IX. LETNIK 4. ST. APRIL 1968 Cena 30 par ali 30 S din SKUPHOST Qt£±si£cr szdZ tjuJ&jGMG. moste.-'pot$e Molk ni več zlato! LETOŠNJI ZBORI VOLIVCEV IN ZBORI DELOVNIH LJUDI SO ZOPET OPOZORILI NA POMANJKLJIVOSTI, KI JIH BREZ USPEHA ODPRAVLJAMO ŽE NEKAJ LET. OBČINSKA SKUPŠČINA IN OBČINSKA KONFERENCA SZDL SKLICUJETA ZBORE VOLIVCEV ZARADI POMENA, KI JIH IMAJO PRI OBLIKOVANJU OBČINSKE POLITIKE, SAJ V NAJBOLJ ELEMENTARNI OBLIKI BREZ TRANSMISIJ POSREDUJEJO MNENJE IN PREDLOGE ZA KREIRANJE POLITIKE OBČINSKE SKUPŠČINE. je bila tema z aspekta nadaljnjega razvoja občine in mesta zelo pomembna, je tembolj žalostno dejstvo, da je bila udeležba volivcev izredno slaba. V povprečju se je zborov volivcev udeležilo 4,73; če pa pomislimo, da je bilo potrebno nekatere zbore sklicevati ponovno, ker prvič niso dosegli potrebnega kvoruma, potem moramo priznati, da je nekje nekaj narobe. Na nedavnih zborih so volivci razpravljali o dveh izredno pomembnih samoupravnih dogovorih — družbenem načrtu razvoja občine in finančnem načrtu mesta Ljubljane. Ker Informacija občinske skupščine o zborih volivcev navaja, (Nadaljevanje na 2. str.) V Zgornjem Kašlju so volivci razpravljali predvsem o naslednjih problemih, ki terjajo rešitev: javne luči gorijo tudi podnevi, zahtevajo informacijo o poslovanju in rentabilnosti toplarne, občinska skupščina naj uredi lastništvo zadružnega doma, odlaganje odpadkov vzdolž Kašeljske ceste naj se prepreči, in dogradi naj se vodovod Četrto fluorografiranje naših občanov 30. marca se bo začela flu-oregrafska akcija v naši občini. Prvo fluorografiranje prebivalcev Ljubljane je bilo leta 1955. PolTuorografska kontrola sumljivih oseb je dala tedaj zaskrbljujoče rezultate. Zato smo se odločili, da je za naše ekonomske in socialne prilike najprimernejša množična flu-orografija vsako četrto leto. Letošnje fluorografiranje naših občanov je že četrto (drugo 1960, tretje 1964). Postavljeni načrt se točno izvaja, ker ITuorografija odkriva še nepoznane bolnike s pljučno tuberkulozo, žarišča za okužbo zdravih občanov. S to preventivno metodo tudi odkrijemo dovolj zgodaj nekaj bolnikov s pljučnim rakom (kjer je zdravljenje še uspešno), nadalje odkrijemo znatno število kroničnih in ostarelih pljučnih obolenj, zajamemo pa tudi bolnike s srčnimi obolenji. Zadnjih nekaj let precej pišemo in govorimo o manjšem obolevanju ljudi za pljučno tuberkulozo. Zavedati pa se moramo, da je zatiranje te bolezni ozko povezano z redno kontrolo in zdravljenjem obolelih in zgodnjim odkrivanjem novih tuberkuloznih bolnikov. Budnosti pri tej bolezni ni nikoli preveč. Ce hočemo tuberkulozo izkoreniniti, moramo začeto delo vestno izvajati, da nam v nekaj letih popuščanja našega antituberkuloznega boja ne bi ponovno naraslo število obolelih. Z zgodnjim odkrivanjem in rednim zdravljenjem jetičnih bolnikov smo v zadnjih letih uspeli preprečiti invalidnost zaradi te bolezni. V dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo je bilo v naši občini leta 1967 odkritih 41 novih jetičnih bolnikov, od teh 24 z odprto pljučno jetiko. Dispanzer je sicer njihovo ožjo okolico pregledal in odkril med sorodniki dva bolnika. Eluorografija pa bo odkrila tudi morebitne bolne osebe iz širše okolice, ki bi jih teh 24 bolnikov utegnilo okužiti. Lansko leto smo odkrili v naši občini enajst bolnikov s pljučnim rakom, kroničnih nctu-berkuloznih bolnikov pa je registriranih in zdravljenih v di-spanjerju 321. Srčnih bolnikov dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo sicer nima registriranih in jih tudi ne zdravi, pomaga pa s fluorografijo in pofluografsko kontrolo splošnemu zdravniku in specialistu kardiologu pri odkrivanju nepoznanih srčnih bolnikov. Množična fluorografija je uspešna le, če sc število pregledanih oseb tesno približa 100 % občanov, od 24. leta navzgor). Na fluorografijo odkrite sumljive bolnike bo dispanzer poklical na kontrolo. Dolžnost vsakega občana je, da se na poziv dispanzerja takoj javi. Občinska skupščina je odlok o obvezni fluorogra-fiji sprejela in v razumevanju pomena te akcije določila kazen 30.000 S dinarjev za neupravičen izostanek prebivalcev naše občine. Z discipliniranim prihodom na flouografijo bodo prebivalci naše občine dokazali, da znajo ceniti denar, ki ga skupnost odvaja v ta namen. Dr. ZLATA PIRNAT šef antitbe in pulmološkega' dispanzerja Ljubljana Moste-Polje Upoštevajmo mnenja občanov Na nedavni seji občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje smo poslušali tudi razpravo o programu dela komunalnih podjetij v Ljubljani. Priznati moramo, da so te delovne organizacije v zadnjih letih naredile velik korak naprej v izboljšanju uslug in storitev za Ljubljano. Letos so prvič predložile ljubljanskim občinskim skupščinam v obravnavo in potrditev — čeprav še pomanjkljiv — letni program dela, kar je tudi viden uspeh. Kot pri vsakem delu pa so se tudi v dejavnosti teh delovnih organizacij pojavile nekatere napake, o katerih so odborniki izrekli več kritičnih pripomb. Konkretni primer, ki so jih navajali, mečejo v slabo luč tudi dobre strani njihovega dela, pri občanih pa ustvarjajo občutek nezaupanja in včasih tudi nepotrebno nerganje. Neprijetne opazke na rovaš teh podjetij so padale tudi na minulih zborih volivcev pa tudi sicer vsakodnevno padajo v razgovorih med občani. Tako na primer zbuja pri ljudeh hudo kri neupoštevanje njihovih želja in predlogov, kadar gre — recimo — za gradnjo vodovoda, električnega omrežja, kanalizacije in podobno. Večkrat se je namreč že zgodilo (posebno to velja za podeželje), da so občani želeli v svoji režiji ali v sodelovanju s komunalnim podjetjem graditi neki objekt, pa so bili odbiti. Tako pojmovanje, češ samo mi strokovnjaki smo poklicani, da odločamo, kaj, kje in kako se bo gradilo, ni vedno in povsod upravičeno. Večkrat je treba prisluhniti tudi mnenju nestrokov-njakov-občanov in upoštevati njihove predloge. Vzemimo za primer gradnjo vodovoda: občani so sklenili in zračunali, da lahko vodovod zgradijo za 5 milijonov S dinarjev. Tako pobudo bi moral mestni vodovod podpreti in jim strokovno pomagati, ne pa da kratko in malo sklene: naše kalkulacije kažejo, da bodo stroški znašali 15 milijonov S dinarjev in pika. Na letni program komunalnih delovnih organizacij pa so imeli odborniki še naslednje pripom- be: predložen je bil najmanj za tri mesece prepozno in bi ga morali pravočasno javno razgrniti, kar bi občanom omogočilo sodelovanje pri potrjevanju in spreminjanju le-tega. Večja komunalna dela bi se v bodoče morala oddajati z javnim natečajem v katerem bi sodelovala vsaj tri podjetja, kar bi gradnjo v marsičem pocenilo. Odnos nekaterih delavcev, ki delajo v komunalnih podjetjih, do občanov, na področju kjer dela izvajajo, pa tudi ni vedno korekten. Ker so pritožbe občanov glede tega precej številne, bi bilo prav, da bi vodstva teh podjetij svoje delavce vsaj občasno poučila , kako se morajo obnašati do občanov. Pa tudi delovna storilnost le-teh je ponekod zelo nizka. Vzrokov za to je seveda več: ponekod njih delo še ni normirano ali ni nagrajevanja po delu. ipd. Res pa je tudi, da se vsako delo v teh delovnih organizacijah ne more točno in dosledno normirati. Zato bi moral biti nadzor nad delom v takih primerih učinkovitejši. Neki odbornik je v skupščinski razpravi o tem navedel primer, da so šli delavci zjutraj najprej v gostilno, potem so se lotili dela, ko pa je nastopila pripeka, so odložili krampe in lopate ter polegli v travo. Spričo monopolnega položaja ljubljanskih komunalnih organizacij izvirajo prav gotovo nekatere od navedenih — in tudi druge pomanjkljivosti prav iz takega položaja. Precej kritičnih pripomb so odborniki izrekli tudi na rovaš javne snage v Ljubljani. O tem problemu je bilo že mnogo napisanega v dnevnem časopisju in tudi na straneh Naše skupnosti. Gre za dvojni problem: za neodgovoren odnos nekaterih občanov do tega in za neučinkovit nastop inšpekcijskih služb. Kjer opozorila ne zaležejo, bi morali inšpektorji ukrepati strožje in res pogledati v vsak kot. Poglejmo samo smetišče okoli Kodeljevega gradu. Postala je že kar navada, da odlagamo smeti vsepovsod — samo ne tam, kamor sodijo. Preberi v tej številki: # ANKETA O NOVEM DELOVNEM ČASU — 2. STRAN # PISMA UREDNIŠTVU — 4. STRAN # OBISK PRI BIZOVISKIH PERICAH — 5. STRAN # STANOVANJSKA SAMOUPRAVA — 8. STRAN Sem ".T* Treba bo urediti še marsikaj S X. marcem so tudi nekatere ustanove in uprave delovnih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje prešle na novi delovni čas. Uredništvo Naše skupnosti je v zvezi s tem sklenilo izvesti majhno anketo in prek nje seznanili bralce z odgovori na dve vprašanji, zastavljeni posameznikom iz raznih področij javnega in družbenega življenja. Vprašanji sta se glasili: Kaj menite o novem delovnem času (njegove dobre in slabe strani)? in Kako ste se prilagodili njegovim zahtevam? Bralce prosimo, da se tudi sami oglasijo k razpravi o tem. ANALITIK ZA ŠOLSTVO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE MIRA HLADNIK: Strokovnjaki utemeljujejo uvajanje novega delavnika z Molk : (Nadaljevanje s 1. str) da je skupščina takoj, ko je sprejela sklep o sklicu zborov volivcev, pričela v sodelovanju z izvršnim odborom občinske konference SZDL z obsežnimi političnimi pripravami. Za vse, ki naj bi sodelovali v pripravah in izvedbi zborov volivcev, ,so izdelali natančna navodila. Informacija nadalje govori, da ;so še zelo resno lotili tudi razprav. Nasprotno pa sta bili tako izvedba kot udeležba voliv- cev razmeroma slabi. Bili so celo primeri, kjer občanov sploh niso obvestili o zborih, niti jim niso dostavili gradiva, ali so sklicali zbore na neprimeren dan, v neurejenih ali neogretih prostorih. Kaj lahko ugotovimo, da sta si oba podatka precej v nasprotju. Vprašanje krivde (ali nesposobnosti) ostane odprto; ugotavljamo pa, da nekaj šepa tako v organizaciji in delu odgovornih dejavnosti kot v zavesti volivcev, ki se največkrat z lakonskim odgovorom, češ da je vseeno, če prihajajo na zbore, ker občina »že po svoje« uredi probleme, izmikajo svoji družbeni in samoupravi j avski dolžnosti. Taki občani so v veliki meri krivi za marsikatero nedemokratičnost in samovoljnost, ker s svojim molkom omogočajo nepravilne postopke, čeprav so najhujši kritiki prav tistih sklepov, pri katerih z »močjo« svoje besede in mišljenja niso sodelovali. Se posebno je bila udeležba slaba v mestnih območjih (Kodeljevo 0,34 %, Zelena jama 0,96%), kjer so življenjski pogoji najbolje urejeni. Kot vemo, je slaba udeležba teh urbaniziranih predelov že stalna praksa iz prejšnjih let. Ce nočemo, da bo absenca večjo učinkovitostjo posameznikov in delovnih organizacij. Za zaposlene predstavlja ta delovni čas večjo obremenitev s poklicnim delom v petih dneh tedna. Odvisno od večje angažiranosti v poklicu se ni več volivcev stalna oblika dela zbora volivcev, moramo čim-preje razmisliti o novih oblikah dela, ki bodo tudi na teh območjih razgibale volivce in zagotavljale njih sigurno udeležbo. Vprašanje, ki zasluži največ pozornosti in tud( kritike ter je verjetno tudi precej velik vzrok slabe udeležbe, pa je vsekakor preobsežen dnevni zborov. Natrpani programi zelo slabo vplivajo na kvaliteto sprejetih stališč. Gradivo na zadnjih zborih je bilo vrh vsega za povprečnega občana še pretežko in slabo razumljivo. Res je, da so ponekod te težave odpravili odborniki in uslužbenci občinske uprave z zmanjšujejo možnosti za druge dejavnosti, med katere sodijo tudi gospodinjske in materinske dolžnosti zaposlenih žena. Vprašujemo se, kako bo družba prevzemala del teh obveznosti, ki bodo sicer bremenile zaposleno ženo v času, ko je nujno potrebna počitka. Tako povečana obremenitev gre sicer lahko samo na račun zdravja in mentalne odpornosti zaposlene žene in njenih otrok. Dobro stran novega delavnika pa vidim v dejstvu, da bodo sedaj matere lahko otroke zjutraj v miru nahranile, oblekle in spremile v vzgojno varstveni zavod ali šolo. Tako se bodo na delovnem mestu zlato! izredno dobrim in poljudnim podajanjem, žal pa to še ni povsod stalna praksa. V našem primeru pa tudi ne more biti izgovor za to, ker na nekaterih zborih ni bilo niti najodgovornejših predstavnikov občine. V bodoče bo nujno potrebno zagotoviti, da bodo na vseh zborih volivcev prisotni voljeni odborniki posamezne volivne enote in glede na težino problematike tudi ustrezni člani in referenti občinske uprave. Glede na program zborov (družbeni program razvoja občine) je bila razprava skoraj na vseh zborih pretežno lokalnega značaja. Volivci so razpravljali o pereči krajevni problematiki, medtem ko so se s finančnim načrtom mesta v glavnem strinjali. Občinska skupščina je sprejela sklep, da bo takoj pričela realizirati evidentirane predloge in zaključke. O sprejetih sklepih bo najprej razpravljal svet za finance, nato pa še občinska skupščina na proračunski seji. Vse droge predloge in sklepe bodo najhitreje predali pristojnim službam, da sprejmejo ustrezne rešitve najkasneje v 1 mesecu. Mislimo, da je naloga občanov, da s svojimi nadaljnjimi predlogi v obliki odborniških ali individualnih vprašanj na predsedstvo skupščine ter v obliki pisem v našem časopisu spremljajo delo občinske uprave in postanejo tako pospeševalci izvajanja sprejetih sklepov in zamisli. Le s tako obliko svoje prisotnosti pri reševanju naših skupnih problemov in težav' bodo popravili slab vtis, ki so si ga pridobili z ravnodušnostjo na zadnjih zborih volivcev. umirjeno in zbrano posvetile svojemu delu. Odpadla bo negotovost, ali je otrok zajtrkoval, kako se je oblekel, izklopil elektriko, zaklenil stanovanje itn., odpadla bosta prezgodno prebujanje otroka in naglica pri odhodu z doma. Iz lastne izkušnje vem, da so bile te skrbi zame dolgoletna mora. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo skupno z drugimi institucijami preučuje, kako uvesti petdnevni delovni teden tudi v šolstvu. V razpravi je več variant, tečejo eksperimenti na nekaj šolah v Sloveniji. Poleg nove organizacije pouka se bodo zaostril i še drugi problemi, predvsem kako organizirati celodnevno bivanje učencev na šolah, kjer so učni prostori v celoti zasedeni v dveh izmenah, kako prilagoditi vzgojnovarstveno dejavnost v zavodih za predšolske otroke ter pridobiti zanje nove kapacitete Pojavlja se tudi povečana skrb za prehrano otrok; večini otrok bo treba oskrbeti ustrezen opoldanski obrok in dve malici. Poskrbeti bo treba tudi za otroke, katerih starši bodo še nadalje zaposleni ob sobotah. Mnogo večji poudarek bodo dobile prostovoljne dejavnosti na šolah, telesno-vzgojne in kulturne organizacije bodo razširile svojo skrb za mladino. Rekreaciji otrok bo treba posvetiti več skrbi. Skrb za mladino in problemi tega področja se bodo v pogojih novega delavnika vedno bolj zaostrevali, terjali sistematične rešitve, hitro ukrepanje in večja finančna sredstva. RAVNATELJICA VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA ANGELCE OCEPEK, BREDA ZDEŠAR: Vsak začetek je težak. Tako je tudi z novim delovnim časom. Za pravilno izkoriščanje prostih sobot pa bi bil potreben večji standard, da bi res služile svojemu namenu in rekreaciji. Dobre strani novega delovnega časa: začetek dela v zgodnjih jutranjih urah ni tako uspešen, kot če pride delavec na delovno mesto bolj spočit in brez naglice. Predvsem to pride v poštev za matere, ki imajo otroke v varstvu ali v šoli. Slabe strani novega delovnega časa: družina je prizadeta, predvsem otroci, ker vidijo starše šele zvečer, ko morajo že k počitku. Tudi šola bo morala svoje delo sistematič-neje prilagoditi novemu delovnemu času, in sicer tako, da bi bili otroci doma prosti vseh šolskih obveznosti. S tem bi tudi proste ure doma bile bolj posvečene družinskemu življenju. TAJNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE TONE KLEMEN: Sedaj je še težko oceniti posledice novega delovnega časa! Sam menim, da novi delovni čas bistveno posega v dosedanje navade našega delovnega človeka in da bo potrebno mnogo časa, da se bo družina kot osnovna družbena enota docela prilagod la novim razmeram. Daljši čas pa bo potreben tudi zato, ker sta trenutno — in bosta verjetno še dalj časa — prisotna oba sistema, ki v številnih družinah povzročata najrazličnejše probleme. Niso redki primeri, ko v štiri pa tudi v šestčlanski družini vsi družinski člani od- hajajo na delo in prihajajo z dela v najrazličnejših časovnih presledkih. To pa seveda povzroča številne probleme vzgojnega, ekonomskega, rekreacijskega in podobnega značaja. Menim, da se je treba zavzeti za odpravo te dvotirnosti do maksimalne meje in star sistem dopuščati samo v tistih delovnih organizacijah, ki po naravi dela tega ne morejo spremeniti. Poleg negativnih pa se kažejo tudi pozitivni rezultati novega delovnega časa. Višje delovne učinke je v upravnih organih težko prikazati v številkah, relativno kratka praksa pa že kaže zadovoljive rezultate. Izkazalo se je, da novi delovni čas resnično pokriva tisti del dneva, ko so človekove moči na višku in so zato tudi delovni rezultati boljši. V jutranjih urah ni več tako imenovanega časa za ogrevanje; sicer pa novi delovni čas, glede na sprejemanje strank in druge delovne naloge, zahteva takojšnjo vključitev. Opoldanski odmor pa pomeni nujno potreben premor pred drugim, daljšim in mirnejšim delom delovnega dne, ki je docela prepuščen za notranje delo (vodenje postopkov, analitična opravila in podobno). Menimo, da nkso nerealne ocene, da omogoča novi delovni čas tudi dosti večje storitve v javni upravi. Glede na daljše priprave se je naša občinska uprava kaj hitro prilagodila, oziroma se prilagaja novemu delovnemu času. V pripravah za prehod na novi delovni čas smo preučili položaj naših delavcev v novih razmerah. Zanimalo nas je zlasti, kakšne težave bodo imeli člani našega kolektiva s prehodom na novi delovni čas. Ker smo domnevali, da bosta otroško varstvo in opoldanska prehrana največja nerešena problema, smo v anketi temu posvečali posebno pozornost; rezultati ankete pa naših pričakovanj niso potrdi- li. Ugotovljeno je bdo, da ne bo večjih problemov otroškega varstva, pa smo se lotili reševanja problema opoldanske prehrane. K rešitvi tega problema je mnogo prispeval bližnji vzgojnovarstveni zavod Angele Ocepek, ki je prevzel in na splošno zadovoljstvo rešil tudi ta problem. Glede nove razporeditve delovnega časa smo podrobno razpravljali na oddelčnih sestankih in svetu delovne skupnosti in nam s tega stališča novi delovni čas ne povzroča bistvenih problemov. Za zdaj je samo še problem strank, ki navzlic številnim objavam pričakujejo delavce občinske uprave že kar od 7.30 ure naprej. ZA ZDRAVSTVENI DOM V MOSTAH dr. MILENA STA-MAC: Načelno nimam nič proti novemu delovnemu času, saj imata eden kot drugi dobre in slabe strani. Moje mnenje je, da za tak način delovnega časa pri nas še nimamo pogojev — niti materialnih niti drugih," da bi od takega načina lahko pričakovali posebno vidne uspehe in navdušenje zaposlenih nad takim načinom delovnega časa. Uspehi pa bi nam morali pravzaprav narekovati spremembo. Premalo smo še napravili glede psihološke pripravljenosti in preusmeritve zaposlenih na novi delovni čas. Saj se zavedamo, da se bo način življenja s tem popol- (Nadaljcvanjc na 8. str.) V Zalogu se je razprava na zboru volivcev sukala predvsem okoli naslednjih problemov: treba bo nujno urediti kanalizacijo, ker odpadne vode odtekajo v ponikalnice ter je stalna nevarnost okužbe. Ob uradnih dnevih za stranke ni na občini moč dobiti posameznih referentov, ker so le-ti na sestankih • ^ 'M m " r ■ ' Mh r i Kodeljevčani so na zboru volivcev grajali vsebino odgovora na zahtevo, da se vrata v športni park odpro za vso mladino. Zahtevali so, naj se spomenik žrtvam fašizma s Povšctove ceste predstavi v park pred šolo Ketteja in Murna Kolinska je pravočasno prisluhnila zahtevani trga VSE JE ODVISNO OD TEMELJITE RAZISKAVE TRGA — POLGOTOVA JEDILA SO V VELIKO POMOČ GOSPODINJAM — PODJETJE. KI TRENUTNO NIMA VEČJIH GOSPODARSKIH TEŽAV V uredništvu smo znova postali pozorni na KOLINSKO TOVARNO v sredini lanskega leta, ko je precej kolektivo v naši občini bilo plat zvona. Govorice, da imajo v Kolinski tovarni najvišje osebne dohodke v občini ter da praktično nimajo nobenih gospodarskih težav in problemov so se pokazale ob polletnem periodičnem pregledu gospodarjenja v občini pravilne. Pred nekaj dnevi smo obiskali tovarno, da bi tudi sami spoznali, kje je bistvo njihovega uspeha. Med drugim smo se ustavili pri vodji za raziskavo tržišča, ki nam je pove- Proizvodi Kolinske tovarne v zadnjem času zelo uspešno prodirajo na domači in tuji trg dal precej zanimivosti o tovarni s podatki in ogledom to-varhe odkrival skrivnost uspeha tovarne, ki na koncu pravzaprav ni bil več skrivnosten. Tovarna, ki letos slavi 60-letnico, sodi med najstarejše tovarne v Mostah. Najprej so v njej proizvajali samo ka-vovine, ker je bila kava precej važen prehrambeni artikel. Ko se je kava pričela »starati« in se je spremenila tudi potrošnja, so pričeli s proizvodnjo novih proizvodov. Tako je od prvotnega izdelka ostala samo še mešanica, kateri je za podlago prava kava. Ta njihova orientacija se je pokazala za polenoma pravilno, saj nekatere Franckove tovarne v Nemčiji stojijo, ker niso pravočasno prešle na nove izdelke, ki jih je zahtevalo spremenjeno povpraševanje na trgu. V Kolinski sedaj izdelujejo najrazličnejše praške: od pecilnih in suhega kvasa, prek kave in njenih nadomestkov, sušene zelenjave do polgoto-vih jedil enolončnic, ki so v veliko pomoč zaposlenim gospodinjam. Zgodovina tovarne je bila dokaj pestra. Leta 1936 je bila adaptirana, kmalu nato pa jo je prevzel »Franck«, ki je zelo povečal proizvodnjo. Po osvoboditvi se je tovarna preimenovala v Ljubljansko tovarno hranil, ki se ji je 1951 priključila tovarna Zika (Vič), kjer so izdelovali sladno kavo. Ker novo ime ni bilo tako komercialno kot prejšnje, so prevzeli nazaj naziv Kolinska, s katerim se pojavljajo njeni izdelki širom po naši domovini. Pred nekako desetimi leti so spremenili in razdelili proizvodnjo ter1 premestili na Vič tovarno vaflov in napolitank. Proizvodnja je hitro naraščala, saj je skupna tonaža proizvodov od leta 1954 porasla od dvatisoč ton na sedanjih osemtisoč dvesto ton letno. Ustrezno temu so se povečali realizacija, dohodek podjetja in skladi. Ali leži uspeh podjetja samo v povečani proizvodnji? Značilno za politiko podjetja je, da so v vseh letih investirali skoraj predvsem v opremo in povečevali kapacitete samo z adaptiranjem obstoječih poslopij. Pri tem so vodili tudi pametno politiko nagrajevanja. Preseganje norm je bilo zelo dobro nagrajeno, tako da se je prekomerno delo delavcu res splačalo. S takim načinom nagrajevanja in z istočasno poostreno kvaliteto kontrole proizvodov v prvih mešalnih fazah so povečali proizvodnjo in ločili dobro in produktivno delo od povprečnega. Druga važna poslovna odločitev je velika pozornost, s katero spremljajo tržišče. Z natančnimi analizami tržišča so preusmerjali ponudbo in se tako izognili kopičenju proizvodov. Tako uspehe jim omogoča popolnoma samostojna služba za raziskavo tržišč, ki stalno kontaktira s trgovsko mrežo v vseh večjih središčih ter na podlagi degustacij in individualnih razgovorov stalno obvešča proizvodnjo o novih željah potrošnikov. K tako veliki aktivnosti jih sili tudi konkurenca Podravke, Arome ter slovenskih treh tovarn (Sana, Droga, Delamaris). Največ prodajo v Sloveniji — verjetno zaradi višjega standarda in tudi zaradi večje zaposlenosti žensk, ki jim polgotova jedila in drugi proizvodi Kolinske tovarne precej olajšajo pripravo obrokov. Reformni ukrepi jih pravzaprav niso prizadeli, ker so veliko pred reformo ukrenili vse tisto, kar so morali nepripravljeni kolektivi sprejemati na vrat na nos v čisto spremenjeni klimi. Kolinska je že davno prej zelo natančno in s posluhom preučevala tržišče. Prav tako so investirali samo tam, kjer je bilo zelo gotovo, da bodo dale investicije največji učinek. Denar so nalagali v izboljšanje tehnologije, to se pravi v nove stroje in racionalizacijo delovnih postopkov. Zelo malo so investirali v zidove in gradnjo novih obratov. Ce so le mogli, so razširjali obstoječe obrate, usposabljali podstrešja in podobno. Ob tako racionalnih investicijah so uspeli povečati proizvodnjo za 10 milijard S dinarjev in obdržati vso tisto delovno silo, ki bi jo morali ob delovanju reformnih zakonitosti sicer odpustiti. Tako gospodarjenje omogoča tovarni nekoliko visoko akumulativnih proizvodov, kot je npr. žvečilni gumi Koloy’s. Kvaliteta tega žvečilnega gumija je enaka kvaliteti ameriškega, Proizvajalec Delovanje gospodarske reforme je pred delovne kolektive zelo ostro postavilo tudi problcmaliko odvečne delovne sile in nezadovoljive strukture kadrov. Temeljni zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov na delo v delovne organizacije, ki velja od januarja letos, naj bi med drugim izboljšal kadrovsko strukturo in odpravil tehnokratski in birokratski odpor proti sprejemu mladih absolventov srednjih, višjih in visokih šol v delovne organizacije. Osnovna karakteristika zakona je, da pusti delovni orga-nizaciji glede urejanja notranjih razmerij (število pripravnikov, potek trajajnja in ugotavljanja strokovnosti) popolno samostojnost pa istočasno zagotavlja pripravniku vse pravice in dolžnosti delavca. Pripravnik je polnopraven član delovne skupnosti z edino posebnostjo, da si mora kot pripravnik med pripravniško dobo pridobivati delovne izkušnje za delo v stvoji stroki. Ce komisija, ki spremlja pripravnikovo delo, ugotovi, da njegova strokovnost ne ustreza, ga lahko razporedi na drugo, manj zahtevno delovno mesto. Delovno razmerje mu preneha le tedaj, če mu delovna organizacija ne more nuditi zanj primernega delovnega mesta. Zakon tudi izrecno dovoljuje. da delovna organizacija v svojem splošnem aktu določi poseben način udeležbe pripravnikov pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Analize v Sloveniji so pokazale, da je imelo 64 % anketiranih delovnih organizacij pripravništvo že urejeno v svojih splošnih aktih. To kaže, da je v naših podjetjih pripravništvo že znana in v praksi izvajana oblika. Moramo pa poudariti, da imajo pripravništvo urejeno in ga tudi izvajajo samo v večjih, dobro organiziranih gospodarskih organizacijah, ki dobro poznajo svoje potrebe po strokovnjakih ter si s to metodo zagotavljajo strokovni naraščaj. Vprašanja, kj jih zastavljajo delovne organizacije na posvetovanjih ali redakcijam raznih strokovnih časopisov, kažejo, da je okrog zakona le še precej nejasnosti. Čeprav je ureditev nerazjasnjenih vprašanj izredno važna, pa menimo, da moramo v sedanjem trenutku vso pozornost posvetiti temu, ali je pripravništvo samo akt zaposlovanja ali pa je to stalna metoda in oblika praktičnega usposabljanja začetnikov. Pripravništvo je potrebno razumeti kot sistemsko zadevo z dolgoročnejšimi efekti — z izboljšanjem kadrovske strukture ,s povečano produktiv- nostjo, z modernizacijo proizvodnje in možnostmi formira-naj novih delovnih mest. Ugovori, mnenja in politika nekaterih organizacij kažejo, da kljub raznim perspektivnim načrtom razvoja podjetja ne obvladajo osnovnega planiranja kadrov. Izjave, da ne vedo, kam bi s pripravniki, meglene formulacije, ki ne zadostujejo predpisom zakona, »pomanjkanje« kadrov za poučevanje in spremljanje pripravnikov itd. kažejo, da ne razumejo temeljev novega zakona in možnosti, ki jih jim v perspektivi nudi dosledno izvrševanje duha zaliona. Uresničevanje temeljnega zakona bo v efektni in merljivi luči pokazalo pripravljenost delovne organizacije za napredek in polno vključitev v družbeno in gospodarsko reformo. Teh nekaj nakazanih problemov in pa mnogo novih vprašanj, ki se bodo pojavili vsakodnevno v praksi, opozarjajo na potrebo, da se v reševanje tega področja poleg delovnih organizacij čim aktivneje vključijo občinske skupščine, sindikati in druge družbenopolitične organizacije. V občinskem merilu bi bilo potrebno organizirati razna posvetovanja in ustvariti med delovnimi organizacijami dogovore o medsebojni pomoči v primerih, ko zaradi pomanjkanja strokovnjakov ne bi osnove za ta artikel je neka nemška tovarna, ki je Kolinsko oskrbela tudi s potrebnimi stroji. Cena zavojčku gumija je 100 — 110 S din, medtem ko stane uvoženi najmanj 150 S din. Čeprav je razlika precej velika, so v tovarni povedali, da lahko v nujnem primeru lastno ceno še znižajo. Kvaliteto in higieno njihovih proizvodov jim zagotavlja delo njihovega laboratorija in Centralnega higienskega zavoda. Prav zaradi kemične, mikrobiološke in organoleptične neoporečenosti so njihovi proizvodi dosegli tak ugled. S tem v zvezi velja še omeniti, da imajo funkcijo laboratorija ločeno — del ekipe se posveča povsem razvojnim raziskavam, medtem ko del sodeluje s proizvodnjo in jo stalno kontrolira. Tudi reklama je deležna posebne pozornosti, čeprav za reklamo v Kolinski trošijo manj sredstev kot v drugih tovarnah, ker se raje zanašajo na kvaliteto. Kljub zadovoljivi prodaji svojih izdelkov pa nameravajo v prihodnosti svojo reklamo povečati. Kratke vesti iz občinske skupščine (Izvlečki iz razprave na 14. seji) Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 14. 3. 1968 razpravljala in sklepala o naslednjem: RAZPRAVA O PREDLOGU PROGRAMA PRIORITETNIH INVESTICIJ MESTNEGA POMENA V tej točki dnevnega reda so odborniki v razpravi izrazili pomisleke glede umestnosti gradnje pokritega bazena v Ljubljani. Ne gre za to, da nam tak bazen ni potreben; gre pa za to, da bi bili stroški gradnje in vzdrževanja takega objekta zelo dragi. Enako mnenje o tem so izrazili tudi volivci na nekaterih zborih. INFORMACIJA O PROBLEMIH OTROŠKEGA VARSTVA IN CELODNEVNEGA BIVANJA OTROK V ŠOLAH OB PREHODU NA NOVI DELOVNI CAS Kar zadeva šolstvo in otroško varstvo ob prehodu na novi delovni čas, so odbrniki menili, da je treba rešitve iskati predvsem v racionalizaciji učnega programa, za katerega menijo, da je prenapet in preobširen. Otroka je treba razbremeniti vsega, kar ni nujno za njegovo izobrazbo ali pozneje za njegovo delovno mesto. Nekaj dni v šolskem letu se lahko pridobi z ukinitvijo sindikalnih izletov za učiteljski zbor, z ukinitvijo dveh di-direktorjevih dni pa tudi državnih praznikih ne bi kazalo mogli dosledno izvajati vseh faz pripravništva. Občinska skupščina je lani že razpravljala o problemu zaposlovanja. Zdi se nam, da je pripravništvo in z njim povezana postopna prestrukturaci-ja kadrov toliko pomembno vprašanje, da mora čimprej priti na dnevni red skupščine, posebno še, ker se položaj gospodarstva v občini od lanskega leta ni bistveno spremenil in ker bo boljša kadrovska struktura in z njo zvezana večja in intenzivnejša produktivnost v neki meri tudi nadaljnji stimulans za povečano zaposlovanje in gospodarski razcvet. na šolah proslavljati več dni kot v drugih delovnih organizacijah. INFORMACIJA O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Program uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča v letu 1968 predvideva. a) investicije za gradnjo komunalnih naprav in objektov (ceste in javna razsvetljava) v znesku 1,669.467,50 N dinarjev; b) sofinanciranje investicij mestnega pomena v višini 30 % ali 450.00 N dinarjev in c) investicije v okviru krajevnih skupnosti v višini 51.902,20 novih dinarjev. ODLOK O ŠTIPENDIJAH S tem odlokom je v občini Ljubljana Moste-Polje urejen način dajanja štipendij za izobraževanje dijakov in študentov na srednjih, višjih in visokih šolah. Štipendije bodo dobivali dijaki in študentje, ki dosegajo nadpovprečne študijske uspehe, živijo pa v slabih materialnih razmerah. Štipendije dodelujejo na podlagi javnega razpisa svet za prosveto in kulturo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. ODLOK O KATEGORIZACIJI ZELENIH POVRŠIN NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE S tem odlokom je določeno, katere površine na območju občine se kategorizirajo kot zelenice. Stroški za vzdrževanje in urejanje kategoriziranih zelenih površin gredo v breme občinskega proračuna. Vzdrževanje in urejanje teh površin bo dano za takšna dela pristojni komunalni delovni organizaciji. Odborniki so v razpravi o tem odloku dajali številne pripombe glede pripadnosti posameznih zelenic. Dogaja se namreč, da se za mnoge točne ne ve, kdo jih je dolžan vzdrževati. Vse pripombe bodo upoštevane pri dokončni redakciji odloka. SKLEP: o potrditvi petletnega lovskogospodarskega načrta lovskih družin Pugled in Laze za obdobje od leta 1968 —1972. Ta načrt vsebuje lovski kataster s podatki,načrt odstrela in način gojitve divjadi, podatke o lovnem turizmu in predračun s podatki o finančnem poslovanju lovskih družin. SKLEP: o uvedbi rednega likvidacijskega postopka gostišča NA PECI 35. To gostišče je zaprosilo skupščino za uvedbo likvidacijskega postopka. Zahtevek utemeljuje s tem, da je gostišče edini preostali družbeni obrat v občini, ki izpolnjuje vse pogoje za prehod v zasebni sektor. SKLEP: o izvedbi rednega likvidacijskega postopka za stanovanjsko zadrugo Elan, Kavčičeva 44. Konferenca glasbenih pedagogov občine Ljubljana Moste-Polje Pred kra‘kim je glasbena šola Moste-Polje organizirala konferenco glasbenih pedagogov svoje občine. Konference se je udeležilo veliko število vzgojiteljev vzgojnovarstvenih zavodov, učiteljev osnovnih šol ter glasbenih pedagogov gimnazije in glasbene šole. Na dnevnem redu so bili trije referati. Uvodni referat je imela ravnateljica glasbene šole Draga Svetina. Podala je pregled dela glasbenih pedagogov. O glasbeni vzgoji v vzgojnovarstvenih zavodih je govorila profesorica vzgojiteljske šole v Ljubljani Pia Gostičeva. V svojem poročilu je povedala mnogo koristnih napotkov za delo v vzgojnovarstvenih zavodih. Pedagoška svetovalka V dvorani glasbene šole v Mostah je bil pred časom javni nastop gojencev. Osrednja točka sporeda je bil ciklus 14 mladinskih skladb za klavir -Mali popotnik«, delo znanega slovenskega skladatelja Jakoba Ježa. Skladbe. s katerimi se je avtor znal približati svetu mladih izvajalcev, so z uspe- Nove knjige ZPPS Ljubljana Rajka Bazelj pa je podala nekaj svojih opažanj in ugotovitev o delu v vzgojnovarstvenih zavodih, s posebnim poudarkom na glasbeni vzgoji. Na konferenci so razpravljali še o pripravah za letošnjo občinsko revijo pevskih zborov, o radijskih šolskih urah, ki jih učenci glasbene šole pripravijo za učence osnovnih šol, o mali šoli in o prepotrebnih učbenikih za glasbeni pouk, predvsem v nižjih razredih osnovne šole. Učitelji nižjih razredov osnovne šole so z veseljem sprejeli vest, da je učbenik za prve tri razrede osnovne šole že v tisku in bo kmalu na voljo vsem učiteljem v osnovnih šolah. hom zaigrali učenci iz razreda prof. Hedvike Ceh-Veronek. Posebno pozo.nost publike so zbudile kratke zgodbe, ki so povezovale posamezne skladbe. Napisal jih je eden od nastopajočih gojencev Tonček Kramberger, in z njimi poslušalcem po svoje povedal, kakšna naj bi bila vsebina del, ki so jih slišali. v LK Moste Občani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! Sicer se že naprej opravičujem, da ne vem točnih podatkov, vendar si ne morem kaj, da bi ne spregovoril: Neke noči lani poleti so neznani zlikovci razbili več stekel na južni strani poslopja osnovne šole Ketteja in Murna na Kodeljevem. Slišati je bilo različne komentarje, milica je baje iskala, a — vstavili so nova stekla in stvar je počasi zaspala. Pred nedavnim pa se je vse ponovilo: neke noči spet razbita stekla, spet milica in — spet bodo vstavljena nova stekla ... Zlikovcev ne dobe. Neki mladoletniki se baje obtožujejo drug drugega, milica išče ... Ali tu res ni mogoče storiti ničesar? Verjetno gre za mlade, morda celo za šoloobvezne »junake«, ki dokazujejo svoje pobalinske »sposobnosti« v nočni t;mi, na svetlo se pa ne upajo! Ali nastaja na Kodeljevem huliganska tolpa, kot je pred časom baje »nastopala« v Šiški? Morda bi sicer veljalo postaviti nekaj javnih luči med VŠTK in osnovno šolo, morda bi pozvali milico, naj gredo miličniki večkrat na obhod okrog šole in Kodeljevega pa;ka, predvsem pa: ali se res ne da ugotoviti povzročiteljev, da bi potem vedeli stvar zdraviti pri koreninah? Kaj pravi k vsemu temu milica? Oprostite nadlegovanju — a v pričakovanju kakršnegakoli odgovora vas tovariško pozdravlja Janez Ameršek Ljubljana Odgovor: V zvezi pisma, ki ga je poslal vašemu uredništvu tovariš Ameršek, kateri se nanaša na pojasnilo glede mladoletnikov, ki razbijajo okenska steklo na osnovni šoli Ketteja in Murna, dajemo sledeče pojasnilo: Res je, da nas je uprava omenjene osnovne šolo obvestila v lanskem letu, da so neznani zlikovci razbili 24/6-1967 na šoli okoli 18 okenskih šip. V tej zvezi smo izsledili nekaj mladoletnikov, ki so bili osumljeni tega dejanja. Ker je šlo za dejanja, ki so jih storili mladoletniki, smo celotno zadevo odstopili UJV Ljubljana — skupini za mladinsko prestopništvo. Med 24/2 in 26/2 letos pa so zopet neznani mladoletniki na isti šoli razbili 15 kosov okenskega stekla. Pri poizvedbah smo ugotovili, da so to storili zopet mladoletniki. Ugotovili smo, da sta dejanja osumljena dva mladoletnika in smo zopet celotno zadevo odstopili UJV Ljubljana, ki nadaljuje z raziskavo omenjenega dejanja. Nadalje omenja pisec, če gre morda v tem primeru za »huligansko« tolpo, ki je bila odnosno delovala predčasno na območju Šiške in da iz objestnosti dela ta dejanja. Naj omenimo, da ne gre tu za nobena huliganska dejanja, temveč za mlade objestneže. Glede obhodne službe miličnikov na območju Kodeljevega pa v pojasnilo, da je miličnik v dnevnem in nočnem času na tem območju in je njegov obhod tudi v okolici šole in samega parka. Mislimo, da smo s tem pojasnilom zadostili piscu, ki želi odgovor. Komandir postaje milice Edo Jerman Spoštovani tov. urednik! Ob sestavku »Kako napišem članek« v zadnji številki NSK, sem se odločila, da se oglasim s problemom, ki bo na žalost, še dolgo aktualen. Vse dokler v zavesti nekaterih ljudi ne bo spremembe. Stanovanjski bloki niso več nobena redkost. Nekateri pa še pomislili niso, da se ne morejo vesti kakor da bi bili sami v hiši. V svojem stanovanju lahko dela vsak kar hoče. Če le ne bo preveč razgrajal, sostanovalcev ne bo motil. Drugo pa je, kar se dogaja na hodniku. Saj se v garsonjeri pred hrupom nimaš kam umakniti. Glasni govor se sliši povsem razločno iz nižjega nadstropja, kaj šele iz istega. Glas v hodniku doni, ker je ta od vseh strani zaprt. Prosim, predstavljajte si potem, kako je stanovalcu, ki je pretežni del dneva doma, če je ta hodnik v nižjem nadstropju »otroško igrišče«. Dopoldne, popoldne, ob delavnikih ali nedeljah. Gotovo mi ni treba opisovati, kako se sliši igra razposajenih otrok. Koliko vpitja, cviljenja in tekanja nadstropje više ali niže jo spremlja. Prošnja ali opomin predšolskim otrokom nič ne zaleže. Tišji so samo tisti trenutek, ko te vidijo. Starejši otroci pa te kratkomalo ignorirajo. Ob prošnji pri starših predšolskih otrok sem dobila tak odgovor: »Če bi vi imeli otroke, bi prav tako vpili.« In so se mi zaloputnila vrata pred nosom. Skoraj nisem verjela ušesom, ko sem ob drugi priliki pri starših šolskega otroka dobila popolnoma enak odgovor, a še z dodatkom; »Zakaj zvonite samo pri nas, zakaj ne greste tudi k drugim?« Mislim, da sami odgovori predočijo sliko teh staršev in je vsak komentar odveč. Niti ne pomislijo, da ni nihče dolžan zvoniti pri vratih nevestnih staršev, ker ima vsak stanovalec pravico do minimalne tišine. Saj je že tako mnogo preveč hrupa povsod drugje. Razen tega brni cel dan dvigalo, ventilator in avtomobili. To, kar se dogaja, je tembolj nerazumlj.vo, ker se omejuje samo na eno nadstropje. Tudi v ostalih je mnogo otrok, pa niso na hodniku. Razen posameznih, ki jih matere pošiljajo na to »igrišče« in so »abonirani«. Matere večine predšolskih otrok niso v službi. Vsi imajo tudi dovolj velika stanovanja, da bi se otroci lahko igrali v domačem hodniku, če se jim jih ne da peljati na dvorišče ali kakšno igrišče, kjer je vse drugačen zrak kot v zaprtem hodniku. Toda tako je najlaže. Pogledati za njimi je treba samo, kadar se jih ne sliši, če mogoče niso kam odšli. Ali pa če se stepejo in kateri od njih joka. Vem, da tudi druge stanovalce tako stanje moti. Nekateri pridejo utrujeni iz službe ali imajo delo, ki zahteva zbranost ali študirajo. In zaradi posameznih nevestnih staršev se ustvarja utrujajoča napetost. Dovolj žalostno je, da se najde tudi posameznik, ki uživa v tem in se mu ne zdi prenizkotno prihajati z majhnim otrokom pred tuja vrata in celo butniti vanje ter se nato brez pojasnila oddaljiti. Spoštovani bralci! Oglasila sem se javno, ker obstaja tak problem nabrž tudi drugje. In ko se bodo nekateri starši čutili v prvem hipu prizadete, prosim, naj se ne prenaglijo z mislijo: »Če bi pa vi imeli ...» M zavesti vsakega človeka mora biti, da živimo v skupnosti, zaradi česar se morajo upoštevati določena pravila in zakonitosti. Ali nekateri starši ne pomislijo, da ne bi škod.lo otrokom, če bi jih že v predšolski dobi naučili lepega vedenja in jim privzgojili čut za skupnost. Tudi mi smo bili majhni, marsikdaj smo kakšno »ušpilali«, nismo pa bili nikoli nesramni v obnašanju do starejših, kot se to dogaja danes. Samo kako bi pričakovali prave vzgoje od staršev, ki še sami niso dovolj vzgojeni. Naj navedem nekaj primerov: priča sem bila, ko je mimoidočemu po asfaltni poti pred blokom pljus-nila voda za vrat iz višjega nadstropja. Nekateri stepajo preproge še vedno na terasi, čeprav je na dvorišču za to postavljen drog. Drugi brezskrbno čistijo omelo skozi okno, kar na mimoidoče. Nekateri odhajajoči ali prihajajoči morajo kad.ti prav v dvigalu. Hišnik mora nemalokrat pobirati okrog bloka, kar se niti ne izplača vreči v smeti: n.pr. lestenec ali osulo jelko. Zanima me mnenje bralcev. Kdo je pristojen, da te ljudi opomni? In s kakšnim določilom ali zakonom bi se lahko uvedel potreben red? M. Milkovič Proletarska 2 SPOŠTOVANI TOV. UREDNIK Pred dvema mesecema je poslalo stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste interesentom ponudbo za nakup garaž. Stanovanjsko podjetje nudi tri vrste garaž, odvisno od tega, ali je garaža kletna, priti.čna a i e.ažna. Morda ni niti najumestneje, da se oglašam, ker sam nisem kupec omenjenih garaž. Kljub temu mislim, da ne bo odveč, če napišem nekaj vrstic. Podjetje torej zahteva od bodočega kupca, da polovico cene garaže plača naprej, pol pa ob prevzemu. Temu se preprosto reče, da kupec kreditira prodajalca in mu tako odstopa za določen čas tudi pravice do obresti, ki bi mu jih sicer prinašal njegov denar v banki. S tem v zvezi bi bilo dobro opozoriti, da konkurenca v trgovini (v svetu in že tudi pri nas) sili prodajalca, da prodaja svoje proizvode na kredit — torej da prodajalec kreditira kupca. V našem primeru se je zgodilo prav obratno. Cena je druga stvar, ki ne moti. Tudi sam sem pred kratkim zgradil garažo in mislim, da so cene 850.000, 860.000 in 950.000 S dinarjev pretirane. Zdi se mi, da je v teh cenah skrit velik del neupravičenega zaslužka. Kako bi si mogli sicer razložiti, da enaka ali morda celo boljša garaža stane individualnega graditelja skoraj tretjino manj. Pri tem je treba upoštevati, da gre v našem primeru za kompleks garaž, kar vse bi moralo gradnjo le poceniti, saj gradbeno podjetje razpolaga z vso mehanizacijo, ustrezno lahko organizira optimalno izkoriščanje delovne sile, da ne govorimo o stroških za material, ki so sigurno manjši, ker ga naročajo v velikih količinah po manjši ceni, kot je maloprodajna. Edina razlika med podjetjem in individualnim graditeljem je cena zemljišča (ker je drugi v večini že lastnik). Mislim pa, da to dejstvo le ne more opravičiti vse razlike stroškov v primerjavi z zidavo v individualnem oz. zasebnem sektorju. Očitno nesorazmerje med organizirano, mehanizirano proizvodnjo in razdrobljenim delom individualnega graditelja in med njunim končnim efektom — ceni, se žal kaže v obratnem sorazmerju. V istem odnosu s ceno je tudi interes za te garaže. Baje je vplačalo le malo interesentov svoj delež in ima podjetje še 200 neprodanih garaž. Mislim, da ta podatek tudi potrjuje umestnost napisanega, ki pravzaprav izzveni v eno samo vprašanje — zakaj je cena garaž tako visoka? Pri vsem tem smo zanemarili izredno veliko konkurenco gradbenih pod.e ij na Ijvb-Ijanskem območju, saj se za razna gradbena dela v Ljubljani vsakodnevno poteguje kar lepo število podjetij, ki imajo sedež v Ljubljani, da ne govorimo o drugih slovenskih podjetjih, ki * svojo ponudbo vsekakor še znižujejo cene storitev. Ali v našem primeru (in omenjenih cenah) konkurenca •« igrala nobene vloge? Edvard Zbašnik Ljubljana bodoči Šoferji pozori AVTO-SOLA AMD MOSTE prireja redno tečaje za voznike motornih vozil za A-B-C-D in F kategorijo. Pouk je kvaliteten! Obiščite nas in prepričajte sc sami. Cene so konkurenčne. marec 1968 FILOZOFIJA, PSIHOLOGIJA: Edmund Husserl — Filozofija kao stroga nauka, Georg Valentino-vič Plehanov - Izabrana dela; DRUŽBENE VEDE: Zoran Jelenc — Otrok in denar, Staniša N. Kostič — Medunarodni odnosi, Kostič Živko - Osnovi teorije mezoekonomije, Sava Obradovič in Radmila Njegič — Statistika spoljne trgovine, Franc Pediček — Svetovalno delo in šola Pota in uspehi mednarodnega sodelovanja, Statistični letopis SR Slovenije 1967, Boris Strohsack — Delovna razmerja od A do 2, Rudi Supek — Sociologija, Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji, Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov s pojasnili; UPORABNE VEDE: Jože Strgar - Vrtne trajnice, Zdravje in bogastvo; UMETNOST: Franček Bohanoc — Estetska vzgoja; ZEMLJEPIS, BIOGRAFIJE, ZGODOVINA: Jakob Medved — Mežiška dolina. Dolenjska in Bela Krajina, France Planina — Jugoslavija, Slovenski biografski leksikon. 10. zvezek; LEPOSLOVJE: Ivan Cankar — Zbrano delo. 6. knj., Branko Čopič — Ognjeno leto, Sergej Jesenin - Pesmi, Stanko Majcen - Izbrano delo 2. knj., Andre Maurois — Družinski krog, Alan Paton - Jokaj, ljubljena dežela, Felix Timmermans — Pieter Bruegel lrwing VVallace - Nagrada; KNJIGE ZA OTROKE: Andersenove pravljice, Ludvik Burger — činč na sledi, VVilhelm Hauff - Pravljice, Rudyard Kipling - Druga knjiga o džungli, Mira Mihelič — Puhek, Giani Rodari - Modra puščica. Na IV. reviji gledaliških ljubiteljskih skupin občine Ljubljana Moste-Polje se je prvič predstavila občinstvu tudi mladinska skupina iz Zaloga s komedijo Boeing-Boeing Zanimiva qta&bena prireditev Obisk pri bizoviških pericah "JlcaCni sfoafi nam adfedaia ktuh« LAMPIČEVA MAMA PERE ŽE 80 LET — OB PONEDELJKIH SO PERICE OSVAJALE LJUBLJANO — ROKE V VODI PRI —30° C — VELIKA 2EHTA Prav gotovo ste že slišali praviti o bizovških pericah, ki že nekaj stoletij »perejo Ljubljano«. Nihče natanko ne ve, kdaj in kako se je začelo, vsaj v Bizoviku o tem nismo mogli dobiti nobenih zanesljivih podatkov. Morali bi pobrskati po starih listinah, če bi hoteli priti stvari do dna. Toda za kaj takega to pot ni bilo časa. Najstarejša vaščanka Marija Lampič nam je zatrjevala, da perejo za Ljubljano že najmanj tristo let in da se to delo prenaša iz roda v rod, od babice na vnučko. Od 50 s!rank na 5 Najprej smo se oglasili pri Ivani Bricelj. Sicer pa je v Bizoviku Bricljev toliko, da se okrog njih težko znajdemo. Zato je najbolje, če si poleg imena in priimka zapišemo še hišno številko. — Prati sem začela z 10 letom — nam je pripovedovala 65-letna Ivana. Sicer sem pa že prej pomagala mami, kadar je imela veliko žehto. Moja stara mama je tudi celo življenje prala in je dočakala 83 let. Včasih smo perice puščale polne čebre požehtanega perila kar v vežah, kjer se je sušilo meso. Takrat seveda ni bilo pralnic. , Da ne bi padale saje na perilo, smo ga pokrile z rjuhami. Žehto smo pripravljale tudi tako, da smo v velike čebre zmetale umazano perilo, nanj pa smo dale v rjuho Najstarejša perica, 90-lctna Marija Lampič v družbi hčerke zavit čist bukov pepel. Potem smo zavrele vodo in jo polivale po pepelu. Zraven smo pa narezale mila v čeber. Tako je bilo perilo res snežno belo. Belino mu pa res daje tudi mehka voda bizov-škega potočka. in z leščerbami v rokah odpravljajo k potoku. Tu vsaka zavzame svoje mesto ob plohu. Kos za kosom perila namakajo v vodo, potem pa z njim vihtijo in točejo po plohu, da odzvanja daleč naokoli. Kmalu zadoni tudi njihova priljubljena: »Pleničke je prala pri mrzlem Studenc'.. .« Fantje, ki hitijo zjutraj na delo, se ustavljajo ob potoku, dražijo dekleta in jih zbadajo s posrečenimi dovtipi. Pa tudi drugače izražajo svojo mladostno preešrnost. — Včasih sem imela — je zopet nadaljevala pogovor moja sobesdnica, tudi po 50 strank; danes jih je ostalo kvečjemu še 5. Naše delo, naš poklic počasi, a neizogibno izumira. Pralni stroji so nas zamenjali, konkurenca je vedno hujša. Enaka usoda je doletela »furmane«, ki so jih uničili tovornjaki. Kočije in koči-jaže so zamenjali avtomobili in na podoben način izumira in propada še cela vrsta drugih dejavnosti. Kaj hočemo, čas nikomur ne prizanaša! Od tu so potem s »cizami« (majhnimi ročnimi vozički) razvažali perilo po hišah. Danes tega ni več, pač pa razvaža vsak po svoje, ker imajo ljudje svoje avtomobile ali pa podjetja sama preskrbijo za prevoz perila. V kuhinjo, kjer smo se z Bricljevo mamo pogovarjali, so vstopile njene vnučke Olga in Milena. Za hip smo prekinili pogovor, da bi nam jih predstavila. Dvojčici sta letos slavili šele prvi rojstni dan namesto četrtega, ker sta rojeni 29. februarja. Slišali smo, da so nove gospodarske razmere občutno prizadele nekatere starejše perice, ki so zadnje čase ostale skoraj brez dela, nimajo pa priznanih delovnih let za pokojnino. Ena od teh je vdova z dvema doraščajočima sinovoma, za katera mora skrbeti, nima pa nobenih dohodkov ali sredstev za preživljanje. Od zore do mraka 80-letna Urška Mežnar je začela prati še kot drobno dekletce in je v dolgih desetletjih obrabila kar sedem pralnih plohov; vsako desetletje po enega. Prala je pod tremi kronami (Habsburško, Karadjordjevičevo in Savojsko) pa še danes pere. Pravi, da je bilo najhuje v zimi 1929/1930, ko je živo srebro zdrknilo na — 30° C in je tu obtičalo za nekaj mesecev. Ženske so morale razbijati debel led, da bi se dokopale do vode. Sploh pa imajo pozimi perice vedno s seboj vedro vroče vode, ki vanj od časa do časa namakajo premrzle roke. Zgodilo se je, da je pericam pozimi zmrznila obleka na telesu in je bila trda kot skorja. Včasih ni bilo ne dvojnih gumijastih rokavic, ne obloženih in toplih gumijastih škornjev. Je že tako: če je eno, pa drugega ni. Nekoč ni bilo vseh teh pripomočkov in tehničnih novitet, bilo pa je več dela za perice. Včasih je Urška zaslužila dnevno 30—40 krajcarjev ali pa 20—30 dinarjev v bivši Jugoslaviji. Danes je zaslužek večji, je pa zato manj dela. Za konec smo obiskali še Lampičevo mamo. Pred 80 leti je začela vihteti cunje na svojem brodišču (prostor, ki je ob potoku odmerjen vsaki perici) in še danes včasih pomaga hčerki pri veliki žehti. Marija je 45 let prala za Ljubljansko reševalno postajo, sedaj je delo prepustila hčerki. Ob njenem visokem življenjskem jubileju — 90-letnici rojstva — so jo predstvaniki tega podjetja bo- Takile prizori ob potoku so vsakodnevni. O tem, kako težavno je delo peric, vedo povedati Bizovičanke marsikatero nadrobnost goto obdarili. Zanimive zgodbe iz življenja bizoviških peric so nam pripovedovale še Marija Bricelj in skoraj osemdesetletna Hribarjeva mama. Gledamo dve porumeneli fotografiji. Na njih vidimo dve generaciji peric. Starejša je posneta ob začetku tega stoletja, druga leta 1932. Stojimo natanko tam, kjer so se fotografirale perice pred več kot pol stoletja in primerjamo. Fotografiji povesta pravzaprav vse, razen tega, da je zob časa prinesel tudi v nekdanjo bizoviško idiliko bistvene spremembe. Lepo je gieaau, kako se rahle sapice poigravajo snežnobelim perilom. Tiho žubori bizoviški potoček v pomladnem jutru. Ob njem se že stoletja iz dneva v dan sklanjajo vaščanke, ki jim njegova mehka in žlahtna voda pomeni kruh, življenje in °*Jstoj- Franc Fajdiga Tole je verjetno najstarejša fotografija, na kateri so bizoviške perice pri delu iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHmiiiiihiuiiiiiirtiiuiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHniiHnini 80-letna Urška Mežnar: »Najbolj zadovoljna in srečna sem, kadar vidim obešeno snežno belo perilo, ki se suši na soncu Meščanska počitniška skupnost v letošnji sezoni Boljša oskrba v domovih Ivana je obujala spomine na otroška leta, ki so bila sicer garaška, pa vendar tako prijeta in polna lepih doživetij! Iz njenih besed je dihala trpkost in otožnost, Precej časa ni ničesar spregovorila, marveč je molčala, zazrta nekam v daljavo. Premor sem izkoristil tudi sam in se v mislih preselil v leta njene mla-■dosti: dekleta se v luninem svitu Ni lahko biti perica Ivana je še pripovedovala o tem, da je bila nekoč pred mostom čez Grubarjev prekop mitnica in da so bile perice mitnine oproščene. Tako so namreč sklenili mestni očetje. Pohod bizoviških peric v Ljubljano je bil vsak ponedeljek. Zbrali so se pri Mencingerju in pri Perdanu. Čeprav nas od začetka sezone letnih dopustov loči še nekaj mesecev, se povsod s polno paro pripravljajo nanjo. Tudi počitniška skupnost Ljubljana Moste-Polje ne drži križem rok, marveč intenzivno dela, da bo vse pravočnasno pripravljeno. Letos je prevzela od CK ZK Hrvatske počitniški dom v Bohinju, sodobno opremljen objekt z 20 ležišči. Tako ima počitniška skupnost Moste-Polje sedaj še domove v Crikvenici, Portorožu in Novem gradu. V sodelovanju s tovarno Saturnus in papirnico Vevče pa nudi možnost letovanja tudi v Velikem Lošinju in v Kranjski gori. Dnevni penzion za osebo znaša v glavni sezoni (julij -avgust) 28 N dinarjev, pred sezono in po njej (maja, junija, septembra) pa 22 N dinarjev. Za člane delovnih kolektivov občine Moste-Polje in za njihove svojce so cene znižane za 6 — 12 %. Ker je bilo v preteklih letih več kritičnih pripomb na rovaš oskrbe v nekaterih domovih, je Počitniška skupnost letos poskrbela za nekatere izboljšave. Ta- ko bo počitniški dom v Portorožu imel novo, sodobno točilnico, prenovljene kopalnice in sanitarije. Sodobnejša bo postrežba Dom počitniške skupnosti Ljubljana Moste-Polje v Portorožu. Posnetek prikazuje lepo urejeno jedilnico s kvalificiranim strežnim osebjem, gostom pa bodo nudili tudi raz-novrstnejšo in boljšo hrano. S takimi in podobnimi ukrepi se skušajo počitniški domovi prilagoditi drugim gostinskim obratom v turističnih mestih. Rok za prijave je od 1. marca do 15 aprila. Sprejema jih Počitniška skupnost Ljubljana Moste-Polje, Proletarska cesta št. 1, sobi št. 11 in 12, in sicer vsak dan osebno od 10. do 14. ure ter ob sredah in petkih od 14. do 17. ure ali po telefonu št. 315-945. Za domove na Velikem Lošinju in v Kranjski gori pa sprejema prijave tovarna Saturnus. F. F. Dopisuj v svoj Ust Vesti — Vesti — Vesti -— Vesti — Vesti LETNA KONFERENCA GASILSKE ZVEZE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Vesti — Vesti — Vesti — Vesti rtla! ■ _ ■ a ■ a a Gasilske enote potrebujejo sodobno opremo PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO — POUDAREK VELJA PREVENTIVI — PREMALO MLADINE V GASILSTVU — V OBČINI JE 781 GASLCEV — INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO VEVČE DELUJE ZE 90 LET Stari gasilski pregovor pravi, da je najboljše tisto gasilsko društvo, ki mu ni treba iti nikoli gasit. To pomeni, da so zagotovljeni vsi predpisani požarnovarnostni ukrepi, ki onemogočajo, da požar izbruhne. In prav o tem je bilo veliko govora na nedavni letni konferenci gasilske zveze občine Ljubljana Moste-Polje. Zal pa taki preventivni ukrepi niso odvisni samo od čuječnosti gasilskih društev pač pa tudi od drugih dejavnikov. Zaman so vsa prizadevanja in še tako dobra izvežbanost gasilskega društva, če le-to nima sodobne opreme za gašenje požarov. V razpravi je naveden primer, ko je društvo delalo s staro brizgalko, ki se je med gašenjem požara pokvarila in niso imeli tudi drugih sodobnih pripomočkov pri roki. Seveda požara niso mogli lokalizirati; tovarna je pogorela do tal, gmotna škoda pa je ocenjena na 200 milijonov S dinarjev. Spričo tega se dobiva vtis, da niso še vsi naši odgovorni družbeni dejavniki povsem prepričani o tem, da se vsak dinar namenjen za modernizacijo gasilskih enot bogato obrestuje. In kakšno je stanje v tem oziru pri moščanskih gasilskih društvih? Od 29 črpalk je le 5 novejšega tipa. Nekateri gasilski domovi so zanemarjeni in propadajo. Občinska skupščina sicer kaže razumevanje za probleme gasilstva. Dokaz za to je tudi letošnje stoodstotno zvišanje dotacije občinski gasilski zvezi. Toda vse to je zdaleč premalo. Rešitev bo treba iskati v spremenjenem načinu financiranja gasilske dejavnosti, ki bo moralo biti določeno v novem zakonu o požarni varnosti. Ta zakon pripravljajo že nekaj let in bi bil že skrajni čas, da ga zvezna in republiška skupščina sprejmeta. Delegati so v razpravi načenjali tudi druge žgoče probleme, kot na primer: nekatera društva so v preteklosti le životarila. Tako so morali vsled tega razpustiti društvo v Stepanji vasi. Pa tudi na rovaš dejavnosti društva iz Most je bilo precej kritičnih pripomb. Medtem pa so navajali za vzgled industrijsko društvo iz Saturnusa, Kolinske in Sap-a. Aktivnost društva je velikokrat odvisna tudi od razumevanja samoupravnih in vodstvenih organov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tam kjer tega razumevanja ni, tudi društvo ne dela dobro. Ni dovolj samo vratarju podjetja natakniti na glavo gasilsko kapo in reči: sedaj smo pa pri nas rešili vprašanje požarne varnosti. Glede predloga o zvišanju članarine so delegati menili, da bi bila le-ta previsoka. Zavzemali so se za to, da naj se ostane pri sedanji višini in se deli, tako, da ostane 50 % prostovoljnim gasilskim društvom ostalih 50 % pa naj si delita občinska in republiška zveza. Razpravljavci so ostro grajali predpis po katerem morajo gasilska društva plačevati zvezni prometni davek v višini 12,5 odstotka in carino na uvoženo gasilsko opremo. Delegat iz Bizovika pa je povedal, da je njihovemu društvu komunalno podjetje »Rast« zaračunalo 172.000 S din sečne takse za posekan les, ki ga potrebujejo za gradnjo gasilskega doma. Od kod naj društvo vzame tolikšno vsoto denarja? Tudi to je izrazit primer nerazumevanja gasilskih potreb. Potemtakem je res upravičeno mnenje, ki kroži med gasilci, da jih vidimo in pogrešamo samo takrat kadar gori. F. F. Značkarji s pisateljem Tonetom Seliškarjem 18. februarja, ob obletnici Prežihove smrti, so na naši šoli podelili Prežihove bralne značke. Zanje smo se odločili, ker je pisatelj nekaj časa pred drugo svetovno vojno živel v naši občini. Ze prve mesece v tem šolskem letu smo začeli brati knjige. Tekmovali smo učenci od prvega do osmega razreda. Pred komisijo, kjer smo do- Zaloški copatarji Zaloški copatarji so letos že osmič praznovali svoj praznik. V varstvu bledo rumenega prapora, ki ima vrh droga še njihov simbol — s krznom obšito copato — je njihov predsednik podal kratko enoletno poročilo, v katerem je ocenil notranje in zunanjepolitični položaj copatar-stva. Ker njihovo društvo počasi prerašča v mednarodno gibanje (saj so jim celo albanski kolegi poslali cel kovček kreditnih pisem), so se odločili, da na drugi strani Save, zunaj mestnega območja, kjer so prispevki na uporabo mestnega zemljišča občutno manjši, zgrade svoje predstavništvo. V govoru je predsednik omenil še nekaj ukrepov, ki naj hi jih potrdila letna skupščina. Med drugim nameravajo ustvariti plantažo, kjer bi gojili vinsko rutico, tavžentrože in podobna domača zdravila, prestaviti praznovanje njihovega praznika teden dni za osmim marcem itn. Med vzkliki domačinov in obiskovalcev je krenila povorka »copatobilov« neznano kam — verjetno utapljati vse žalitve in ponižanja, ki se v letu dni naberejo brez ustreznega kli-ringa na copatarskem kontu. Tudi letos so se zbrali zaloški copatarji, da bi se podali v neznano pod geslom; »En dan brez žena!« kazali, da smo skrbno prebrali dela, smo kar dobro odgovarjali. Tako smo bili tekmovalci povabljeni na svečano podelitev značk in izkaznic. V nedeljo, 18. februarja, smo se zbrali tekmovalci v šoli. Na podelitev so povabili tudi našega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, saj je bil nekaj časa med vojno v tesnih stikih s Prežihovim Vo-hancem. Tako nam je lahko pripovedoval, kako sta skupaj delala za OF. Nekoč sta padla okupatorju v roke. Ker pa je bil Voranc čokate postave, so ga zamenjali z župnikom; tako sta se oba rešila. Vendar se je zgodilo, da so Prežiha aretirali. Pisatelj Seliškar nam je prebral odlomek iz svojega naj novejšega dela Fantu so zrasla ušesa, kjer pripoveduje, kako sta šla s profesorjem lovit metulje, nočne pavlinčke, prt čemer pa so ju imeli za tatova. Tovariš Seliškar je bil nato pripravljen odgovarjati na vprašanja pionirjev. Povedal nam je, kako je postal pisatelj. To je bilo v gimnazijskih letih in dobili so za nalogo spis. Seliškar je pri nalogi uporabil veliko domišljije in napisal več strani dolgo zgodbo iz življenja. Profesor mu jo je popravil in pripisal; »Seliškar, ti boš pisatelj ali lopov.« Naš gost je zaključil, da ni hotel postati lopov, zato je pisatelj. Njegovi šali smo se vsi iz srca nasmejali. Zastavili smo vprašanja, kako je zbral gradivo za knjige, pa tudi njegovi načrti so nas zanimali. Zaupal nam je, da piše poleg spominov na mladost tudi partizansko povest o dvanajstih otrocih, ki so ostali sami nekje ob Kolpi. Naših vprašanj je bilo toliko, da smo ga z njimi kar utrudili. Prosili smo ga za avtograme; seveda nam je ustregel. V drugem delu svečanosti so nam podelili značke in izkaznice. Srečanje je bilo prijetno, ni nam bilo žal truda ob branju in z lepimi občutki smo odšli domov. Nela Kokalj 5. c Osn. š. Ketteja in Murna Pionirji z osnovne šole Ketteja in Murna so pred 8. marcem obiskali partizanske matere, borke in aktivistke, ki sedaj žive na Kodeljevem. Skupine treh pionirjev so tovarišicam s cvetjem čestitale za praznik žena in jih zaprosile za kratek intervju. Srečanja in razgovori s tovarišicami so bili prisrčni, zlasti pa se je pionirjev razveselila Kefrova mama, ki je med vojno izgubila moža in tri sinove. Mamo so našle pionirke 5. c razreda v postelji, ker je pravkar prebolela pljučnico. Kljub temu je na vprašanja, kaj je doživela in pretrpela v iskali Kefrove. Do pete ure so že zvedeli, da stanujemo v Zg. Hrušici št. 22. Ker je šel mož že zgodaj zjutraj sejat, je pon; moral v vojaškem spremstvu tretji sin. Marjana in Ladija niso našli doma, ker sta že odšla v partizane. Hišo so preiskali, moža in sina pa odpeljali. Kmalu nato so se vrnili še po mene. V zaporu sem lahko govorila s sinom, z možem pa ne, ker je bil brez moči. Sin mi je pripovedoval, o čem so ga spraševali in zatrdil, da ni izdal ničesar. Mene so kmalu izpustili. 2. septembra so prignali Italijani vklenjenega moža in sina Učenci osnovne šole Ketteja in Murna so za 8. marec — dan žena — obiskali med drugim tudi 82-Ietno Kefrovo mamo vojni, rada odgovorila. Pripovedovala je, pionirka pa je zapisovala: »Bilo je leta 1942. Na Gmajni so ob treh zjutraj Italijom Najmlajši inštrumentalisti glasbene šole Moste-Polje na enem izmed številnih nastopov v zadnjem času f\ ’ ' v ■ I • ker smo prek evidence UGOTOVILI. DA MNOGI OD VAS SE NISTE PORAVNALI LETOŠNJE NAROČNINE — NEKATERI CELO LANSKE —, VAS PROSIMO, DA TO CIMPREJ STORITE. NAROČNINO LAHKO NAKAŽETE PO POLOŽNICI NA TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUBLJANA, OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA MOSTE- POLJE, NASA SKUPNOST — 501-8 205/1. CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 3,60 N DIN. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NsK Ob Ljubljanici 42/11. ter ju blizu doma ustrelili. Hčerka je pred vojaki zbežala in se skrila v koruzo. Nato je odšla proti Stepanji vasi in med potjo so ji ljudje povedali kaj se je zgodilo. Sama sem na poti zvedela grozno novice in ne vem, kako sem tedaj prišla domov. Za padle sinove so mi povedali terenci. Lado je padel 1942. leta pri Ogulinu, Marjan pa 25. maja 1944 kot politični delegat 4. bataljona IX. SNOUB. Med vojno sem se nekajkrat z njima sešla. Sedaj lahko obiščem samo njihove grobove med talci na Zalah.« Takšne in podobne življenjske zgodbe so poslušali pionirji in živo začutili, kakšno je bilo trpljenje med narodnoosvobodilno borbo. Naše drage partizanke, borke in aktivistke pa ob 8. marcu zaslužijo vsaj tako skromno čestitko. Odbor pionir kega odreda Maksa Perca 5. marec v Senožetih Pionirji v Senožiteh smo se začeli pripravljati na proslavo dneva žena že v mesecu februarju. Redno smo hodili na vaje, da smo se za nastop dobro pripravili. Na praznik žena smo sc zbrali pionirji v šoli že pred sedmo uro zjutraj. Razdelili smo si šopke in vabila za proslavo. Obiskal] smo vse žene v vasi. Čestitali smo jim za praznik. Vsaki ženi smo izro-č.ili šopek in vabilo. Proslavo smo pripravili v soboto zvečer v gasilskem domu. Prišle so vse žene iz vasi Pionirji smo deklamirali in uprizorili dva prizorčka. Tovariš Zdravko je prebral lepo Cankarjevo črtico Mater je zatajil. Odrasli pa so predstavili partizansko igro Mati. Proslava nam je dobro uspela. Žene so bile zelo zadovoljne, pa tudi mi, pionirji. Naš trud ni bil zaman. Vojka Nolimal učenka 4. r. v Senožetih Križanka j 1 2 3 4 5 11 6 7 8 9 L 10 Ll 11 12 L 13 14 16 17 18 □ □ 19 20 21 □ 22 23 24 H 25 26 27 28 29 30 1 31 32 33 | 34 35 36 37 38 I39!;' 4ČT 41 □ 42 43 44 1 45 □ 46 47 48 49 50 51 52 53 54 □ S 55 n 56 r n 57 _ n 58 r 1 VODORAVNO: 1. najvišja jugoslo-vaska nagrada za embalažo, ki jo je xa zavoj za dolge jajčne testenine dobilo podjetje 2ito - Pekatete iz naše občine, 6. tropsko drevo s trdim lesom, 10. makedonsko moško ime, 11. ime slovenskega pionirskega prvaka v plavanju Jurmana, člana vevške »Sla-vije«, 13. načrtovalec, 14. mladinka TVD Partizan Zelena jama, republiška reprezentantka v orodni telovadbi (Maja), 16. kratica za ekonomsko enoto, 17. montažno podjetje za izolacijo v naši občini, 19. pesem hvalnica, 20. škodljiv železov oksid, 22. znani budim-peštanski športni stadion, 23. ime junaka Bulbe iz Gogoljeve romantične povesti, 25. drugo ime za ptico drozg, 28. vogel, 30. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 31. držanje pridige, 34. kratica za »zveza prijateljev«, 36. vzor, zgled, 37. vase zaprt družbeni razred, 40. rokometaš Slovana, 42. kradljivec, 44. trenje, 45. letoviški kraj pri Opatiji, 46. trener telovadk TVD Partizan Zelena jama, M. kazalni zaimek, 50. središče velike starodavne države na jugu Mezopotamije, 53. zaščitni del knjige, 55. odličen košarkar Slovana, 56. disciplina alpskega smučanja, 57. nevestino premoženje, 58. znameniti francoski slikar, predhodnik impresionističnega slikar-stva (čdouard, »Zajtrk v naravi«), NAVPIČNO: 1. žensko ime, 2. zimsko prevozno sredstvo, 3. vladaski naslov, 4. ameriško moško ime (skladatelj Copland), 5. začetnici Rista Savina, 6. letni gozdni posek, 7. tekmovalne sani, 8. celjska tovana, ki Izdeluje peči na olje, 9. vzvod z dvema oporiščema, 10. drevored, 12. nogometaš »Slavije« iz Vevč, 13. narodni heroj iz naše občine, rojen 1912 v Zeleni jami, ki je padel leta 1945 na Vogalcih (Mirko), 14. vas v naši ob-®ni» ki je letos dobila avtobusno »vezo z Ljubljano, 15. dirka, 18. biblij- ska pošast iz pramorja, 21. francoski surrealistični slikar in kipar (Hans), 23. vojaško ©klopno vozilo, 24. ime mlade dramske igralke Tkačeve, 26. verski odpadnik v srednjem veku, 27. vijuga, okljuk, 29. kemični znak za galij, 32. ime črke D, 33. Estonec, 34. rahel premik, 35. dragocen vrč kot nagrada pri športnih tekmah, 38. indijansko plemensko znamenje, 39. alkoholna pijača iz riža, 41. lepa vodna ptica, 43. tokovni odjemnik pri trolejbusu, 46. težke, nadležne sanje, 47. moško ime, 48. država na zahodni obali Južne Amerike, 51. ime slovenskega pesnika Grudna, 52. vrsta razcveta, 54. vojvodinski šahovski mojster, 56. kemični znak za samarij. ENAČBA (a - b) + c + (d - e) + (f - g) -f h + I + j + c -f (d - e) + (d - e) “f- (k ~g ) "I- I -f" rn -f- (n — o) + -f (d - e) = x Vsaka črka v enačbi pomeni eno od besed, ki jih zahtevajo spodnji opisi. S pravilnim odštevanjem in seštevanjem dobite končno rešitev. Primer: rešitev MOSTE-POLJE bi dobili na naslednji način: M-raz -f OST + EP -f OL + 4* JE-sen. a =* prepir, razprtija, b = zelenjavna rastlina, c = predmet, stvar, d *= najmanjši sestavni delec snovi, e = ime Tvvainovega junaka Sawyerja, f “* ud društva, g =* industrijska rastlina, h = = zasledovanje in uničenje divjadi, I = *= znamka električnih štedilnikov tovarne »Georgi Naumov« iz Bitole, j = bogastvo gozdov, k *»* s sulico oborožen konjenik, I = še vedno neodkriti himalajski »človek«, m = sanje, n ■■ slovnično število, o =■ žensko ime (tudi naslov baleta Danila Švare), x slovenski pregovor. Rebus OBVESTILA OBČINSKA SKUPŠČINA Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 22. II. 1968 sprejela odlok o petdnevnem delovnem tednu za občinsko upravo. V smislu tega odloka je od 1. III. 1968 dalje delovni čas za stranke: ob ponedeljkih in petkih od 9.—12. ure, ob sredah pa od 9.—12. ure in od 14.—16. ure. POŠTA Pošta Ljubljana-Moste Zaloški cesta 48, telefon 317-178, posluje vsak dan (razen nedelje) od 8—18.30; pošta Ljubljana Polje, telefon 48-053 in 48-054 odprta vsak delovni dan od 8—12 in od 17,00 do 18.30; pošta Dobrunje odprta vsak dan od 8—13 in od 17—19 ure. Telefon 49-000 in 49-010; pošta Dol pri Ljubljani odprta vsak delovni dan od 8—15 ure, telefon 311-408 KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsak delovni dan od 8— 19 ure in ob sobotah od 8—12 ure. Telefon 315-877; LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure. LEKARNA LEKARNA Moste telefon 317-227 je odprta vsak delovni dan od 8—19 ure. DEVIZE Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska 1, opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute ,odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami. POROKE V obdobju od 1. januarja do. 15. februarja letos, so sklenili zakonsko zvezo naslednji mladoporočenci, ki živijo na območju občine Ljubljana Moste-Polje: Tatjana Nedižavec, Ljubljana, Prvomajska 10 in Janez Kokalj; Franc Cerpnjak, Zalog 128 in Mira Štrbenc, Zalog 128, Josip-Franc Lah, Ljubljana, Pokopališka 8 in Angela Rade, Dragoljub Stanisavljevič, Ljubljana, Fužine 15 in Lozinka Milenkovič, Ljubljana, Fužine 15; Branko Ledinko, Ljubljana, Bavdkova 14 in Cecilija Anta-lašič; Milan Suhadolnik, Ljubljana, Pokopališka 38 in Mari-ja-Slavka Habicht; Franc Selan, Dobrunje 2 in Elizabeta Peterca, Dobrunje 108; Alojzija Ribič, Polje 2 in Janez Juvančič; Štefanija Videc, Ljub-aljna, Pugljeva 7 in Robert Žlempergar; Miroslav Kregar, Ljubljana, Litijska 50 in Jožefa Zalaznik; Tatjanca !a-godic, Ljubljana, Perčeva 11 in Franc Svetnik; Alojzij Kastelic Sneberje 11 in Jožefa-Marjana Frlež, Zgomja Zadobrova 19, Mirko Malkoč, Ljubljana, Litijska c. barake in Miljka Komjenovič, Ljubljana, Litijska cesta barake; Janez Kramžar, Ljubljana, Smartin-ska 21 in Marija Sladič; Davo-rin-Frančiška Kos, Ljubljana, Partizanska 4 in Janez Gril. (od 15. II. do 15. III. 1968) Glogovčan Kristina, Lj. Na peči 24 in Waschl Jakob Ivan; Vode Marija, Vinje 32 in Milavec Jožef; Paulin Marija Vlasta, Lj. Klunova 13 in Špan Marko Sergej; Rešetar Franjo, Lj. Smartinska 136/a in Sever Daniela, Lj. Smartinska 136/a; Seme Ciril, Repče 7 in Rome Marija; Šorli Marija Brigita, Lj. Marčenkova 13 in Dvoršak Vincenc; Stefanič Franc, Spodnja Zadobrova 25 in Pečar Ivana, Spodnji Kašelj 9; Zupec Angela, Lj. Sketova 4 in Ornik Franc; Presetnik Darija, Šmartno ob Savi 18 in Marinko Albin; Mikolič Jožef, Zalog 184 a in Horvat Nevenka, Zalog 184 a; Vehovc Marija Zdenka, Lj. Jana Husa 17 in Vesel Pavel; Kravcar Ljudmila, Lj. Na Peči 24 in Colarič Jožef; Novarlič Branko, Lj. Cesta na letališče III/29 in Balaban Dara. UMRLI V obdobju od 1. januarja do 15. februarja letos so umrli naslednji občani iz območja občine Ljubljana Moste-Polje: Jeriša Pavla, Zg. Kašelj 105; Pipan ing. Zmagoslav, Polje 61; Harmel roj. Podobnik Karolina, Rojčeva 17; Jeriša, deček. Zg. Kašelj 105; Dormii Ignacij, Zaloška 185; Bizjak Marija, Vevče 59; Dobrajc Marija, Poljska pot, žel. blok; Frkov Anton, Sp. Hrušica 10; Petrič roj. Laznik Fančiška, Pugljeva 39; Lo-nik Frančišek, Zg. Besnica 7; Černe Jože, Dolgo Bdo 12; Cimerman Jolefa, rojena Jelnikar, Podgrad 27; Mahkovec Jože, Senožeti 12; Čebela Marija, roj. Garantini, Zagorica 4; Hribar Ma-žar Justina, roj. Vagaja, Vinje 6; Bab-rija, roj. Miklavčič, Sneberje 71; Peternel Franc, Sp. Zadobrova 23; Končar Uršula, roj. Ogrinc, Gaberje 5; Podlesnik Jože, Besnica 16; Korošec Janez, Zalog 57; Avšič Marija, roj. Jelnikar, Sneberje 73; Brezovar Ivan, Bizovik 98; Haszlakievvicz VValdemar, Bezenškova 33, Stržinar roj. Košak Antonija Koblarjeva ulica, dom Kodeljevo; Zugel Marija, roj. Jebačin, Litijska 64; Luckman Denis, Zelena pot 9. (od 15. II. do 15. III. 1968) Kammrath Willi, Jarška ul. bi. 17; Velušček Ljudmila r. Komac, Dom upokojencev Kodeljevo; Petrič Antonija r. Trebušak, Na Peči 36; Oman Frančiška, Vevče 184; Nose, deček, Ribniška 15; Hočevar Anton, Bizovik 23; Demšar Ivana, Stepanjska 7; Zupan Katarina, Dom upokojencev Kodeljevo, Koblarjeva 35; Jerala Amalija, Dom upokojencev Kodeljevo; Hotko Ivo, Pov-šetova 59; Kocjan Jože, Zalog 135; Kos Avgusta, Zaloška 18; Kozinc Tone, Pokopališka 13; Kregar Frančiška, Na peči 9; Novak Jožefa, Fužine 17, Žagar Aleksander, Bizovnik 25; Babnik Marija, Zg. Kašelj 76; Krašovec Terezija, Pugljeva 21; Erbežnik Franja, Zg. Kašelj 10; Zajc Janez, Dolsko 38; Jemec Janez, Senožeti 35; Bo-kavšek Rozalija, Stepanjska 24; Cajhen Ivana, Koblarjeva 35; Koritnik Ivanka, Ob Ljubljanici 50; Sešek Nežika, Koblarjeva 35; Urbanc Janez, Zaloška 159. KINO SPORED ZA APRIL Kino »TRIGLAV« Prvi program L—2. »SEDMI KONTI- NENT«, jugoslovanski barvni cs film (samo ob 16. in 18. uri!) 3.—5. »ZAKON PO ITALIJANSKO«, italijanski barvni cs film (samo ob 18. in 20. uri!) 6.-8. »JAMES BOND PROTI DR. NO«, ameriški barvni voh. film 9,—11. »STANLIO IN OLIO,« ameriške komedije 12.—13. »AMANDUS«, slovenski barvni cs film 14,—16. »EKPRESS POLKOVNIKA VON RVANNA«, ameriški barvni cinemascope vojni film 17,—19. »NAIVNEŽ«, francoski barvni film — komedija 20,—23. »OPERACIJA ST- RELA«, ameriški barvni vojni cs film 24.-26. »SEDMI PEČAT«, švedska fantast5 čna drama 27,—30. »ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA«, francoski barvni cs pustolovski film. Drugi program 1.—5. »GOLDFINGER«, angleški barvni vohunski film (1. in 2. aprila samo ob 20. uri, 3., 4. in 5. aprila samo ob 16. uri!) Kino »VEVČE« 3.—4. »KROG LJUBEZNI«, francoski cinemascope film 5.-7. »PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA«, ameriški barvni zgodovinski spektakel v cs (7. IV. predstavi zaradi dolžine filma ob 16. in 19. uri!) lo,—n. »Čarovnik«, nemška kriminalka po Edgarju Wallaceju 12, —14. »ŽIVETI SVOBODNO«, angleški barvni cs film iz Afrike 17,—18. »SKRIVNOST BARA LOLITA«, nemška kriminalka 19, —21. »OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA«, ameriški barvni vvestern v cinemascopu (21. IV. sta predstavi zaradi dolžine filma ob 16. in 19. uri!) 24.-25. »STALIO IN OLIO«, ameriška filmska komedija 26.-28. »NOROSTI PAR-DAILLANA«, francoski barvni pustolovski film v cinemascopu. Obiskovalce kina »VEVČE« obveščamo, da predvaja kino od 1. aprila dalje vsako sredo, četrtek, petek in soboto ob 20. uri, ob nedeljah pa sta predstavi ob 18. in 20. uri! Kino »ZALOG« samo 4. »GOLDFINGER«, angleški barvni vistavision film 6.-7. »GOLI IN MRTVI«, ameriški barvni vojni cs film samo 11. »ŽIVETI SVOBODNO«, angleški barvni cs film iz Afrike 13, —14. »VITEZ PARDAIL-LAN«, francoski barvni cs pu-stol. film samo 18. »SKRIVNI OBVEŠČEVALEC STANISLAS«, francoski vohunski vistavision film 20, —21. »PREGON IZ PEKLA«, ameriški barvni western film samo 25. »PARDAILLANO-VE NORČIJE«, fran. barvni cs film. Obiskovalce kina »ZALOG« obveščamo, da predvajamo od 1. aprila dalje, vsak četrtek ob 19. uri, vsako soboto ob 20. uri in vsako nedeljo ob 19. uri! Kino »ZADOBROVA« samo 3. »MAŠČEVANJE PODZEMLJA«, francoska kriminalka v cs 6.-7. »GERONIMO«, ameriška barvna cs indijanarica samo 10. »SKRIVNOST BARA LOLITA«, nemška kriminalka 13,—14. »KROGLA V SRCU«, francoski barvni cs pustolovski film samo 17. »SKRIVNI OBVEŠČEVALEC STANISLAS«, francoski vistawision vohunski film 20,—21. »KRALJ PETROLE-JA» — jugoslovansko-nemški barvni cs film po romanu Karla Maya samo 24. »HAJDUK JANO-ŠIK«, češki barvni cs zgodovinski spektakel 27.-28. »VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH«, ameriško-angleška barvna cinemascope komedija. Obiskovalce kina »ZADOBROVA« obveščamo, da predvajamo od 1. aprila dalje vsako sredo in soboto ob 20. uri, vsako nedeljo pa sta predstavi ob 17. in 19. uri! Novi rod telovadcev tudi v Polju AMVKIVJA TA KRITIKA Tako moramo začeti poročilo o zaključnem delu letošnjega občinskega prvenstva v orodni telodbi za osnovne šole. Poleg šolarjev osnovne šole Vide Pregare, katerih odlično obvladanje te športne panoge je že priznano, smo odkrili na tem tekmovanju telovadce in telovadke iz Polja. Med dekleti se je sedaj že drugič zgodilo, da se je povzpela na prvo mesto na posameznem orodju tekmovalka iz Polja, tokrat Grebenškova, pri pionirjih pa je to prvvič tudi tekmovalec iz Polja. Morda še pomembnejše pa je, da se je Bojan Kumše uvrstil v mnogoboju celo na drugo mesto. Se nekaj posebnega moramo omeniti: v šoli Polje vadijo na šolskih hodnikih, ker nimajo telovadnice, bradljo pa so dobili šele mesec in 14 dni pred nastopom, ker se je prej niso upali postaviti na šolski hodnik. Druga, že znana posebnost pa je, da tudi najboljši med pionirji in med pionirkami — telovadci osnovne šole Vide Pregare — nimajo svoje telovadnice in gostujejo v zelo majhni telovadnici TVD Partizan Zelena jama. Če hočemo vedeti od kod tak uspeh, se moramo povrniti nekaj let nazaj. Tedaj je ljubljanska Olimpija (tedaj Ljubljana) uspela razbiti zopet en klub s »-periferije«, kot je v našem športniku bila praksa. Najboljša igralca, aduta kluba, sta prestopila k Ljubljani in s Slavijo je bilo domala konec. Domala-zato, ker je še ostal trener Jože Bezlaj. Začel je znova. Začel je s pionirji, ki jih je zbral iz Polja in Vevč. Zaradi slabih im so večinoma trenirali na umetnem drsališču pod Cekinovim gradom in tam se jim je pridru- KRATKE ZANIMIVOSTI IZ ŠPORTA Košarkarski klub Slovan je trenutno brez ekipe članic. Vodstvo kluba je določilo ekipi novega trenerja, s čimer pa se igralke niso strinjale in so de-monstrativo prestopile v košarkaški klub Ilirija v Zgornji Šiški. Brez dvoma to ni način, ki bi naletel na simpatije msd ljubitelji košarke, saj je KK Slovan skrbel za žensko košarko kot le malokatero društvo v Sloveniji, pri čemer pa je to največja zasluga uprave kluba in bivšega trenerja Jožeta Vert-Ija, ki pa je to delo moral prekiniti za leto dni, ko je odšel na služenje vojaškega roka. Jeseni pa se je vrnil in sedaj ponovno dela v KK Slovan. Pri klubu so sklenili, da bodo vzgojili iz vrst pionirk novo ekipo mladink in članic, torej začeli delo znova. XXX Na tekmovanju III. republiške lige v namiznem tenisu so nastopili tudi igralci TVD Partizan iz Dolskega in zasedli 7. mesto. 'i/tGsa SKUPNOST 3uA5iU> AZOl UTUBUIAMA MOSTS-PCn-iUI Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ujublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vini. Rokopisov ne vračamo. Zasluge za te uspehe nosijo pravzaprav trije: Jože Mavrič s šole Vide Pregare in TVD Partizan Zelena jama, za uspehe šole Polje pa Marija Zupanc in Marjan Krevh. Za telovadce iz Polja pravijo, da so zadnji mesec vadili prav vsak dan, seveda zunaj rednega pouka. Orodna telovadba je torej domena osnovnih šol Vide Pregare in Polje. Želimo jim mnogo uspeha tudi naprej, šport ko nas bodo zastopali na prvenstvu Ljubljane in morda celo na slovenskem prvenstvu. Sedaj pa še nekaj o rezultatih. Dva tekmovalca sta na tem tekmovanju dosegla izredno visoko oceno 9,90 točke, in sicer Miro Ferjančič (Vida Pregare) in Bojan Kumše (Polje). Oba sta tako oceno prejela za izreden preskok prek koze in si tako razdelila žilo še nekaj mladincev iz Šiške. Tak kolektiv je potem osvajal naslove slovenskih in državnih prvakov. Ko so ti mladinci prerasli v člane, je nastalo enoletno zatišje (kar se tiče posebnih uspehov). Za tem pa je prišla letošnja zanesljiva zmaga nad bivšim zveznim ligašem Spartakom iz Subotice, medtem ko je Crve-na zvezda iz Beograda odnesla pete še prted zaključkom kvalifikacij. Tako se je še en športni kolektiv iz naše občine uvrstil v zvezno ligo. Lepo, toda kaj sedaj. Prizadevna funkcionarja Janko Vidic in Janez Preši se na vse načine trudita, da bi nekako poravnali dolgove; toda sredstev ni. Najemnina dvorane Tivoli v letu 1967 je stala 38.000,00 N dinarjev ali 150,00 N dinar/jev na uro. Prav ta znesek so še dolžni. Kje bodo dobili sredstva za povračilo tega dolga, še ni jasno. Prav tako ne, kje bodo v bodoče dobili sredstva za take izdatke, pravzaprav za še večje. To pa je grenka kaplja v naše veselje (in veselje Vev-čanov) ob tem lepem uspehu športnikov naše občine. Pred kratkim so v telesnovzgoj-nem društvu Partizan v Mostah opravili letni obračun svojega dela. 2e sam način, kako so to storili, je bil posebnost. Odstopili so namreč običajne formalnosti, da bi sklicali občni zbor članstva, kjer bi prebrali poročila in sprejeli predlagano listo članov novega upravnega odbora. Občni zbor so izvedli v ožjem krogu. Povabili so člane upravnega odbora, vse vodnike in trenerje posameznih oddelkov, poleg teh pa vse, ki jih zanima društveno delo. Tako so dobili res delovno skupino, ki ni le formalno pokimala, ampak sprejela res koristne napotke za delo v prihodnje. Morda bi lahko rekli, da tak način ni v koraku s samoupravljanjem. V TVD Partizan Moste, kot tudi v TVD Partizan Zelena jama prevladujejo cicibani, deca in pionirji. Vendar so kljub taki sestavi dosedanje formalnosti predpisovale občne zbore vsega članstva. Rezultati so bili, da je prihajalo na letne občne zbore le nekaj odraslih in so bili taki zbori res le formalnosti. prvo mesto. Seveda je bila to daleč najvišja, toda zaslužena ocena. Ferjančič je zasedel med fanti vsa prva mesta in postal tudi končni zmagovalec za šolsko leto 1967/68. Med prvih 10 tekmovalcev so se uvrstili vsi tekmovalci s šole Vide Pregare, 3 iz Polja in eden s šole Ketteja in Murna. Med dekleti, kjer je nastopilo kar 9 ekip — od tega 3 ekipe s šole Vide Pregare — je bila premoč slednjih precej večja. Le na gredi je delila Grebenškova iz Polja prvo mesto z malo Nado Fišekovič, na drugih orodjih pa med pivimi desetimi skorajda ni tekmovalk z drugih šol. V mnogoboju, to je v skupni oceni no vseh orodjih, pa je prva tekmovalka šole Polje na 9. mestu, s šole Jože Moškrič je na 12. mestu, iz Partizana Moste na 13. mestu, s šole Ketteja in Murna pa na 28. mestu. Povsem nepričakovano je zmagala tekmovalka tretje ekipe šole Vide Pregare Meta Mikluž, pa tudi na 5. mestu je tekmovalka iz te vrste. Nada Fišekovič. To vrsto so sestavljale izključno pionirke 4. in 5. razredov. REZULTATI: PIONIRJI: Preskok: 1. Ferjančič (VP) 2. Kumše (P) 3. Hace (VP) Parter: 1. Ferjančič (VP) 2. Kumše (P) 3. Smodiš in Hace (VP) Bradlja: 1. Ferjančič (VP) 2. Hace (VP 3. Železnikar In Delo (VP) ter Cuk (P) Mnogoboj: 1. Miro Ferjančič (VP) 2. Bojan Kumše (P) 3. Dušan Hace (VP) 4. Jožo Delo (VP) 5. Borut Jakič (P) in Marjan Smodiš (VP) Ekipno: 1. Vida Pregare 142,8 2. Polje 139,4 3. Kette-Murn 1 134,9 4. Jože Moškrič 130,7 5. Kette-Murn II 120,8 PIONIRKE: Preskok: 1. Mikluž (VP III) 2. Lajevic 3. Jur-jec (obe VP) Parter: 1. Mozetič 2. Jurjec in Ostojič (vse VP) Gred: Fišekovič (VP lil) in Grebenšek (R) Mnogoboj: 1. Meta Mikluž (VP lil) 2. Lučka Jurjec in Milena Ostojič (obe VP I) 3. Mikluž (VP III) in Ambrož (VP III) 3. Železnikar Neva (VP I) 4. Nada Fišekovič (VP III) Ekipno: 1. Vida Pregare 1 138,2 2 Vida Pregare III 132,9 3. Vida Pregare II 130,0 4. Partizan Moste 128,9 5. Polje 1 128,8 6. Jože Moškrič 126,3 7. Polje II 122,7 8. Kette-Murn 1 121,6 9. Kette-Murn II 73,8 Kar precej smo se zadržali ob tej ugotovitvi, vendar z dobrim razlogom, ki je danes, ob prehodu na novi delovni čas, še posebej aktualen. Namreč čim manj formalnosti in sestankovanja, pa več resničnega dela. V Partizanu Moste so lahko ugotovili, da so v zadnjem letu lahko šele prvič po dolgih letih rekh, da imajo dobro in strokovno zasedene vse oddelke. Začeli so tudi z vadbo tekmovalne gimnastike, kar priča, da so končno uspeli zbuditi zanimanje za to osnovno telesnokulturno panogo. Zasluge za to imajo vsi, zbor vaditeljev in uprava, predvsem pa načelnik Jernej Kranjc in vodja sekcije košarkarjev ter gospodar društva Smiljan Binter. Toda prav ta dva odhajata te dni služit vojaški rok. Tako bo novi načelnik Martin Havvlina pred odgovorno nalogo: obdržati društvo na poti navzgor, na poti, na katero je letos res uspešno stopilo. Ob koncu so izvolili še nov upravni odbor, v katerem bo še naprej verjetno gonilna sila blagajničarka Milena Horvat, vodil pa ga bo Teodor Lavrič. Hokejisti Slavije v I. zvezni ligi Prednost umetnega drsališča v Ljubljani nasproti drugim hokejistom v Jugoslaviji se je končno odrazila še v tekmovalnem dosežku. Čeprav imajo hokejisti Olimpije kot domačini dvorano Tivoli skoraj idealne pogoje za trening, lahko skoraj rečemo, da so hokejisti z Vevč pokazali mnogo večji napredek. Po nekajletnih brezuspešnih poizkusih so sc končno uvrstili v zvezno hokejsko ligo. Obračun dela TVD Partizan v Mostah Stanovanjska samouprava na prepihu Problem samoupravljavskih pravic hišnih svetov in stanovalcev znova in z vso ostrino stopa v ospredje. Mnenja o tem so seveda različna in celo nasprotujoča, kar je povsem razumljivo. Tokrat objavljamo o tej problematiki prispevek METODA JURClCA, bralce pa prosimo, da se tudi pridružijo k razpravi. Ko smo dosegli vidne uspehe v razvijanju rašega samoupravnega mehanizma in v času izvajanja gospodarske in družbene reforme, je nastopila v upravljanju s stanovanjskim potencialom in v stanovanjski reformi ne samo stagnacija, temveč smo stopili dober korak nazaj. Sedanje stanje lahko imenujemo zanikanje osnovnih pravic neposrednih samoupravljavcev na tem področju, to je stanovalcev samih. Samoupravljanje v stanovanjskem sistemu bi se moralo odvijati od osnovnih celic (to je hišnih svetov, v katere bi morali imeti polno zaupanje) prek sveta stanovalcev do višjih instanc družbene samouprave, to je v krajevnem okviru, občini ali mestu. Sedaj so hišni sveti gola formalnost, tako rekoč farsa. Danes je pač vsakomur jasno, da ne more biti samoupravljanja, ako so samoupravljavcem odvzeta osnovna sredstva, to je stanovanja in vsa druga materialna sredstva. Samouprave tudi ne more biti, ako niso hišni sveti pravna telesa, ki razpolagajo samostojno (in v skladu z obstoječimi predpisi) z materialnimi sredstvi tako za redno in investicijsko vzdrževanje kot tudi pri združevanju sredstev v višji instanci za izvajanje razširjene reprodukcije. Več kot jasno je, da bi se stanovalci samo prek hišnih svetov najbolje skrbeli za rodno in investicijsko vzdrževanje stanovanj; z osnovnim pogojem seveda, da jim zaupamo. Skrb za razširjeno reprodukcijo pa bi seveda morali imeti v višjem samoupravnem organu za neko področje, to je v občini ali v mestu. Ta organ bi moral biti upravni odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo (ali kakorkoli bi ga pač imenovali), kj bi zbiral vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo in vse usmerjal z najbolj smotrno politiko gradnje in komunalne ureditve naselij. Stanovanjska podjetja so po vsej logiki le izvajalci del po naročilu in samoupravljavci le v teh okvirjih! Ne morejo pa samoupravljati s celotno stanovanjsko politiko. Kalcšno je sedanje stanje? Vso upravo nad stanovanjsko politiko vodi stanovanjsko podjetje, ki odobrava ali zavrača tudi najnujnejše račune hišnih svetov. Hišni sveti so praktično brez pravic oziroma možnosti samoupravljanja, samo formalnost oziroma servis stanovanjskih podjetij, da opravljajo za njih nekatere funkcije, katere za stano- vanjsko podjetje pač niso rentabilne. Ako se integrirajo druge gospodarske ali delovne organizacije, kjer je razvita samouprava, ter stopajo v kooperacijo ali poslovno sodelovanje, ne morejo upravni organi sprejeti takih aktiv brez pristanka vseh zainteresiranih samoupravnih organov. Kako so se pa potemtakem mogla formirati stanovanjska podjetja ter prenesti na podjetja vse pravice, osnovna sredstva in najemnine za stanovanja, da pod plaščem stanovanjske reforme in samoupravljanja suvereno razpolagajo z vsemi ogromnimi sredstvi? Upravičeno se sprašujemo, ali je to ustavno in v skladu z našo socialistično izgradnjo? Naša ustava nikjer ne predvideva, da se lahko formira podjd je, kjer se predpiše, da morajo fc> podjetje brez pogojev financirati sami potrošniki, volivci ali stanovalci, podjetje pa suvereno upravlja s sredstvi in deli osebne lastnine, ki niso rezultat njihovega dela. Tudi v primeru, da je nekdo stanovalce vprašal za soglasje ob formiranju podjetja in da so stanovalci dali za to soglasje, bi tako podjetje lahko samoupravljalo samo o čisto njihovih notranjih poslovnih zadevah, ne pa o finančnih sreds.vih, ki so po naravi last skupnosti. O tem bi lahko odločal le upravni odbor skupnosti stanovalcev. Zaključek bi torej bil: Smo za stanovanjsko reformo v duhu samoupravnih načel v skladu z našim družbenim procesom, kjer imajo vse pravice osnovni samoupravljavci. Stanovalcem in hišnim svetom je treba zagotoviti osnovne samoupravne pravice in hišni sveti morajo postati pravna telesa. Hišnim svetom je treba zagotoviti pravice, da upravljajo z rednim in investicijskim vzdrževanjem in da samostojno razpolagajo z za to zagotovljenimi sredstvi. Višji organ samoupravljanja v stanovanjski izgradnji oziroma organ, ki skrbi za razširjeno reprodukcijo oziroma za investicijsko gradnjo, bi moral biti sklad v okvira občine ali mesta, ki bi imel svoj upravni odbor. Ta naj bi sestavljal programe in zaključne račune (katere potrjuje skupščina) ter zbiral vsi sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo, in vodil politiko investicij. Stanovanjska podjetja so lahko le izvajalci del po pogodbah, ne pa upravljavci stanovanjske politike. Metod Jurčič Mnenja o novem delovnem času (Nadaljevanje z 12. str.) noma spremenil da to ni vedno najlažje. Na drugi strani pa mislim na materialne pogoje, med katere spada v prvi vrsti urejeno otroško varstvo prek celega dneva šolskih in predšolskih otrok ter urejena prehrana zaposlenih. To vse je pri nas zelo pomanjkljivo, posebno še otroško varstvo. Ce bi bili ti pogoji ugodno rešeni, potem verjetno ne bi bilo niti pomišljanja, niti večkrat zaskrbljujočih pripomb, kot so sedaj. Saj bi dolžina delovnega časa ostala enaka, delovni efekt verjetno tudi enak —- manjši le v vročih poletnih mesecih — družina pa bi tako preživela skupaj dva dneva v tednu. Prilagoditev zdravstvene službe zahtevam novega delovnega časa. V zdravstvenem domu pripravljamo urnik dela v skladu z zakonom — pri čemer bo moralo biti zasigurano stalno, neprekinjeno delo. To bo možno verjetno le z delom v izmenah. Pri lem bo treba upoštevati proste sobote tudi zdravstvenih delavcev, ki bodo morali nadomestiti proste ure * dežuranjem ali nadomeščanjem med dopustom ali kako drugod. Osnutek takega urnika zdravstvene službe je že v delu, izgotovljen pa bo do začetka aprila.