj obrtne dejavnosti. V občini je 110 zasebnih obrtnih delavnic in 6 delavnic družbenega sektorja. Storitvena obrt nekoliko zaostaja za potrebami, zato bo treba tej panogi nameniti v prihodnje večjo pozornost.
Tudi v družbenih službah je bil dosežen napredek, zdravstvo je v povojnem obdobju širilo svojo dejavnost ter jo močno izpopolnilo. Zdravstveno zaščito uživa pravzaprav vsak občan. V krajevnih ambulantah. ki so v Slovenj Gradcu in Mislinji, so organizirane zraven splošnega zdravstvenega varstva še razne specialistične službe. Bolnišnica v Slovenj Gradcu je z dograditvijo kirurškega in ginekološko porodniškega oddelka povečala kapacitete za 250 postelj, v adaptaciji pa je zdaj interni oddelek. Dograjen je nov paviljon za otroški oddelek, kupljena sodobna oprema. Bolnikom nudijo zdaj najsodobnejšo zdravniško nego. Zato, predvsem pa tudi zaradi odnosa do bolnikov, uživa slovenj graška bolnišnica velik sloves. Izpopolnjena je bila zobozdravstvena služba in povečane njene kapacitete. Uvedeno je bilo zdravstveno zavarovanje kmetov.
Ob koncu vojne so bile, razen v mestu Slovenj Gradec, požgane vse šole. Po osvoboditvi so občani s prostovoljnim delom poskrbeli za obnovo šol. Zaradi naraščajočih potreb so bile zgrajene nove šole v Mislinji, Mislinjskem jarku, Smi-klavžu, Pamečah in Slovenj Gradcu. Šolam manjka res še marsikaj, vendar z ozirom na razpoložljiva občinska sredstva vsega še ni bilo mogoče storiti. Za širšo izobrazbo ka-
Dramska skupina osnovne šole Slovenj Gradec je skupaj z godbo tovarne meril iz
vedla recital.
drov je bila ustanovljena Ekonomska srednja šola, ki je vzgojila že lepo število absolventov.
Po svoj ih uspehih v umetnosti in kulturi je postala občina Slovenj gradeč znana širom domovine, pa tudi preko njenih meja. Dograjena in razširjena je bila umetnostna galerija, ki je organizirala vrsto razstav, najbolj znana pa je bila mednarodna razstava »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«. Da bi ohranili dokumente o delavskem gibanju in sodelovanju v NOV, je bil ustanovljen Muzej ljudske revolucije. Dokumenti, ki jih je zbral, predstavljajo neprecenljivo vrednost. Tudi druge ustanove, kot ljudska knjižnica, glasbena šola, So-kličev muzej, pa tudi izredno močno razvita amaterska dejavnost na vseh področjih društvene dejavnosti, so dale svoj prispevek, da se je občina Slovenj Gradec iz zaostalega gospodarskega področja v zadnjih 25 letih razvila v gospodarsko in kulturno razvito skupnost.
Prav zdaj ko načrtujemo programe našega gospodarskega in družbenega razvoja, pa si zastavljamo osnovni cilj — doseči kar zadeva gospodarsko aktivnost, slovensko poprečje. Razvoj gospodarstva bo moral temeljiti na lastnih silah in sposobnostih, pogojen pa bo moral biti s poslovno-tehničnim sodelovanjem sirse regionalne skupnosti. Taksna smeritev je osnovni element v srednjeročnem razvojnem programu občine. Prihodnje 5-let-no razdobje pa mora pomeniti novo. važno etapo v gospodarskem in družbenem razvoju občine Slovenj Gradec . . .
OBČINSKA NAGRADA -TOVARNI USNJA SLOVENJ GRADEC
V nadaljevanju seje je Ivan Lekše seznanil odbornike in goste z odločitvijo občinske skupščine, da podeli letošnjo občinsko nagrado delovnemu kolektivu Tovarne usnja Slovenj Gradec. Odločitev je bila sprejeta z željo, da se na ta način spodbudi prizadevanja tudi v drugih delovnih kolektivih za boljše gospodarjenje. Slovenjegraška to-vara usnja obstaja že 120 let, vendar je dosegla pomemben razvoj in vzpon v zadnjih letih. 1945. leta so zaposlovali 40 delavcev, zdaj jih okrog 450, dosegli pa so proizvodnjo 50 milijonov novih din. Težav v dosedanjem razvoju ni bilo malo in le s prizadevanji vseh so jih uspeli prebroditi. Danes je v tovarni usnja sodobno organizirano delo, proizvodni proces je organiziran na visoki stopnji tehnologije, vse to pa se odraža tudi v osebnih dohodkih, ki so lani znašali v poprečju nad 1.100 din. V tovarni ne pozabljajo tudi na
družbeni standard. Kupili so 32 novih stanovanj, 105 članom delovne skupnosti pa so dodelili posojila za gradnjo stanovanjskih hiš. Tovarna ima tudi že izdelan program razvoja v prihodnje. V želji, da se Mislinjska dolina kar najbolj gospodarsko razvije, je sprejeta odločitev, da skupaj z velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje in ljubljanskim podjetjem Ko-teks — Tobus zgradijo v Slovenj Gradcu veliko in sodobno tovarno plastičnih izdelkov. Računajo, da bo tovarna zaposlovala 1975. leta že nad 600 delavcev, vrednost proizvodnje pa bo presegla 90 milijonov novih din.
Posebna občinska priznanja pa je slovenjegraška občinska skupščina podelila letos gasilskemu društvu Stari trg, partizanskemu taborniškemu odredu Severni kurir in občinski strelski zvezi.
Predsednik sveta za izobraževanje in kulturo, inž. Marjan Sadar, pa je obrazložil sklep o podelitvi Vrun-čeve nagrade, ki so jo letos podelili kolektivu Ekonomske srednje šole ob 10-let-nici uspešnega delovanja.
Predsednik občine Ivo Cerče je izročil primariju dr. Dragu Plešivčniku in Jelki Polenik še odlikovanja, s katerima ju je odlikoval predsednik republike.
OBČINSKA NAGRADA -
NE SAMO PRIZNANJE,
TEMVEČ TUDI OBVEZA
V imenu delovne skupnosti Tovarne usnja Slovenj Gradec se je zahvalil za občinsko nagrado direktor Oto Sekavčnik. Med drugim je poudaril, da se kolektiv tovarne usnja dobro zaveda, da priznanje ne pomeni le spodbude za nadaljnje delo, pač pa pomeni hkrati nemajhno obvezo in zadolžitev za še uspešnejše izpolnjevanje nalog za nadaljnjo gospodarsko rast podjetja, kot za še uspešnejši družbeni in gospodarski razvoj Mislinjske doli-
nikakor niso izključna zasluga delovnega kolektiva Tovarne usnja, pač pa so nedvomno odraz skupnih naporov vseh poslovnih partnerjev in vseh prijateljev tovarne.« Oto Sekavčnik se je ob tem še posebej toplo zahvalil TGO Gorenje Velenje in njenemu direktorju Ivanu Atelšku. Hkrati pa je opozoril na uspešnost in vsestransko koristnost zastavljenega dela in sodelovanja med Mislinjsko in šaleško dolino, za kar je dal osnovni koncept predsednik velenjske občine Nestl Zgank.
Oto Sekavčnik je odbornike in goste tudi obvestil, da so se samoupravni organi tovarne odločili, da bodo denarni del občinske nagrade (1.000 din) namenili partizanskemu taborniškemu odredu Severni kurir, organizaciji, ki vključuje največ mladih in ki sodi med naj-delavnejše ne samo v občini, pač pa na širšem območju.
»Prepričano smo,« je med drugim naglasil Oto Sekavčnik. »da bomo to z vsestranskim angažiranjem lastnih sredstev in možnosti, kakor v najširšem poslovno tehničnem povezovanju in sodelovanju z vsemi poslovnimi partnerji tudi dosegli. Ob podelitvi tega visokega družbenega priznanja pa se hkrati tudi dobro zavedamo, da doseženi gospodarski rezultati v minulem obdobju
NA ZBOROVANJU NA LETALIŠČU GOVORIL GENERAL POLKOVNIK FRANC POGLAJEN -KRANJC
Po seji občinske skupščine je bila v Slovenj Gradcu parada, v kateri so sodelovale obmejne enote JLA, enote civilne zaščite, gasilci, taborniki, športniki in člani AMD in ZSAM.
Zatem pa je bila na letališču v Turiški vasi sklepna prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline in ob 25-letnici osvoboditve. Zaključna svečanost je bila združena z vajami obmejnih enot JLA in enot teritorialne obrambe iz Slovenj Gradca. Ker je sovražnik zasedel letališče v Turiški vasi, je svet za narodno obrambo vpoklical pripadnike enot teritorialne obrambe. Ti so, skupaj z obmejnimi enotami JLA, prisilili sovražnika k umiku.
Na velikem ljudskem zborovanju je imel slavnostni govor komandant ljubljanskega vojnega področja, general polkovnik Franc Poglajen — Kranjc. Med drugim je poudaril, da predstavlja že sam obstoj vojaških blokov potencialno nevarnost za mir v svetu in za varnost malih narodov. Ker ne bomo dopustili, da bi se kdor koli vmešaval v naš razvoj in da bi ogrožal našo varnost in neodvisnost, moramo vztrajno, odločno in učinkovito graditi koncept vseljudske obrambe in vseljudskega odpora. Krepitev obrambne sposobnosti naše domovine pa mora postati integralni del našega socialističnega razvoja.
Člani dramske sekcije osnovne šole Slovenj Gradec so po slavnostnem govoru izvedli recital, na letališču pa je Muzej ljudske revolucije pripravil razstavo »Sklepni boji maja 1945 na Koroškem«.
PARTIZANSKA MISLINJSKA DOLINA JE SLAVILA
19. junij 1910
MIJA ALEKSIČ V GORENJU
Mija Aleksič, naš dobri znanec z malih ekranov, je obiskal tovarno gospodinjske opreme. Tu so mu najprej razkazali tovarniške obrate, zatem pa je moral, kot ponavadi, požirati pred filmsko kamero.
Bralci beograjske revije »Radio in televizija« so Mi-
jo Aleksiča izbrali kot četrti najprikupnejši obraz malega ekrana. Pri nas v Velenju pa mu je nagrajena bralka Danica Maričič iz Petrovca izročila plaketo »Zlati jelen«, ki jo je prispevala tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Mija Aleksič je priznanje dobil
za vlogo Bogče v humori-stični televizijski nadaljevanki Deset zapovedi.
Generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek se je dalj časa pogovarjal z Mijom Aleksičem, mu čestital, v znak priznanja pa mu je izročil barvasti TV sprejemnik kot darilo Gorenja.
IVAN NAPOTNIK
SPOMIN NA VELIKEGA KIPARJA OB DESETLETNICI NJEGOVE SMRTI
Ivan Napotnik: Junaki
V	nedeljo, 19. junija 1960. leta je v zgodnjih jutranjih urah spokojno za vedno zaspal naš rojak akademski kipar Ivan Napotnik. Ne, on ni umrl, kajti vsi veliki ljudje živijo pri svojem ljudstvu s svojimi deli. Redko se rodijo veliki umetniki. Poleg glasbenika Frana Koruna-Koželjskega in pesnika Karla Destovni-ka-Kajuha je Ivan Napotnik brez dvoma najmočnejši umetnik naše šaleške doline.
V	idilični vasici Zavod-nje, severno nad Šoštanjem, kjer se začne svet dvigati in doseže svoj najvišji vrh v Uršlji gori, se je 12. decembra 1888. leta rodil pri »Zdovcu« kot četrti otrok sin, ki so ga krstili za Ivana. Po otroških igrah na paši in začetnih naukih na zavodenjski šoli, je prvi o-pazil njegov kiparski talent tamkajšnji učitelj
Smolnikar, ki je očeta pregovoril, da je malega Janezka dal v uk podobarju Ignaciju Oblaku v Celje, čeprav ga je namenil za naslednika domače kmetije. Ker malemu Janezu ta delavnica ni mogla nuditi tega kar si je želel, se je odpravil v Ljubljano na strokovno obrtno šolo, kjer ga je v kiparskem znanju poučeval profesor Alojz Re-pič.
Po končani obrtni šoli ga je profesor Celestin Mis s priporočilom poslal na Dunaj h kiparju Zeleznyju, kjer se je zaposlil kot pomočnik. Po enoletnem delu v mojstrski delavnici Franca Zeleznyja se je priglasil za sprejemni izpit na dunajski akademiji. Kako o-stra selekcija je bila takrat na akademiji je razvidno iz tega, da je izmed 84 kandidatov bilo sprejetih le 8 in med temi srečneži je bil tu-
di Ivan Napotnik. Na akademiji ga je štiri leta poučeval profesor Mullernato je kot nagrajeni absolvent vstopil v specialko profesorja Bitterlicha, od koder pa je kmalu prestopil v znamenito delavnico slovitega profesorja Edmunda von Hellmerja, pri katerem je leta 1915 končal triletni specialni študij. Mojster Hellmer je bil takrat najbolj znani kipar, tvorec spomenikov: osvoboditeljem Dunaja od Turkov dalje, Goetheja, Schillerja in Johana Strausa. V času študija na Dunaju je Napotnik sodeloval tudi v velikem dijaškem »štrajku« in demonstracijah na Rin-gu, ki so jih leta 1912 organizirali študentje akademije. Takratni avstrijski prosvetni minister namreč ni hotel potrditi izvolitve slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je akademski senat že tretjič izbral za rektorja.
Kot na Dunaju, tako tudi v Ljubljani, je Napotnik živel zelo skromno. Nekoč mi je pripovedoval, da je za neko znano restavracijo kot študent izdelal poprsje skladatelja Richarda Wag-nerja, za kar je imel nato eno leto brezplačno kosilo. Po končanem študiju na Dunaju je Ivana Napotni-ka povabil v Budimpešto madžarski kipar Horvay, pri katerem je delal leto in pol do vpoklica v vojsko. V Budimpešti je Napotnik izdelal samostojne figure za impozantni spomenik madžarskemu revolucionarju Kassutku, ki stoji pred madžarskim parlamentom. Vojne grozote so tudi v Na-potniku pustile boleč spojin. Na tirolski fronti mu je strel iz italijanske strojnice razdrobil levi gleženj. Ta huda rana mu je povzročala stalne tegobe, saj se ni nikoli popolnoma zacelila. Poleti leta 1918 je prišel v domače Zavodnje na bolniški dopust in tu dočakal konec I. svetovne vojne. Od tu je leta 1921 še enkrat krenil za leto dni v Budimpešto k Horvayu, nato pa se je dokončno vrnil na domačijo v Zavodnje, kjer je bival do okupacije, ko se je preselil v Šoštanj. V naselju, ki ga Šoštanjča-ni imenujejo »Tičnica« si je sredi zelenja in sadnega drevja kupil malo hišico, v
kateri je prebival do svoje smrti.
Tako v Zavodnjah, kjer je sorodnikom pomagal tudi pri kmečkih opravilih, kakor tudi v Šoštanju, je Napotnik izredno pridno kiparil. V mali leseni koči, ki je bila prvotno postavljena za kašte, so v letih pred drugo svetovno vojno nastala Napotnikova najboljša dela. Tu v Zavodnjah, daleč od šumnega sveta, so ga obiskovali oboževalci njegovih intimnih lesenih plastik. V popolni tišini in prostovoljni samoti je ustvaril vrsto umetniških stvaritev iz lesa, ki nimajo tekmeca v vsem jugoslovanskem kiparstvu. Pri svojem snovanju je uporabljal zlasti domači les, ki ima dve plasti, notranjo rdečkastorjavo in zunanjo svetlo plast, ki. jo je Napotnik edini znal spretno vkomponirati v svoje številne študiozne figure, put-tov, plesalk, mater in delavcev ter zlasti še pri »Za-vodenjskih Venerah«.
Kako zelo so cenili njegovo ustvarjalno umetniško tvornost tudi poklicni kolegi, je razvidno iz tega, da so ga že leta 1922 na I. kongresu upodabljajočih umetnikov Jugoslavije v Beogradu, poleg Riharda Jakopiča in Jožeta Plečnika, izvolili za člana Umetniškega sveta. Poleg Na-potnika so v tem svetu zastopali kiparstvo še Ivan Meštrovič in Toma Rosan-dič.
Vendar pa je Napotnikovo življenjsko delo dobilo zasluženo javno priznanje šele po osvoboditvi. Ob njegovi 70-let-nici je bila v bivšem sindikalnem domu v Šoštanju od 12. 21. decembra leta 1958 odprta retrospektivna razstava Na-potnikovih kiparskih stvaritev, ki je bila kasneje prenešena v Narodno Galerijo v Ljubljano. Leta 1950 je bil odlikovan z redom zaslug za narod II. stopnje, leta 1958 pa je na svoj 10. rojstni dan prejel iz rok takratnega predsednika občinskega ljudskega odbora Šoštanj Staneta Ravljena red dela I. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik Josip Broz Tito. Občinski ljudski odbor Šoštanj ga je na svečani seji 12. 12. 1958 imenoval za svojega prvega častnega občana.
Trajen spomenik so šoštanj-čani postavili Napotniku z u-stariovitvijo Napotnikove galerije leta 1963, ki je v osmih letih svojega delovanja pripravila več uspelih razstav in zbrala preko 100 umetniških del znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Seme, ki ga je zasejal Ivan Napotnik je obrodilo bogate plodove.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE komisija za štipendije
RAZPISUJE
10 štipendij za učence in štipendiste
Dohodek na člana družine prosilca ne sme presegati 600 dinarjev.
Štipendije se podeljujejo predvsem za študij na učnih zavodih, ki izobražujejo pedagoški kader za delo v vzgojno izobraževalnih zavodih, v skladu s pravilnikom o štipendijskih razmerjih.
Prošnja mora vsebovati:
—	ime in priimek prosilca, datum in kraj rojstva;
—	točen naslov stalnega bivališča;
—	prikaz dosedanjega šolanja in doseženih učnih uspehov;
—	prii-az materialnega stanja družine prosilca.
Prošnji za štipendijo je treba priložiti:
—	potrdilo o šolanju, oziroma o vpisu;
—	prepis zadnjega šolskega spričevala, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih:
—	potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku v družini in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka;
—	potrdilo o premoženjskem stanju in število družinskih članov;
—	izjavo, da ne prejema drugod štipendije ali denarne pomoči;
—	priporočilo šole.
Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ve-lanje. Pri izenačenih pogojih imajo prednost pri podelitvi štipendij tisti prosilci, ki dosegajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju.
Štipendije za učence srednjih šol se podelijo s 1. septembrom 1970, za študente višjih in visokih šol pa s 1. oktobrom 1970, do konca študija v rednem roku (vključno z absolventskim stažem). Štipendije se podeljujejo mesečno vnaprej v razponu od 50 do 600 dinarjev.
Prošnje za štipendije naj prosilci vložijo najkasneje do 15. julija 1970 na naslov: Temeijna izobraževalna skupnost, Velenje.
Prepozno vloženih ali nepopolnih prošenj komisija ne bo sprejemala.
Komisija za štipendije
ZIDAR IN SLIKAR
Ob razstavi Jožeta Krambergerja v Napotnikovi galeriji
Morda nekoliko nenavadno, vendar resnično. Jože Kramberger iz Dravograda je po poklicu zidar, v prostem času in predvsem ponoči, pa snuje in ustvarja slike v svojem tesnem podstrešnem stanovanju.
Tokrat se je slikar Jože Kramberger prvič predstavil širši javnosti na sa-
mostojni razstavi v Napotnikovi galeriji. Na ogled je postavil preko 40 olj in pa-stelov dokaj velikih formatov, kar je za amaterja kar nekam nenavadno. Na otvoritvi se je zbralo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti iz Dravograda, Pliberka, Velenja, Celja in Šoštanja. Kot zi-
Na podlagi člena 52. in 54. Pravilnika o vojaških šolah »Službeni vojni list« št. 14/65 in 5/68,
DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NARODNO ORRAMBO
Personalna uprava RAZPISUJE
NATEČAJ
za sprejem civilnih oseb za učence prvega razreda Vojaške gimnazije za šolsko leto 1970/71
POGOJI NATEČAJA
Natečaja se lahko udeležijo osebe moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so končali VIII. razred osnovne šole (osemletke) z najmanj dobrim uspehom in da iz matematike, fizike ter vedenja nimajo slabše ocene od dobre;
—	da so rojeni 1954. leta ali kasneje;
—	da so zdravi in sposobni, kar bo potrdila vojaška zdravniška komisija;
—	da niso sodno kaznovani;
—	da niso v kazenskem postopku;
—	da imajo pozitivno priporočilo občinskega organa uprave za narodno obrambo;
—	da se pismeno obvežejo, da se bodo po končani gimnaziji vpisali na Višjo akademijo kopenske vojske;
—	da imajo pismeni pristanek staršev — skrbnikov.
ŠOLANJE V GIMNAZIJI, PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENČEV
Šolanje v gimnaziji se začne 1. septembra 1970. leta in bo trajalo štiri leta.
Gimnazija je v Beogradu in Zagrebu. Kandidati lahko v prošnji navedejo, v katerem mestu se želijo šolati.
V	času šolanja učenci stanujejo v internatu na breme Državnega sekretariata za narodno obrambo. Imajo pravico do stanovanja, hrane, obleke, obutve in šolskega pribora, uživajo zdravstveno varstvo in dobivajo povračilo za stroške prevoza za odhod in vrnitev ob polletnih in letnih počitnicah, povračilo stroškov ekskurzij predvidenih v šolskem načrtu in programu gimnazije in mesečne denarne prejemke.
Po končani gimnaziji učenci nadaljujejo šolanje v Vojaški akademiji kopenske vojske, odvisno od potreb tudi v drugih vojaških šolah — akademijah.
Po končanem šolanju v vojaški akademiji se prevedejo v čin poročnika in so obvezni, da ostanejo v aktivni službi JLA najmanj osem let.
V	času šolanja se učenci ne morejo poročiti. Medsebojne obveznosti učenca in Državnega
sekretariata za narodno obrambo se uredijo s pismeno pogodbo.
NAČIN KONKURIRANJA
Osebe, ki se žele udeležiti naiečaja, naj pošljejo ponudbo kolkovano z 0,50 din občinskemu organu uprave za narodno obrambo.
Ponudbi je treba priložili:
—	potrjen prepis iz rojstne matične knjige;
—	potrjen prepis spričevala o uspehu v VI. VII. in VIII. razredu osnovne šole.
Natečaj velja do 50. junija 1970. leta. O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbor učencev do 20. avgusta 1970.
Podrobnejša obvestila lahko dobite pri občinskem organu uprave za narodno obrambo ali pri Komandi vojaškega okrožja.
darju, ki se je izučil pri gradbenem podjetju »Vegrad«, mu je predstavnik tega podjetja tovariš Prat-ner izročil spominsko darilo — knjigo o naivnih umetnikih Jugoslavije. Pevski zbor cicibanov je pod vodstvom Erike Cverlino-ve zapel nekaj pesmi, slikarja in njegovo delo pa je občinstvu predstavil upravnik Napotnikove galerije.
Brez dvoma je samostojna razstava Jožeta Krambergerja pomenila veliko moralno priznanje za njegovo večletno neumorno slikarsko delovanje. Moralno priznanje pravim, saj slike zidarja Jožeta Krambergerja niso niti malo komercialnega značaja, ampak predvsem izpoved slikarja, ki slika z veliko ljubeznijo vse kar doživlja okoli sebe. Ne bi mogel reči, kaj mu je najbolj pri srcu — slika koroškega kmeta in delavca pri delu, pa gospodinje in otroka, tu in tam tudi kakšna pokra-jina ali šopek cvetja. Včasih se pozno zvečer vsede k mizi in napiše kakšno pesmico, ki pa jih nerad pokaže, ker še niso dobro izpeljane, )kakor samokritično ugotavlja.
Ko sva se na otvoritvi razstave pogovarjala o tem in onem mi je nekako takole zaupal svojo življenjsko zgodbo: »Rodil sem se 21. aprila 1945. leta, torej ob koncu druge svetovne vojne vihre v vasici Voli-
čina v Slovenjskih goricah. Starši so bili mali kmetje. V osnovno šolo sem hodil v Voličino in ko mi je bilo komaj 12 let je umrla mati. Zapustil sem dom in služil pri okoliških kmetih. Po končani osnovni šoli sem odšel kot sezonski delavec v Šoštanj, kjer sem se kasneje izučil za zidarja. Veliko domotožje in žalost za umrlo materjo mi je lahko potolažila le kakšna lepa beseda ali umetniška slika. Veselje do risanja sem imel že od malega in slikarstvo me je vedno bolj in bolj zanimalo. Ko sem bil star 18 let sem začel slikati. Najbolj resno sem začel razmišljati o umetnosti pri vojakih v Tuzli. Tam so me k delu vzpodbujali tovariši in tako sem v Tuzli v ožjem krogu tudi prvič razstavil svoja dela. Ko sem se leta 1967 zaposlil pri gradbenem podjetju v Dravogradu sem ob prvi priliki obiskal umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu in se predstavil prof. Pečku. Leta me je prijazno sprejel, ocenil moja dela in me začel usmerjati in seznanjati s slikarskimi tehnikami, za kar sem mu izredno hvaležen.«
Približno taka je bila izpoved komaj 25-letnega zidarja, ki se poleg težkega zidarskega poklica, pri katerem prebije v sezoni ves dan, udinja še umetniški muzi, ki ga vedno znova navdihuje, pa čeprav lahko slika edinole ponoči in ob nedeljah.
Srečno pot mladi slikar in še veliko uspeha v nadaljnjem umetniškem snovanju!
Viktor Kojc
Ivo Jamnikar znova direktor rudarskega šolskega centra
Sodobnejši pouk in nove šolske delavnice
Na nedavni seji sveta rudarskega šolskega centra Velenje so ponovno imenovali za direktorja Iva Jamnikarja, dipl. politologa, ki se je javil na razpis zaradi reelekcije. Poleg tega pa so na seji sveta določneje razpravljali o prespektivnem razvoju, zlasti o posodobljeni ju pouka in o razširitvi šolskih elektro-kovinarskih delavnic.
V rudarskem šolskem centru so v zadnjem letu močno povečali število' šol, vedno več pa je tudi učencev. Zato se zavzemajo, da bi učenci po končanem šolanju bili kar najbolje usposobljeni v svojem poklicu. Zdaj bodo v rudarskem šolskem centru naredili korak naprej. Počasi bodo začeli v posamezne šole uvajati elemente programiranega pouka, uporabljati pa izsledke najsodobnejših učnih metod in tudi nove učne pripomočke. V ta namen so že namenili 200 tisoč dinarjev in bodo do začetka pouka v naslednjem šolskem le-
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI IGRA
Mladinski aktiv je v režiji Tineta Steblovnika uprizoril veseloigro Ljubezen, ljubezen ... ki je privabila mnogo gledalcev. Ljudje si želijo takih predstav, zato je tembolj nerazumljivo, da so pred časom starejši igralci, ki so vendar vloge že znali, naenkrat vse skupaj opustili. Ljudje so bili zelo nejevoljni, ko so vide-deli, da lahko kaprice nekoga onemogočijo tako že-ljeno predstavo.
Gradnja polnilnice
Pred dnevi je trgovsko podjetje Vino iz Šmartnega ob Paki pričelo z granjo no-
tri opremili učilnico za poučevanje tujih jezikov, v eno učilnico pa bodo namestili respodner. Pri tem se zavedajo, da bodo morali poleg modernizacije pouka posvetiti vedno več dela tudi za pripravo.
Pri praktičnem pouku rudarske šole bodo najprej preuredili A program, v kovinarski in elektro šoli pa B in C program.
V šolskem centru pa se pojavlja že prostorna stiska, zato bodo v novem šolskem letu poučevali v dveli izmenah. Vendar bodo morali slej ko prej zgraditi novo šolsko poslopje.
Čeprav gradi rudarski šolski center nove elektro in kovinarske šolske delavnice, že sedaj načrtujejo, da jili bodo morali kmalu še razširiti. Ta dejavnost se je pri njih tako močno razmahnila, da terja modernizirane obrate. V novo halo, ki jo gradijo na industrijskem prostoru v Velenje, pa se bodo preselili še to jesen.
ve polnilnice in skladišča. Objekt bo kar velik, saj bo dolg 36, širok pa 14 metrov.
Prometno ogledalo hočemo
Na najostrejšem ovinku v Šmartnem se je zadnje čase zgodilo že več nesreč, k sreči brez smrtnih žrtev. Menimo, da imamo sedaj pravico (prosili smo za to že nekajkrat) zahtevati, da se pri Jazbecu to ogledalo postavi.
Zadnji čevljar vrnil obrt
S 15. junijem je zaprl svojo čevljarsko delavnico zadnji čevljar v Šmartnem ob Paki. Vzrok? Brez dvoma previsok letni davek. Lani je plačal 86.000 dinarjev, letos pa bi ga moral plačati 232.000 dinarjev.
Z. KOTNIK
J. Kramberger: Materina sreča, olje
VELENJE
26., 27. in 28. junija
Evropa pleše '70
POSEBNO OBVESTILO VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL
Po 14. členu pravilnika o vozniških dovoljenjih (Uradni list SFRJ št. 50/67) velja vozniško dovoljenje pet let od dneva, ko je bilo izdano oziroma ko mu je bila podaljšana veljavnost.
Veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša na voznikovo prošnjo pristojni občinski upravni organ, ki ima voznika v evidenci.
Če voznik ne prosi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v enu letu od dneva, ko mu je iztekla veljavnost, se dovoljenje razveljavi in mora oseba, ki želi še nadalje voziti motorna vozila, ponovno opraviti ustrezni izpit.
Vozniki motornih vozil, prekontrolirajte svoja vozniška dovoljenja in v primeru, da je njihova veljavnost že potekla, nemudoma zaprosite za podaljšanje veljavnosti.
Voznik, ki je dopolnil 65 let starosti, dobi oz. se mu podaljša vozniško dovoljenje za dobo dveh let.
Iz pisarne oddelka za občo upravo SO Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI- SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA
Skupna seja občinskih vodstev družbeno političnih organizacij Šaleške doline
Prejšnji teden so se se-šla na skupno sejo občinska vodstva družbeno političnih organizacij. Udeležba ni bila najboljša, o tem bi kazalo podrobneje spregovoriti o samih občinskih vodstvih, razprava pa je stekla o metodah dela družbeno političnih organizacij, o nalogah v zvezi z izgradnjo objektov, ki jih bomo financirali z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom in z združevanjem sredstev delovnih organizacij, ter o predvidevanjih za razvoj šaleške doline v razdobju 1971—1975.
V središču pozornosti so bile misli o izhodiščih za sestavo srednjeročnega programa razvoja občine Velenje v razdobju 1971 do 1975 in prva predvidevanja za razvoj, o čemer je podrobneje uvodoma spregovoril Avgust Jeriha.
LETA 1975 — NAD 5 MILIJARD DINARJEV CELOTNEGA DOHODKA
Srednjeročni načrt razvoja šaleške doline mora nakazati cilje, možnosti in ukrepe za nadaljnji druž-beno-ekonomski razvoj velenjske občine, izhajati pa mora z usklajenih programov delovnih organizacij ter predstavljati skupni dogovor vseh samoupravnih dejavnikov gospodarskega in družbenega živ-jenja o razvoju občine v prihodnje. Medsebojno usklajeni dolgoročni načrti razvoja delovnih organizacij in posameznih gospodarskih panog pa bodo morali podrobno in natančno določiti optimalne možnosti razvoja v prihodnje.
Pri usmerjanju nadaljnjega razvoja bodo morali v posameznih delovnih organizacijah izhajati iz splošne strategije }n pogojev razvoja, osnovno vodilo pa bo moralo biti: izkoristiti organizacijske ob-
BORIThORUS
like za bolj rentabilno proizvodnjo in večjo ekspanzijo. Programi bodo morali biti odsev realnega stanja in pričakovanih možnosti v novih integracijskih oblikah, po-sebej še v merilu Slovenije. Pri programiranju pa bo treba vsekakor upoštevati tudi osnovne cilje družbenoekonomske reforme, to je zagotoviti hitrejši in optimalnejši družbeno-e)ko-i nomski razvoj v pogojih stabilnega gospodarstva, hitreje dvigovati žSvljenj-ski standard, učinkoviteje se vključevati v mednarodno delitev dela ter tehnološki napredek iz sveta.
Čeprav vse delovne organizacije iz šaleške doline še nimajo izoblikovanih razvojnih načrtov, pa je izoblikovan prvi predlog programa razvoja občine Velenje v leth 1971—1975, ki upošteva verjetne razvojne smeri.
Gospodarska aktivnost naj bi naraščala po stopnji od 23 do 27% na leto, stopnja zaposlenosti 10,4 odstotka letno, produktivnost dela pa od 12 do 15 % letno. Ob taki dinamiki bi gospodarstvo velenjske občine doseglo leta 1975 nad 5 milijard dinarjev celotnega dohodka (lani ga je 1,42 milijarde), število zaposlenih pa bi se povečalo od 11.359 v letu 1969 na 20.000 v letu 1975, oziroma za blizu 8.700 oseb. Do izraza bi morale čez pet let priti prednosti masovne proizvodnje, zato računajo s hitrejšim naraščanjem narodnega dohodka kot celotnega dohodka. Predvideno je, da bi 1975. leta dosegli od 76.000 do 87.000 din narodnega dohodka na zaposlenega (lani 39.000 din).
Občina Velenje naj bi imela čez pet let okrog 34.000 prebivalcev, oz. 6.700 več, kot zdaj. Narodni do-
hodek na prebivalca pa bi takrat znašal od 38.000 do 44.000 dinarjev oz. od 3.040 do 3.500 dolarjev.
POPREČNI OSEBNI DOHODEK — 2.170 DIN NA ZAPOSLENEGA
V zadnjem razdobju so dosegale posamezne delovne organizacije, pa tudi panoge gospodarstva, dokaj različno stopnjo razvoja in tudi različno višino oseb-dohodkov. Na to je vplivala tudi nejasna proizvodna usmeritev nekaterih delovnih organizacij in slabo medsebojno dogovarjanje glede politike nagrajevanja. Da bi se v prihodnje izognili preveliki fluktuacije delovne sile, kot posledici razlik v nagrajevanju, bo treba izoblikovati takšne programe razvoja delovnih organizacij, ki bodo zagotovili tudi primerno višino osebnih dohodkov. V prihodnje bi morali naraščati osebni dohodki letno za okrog 10,5 % in doseči v letu 1975 višino 2.170 dinarjev na zaposlenega na mesec. Najvišji poprečni osebni dohodki na zaposlenega bi bili v energetiki (2.400 dinarjev), najnižji pa v gradbeništvu (1.700 dinarjev). S predvideno stopnjo naraščanja gospodarske aktivnosti bi bila višina osebnih dohodkov uresničljiva, potrebni pa bodo za to vsekakor ustrezni poslovni rezultati gospodarskih organizacij in produktivnost dela.
Ob tem pa bo potrebno tudi sprotno uvajanje nove tehnologije in metod dela ter novih surovin. Za to bo treba povečevati sredstva ostanka dohodka za poslovne namene letno od 18 do 29 % na zaposlenega.
POISKATI NOVE NOSILKE NADALJNJEGA RAZVOJA
Prevladujoč vpliv na gospodarski razvoj šaleške doline pa bo imela tudi v
prihodnje industrija z 88 % udeležbo v celotnem dohodku, posebej še kovinsko predelovalna industrija, ki naj bi 1975. leta ustvarila okrog 63 % celotnega dohodka v občini in zaposlovala 43 % vse v gospodarstvu zaposlene delovne sile.
V	dolgoročni usmeritvi Slovenije nima lignit več tako pomembne vloge. Z dograditvijo Termoelektrarne Šoštanj III bo določen glavni okvir, v okviru katerega se bo odvijala proizvodnja Rudnika lignita Velenje v naslednjih letih. Zategadej bo potrebno še tesnejše sodelovanje med proizvodnjo lignita in proizvodnjo električne energije ter širiti druge dejavnosti rudnika.
Ustrezno mesto v nadalj-nem razvoju gospodarstva šaleške doline je treba zagotoviti šoštanjski industriji plastike Polypex. Kemična industrija, posebej industrija predelave umetnih mas, je opredeljena kot ena najbolj perspektivnih. Treba bo zato zagotoviti večjo usmeritev v izvoz in doseči dolgoročno sodelovanje s tujimi partnerji. V usnjarski industriji pa bo treba zagotoviti preusmeritev v ustrezen asortimant ob istočasnem razvijanju dodatnih dejavnosti, pri čemer bosta morala še bolj priti do izraza kvaliteta in modno ustvarjanje.
Kovinska predelovalna industrija pa bo morala razvijati nove dejavnosti, predvsem zato, da si zagotovi nemoten razvoj tudi v prihodnje.
Dosedanji ekonomsko-družbeni razvoj občine Velenje naj bi bil doslej v glavnem odvisen od dveh prevladujočih gospodarskih vej, energetike in kovinsko predelovalne industrije. Za dosego hitrejšega razvoja v prihodnje pa bo treba postaviti močno dodatno industrijo kot nosilko nadaljnjega razvoja. V še večji meri bo treba izkoristiti naravne vire, razvijati pa predvsem kemično in elektronsko industrijo ter industrijo gradbenega materiala.
PREDVIDEVANJA ZA
RAZVOJ TERCIARNIH DEJAVNOSTI
V	občini Velenje je bilo lani le še nekaj nad 10% kmečkega prebivalstva.
Osnovna naloga v kmetijstvu bo preprečiti nadaljnje razslojevanje ter zagotoviti ugodnejše pogoje za kmetijsko proizvodnjo in le-to kar najbolj pospeševati.
Znano je, da tako terciarne kot kvartarne dejavnosti zaostajajo v šaleški dolini za doseženim razvojem na drugih področjih, trgovina, gostinstvo, turizem in storitvena obrt so premalo razvite, zaradi česar bo treba urediti dodatne zmogljivosti. Po prvih predvidevanjih bo treba leta 1975 zgraditi najmanj 6.000 ms trgovskih prodajnih površin, 1.900 sedežev v gostinskih obratih, 360 ležišč ter v storitveni obrti na novo zaposliti okrog 600 delavcev. Za razvoj terciarnih dejavnosti so velike možnosti, saj lahko te dejavnosti intenzivno zapo-sljujejo novo delovno silo. Najpomembnejšo vlogo pri nadaljnjem razvoju bi lahko na tem področju odigrala trgovina. Računati pa je treba ob tem s kompleksno izgradnjo take trgovske mreže, ureditev prometa, servisov in športnih objektov.
DO 1975. LETA NAD 2.000 NOVIH STANOVANJ
Prebivalstvo občine Velenje se bo po sedanjih predvidevanjih do leta 1975 povečalo na okrog 34.000 prebivalcev, oziroma za okrog 7.000. Od 8.700 na novo zaposlenih do leta 1975 jih bo prebivalo v Velenju le okrog 3.200, drugi (približno 5.500) pa se bodo vozili na delo od drugod, predvsem iz občin Mozirje in Slovenj Gradec, kjer je odstotek zaposlenosti dokaj nizek.
Iz rednih virov ter iz dodatnih sredstev bi bilo treba *v prihodnje zgraditi letno najmanj okrog 350 novih stanovanj, to je 2.100 stanovanj do leta 1975. Potrebe se kažejo nadalje po postavitvi 2 novih osnovnih šol s po 18 oddelki ter 1 otroškega vrtca, ki bi sprejel 120 malčkov. Za negospodarske investicije bo treba zbrati okrog 400 milijonov dinarjev, od tega polovico mimo rednega zbiranja sredstev, to je z večjimi vlaganji v sklade skupne porabe. Za družbeni standard bo torej treba nameniti na vsakega na novo zaposlenega 125.000 dinarjev.
POSEBNO POZORNOST KADRU IN IZOBRAŽEVANJU
Uvajanje nove tehnike in tehnologije bo v prihod-njh letih še precej bolj kot doslej odvisno od strokovno usposobljenega prebivalstva. V tej zvezi je izoblikovano osnovno načelo, da je treba zagotoviti mladini višjo raven splošne izobrazbe in zmanjšati usip, nadalje razširiti vse vrste vzgojnegja varstva malčkov ter dati še večji poudarek dopolnilnemu izobraževanju. Doseči pa bo treba tudi visoko stopnjo vsklajenosti izobraževanja s potrebami gospodarstva. Za dosego te usklajenosti pa bo treba zagotoviti predviden razji voj lastnega srednjega strokovnega šolstva.
Med pomembnimi cilji pa so tudi doseči višji nivo zdravstvene službe, rekreacije ter kulturne dejavnosti.
POISKATI TAKE OBLIKE DELA, DA BODO NALOGE OPRAVLJENE
Udeleženci skupne seje občinskih vodstev družbeno političnih organizacij so v razpravi predvsem poudarili, da bo treba poiskati take oblike in metode dela, da bodo postavljene naloge glede razvoja šaleške doline do leta 1975 tudi uresničljive. V razpravi so sodelovali Albin Amon, Avgust Vohar, Drago Tratnik, Drago Meh, Ivo Jamnikar, Hubert Mravljak, Martin Primožič, dipl. inž. Ciril Mislej, Milan Šterban, Franjo Korun, Teodor Jelen in Filip Les-njak. Ivo Jamnikar je v razpravi med drugim še posebej podčrtal nujnost spremembe oz. odprave stare družbene miselnosti in odnosov, saj je cilj vsem, doseči blagostanje delovnih ljudi v šaleški dolini. Tega blagostanja pa brez strokovno usposobljenega kadra ne bo, zato bo treba nameniti posebno pozornost kadrovski politiki in celotnemu sistemu izobraževanja.
Filip Lesnjak pa je predlagal, da naj bi bili skupni sestanski občinskih vodstev družbeno političnih organizacij šaleške doline stalna metoda dela družbeno političnih organizacij.
—rp—
Pogovor sva napeljevala v to smer, vendar nama ni uspelo. Ko je Howell nekaj začel govoriti o Francu, je Ani ta samo suho odvrnila »meni ni ničesar storil«. S tem je bila politična debata končana.
Najini znanki sta menili, da moramo iti še na Plaza de Espana, zato smo pohiteli v podzemeljsko železnico. Po vsem kar sem ta večer že videl, me je ta razočarala in dobil sem občutek, da Španci negujejo samo tisto kar je nad zemljo in kar se vidi. Na Plaza de Espana je bilo znatno bolj mirno, kajti glavna atrakcija tega trga in
vsega mesta, veliki vodomet »La Fuente«, se še ni pričela. Na žalost sta se tudi Ani t a in njena prijateljica poslovili, kajti mame so v Španiji zelo stroge, bolj kot pri nas. Tako sta nama vsaj zatrjevali, obljubili pa sta, da se drugi dan zopet dobimo.
Sedaj sva se počutila kar nekam bolj osamljena. Počasi sva krenila proti označenemu mestu, kjer naj bi bil vodomet. In res, naenkrat je pred nama šinilo v zrak desetine živo-barvnih curkov, se na vrhu razpršilo in spet padalo nazaj. Curki vode so tvorili neko ob-
liko, ki pa se je že čez kako minuto spremenila. Poleg druge oblike je novi lik dobil tudi druge barve, še lepše in živopisnejše od prejšnjih. Tako so se spreminjale barve in oblike ves večer in po zatrjevanju domačinov se nikoli ne ponovita isti kombinaciji. Ne vem kako dolgo sva stala tam, sam bi ostal najraje do konca, a Ho-vvall, ki je bil seveda tipičen predstavnik svojega meglenega »kontinenta«, se je vsega kmalu naveličal in silil domov spat.
Tudi naslednji dan sva se posvetila ogledu mesta. Sprehajala sva
se po znani Barcelonski promenadi »Las Ramblas«, kjer v senci košatih dreves prodajajo cvetje, papige in druge ptice. Seveda, največ prostora zavzemajo spet kavarnice. Stopila sva še v pristanišče h Kolumbovemu spomeniku in si ogledala točen posnetek v naravni velikosti njegove ladje »Santa Maria«, napravljenega prav tako iz lesa, ki je ves čas zasidran ob obali, kot da čaka na novega junaka. Sicer so pa tudi res morali biti takrat junaki, kajti danes bi se z njo nihče niti Jadrana ne predrznil prečkati, tako je majhna.
Tako je minilo dopoldne in popoldne, proti večeru pa sva se vrnila na »Plaza de Cataluna«, kjer naj bi se srečala z najinima včerajšnji-
ma znankama. Moja ura je kazala že deset minut zamude, zato sva pohitela, takrat pa sem se zagledal v velike kazalce nad neko urarno in se prijel za glavo. Ti so kazali, da je najina zamuda v resnici že trikrat večja. Vedel sem, da je sedaj vsaka naglica odveč in, res, ni bilo pred veleblagovnico »E1 Corte Ingles« videti znanih obrazov. Nekoliko poparjeno sva se spogledala in počakala nekaj minut. Gledala sva na vse strani, toda zastonj. Svoji jezi sva hotela dati duška, zato sva sklenila iti v nočni lokal. Da bi združila prijetno z zanimivim, sva se odločila, da siiz-bereva takega s Špansko narodno glasbo s kastanjetami, kitarami in ognjevitimi ciganskimi plesalkami. Ven-
dar nama ni bilo usojeno to vizijo spremeniti v resnico. Tavala sva od bara do bara pa o flamenku in kitarah ni bilo ne duha ne sluha, dokler se nisva naveličala in jo mahnila domov. Noge so naju že pošteno bolele in tudi oči so se kar same zapirale, ko sva se vzpenjala proti mladinskemu domu. Daleč pod nama so migotale tisočere lučke živahnega velemesta. Vzkliki, klici in sirene so zamirali v daljavi, okrog naju pa se je veter poigraval v vrhovih cipres. Na pragu mladinskega doma sva še nekoliko postala, kajti to je bil najin zadnji večer v Barceloni, nato pa sva se s pogledi poslovila od mesta in šla iskat počitka.
(Se nadaljuje)
Košarka
V Velenju cestno hitrostne dirke za državno prvenstvo
SPET BODO ZAKRNELI
Velenjčani smo bili tri leta zapovrstjo navajeni cestno hitrostnih dirk, zato smo bili kar nejevoljni, ker so tovrstna tekmovanja odpadla. Zdaj pa se je domače avtomoto društvo odločilo in je prireditelj dirke za državno prvenstvo.
V Velenju bo cestno hitrostna dirka za prvenstvo Jugoslavije v nedeljo, 5. julija ob 15. uri. Dopoldan pa bo službeni trening. Kot je povedal direktior prireditve Ivo Fece bo v Velenju dirkalo blizu 70 najboljših jugoslovanskih motoristov, ki se potegujejo za najboljše uvrstitve v državnem merilu. Zato bo tekmovanje izredno zanimivo.
Proga cestno hitrostne
MOTORJI
dirke v Velenju je že določena. Start in cilj bosta pred Tržnico, tekmovalci pa bodo vozili po Kidričevi, Prešernovi, Celjski in Koroški cesti. Celotna dolžina proge je 2700 metrov, tekmovalci pa bodo vozili od 8 do 16 krogov. Najzanimivejša bo vsekakor dirka prikoličarjev do 1000 ccm, v kateri bo sodeloval tudi Velenjčan Hubert Cainlek.
Ker je tekmovanje v Velenju edina hitrostna dirka na Štajerskem, prireditelji pričakujejo, da si jo bo ogledalo blizu 30 tisoč ljudi.
Pokroviteljstvo nad cestno hitrostno dirko v Velenju sta prevzela tovarna gospodinjske opreme Gorenje in Zlatorog Maribor.
Akcija mladih pri izgradnji športnih garderob
Že vrsto let si športni delavci in športniki prizadevajo, da bi pri športnih objektih ob jezeru dobili ustrezne garderobe in sanitarije. Letos pa so priprave za izgradnjo garderob le stekle. Občinska zveza za telesno kulturo Velenje je imenovala poseben gradbeni odbor, za predsednika pa tov. Albina Amona. Skupščina občine Velenje pa je zagotovila večji del sredstev.
Da bi pregledali kaj je bilo storjenega doslej, je občinska zveza za telesno kulturo sklicala sestanek gradbenega odbora krajevne skupnosti Velenje kot investitorja in zastopnike športnih organzacij — Par-tizan-Rudarja, nogometnega kluba in atletskega kluba.
Albin Amon je prisotne seznanil o dosedanjem delu odbora in poudaril, da je vse pripravljeno od na-
TUDI V ROKOMETU GORENJE
Na košarkarskem stadionu v Šoštanju je nastopilo v okviru delavskih športnih iger šest moštev, ki so se pomerila med seboj v rokometu. Največ uspeha je ponovno imela ekipa Gorenja, ki je v finalnem srečanju premagala termoelektrarno Šoštanj z 12 : 11 in RLV z rezultatom 17 : 9. Za najbolj požrtovalno ekipo pa velja omeniti skupščino občine Velenje.
Rezultati predtekmovanja:
TGO : občinska skupščina 30 (12 : 1) RSC : TEŠ 9 : 12 (1:6) RLV : Polypex 12 : 8 (6:3)
Finale
TGO : TEŠ 12 RLV : TES 17 : TGO : RLV 17
Po velenjskih ulicah bodo 5. julija zabrneli motorji. Najboljši jugoslovanski motoristi bodo tekmovali na cestno-hitrostnih dirkah za državno prvenstvo. Posnetek je z zadnjih dirk, ki so bile v Velenju 1961. leta.
VELENJČANI PRED ZADNJO TEKMO
Nogomet
črtov do dokumentacije, ki je potrebna, da se z deli lahko prične. V razpravi je bilo podarjeno, da si morajo vsi športniki in mladinci prizadevati ter s svojim delom pomagati, da bodo začetna dela stekla. Z organiziranim prostovoljnim delom lahko izgradnjo pocenijo. Beseda je stekla tudi o vzdrževanju obstoječih športnih objektov, za katere bo potrebno slej ko prej najti ustrezne rešitve.
Ob koncu so se zavzeli za organiziranje skupne delovne akcije, občinske konference ZMS, mladinskega komiteja RLV in športnih organizacij pri začetnih delih (izkopu, urejanju okolice in drugo). Prisotni so si ogledali še lokacijo garderob ter prevzeli posamezne zadolžitve, ki jih bodo do ponovnega sestanka skušali čim uspešneje rešiti.
Prvenstvo v SCNL se bliža h koncu. Velenjčani igrajo zadnjo tekmo v nedeljo pred domačim občinstvom s Peco iz Črne na Koroškem. Smarčani pa so tekmovanje že zaključili. V zadnjem kolu bodo brez tekme dobili 2 točki proti Severu.
DOKLEŽOVJE : VELENJE 3:4 (1:3)
V predzadnjem kolu je mo-
Rokomet
Z gostovanjem v Ljubljani, kjer so šoštanjčani igrali z drugouvrščeno ekipo Slovanom, so rokometa-ši zaključili letošnje republiško prvenstvo. Novi prvak je postala ekipa Pirana, šoštanjčani pa so za-
štvo Velenja s težavo osvojilo obe točki. V prvem delu so vodili s 3 :1, nato pa so domačini izenačili in Majdak je dal zmagoviti gol. Strelci ostalih sten rezultat, golov Majdak, Bizjak, in Zmazek.
za enajsterico Šmartna, ki so se v Mariboru odločili igrati bolj v obrambo in doseči ča-
BRANIK :ŠMARTNO 5:0 (4:0)
Zmagovalci prvenstva SCNL
Ostali rezultati 21. kola:
Peca : Osankarica 4:0 (1:0) Steklar : Fužinar 4:2 (2:2) Papirničar : Kovinar 0:3 (0:2)
so bili premočan nasprotnik Sever : Celulozar 0:3 (p. f.)
ŠOŠTANJ TUDI V PRIHODNJE MED NAJBOLJŠIMI
nastopili: Štefan Kac, Ko-kot, Pcjovnik, Bubik, Hri-bernik, Kočevar, Požun, Hajsek, Klemenčič, Kem-perle, Krumpačnik.
vzeli osmo mesto med dvanajstimi najboljšimi. Tako bodo ljubitelji rokometa v šaleški dolini tudi v prihodnje lahko v Šoštanju spremljali borbe najboljših slovenskih ekip.
Za Partizan Šoštanj so
KONČNA LESTVICA				PRVENSTVA		
Piran	22	19	1	o	414:280	59
Slovan	22	15	2	5	437:346	32
Rudar	22	12	3	-	408:542	27
Slovenj Gradec	22	13	0	9	969:430	26
Brežice	22	11	3	8	526:319	25
Branik	22	J0	2	10	518:336	24
Ribnica	22	10	3	9	424:400	25
Šoštanj	22	8	3	11	358:593	19
Tržič	22	7	2	13	269:544	16
Izola	22	7	1	14	541:400	15
Kranj	22	5	1	16	550:399	11
Medvode	22	4	1	17	505:427	9
RAZNO
Odstopam gradbeno dokumentacijo in parcelo v Šoštanju. Informacije pri Mirku Ferk, Cesta talcev 6, Šoštanj.
DVE ZMAGI ELEKTRE
V	nadaljevanju košarkarske lige so šoštanjčani zabeležili dve pomembni zmagi. V 8. kolu so igrali proti ljubljanski Iliriji in zmagali z rezultatom 62 : 58 (42 ; : 30). Največ košev sta dosegla Jerič 26 in Koren 13, ki sta trenutno najuspešnejša strelca Elektre.
V	9. kolu pa so se Šoštanjčani pomerili z moštvom Ježice. Tokrat so dosegli minimalno zmago 71 : : 70 (28 :34). Po vodstvu gostov v prvem polčasu, so domačini v drugem delu igre zaigrali mnogo bolje in po zaslugi odličnega Jeriča (27 košev) osvojili obe točki. Koše so dosegli še Koren 14, Lukman 10, Po-kleka 6. Moštvo Elektre zavzema 4. mesto na lestvici slovenske lige.
—	Mihael KOTNIK, roj. 1941, mizar iz Letuša št. 61 in Danijela PIRECNIK, roj. 1947, ekonomski tehnik Iz Šoštanja, Koroška c. 29;
—	Marijan CAFUTA, roj. 1948, rudar iz Podkraja pri Velenju št. 23 in Marta HRIBER-ŠEK, roj. 1951, delavka iz Podkraja pri Velenju 23;
—	Jože MEH, roj. 1945, delavec iz Šoštanja, Koroška 40 in Ivica CEHNAR, roj. 1950, delavka iz Velenja, Koroška c. 29;
—	Marjan TAMŠE, roj. 1949, študent iz Brega pri Polzeli št. 26 in Anica GAŠPER, roj. 1952, delavka iz Velenja, Šlan-drova c. št. 25;
—	Janez Jožef NAVODNIK, roj. 1943, inženir kemije iz Skorna pri Šoštanju št. 46 in Ivanka TEKAVEC, roj. 1945, zobotehnik iz Velenja, Čopova c. št. 6;
—	Ivan KOVAČ, upokojenec iz Lokovice št. 92, star 82 let;
—	Cecilija KUMER, gospodinja iz Šoštanja, Metleče št. 39, stara 61 let;
—	Stanko HAJSEK, upokojenec iz Šoštanja, Cankarjeva 19, star 61 let;
—	Iiarl KOSTANJSEK, inv. upokojenec iz Šoštanja, Metleče št. 24, star 46 let;
—	Franc NAPOTNIK, upokojenec iz Šoštanja, Nova ul. 4, star 73 let;
Točke za pokal
1.	TGO Gorenje Velenje
2.	Rudnik lignita Velenje
3.	Termoelektrarna Šoštanj
4.	Skupščina občine Velenje
5.	Folypex Šoštanj
6.	RŠC Velenje
Vrstni red za prehodni pokal po sedmih disciplinah (smučanje, namizni tenis, šah. streljanje, kegljanje, odbojka in rokomet)
točk 100 90
85
80 70 60
11 (5 : 6) 11 (11 : 3) 9 (7:5)
točk
1. TGO Gorenje Velenje
2.	Rudnik lignita Velenje
3.	Termoelektrarna Šoštanj
4.	RŠC Velenje
5.	Skupščina občine Velenje
6.	Tovarna usnja Šoštanj
7.	Polypex Šoštanj
8.	Prosveta Velenje
9.	Društvo telesnih invalidov Velenje
10.	Gozdna uprava Velenje
11.	»Vino« Šmartno ob Paki
12.	Projektivni biro Velenje
955
805 780
300 300
300
205
V Paki je zaradi velike hitrosti zaneslo Antona Dobnika iz Velenja, Cankarjeva 1, s ceste in je zavozil po travniku mimo vrtne ograje ter z osebnim avtomobilom obstal v jarku. Nesreča se je pripetila 3. junija ob 15.30. Voznik ni bil poškodovan, hujše telesne poškodbe pa sta utrpela sopotnika Marija in Anton Kolar
ŠALEŠKI RURAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — Ust izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
Komisija za Kajuhovo nagrado Skupščino občine Velenje po 7. členu odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, št. 51/6,5-548) razpisuje
NATEČAJ
za Kajuhovo nagrado za leto 1970
i.
Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik, društvo ali sekcija opravlja in dosega rezultate, ki so drugim vzor.
Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno družbeno delo usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaeiji.
II.
Kajul.ovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavnosti odlikuje.
Izjemoma se za izredne in edinstvene stvaritve ter zasluge za dobrobit občine Velenje podeli Ka-juliova nagrada tudi občanom drugih občin.
III.
Za leto 1970 bodo podeljene:
—	2 nagradi posameznikom
—	1 kolektivna nagrada društvu oziroma sekciji
Nagrade bodo podeljene na svečani seji Skupščine občine Velenje ob proslavi občinskega praznika.
IV.
Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje, Komisiji za Kajuhovo nagrado 1/9-1970. Številka: 113-6/1970-2 Datum: 8/6-1970.
Predsednik Komisije za Kajuhovo nagrado
Drago Tratnik 1. r.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje
RAZPISUJE
prosta delovna mesta:
-	davčni knjigovodja
-	pripravnik
Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnili ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat za davčnega knjigovodjo imeti končano srednjo šolo, strokovni izpit in eno leto delovnih izkušenj, pripravnik pa končano srednjo ekonomsko šolo.
Poskusno delo za davčnega knjigovodjo traja en mesec.
Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis in dokazilo o šolski izobrazbi.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija
60 let telesnovzgojnega dela v Šoštanju
lelesnovzgojno društvo Partizan šoštanj praznuje letos redek jubilej — 60. obletnico telesnovzgojnega dela v Šoštanju.
Priprave za ustanovitev Sokolskega društva so se pričele že leta 1907, ko so na pobudo Vinka Kolšeka, dr. Mayerja, Jakoba Volka in drugih, pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor. V tem času pa so že redno vadili člani in prirejali nastope v prostih vajah in metanju kamna z ramena.
Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za prvega starosto društva Vinko Kolšek, za načelnika pa Tone Majerliold.
Leta 1910 so ustanovili mladinski odsek, kjer so začeli svojo telesnovzgojno aktivnost kasnejši nosilci društvene dejavnosti, med njimi še danes aktivni član Miloš Volk.
V letih pred prvo svetovno vojno je društvo uspešno delalo. Nastopili so v Mozirju, Žalcu, Celju in drugih sosednjih krajih. Leta 1912 so člani Sokola šoštanj nastopili na vsesokolskem zletu v Pragi. V tem času so pričeli že razmišljati o gradnji Sokolskega doma. Med prvo svetovno vojno je dejavnost zamrla, prevzelo nemško telesno društvo	»Turnferein«.
Takoj po vojni je delo društva ponovno zaživelo. Glavni nosilci dejavnosti društva so bili Tone Kur-nik, Miloš Volk, Franc Pe-rovec, Franc Novak, Beno Fiiks, Valči Volk-Bajt, Tone De Costa in drugi. Prirejali so nastope v raznih krajih. 1919. leta so nastopili na I. jugoslovanskem
društva povsem imovino pa je
Člani Sokola šoštanj leta 1920 — v prednji vrsti: Miloš Volk, (t) Adolf Štor, (t) Ivan Srebotnik, (t) Franc Stor, (t) Albret Ahtik, (f) Tone Movh in (t) Jože Zlokarnik. In v zadnji vrsti (t) dr. Janko Sernec, Miloš Ulrih, (t) Tone Kurnik, Franc Novak in Tone Novak.
zletu v Novem Sadu. Sodelovali so z vsemi oddelki na društvenih, župskih in zveznih tekmovanjih. 1925. leta je vrsta Sokola šoštanj zavzela III. mesto na zletu v Beogradu.
Pričeli so z zbiranjem denarja za izgradnjo sokolskega doma, ki je bil leta 1924 dograjen.
Vse do druge svetovne vojne je društvo zelo uspešno delovalo. Udeležili so se vseh pomembnih so-kolskili zletov, med drugim tudi X. jubilejnega zleta v Pragi leta 1938. Zadnjo manifestacijo je Sokol šoštanj s svojim članstvom priredil demonstracijo 27. marca 1941. Z okupacijo Jugoslavije pa je društvo prenehalo s svojim delom.
Kmalu po osvoboditvi pa so osnovali fizkulturno društvo in v jeseni 1945 priredili množični nastop z več kot 500 nastopajočimi. Društvo so vodili Tone Dovšak (predsednik), načelniki Miloš Volk in Tončka Stopar. Leta 1954 so zgradili stadion na Širokem. Delo društva se je tako vsebinsko spremenilo. Poleg telovadbe so pričeli še z igranjem nogometa, košarke, odbojke za kar imata velike zasluge teles-novzgojna učitelja Miligoj Jarnovič in M. Holek.
Že vrsto let pa je Šo-štanjsko društvo Partizan pod vodstvom predsednika Rudija Bajca in se uvršča med najboljše, ne samo v občini temveč tudi v republiki.
RUDNIK LIGNITA VELENJE
razpisuje za šolsko leto 1970/71 prosta učna mesta:
•	4 za vodovodne in plinske
instalaterje
•	4 za elektroinstalaterje
•	6 za instalaterje centralne
kurjave
•	1 za finomehanika
Pogoji:
—	uspešno končana osemletka,
—	zadovoljivo zdravstveno stanje. Kandidati za navedena učna mesta naj vložijo prijavo na kadrovsko socialni sektor rudnika lignita Velenje.
Rok za prijavo je 6. julij 1970.
•	Obenem vabimo v našo delovno organizacijo več kvalificiranih vodovodnih instalaterjev.
25 let delavske godbe iz Šoštanja
Proslavljanje bodo združili z velikim usnjarskim piknikom v Širokem
sodelujejo 10, 15 in 20 let. V nedeljo dopoldan pa se bodo zbrale v Šoštanju gostujoče godbe iz Idrije, Zagorja, Prebolda, Tržiča, Domžal, Trbovelj,, Liboj, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Velenja in avstrijskega Strassa. Ob 10. uri bo po šoštanjskih ulicah sprevod sodelujočih godb, zatem pa bo pred glasbeno šolo združen nastop. Popoldan ob 14. uri bo na stadionu Široko revija pihalnih orkestrov, zatem pa usnjarski piknik.
V	Šoštanju se pripravljajo na praznovanje ob 45-letnici delavske godbe »Zarja«. Godba je v kraju v tem obdobju opravljala pomembno kulturno poslanstvo, zato vlada med njenimi simpatizerji izredno veliko zanimanje za proslavljanje jubileja.
V	soboto, 27. junija bo ob 20. uri v domu Svobode slavnostni koncert delavske godbe Zarja. Tu bo tudi svečanost, na kateri bodo izročili Gallusove znake godbenikom, ki aktivno
IJ1IMIII111E!IIIIII11IIIIII:||IM1IIIIIIIIIIIIIIIIIII1III!1III1I]|]I1IIIIIIII1IIIIIIIIIIMIIIIIIHIIII1IIIIIIIIIIIIIIIM1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIII1IMIIIIII1I11U |1|||||: III ■■ ■ ■ ■ 11 ■ III11 ■ ■ ■ 11 ■ lllll ■ ■ ■ I ■ IIII1M1111 Mil ■ 11 ■ I ■ ■ IIII > < ■ ■ ■ 11IIII1 ■ ■ ■ ■ ■ ■■!■ ■ 11 ■ ■ ■ ■ i Iti 111IIIII111 ■ 111 lili ■ (11 lil 1111II111111111 i i 3IH i 1111II ■ 1111II111111III llllllli
»SOJUZ — 9« V VESOLJU — Sovjeti so 1. junija uspešno izstrelili v vesolje raketo z vesoljsko ladjo »Sojuz 9«, v kateri sta komandant Andrijan Nikolajev in inženir Vita-lij Sevastijanov. Na sliki sta oba kozmonavta pri vežbanju. — LETALIŠČE V OHRIDU — Dvanajsti jugoslovanski aerodrom so odprli 8. junija v Ohridu. Letališče odgovarja vsem mednarodnim predpisom in bodo na njem lahko pristajali vsi avioni. — > SEDMI KONTINENT« PRED IZGR ADNJO — Na otoku Kakan v Kornatskem arhipelagu bodo zgradili letovišče za vse otroke sveta in ga imenovali »Sedmi kontinent«. Jugoslovanski odbor se bo obrnil na vse članice OZN, da sodelujejo pri izgradnji tega otroškega naselja. Na desni sliki je pogled z morja na otok Kakan.