TRGOVSKI LIST Časopis aaet trgovino, Industrijo in obrt »aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici fitev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poStnl hranilnici v Ljubljani 11958. Leto XIV. Telefon it. 2552. Ljubljana, v četrtek, 12. novembra 1931. Telefon st. 2552. štev. 130. r • fVovi ©brini zakon Debili smo nov obrtni zakon. Dasi smo izenačitev obrtnih zakonov, ki so bili pri nas dokaj raznoliki in so v mnogem oziru zavirali gospodarski razvoj in razmah, ker so bili prikrojeni za druge prilike in niso 'nudili gospodarskemu delu zadostne zaščite, zahtevali že skozi leta, nas je proglasitev novega obrtnega zakona skoro presenetila. Znano je, da so naše gospodarske organizacije in korporacije ter gospodarska stanovska predstavništva prav v zadnjem času podčrtala zahtevo, da se predloži načrt novega obrtnega zakona novi narodni skupščini. Zahtevale so to z ozirom na težave, ki so se pokazale že pri prvih razpravah o tem načrtu pred vrhovnim zakonodajnim odborom. Razprave so bile, kakor znano, prav radi divergenc, ki so se pokazale v na-ziranju posameznih članov vrhovnega zakonodajnega odbora glede najvažnejših določb načrta prekinjene in se niso nadaljevale. Z raznimi važnejšimi iz-premembami in dopolnili je bil prvotni načrt zakona v Službenih novinah z dne 9. t. m. proglašen. Obvezno mož dobi zakon 4 mcsece od dno proglasitve, t. j. 9. marca 1932. Dnevno časopisje je že priobčilo vsebino važnejših določil novega zakona. Poročalo se je tudi, da zahteva zakon kot predpogoj za izvrševanje trgovinskih obrtov posebno usposobljenost. Zahteva po usposobljenosti za izvrše-vanje vseh trgovskih strok je bila med prvimi zahtevami naših organizacij. Zato bomo prav gotovo ustregli vsem našim čitateljem, ako priobčimo dobesedni prevod zakonskih določil, ki se tičejo usposobljenosti za izvrševanje trgovskih obrtov. Samo na podlagi dobesednega prevoda zakonskih določil si bodo mogli naši čitatelji ustvariti točnejšo sliko o tem, kako bo ta usposobljenost po novem obrtnem zakonu v resnici izgledala. Predpogoje za izvrševanje trgovinskih obrtov vsebujejo §§ 19, 20, 21 in 22, ki glasijo v dobesednem prevodu: § 19 (1) Za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne usposobljenosti. Kot dokaz te usposobljenosti bo veljala dveletna učna doba kot učenec (vajenec) in dveletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obr-tu. Usposobljenost se bo morala dokazati praviloma z učnim spričevalom in poslovno knjižico odnosno s spričevalom o absolvirani šoli. Za popolno usposobljenost se bo smatrala tudi dokončana srednja in istoveljavna strokovna ali višja šola. Absolvirani štirje razredi mestne, srednje ali istovel javne strokovne šole bodo nadomestili učno dobo in eno leto zaposlitve. Razen tega se more dokazati usposobljenost tudi s spričevalom o uspešno absolvirani drugi šoli, tečaju in slično, ki bo dokaze o usposobljenosti delno nadomestili. Minister trgovine in industrije bo določil po zaslišanju zbornic, s pravilnikom šole, tečaje in slično ter predpisal, v kateri meri more obisk teh šol nadomestiti dobo učenja in zaposlitve. (2) Oseba, katera nima posebne usposobljenosti, ■ more izvršpiljarskega« obrta. Mišljena je pod tem izrazom najbrže naša branjerija. Branjerije so pri nas sicer po številu dokaj razširjene, toda tudi dosedanji obrtni red ne določa obsega njih obrtnih pravic. Bila' je to velika vrzel v obrtnem redu, ki je dovoljevala najbolj očito izigravanje obrtnih predpisov. Taka izigravanja v škodo solidnih usposobljenih trgovcev je treba brezpogojno preprečiti. Zato je neobhodno potrebno, da se pojasni pojm »piljarstva« in določi točneje obseg obrtnih pravic trgovca, ki mu dovoljuje zakon izredno ugodnost, da mu ni treba predložiti dokazov o usposobljenosti. Da se v tem oziru ugodi zahtevam in potrebam posameznih krajev, bi bilo potrebno, da obseg takih trgovin določi vsak ban za območje svoje banovine. Že dosedanja praksa pri reševanju sporov med obsegom obrtnih pravic branjevca in trgovca z mešanim blagom kaže očito, da bo potrebno urediti to vprašanje s posebno bansko uredbo, ki bo navajala točno vse predmete, s katerimi bo smel kupčevati branjevec. Brez take uredbe se bodo določila o usposobljenosti izigravala brez vsake težave in spori bodo na dnevnem redu. Obenem pa postane s tem zaščita, ki jo hoče zakon uvesti z zahtevo o posebni usposobljenosti, brez vsake prave vrednosti. Predpisom glede dokaza o usposobljenosti je treba pomagati do polne veljave, pa bo zato neobhodno potrebno, da se izda uredba, ki bo jamčila za to, da se bo zakon izvajal v resnici po intencijah zakonodajalca. Carine prost uvoz predmetov in materijala za izdelovanje in popravilo strojev N j. Vel. kralj je podpisal zakon, s katerim se spreminja točka 6. splošnih pripomb 15. dela uvozne carinske tarife in se glasi: Predmeti in materijal za izdchwanje in popravljanje strojev, parnih kotlov, aparatov, instrumentov, orodja, strelnega orožja, železnih konstrukcij, vagonov, vagončkov, drezin, avtomobilov, aerostatPo izvršenih poizvedbah je praksa podrejenih zborničnih sodišč tukajšnjega področja glede protokolacije gradbenih podjetij slejkoprej v bistvu enotna. V trgovinski register se dovoljuje vpis le onim gradbenim, podjetjem, ki »© poleg stavbarstva pečajo še s kakimi trgovskimi posli v smislu tozadevnih določb trgovinskega zakona (pri čemer se pa nabave gradbenega' materijala v Bvrho imobilizacije v stavbah ne smatrajo za trgovske'posle). Dalje se dovoljuje vpis v trgovski register onim gradbenim ipodjetjem, ki so osnovana v obliki družb z omejeno zavezo, ker je za iije protokolacija ius cogens — ne oziraje se na to, ali se pečajo s trgovskimi posli ali ne (§ 2. zakona z dne 6. 3. 1906 drž. zak. št. 58). Smotreni trgovci in industrij-ci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Zaščita domače obrti in industrije v novem obrtnem zakonu Novi obrtni zakon vsebuje zelo važne določbe za pospeševanje domače obrti in industrije. Domači obrti in industriji se dajejo s tem zakonom posebne ugodnosti ter se zlasti daje možnost za uspešno pobijanje inozemske konkurence, ki je doslej našim domačim podjetjem mnogo škodovala. Ta zakon definitivno ureja to vprašanje, ki je bilo doslej vedno predmet zborovanj naših gospodarskih krogov in zlasti tudi obrtnikov. Zakon strogo določa, da morajo vse državne in samoupravne oblasti ter njih zavodi in ustanove vse nabave izvršiti pri domačih obrtniških in industrijskih podjetjih. Vsa dela se morajo oddajati domačim obrtnikom. Razen tega določa zakon, da se mora uporabljati izključno blago domačega izvora in da se sme nabaviti v inozemstvu samo to, kar se doma nikjer ne proizvaja. S temi odredbami se bo zaščitila domača obrt in industrija pred vsako inozemsko konkurenco, v primerih pa, kjer bi bila ta konkurenca neizogibna, imajo domača podjetja vselej prednost, tudi če bi bile njihove ponudbe za 15 odstotkov višje od ponudb inozemskih podjetnikov. V svojih nadaljnjih določbah ureja zakon tudi vprašanje pomožnega osebja ter obravnava službene odno-šaje kot celoto. Ureja vprašanje vajencev kakor tudi vprašanje pomočnikov do najvišje kategorije po najmodernejših načelih, upoštevajoč pri tem vse socialno-zaščitne principe. Zakonodajalec je pri tem upošteval dejstvo, da je harmonično sodelovanje med delodajalci in delojemalci največje jamstvo za uspešen razvoj in procvit domače obrti in industrije. Za reševanje sporov, izvirajočih iz službenih pogodb in mezdnih sporov r PRAŠIČI, KOZE IN OVCE V BAL KANSKIH DEŽELAH Iz Carigrada poročajo: Narodno ekonomska sekcija drug© balkanske konference se je temeljito pečala z narodnogospodarsko statistiko balkanskih držav. Posebno pozornost je posvetila statistiki male živine, ki pravi: Rumunija ima tri milijone prašičev, 400.000 koz in 3 milijone 850.000 ovac, Jugoslavija, 2 milijona 800.000 prašičev, 1,900.000 koz m 7,900.000 ovac; Bolgarija 1,000.000 prašičev, 1,300.000 koz in 6,400.000 ovac; Albanija 30.000 prašičev, 1,100.000 k«z in 1,000.000 ovac. Glede ovac se nava-tjajo v svrho primerjanja tudi podatki iz drugih dežel. Rusija n. pr. 54,676.000, Azijska Turčija 27,005.000, Anglija 22 milijonov 237.000, Francija 10,172.000, Nemčija 5,707.000, Danska pa samo 802 tisoč. * * * PRIMERJALNE ŠTEVILKE O ZUNANJI TRGOVINI V prvih devetih mesecih tekočega leta je znašala zunanja trgovina nekaterih držav v milijardah dinarjev sledeče vsote: Anglija izvoz 80-8, uvoz 171*7; USA 104-6 — 91-9; Francija 52 — 74; Nemčija 97-8 — 71-3; Italija 22 — 27; Švica 11-3 — 18-2; Češkoslovaška 16'3 — 14-1; Jugoslavija 3-7 — 3‘8. V teh imenovanih deželah je znašal izvoz v prvih devetih letošnjih mesecih 388-75 milijard Din (lani 553-6), uvoz 472-5 (635-7). Številke nam pravijo, kako zelo je zunanja trgovina padla, tako v uvozu kot v izvozu. Zanimajo nas tudi absolutne številke, ki pravijo, da ima Anglija še enkrait tolikšen uvoz kot izvoz, da trgovina USA na primer ni dosti večja kot ona Nemčije, da nima Italija niti še enkrat tako velike trgovine kot mala Švica, da je izvoz Švice štirikrat tako velik kot izvoz Jugoslavije, uvoz pa skoraj petkrat tako velik itd. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. do višine 12.000 Din, predvideva zakon pod nazivom »odbor dobrih ljudi« posebno arbitražno sodišče, ki posluje pri prvostopnih upravnih oblasteh ali pri stanovskih udruženjih ter je sestavljeno iz zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. Ta odbor posluje popolnoma neodvisno od rednih sodišč in rešuje vse take spore v prenešenem delokrogu. Gospodarskim zbornicam je z zakonom zajamčeno najtesnejše sodelovanje v vseh gospodarskih vprašanjih. Zakon je v popolnem skladu z ostalimi obstoječimi zakoni, zlasti z zakonom o notranji upravi, o upravni razdelitvi države itd. Z zakonom je izvedena koncentracija vseh poslov, ki po svoji prirodi spadajo v okvir tega zakona. Zakon predvideva prisilne organizacije za vse panoge gospodarstva, to je trgovino, industrijo in obrt. Trgovci in industrijci lahko osnujejo skupne organizacije ali pa po strokah, za obrtnike pa so predvidena skupna kolektivna udruženja. Trgovska in obrtna udruženja se osnujejo na področju splošnih upravnih oblasti I. stopnje, industrijska pa za področje vsake banovine. Najvažnejše so v zvezi s tem določbe, ki predvidevajo obvezno zavarovanje za primer bolezni, nesreče, starosti, onemoglosti in smrti. Za obrtnike je to zavarovanje obvezno, za trgovce pa v primeru, če to sklenejo njihova udruženja. Že v 24 urah iSL-SI leke, klobuke itd. Skrobi in HTetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH. JAVNA DELA V ministrstvu za socialno skrbstvo se je vršilo posvetovanje zastopnikov gospodarskih ministrstev. Obravnavalo se je o javnih delih, ki bi se imela izvršiti v Jugoslaviji in ki bi imela v prvi vrsti mednaroden enačaj. Društvo narodov je zaprosilo ‘Jugoslavijo kot tudi druge svoje članice, naj sestavi v najkrajšem času program onih del, za katera hoče preskrbeti Mednarodni delovni urad veliko mednarodno posojilo. Prihodnja seja se bo vršila 14. t. m. * * * SVETOVNA STATISTIKA PETROLEJA Profesor Pazamy, eden najboljših poznavalcev petrolejske produkcije, je imel v Bukarešti predavanje o tem predmetu. Dejal je, da je bilo produciranega lani 19,000.440 vagonov petroleja. Od te količine so dale USA 66%, Južna Amerika 12, Rusija 10, Nizozemska 4, Rumunija 3, Perzija 3, ostala dva odstotka pa Poljsika, Egipt in druge dežele. Letošnja produkcija v Rumuniji se ceni na 650.000 vagonov (lani 574.000), od koje vsote je določenih 80% za eks-port. Ves evropski petrolejski eksport je takole označen: Rumunija 2,670.000 ton (11-29% svetovnega eksporta), Rusija 3,269.000 ton (13-82%), Poljska 106.000 ton (0-45), vse druge dežele 1.172.000 ton (4-36%). Vsa Amerika izvozi 45-90% svetovnega eksporta. Perzija, Nizozemska in Angleška Indija pa 23-53%. Pri produkciji vidimo, da so USA še zmeraj daleko na prvem mestu - dve tretjini —v čeprav so jim že pred dvajset leti prorokovali usahnelost virov. Res je, da stari viri niso več posebno bogati, a odkrivajo se vsak dan novi, bogatejši. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem! Vinotoči lastnega pridelka Vprašanje vinotočev pod vejo se je v gospodarskih krogih ponovno obravnavalo. Gostilničarji, ki so trpeli v krajih, kjer se je ta pravica skoroda zlorabljala, občutno škodo, so ob vsaki priliki nujno zahtevali, da se točenje vina lastnega pridelka pod vejo uredi in prilagodi prilikam, ki so se izza uveljavljenja prvotnih predpisov do cela izpremenile. Novi obrtni zakon je ustregel tem željam in v § 437 določa: »Točenje vina lastnega pridelka za potrošnjo v lastnikovih prostorih ali izven njih morejo v okvirju dosedanjih predpisov vršiti samo vinogradniki na podlagi posebnega dovoljenja, kaetra izdaje upravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju pristojne zadruge. To dovoljenje se more izdati samo v krajih, kjer je tako točenje bilo do zdaj v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno. V dovoljenju se mora določiti tudi rok točenja. Ban se pooblašča, da predpiše pogoje za izdavanje teh dovoljenj. V teh pogojih se more odrediti, da se izdajajo dovoljenja samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se vino pridela.« Z novimi dolftčili je gostilničarski stroki kolikor toliko ustreženo in ni dvoma, da bo banska uprava pri dobri volji, katero je vedno kazala za povoljno ureditev tega vprašanja, mogla v polni meri upoštevati želje gostilničarjev. Svetovne žitne zaloge se krčijo Mednarodni poljedelski zavod v Rimu poroča, da bo letošnji svetovni žitni pridelek skoraj gotovo mnogo slabši kot je bil lanski in tudi nekoliko slabši kot povprečnost zadnjih petili let. Pridelek Rusije, za katerega nimamo nobene cenitve, bo vsekakor zaostal za lanskim. Zdi se, da skupni svetovni pridelek ne bo mogel kriti porabe. Razpoložljive svetovne zaloge zaostajajo za lanskimi za 35 milijonov metrskih stotov. Svetovna potreba uvoza se računi na ca. 240 milijonov met. stotov, to je za 20 milijonov stotov več kot lani. Ker eksportni previšek letošnjega pridelka najbrž ne bo zadostoval, bo treba poseči po razpoložljivih starejših zalogah. Računijo, da bodo vskladiščene zaloge ob pričetku novega gospodarskega leta za skoraj 150 milijonov stotov 'zmanjšane. Ameriške cene žita že več tednov neprestano rastejo in so do 4. t. m. na-pram pričetku oktobra narasle za ca. eno tretjino. V Rusiji igrajo veliko vlogo transportne težkoče v Inozemstvo; tudi ni žita pripravljenega toliko kot se je pričakovalo. V USA in tudi v Kanadi so bile v zadnjih mesecih vsled zelo nizkih cen porabljene za krmo živine znatno večje množine kot sicer, tako da tam zaloge iz prve roke ne pridejo več tako močno v poštev. Za 25 do 33% manjši žitni areal v Argentini in Avstraliji obeta mnogo manjši pridelek kot sicer. Argentinska prodaja je trpela poleg tega vsled neprestano se menjajoče veljave pesa. Zboljšanje vseh žitnih cen je v USA že sprožilo vprašanje ustanovitve kreditnega poola za poljedelstvo, ki je menda že pred zaključkom. K utrjanju cen je pripomoglo tudi dejstvo, da se je areal za ozimno pšenico v USA bistveno skrčil; skrčenje pridelovalne zemlje ceni znani strokovnjak Snow na 20%. Čeprav moramo upoštevati, da so nakupi Anglije tekočo potrebo bistveno prekoračili, se mora vendar s tem ra-čuniti, da bo preokret na sveto /nem žitnem trgu (vključno žito za krmo; Trajal dalje. Glede nakupov Anglije moramo še omeniti, da so se vršili v prvi vrsti v USA in da je zato na cene pritiskajoči ameriški vpliv pojenjal. Argentinski peso so, kot smo poročali že na drugem mestu, sedaj odvzeli funtu in so ga dejali na dolarsko podlago, pri čemer je 100 dolarjev 119 zlalih pesov. Mesto venca na krsto blagopokojnega tovarnarja g. Frana Goloba je daroval predsednik Zbornice za TOI gosp. Ivan Jelačin zborničnemu fondu za onemogle obrtnike in trgovce znesek 300 dinarjev. Tabelarični seznam deviznih predpisov Jugoslavije in vseh ostalih držav Srednje Evrope po najnovejšem stanju prinaša pravkar izišla št. 9/10 »Mittei-lungen des Verbandes osterrechischer Banken und Bankiers«. Jugoslavija je prodala v Češkoslovaško v prvih devetih letošnjih mesecih za 241-6 milij.' Kč blaga, kupila gp je pa tam za 614 milijonov Kč. Jugoslavija je bila torej zelo pasivna. Hranilne vlogo jugoslovanskih bank in hranilnic so znašale 1. septembra t. 1. 10.123 milijonov dinarjev, vloge na tekoči račun 3112 milijonov. Niso vštete vloge kreditnih zadrug, čekovni konti pri Poštni hranilnici in girokonti pri Narodni banki. Jugoslovanski veterinarji bodo zborovali 21. do 23. t. m. v Beogradu; obenem bo prirejena velika razstava zadevne stroke. Zlate zaloge Francoske banke so dosegle že 64. milijardo (64.648 milijonov frankov) in krijejo obtok bankovcev s 56-3°/o. Z ustanovitvijo mednarodne kreditne banke, ki naj premaga sedanje evropske finančne težave, se ponovno bavi znani belgijski bankir Francqui. Brezposelnih v Avstriji so našteli na koncu oktobra t. 1. 228.100, od teh na Dunaju 85.400, na Koroškem 8200. Na-pram zadnjemu štetju je naraslo število za 15.600. Železne tovarne v Vitkovicah (Čeho-slovaška) bodo vsled slabe kupčije s 1. decembrom odpustile 100 uradnikov in del delavstva, ki šteje sedaj 16.300 mož. Med Parizom in Ncwyorkom se je dosegel za gotov čas sporazum glede obrestne mere. Javanski sladkorni trust se mora boriti z mnogimi oudsiderji, ki z njegovim delovanjem niso zadovoljni, in se bo morda razšel še pred letom 1933, do kamor gredo pogodbe. Pogajanja porcelanske industrije med Čehoslovaško in Francosko v Ženevi so se končala z zaključkom, da je dobila čsl. industrija določen kontingent za import v Francijo. Nemška zadevna industrija je še rezervirana. Mednarodni kartel plinovih cevi je cene za razne eksportne trge nekoliko znižal, sledeč zahtevam sedanjega položaja. Premije na izvoz žita v Rumuniji so ukinjene, ker kažejo cene žita na inozemskih trgih rastočo tendenco. Banquc Belge pour 1’Etranger izkazuje za preteklo leto 24,600.000 frankov čistega dobička proti 30,800.000 frankom leto prej. Dividenda je znižana od 10 odstotkov na 8. Pridelek sladkorne pese v Avstriji je letos kvalitativno boljši kot je bil lani; sladkorna vsebina je narasla od 17-8 na 18-5 do 19-5°/o. Angleška banka kaže znižanje zlatih zalog na 120-6 milij. funtov ob obtoku bankovcev v znesku 359 milijonov funtov. Produkcija surovega železa v Avstriji je znašala v prvih desetih letošnjih mesecih samo 10.000 ton proti 250.000 tonam v isti lanski dobi. Mednarodni kartel aluminija, ki se mora boriti z ameriško konkurenco, se bo razšel. Namesto njega bo ustanovljen z glavnico 35 milij. švic. frankov aluminijev trust, ki mu bodo pristopili tudi Amerikanci in ki bo mogel torej določati cene in kontrolirati produkcijo. Število vlagateljev pri Poštni hranilnici Jugoslavije je naraslo v oktobru za 2207 na 172.198, število vlog za 8 na 306-7 milij. Din, število vlog na čekovni račun je bilo na koncu oktobra izkazano s 700-8 milij. Din. Najstarejša franc, provincialna banka je postala insolventna s pasivi 12 do 15 milijonov frankov. Je pa to banka Louis Guerin v Lyonu, ustanovljena leta 1640. Krošnjarjenje po naših krajih Kljub temu, da je gospod ban naše Dravske banovine dal najstrožje odredbe v tem oziru in niso tudi sreska načelstva zaostala s temi opozorili na svoja okrožja, se kroš-njarenje vrši še vedno v istem obsegu. Pa zakaj? Kakor sem se sam prepričal, so kontrolni organi, v kolikor sploh nadzirajo te ljudi, v tem oziru le površno poučeni. V Zagrebu n. pr. se nahaja neka organizacija, ki preskrbi krošnjarjem predpisane krošnjarske liste, v katerih je omenjeno, da ima pravico krošnjariti po celi naši državi. Zakon pa veli, da se morajo taki krošnjarji, če pridejo v gotovi srez, tamkaj pri ččlstvu oglasiti, prositi za dovoljenje krošnjarenja v tem srezu in tukaj tudi plačati odpadajoči davek. Kolikor sem informiran, n. pr. mariborska sreza levi in desni breg v obče ne dasta nobenega krošnjarskega dovoljenja. Na levem bregu pa je radi obmejne cone vsako krošnjare-nje sploh prepovedano. Krošnjarjev pa kljub temu kar mrgoli. Če pa kdo kakega krošnjarja ovadi, oziroma ga odda nadzornemu organu, ter ta pregleda njegove liste, se reče, da ima dovoljenje za celo državo. Nadzorni organ pa ne ve, da če nima knjižice, potrjene od nahajajočega sreza, krošnjar v obče ne sme krošnjariti. So pa tudi še organi, ki se zato sploh ne brigajo. Saj imamo v tem oziru od strani podeželskih trgovcev dovolj pritožb. Ako se hoče torej krošnjarenje iztrebiti, vsaj pri nas v Dravski banovini, kjer je te vrste kupčevanje po- polnoma nepotrebno, ko imamo že v vsaki gorski vasici po več kakor je potrebno stalnih trgovcev, potem je prva dolžnost oblasti, da pouči podrejene organe ter jim da tudi tozadevno najstrožje naloge in da tudi vse občine prejmejo tozadevna navodila. Le tako bo mogoče, da se v tem oziru krene na boljše. Sramota pa je za mesta, kakor Maribor, Ptuj, Celje, Ljubljana itd., da najdete na vsakem voglu kakega krošnjarja, sicer pa tudi po raznih denarnih zavodih, odvetniških in drugih pisarnah in celo v raznih zasebnih hišah dvomljive elemente, ki ponujajo svoje blago in sicer še z izdatnim uspehom. Ako bi taka podjetja imela pred očmi dejstvo, da se s tem le škoduje domači reelni trgovini, posebno pa trgovcu v svojem lastnem mestu, od katerega sicer žive, potem bi tudi trgovec lažje sledil svojim obveznostim in to tudi v večji meri. Saj se ga itak pri davkih in drugih že danes prekomerno izrabljajočih dobrodelnih slučajih najde vedno na prvem mestu. Kdor ima zmisel za to, da dobijo država, banovine, občine, kakor tudi razne druffe korporacije to, kar potrebujejo in si želijo, potem je v prvem oziru dolžnost vseh, da delamo skupno in odpravimo to, kar je le v škodo celokupnosti. Le tedaj se bode trgovina, obrt in industrija na naši domači zemlji okrepila, kar je posebno danes v teh težkih gospodarskih časih potrebno, sicer pa je vsako delo zaman. V. Weixl. Pogoji za izboljšanje trgovinskih odnošajev med Nemčijo i n Jugoslavijo V »Deutsche Bergvverks-Zeitung« piše g. dr. J. Tomičič, direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine o gorenjem predmetu med drugim tudi sledeče: Gospodarstvo Jugoslavije in Nemčije se medsebojno izpopolnjujeta, kajti produkte Nemčije potrebuje Jugoslavija in obratno. Nemčija nikakor ne sme podcenjevati jugoslovanskega trga. Sicer je res, da je ta danes še majhen, toda upoštevati je treba, da je jugoslovansko gospodarstvo šele v razvoju. Potrebne so mu zato velike investicije v svrho gradnje cest, železnic, eksploatacij naravnih bogastev in raznih melioracij. V letu 1930. je Nemčija partecipirala na jugoslovanskem uvozu s 17-55°/o ter je stala na drugem mestu, pri jugoslovanskem izvozu pa z 11-66% in je zavzemala tretje mesto za Avstrijo in Italijo. V primeri s preteklimi teti pa vidimo, da nemški izvoz v Jugoslavijo narašča od leta do leta. Poudarjamo pa naj, da bi se izvoz še povečal, če bi nemška industrija nudila našim kupcem ugodnejše plačilne pogoje. Če primerjamo vrednost izvoza in uvoza v 1. 1930., se nam pokaže površni saldo za Jugoslavijo v iznosu 430 milijonov 694.000 Din. Nemčija izvaža k nam v največji meri stroje in aparate, uvaža pa iz naše države predvsem surov baker, jajca, hmelj, sadje, žel. pragove, kalcijev karbid itd. Opažamo pa, da se ne razvija izvoz žita iz Jugoslavije v Nemčijo tako, ka-Jior bi se sicer moral. In baš od tega izvoza je v nemali meri odvisen tudi nemški izvoz k nam; kajti če ne bo mogel naš producent prodati pšenice po primerni ceni, bo zastonj iskal nemški trgovec pri nas kupcev. Stremljenju agrarnih držav Evrope, da je dajati prednost evropskim produktom pred ameriškimi, bi morala tudi Nemčija ugoditi. Dalje ni Nemčija v 1. 1929. izvozila iz Jugoslavije prav nič tobaka, dasi ga je izvozila iz drugih držav za okroglo ‘250 mili j. HM. Prenehati bi morala prav tako neupravičena propaganda proti jugoslovanskemu hmelju. Jugoslovanskemu vinu bi se morali odpreti nemški trgi in našemu siru, zlasti ovčjemu, bi bilo treba posvečati več pažnje. Najvažnejši jugoslovanski izvozni produkt, les, se izvaža v Nemčijo sicer v precejšnji meri, toda z ozirom na šele mlade trgovinske odnošaje je pričakovati, da se bo izvoz še povečal v taki meri kot odgovarja dejanskim nemškim potrebam. Če še omenimo naše slive, katerih izvoz v Nemčijo je radi prehude konkurence kalifornijskih precej padel, tedaj so s tem omenjeni vsi naši važnejši produkti. Zlasti ta poslednji je važen produkt, kajti Jugoslavija poseduje danes preko 70 milijonov sadnih dreves, katerih letni donos se ceni na približno 4 milijarde Din, iz česar je pač razvidno, da je Jugoslavija na svoji sadni trgovini precej zainteresirana. Sicer pa ni skoraj produkta, ki bi ne mogel Nemčijo i kvalitativno i glede cene popolnoma zadovoljiti. Mnogo bi ilahko pripomogle k izmenjavi dobrin med Jugoslavijo in Nemčijo nemško - jugoslovanske trgovinske družbe, ki naj bi obenem imele zastopstva nemških tvrdk v Jugoslaviji in obratno. Z ustanovitvijo takih družb bi bili tudi odstranjeni številni posredovalci, preko katerih se sedaj vrši trgovina med obema državama. Tako bi imeli točnejši pregled nad trgi, poenostavile bi se denarne operacije in prišli bi do nekega clearing obračunavanja. Ker je v korist obeh držav, da se pospeši intenzivnejša izmenjava dobrin med obema državama, zato je pričakovati, da bodo take družbe našle podporo tudi pri gospodarskih faktorjih tako v Nemčiji kakor tudi v Jugoslaviji. TEDEN«.] rCK>€t Devizno tržišče Tendenca nestalna. — Promet Din 12,091.236-34. Na vseh borznih sestankih pretečenega tedna je vladala kupčijska rezerviranost, ki je posebno poudarjena v tehle prometnih številkah: 2. nov. 1931 Din 2,434.076-46 Ne\vyork-Curih 3. nov. 1931 Din 2,976.680-21 Curih-London 4. nov. 1931 Din ‘2,187.123-33 Curih-Newyork 5. nov. 1931 Din 1,995.245’— Curih-Praga 6. nov. 1931 Din 2,498.111-34 Curih-Praga Iz navedenih številk je razvidno, da je zaključil četrtkov borzni setanek z najmanjšim, a torkov z največjim dnevnim prometom in so na poedinih borznih sestankih prevladovale devize Curih, Praga, Newyork ter deloma London. Od celotedenskega prometa je bilo samo posredovanjem Narodne banke nabavljeno deviz za preko 8-871 milij. dinarjev, med drugim največ Curiha (za 3-864 milij. Din), Prage (za 1-751 milij. dinarjev), Newyorka (za 1-314 milij. dinarjev), Londona (za 1-089 milij. Din), dalje znatno nianje Pariza (za 730 tisoč dinarjev) ter par zaključkov Bruslja in Amsterdama. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v Trstu (1-042 milij. Din), Newyorku (788 tisoč dinarjev), Dunaju (492 tisoč Din), Londonu (306 tisoč Din), Berlinu (2481 tisoč dinarjev), poleg tega pa po nekaj zaključkov v Parizu, Curihu in Pragi. V celem je bilo zaključeno deviz potom privatne ponudbe za približno tri in en četrt milijona dinarjev. V primeri s prometom v predzadnjem tednu (številke v oklepajih) je bil tekom prejšnjega tedna dosežen v poedinih devizah naslednji promet (vse v milijonih dinarjev): Curih 3-988 (3*752), Newyork 2-102 (4-446), Praga 1-813 (1-151), London 1-395 (1-071), Trst 1-042 (3-195), Pariz 0-883 (0-437), Dunaj 0-492 (0-497), Berlin 0-248 (0-748), Bruselj 0-079 (0-063), Amsterdam 0'045 (0-042), in končno malenkost Stockholma. Večina deviznih tečajev je tekom zadnjega tedna več ali manj popustila kot razvidno iz sledeče tabele: Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Dne 2. novembra 1931 T)ena'r Blago Amsterdam 2271-03 2277-87 Berlin ni beležil Bruselj 785-39 787-75 Budimpešta ni beležiila Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ni beležil London 212-85 220-35 Newyork ček 5635-01 565201 Newyork kabel — — Pariz 221-89 222-55 Praga 166-96 167-46 Trst 287-42 293-42 Dne 6. novembra 1931 Denar Blago Amsterdam 2270-48 2277-32 Berlin na beležil Bruselj 785-94 788-30 Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ni beležil London 208-12 ‘ 215-62 Newyork ček 5604-76 5621-76 Newyork kabel — — Pariz 221-17 221-83 Praga 166-63 167-13 Trst 288-52 294-52 dočim je bil Curih na vseh borznih 1098-45 za denar in 1101-75 za blago. Edini Bruselj in Trst sta od ponedeljka na petek (6. t. m.) nekoliko učvrstila svoj tečaj. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca mlačna. Tržišče brez zanimanja. V pretečenem tednu je bila zaključena samo Vojna škoda in sicer dne 3. t. m. po 285-— Din. Izmed ostalih efektov sc beležili v zadnjem tednu (do inkl. 5. t. m.) Kreditni zavod po 195-— Din in Celjska posojilnica 150-— Din, medtem ko je notica teh dveh papirjev od 6. t. m. dalje izostala. V Blairu ni bilo prometa; beležilo pa je 8% dne 2. in 6. t. m. po 68-—, vmesno po 65-— in 7% dne 2. t. m. po 59-—, na ostale borzne dneve pa 60-—. iANSKt-BORZt iega.. Lesno tržišče Tendenca slaba. Na lesnem trgu ni opaziti nobene bistvene spremembe. Pač so se pojavila povpraševanja in sicer težka komisijska naročila rezanega in tesanega lesa, toda pri pogajanjih za ta naročila se vedno opaža, da je v novi produkciji le težko skleniti kako kupčijo, ker zahtevanih dimenzij zelo primanjkuje iz razloga, češ da dobavitelji pri sedanjih cenah ne najdejo konvenience. Sklepanj« kupčij otežujejo nadalje tudi neugodni plačilni pogoji, ki jih nudijo naši odjemalci. Pri sedanjih razmerah, ki vladajo na trgu, je nujno potrebna simotrena produkcija in sicer izdelovanje samo takih dimenzij, ki se stalno iščejo, čeprav bolj v malih količinah. Osobito velja to pravilo pri produkciji tramov, ki so največji in specielni lesni proizvod Slovenije. Zelo pereče vprašanje je pa sedaj tudi finansiranje izvoza; kajti od tukajšnjih izvozničarjev se zahtevajo takojšnja plačila, dočim morajo izvozniki sami čakati zelo dolgo na plačila odjemalcev. n KOLIN IK A TVORNUA CIKORIJE LJUBLJANA 1 OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! k. Povprafievanja. 15 m’ javorjevh hlodov, premer od 40 do 55 cm, od 2 do ‘2-50 m in od 4 do 5 m dolžino, zavito izključeno, ikafcor tudi vsi zunanji pogreški. Blago je namenjeno za furnir. Franco Sušak pristanišče. 100 do 200 m3 borovih bordonalov, ostro-robih, (ne bel bor), debelina od 20X20 cm naprej, od 5 do 12 ni dolžine, medija dolžine 850 m. Navesti dobavni rok in ceno franco Sušak pristanišče. 1 vagon iprima javorjevih plohov 5/4" franco avstrijska meja z navedbo medije. Bukovi neobrobljeni plohi od 2 ni naprej, od 16 cm naprej, medija 30 cm, I-II-III, zdravo, suho blago: 1 vagon 25 nun, 2 vagona 35 mm, 1 ys vagona 40 mm, 1 % vagona 50 mm. Ponudbe franco meja Postojna tranzit. Bukovina naravna neparjena 38 in 58 mm debeline, od 14 cm naprej, medija najmanj 21/22 cm, od 2 m dolžine naprej, blago popolnoma suho. Cena franco meja Postojna tranzit. 1000 m3 tesotnov s 65% širokih, to je 9/10' za odposlati v 3 partijah, prevzem na zagi, plačilo z akreditivom. Cena naj se m3, 60 mm 3 m3, 70 mm 2 m3. Franco Sušak pristanišče. Bukovina neobrobljena, naravna, zračno suha od 3 m naprej, I—II—HI monte: 27 mm 2 m3, 50 mm 1 m8, 60 mm 2 m3, 70 mm 4 m3, 80 mm 8 m3. — Franco Sušak pristanišče. 1 vagon bukovih neobrobljenih, naravnih plohov I—II—III monte: 38 mm debeline, od 18 cm širine naprej, dolžina 2-20 ali 440 m. Franco meja Postojna tr. Jelove kratice 18 mm, 19 mm ali 20 miri' debeline, nekaj tudi 24mm. Franco meja Postojna tr. — Cena za 100 kg. Xwblunaha toga Tečaj 11. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2265-53 2272-37 Berlin 100 M —•— —•— Bruselj 100 belg .... 78401 786-37 Budimpešta 100 peni?« . _ •— —•— Curib 100 fr 1098-45 1101-75 Dunaj 100 šilingov . . . —•— —•— London 1 funt 210-32 217-82 Newyork 100 dolarjev . 5599-26 5616-26 Pariz 100 fr 220-98 221-64 Praga 100 kron . . 166-52 167-02 Stockholm 100 Šved. kr. _ • Trst 100 tir 288-25 294 25 Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 12 komadov kaučuk-cevi; do 26. novembra t. 1. pa glede dobave 65.000 komadov 'natikačev. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Promet-no-komercijelni oddelek Direkcije držav, železnic v Ljubljani sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 210 komadov kožuhov. — Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 16. nov. t. 1. ponudbe glede dobave električnega števca. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 26. nov. t. 1. ponudbe glede dobave 50 plojsč železne pločevine in 100 komadov svedrov za les. — Direkcija držav, rudnika Kreka sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov borovih plohov, naprave proti prenapetosti in 6000 kg bencina. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 2. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 50.000 komadov opeke; dne 3. decembra t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 210 komadov kožuhov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Sedež: Ljubljana. Besedilo: L. Mikuš. Vsled smrti javnega družabnika Mikuš Adolfa (starejšega) je prenehala javna trgovska družba z dne 1. aprila 1930. Edini lastnik tvrdke je odslej njen 'dosedanji družabnik Mikuš A. (mlajši). Besedilo firme in podpisovanje po lastniku ostane neizpremenjeno. Obratni predmet odslej: Izdelovanje solnčnikov in dežnikov na tovarniški način in prodaja izdelkov na debelo in drobno. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm. 850 — Rg A VI 141/4. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Zadružna banka v Ljub- ljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta Kobler Franc, Kristan Boris in Meton Joe. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5, septembra 1931. Firm. 793 — lig B I 165/10. * Sedež: Maribor. Besedilo: Dravska plovba, družba z omejeno zavejo. Družba temelji odslej na družabni pogodbi z dne 26. junija 1930 in odstopni pogodbi z dne 11. maja 1931. Izbriše se dosedanji poslovodja inže-njer Keršič Peter, vpiše pa novi poslo-/odja dr. Feldman Edvard, veleposestnik na Puchensteinu v Meži pri Dravogradu. Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. oktobra 1931. Firm. 950/31 — Rg C II 65/7. Sedež: Maribor. Besedilo: »Pri Amerikancu«, trgovina z mešanim blagom, družba z o. z. Izbriše se dosedanji poslovodja Simonič Alojz, vpiše pa nova poslovodkinja Heinnich Pavla, trgovka v Mariboru, Prešernova ulica št. 2. Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. oktobra 1931. Firm. 909/31 — Rg C II 67/3. * Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor. Besedilo: Franjo Lah. Obratni predmet: trgovina z manu- faktumim blagom na drobno in debelo. Izbriše se dosedanji lastnik Lah Franjo, vpiše pa nova lastnica Lah Romana, trgovka in posestnica v Mariboru, Koroška cesta št. 17. Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 29. oktobra 1931. Firm. 938/31 — Rg A II 10/3. * V založbi tiskarne Merkur v Lsublfani so izšle sledeče knjige in se naročajo istotam: Zakoni in uredbe: I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6-—. II. *v.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—. III. zv.: Zakon o javnih bcležnikih (notarjih), broš. Din 12'—. IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10-—. V. zv.: Zakon o obJnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25-— VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18'—, vez. Din 25'—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18-—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12-—. IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14'—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpremem-l»ah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmolSja, bro§. Din 8-—. XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8-—. XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6 —. XIV. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8 —. XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8 —. V kratkem izide »Obrtni zakon« ter se naročila že sedaj sprejemajo. » Leposlovne knjige: Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. Detektivski roman, broširan Din 25-—, vez. Din 30—. Jack London: Morski vrag. Roman, broš. Din 20—, vez. Din 30'—. Kreflt: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih: vsak del, broš. Din 20 —, vez. Din 26'—; oba skupaj, broš. Din 40'—, vez. Din 46-—. Ouida: Kneginja Zurova. Roman, broš. Din 30—, vez. Din 35 —. Ouida: Farnmor. Roman, broš. Din ,28'—, vez. Din 35-—. P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman, broš. Din 28'—, vez. Din 35'—. Claude Anet: Arijana. Roman, broš. Din 24-—, vez. Din 32-—. J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah, vez. Din 10-—. Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici, broš. Din 12'—. Razno: Pravila naših delniških družb, broš. Din 15-—. Dnevnik za babice, broš. Din 4'—. Porodni izkazi, broš. Din 1-—. Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. Veletrgovina A. Šarabon y Ljubljani ■ v O priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom e 1 e f 26-66 Sedež: Ljubljana. Besedilo: Bergodac & Co., družba 2 o. z. Izbriše se poslovodja Žirovnik Janko, vpiše pa poslovodja Petan Joško, trgovec v Ljubljani, Maistrova ulica št. 16. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1931. Firm. 940 — Rg C IV 106/3. * Sedež: Žiri. Besedilo: Ročno čevljarstvo »Sora«,, družba z o. z. v Žireh. Osnovna glavnica v znesku 80.000 Din je popolnoma vplačana. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1931. Firm. 938 — Rg C V 3/2. Nadzorovanje vseh državnih rudnikov v Bosni in Hercegovini in raziskovanje njih rentabilnosti bo izvršila posebna komisija, ki bo vodila tudi pozneje evidenco o njih. Ministrstvu bo komisija podala določene predloge. Zunanja trgovina Turčije izkazuje v prvih devetih letošnjih mesecih 101-7 mili j. turških funtov uvoza (lani v isti dobi 105-3) in 82-7 milij. funtov izvoza (99'8). V izvozu je tobak s petino skupne vrednosti daleč pred drugimi blagovnimi vrstami. JiiiLi poročila MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO Na svinjski sejem dne 6. novembra 1931 je bilo pripeljanih 314 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednv stari, komad Din 40—60, 7—9 tednov stari 70—100, 3—4 mesece stari 140—250, 5—7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 450—500, l leto stari 580—800. — 1 kg žive teže 6—7, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 143 svinj. ^lo/z žhehttr Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela ln inštalacije pod za solidno delo in ugodnimi pogoji. Jamči nizke cene. Brezobrestna posojila z a zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 85/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačilu Din 6'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. Trgovci, čitajte Trgovski list! SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER »«.» LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajo*« posl*. L a s t h o i k 11 d ti i« x direktnim tirom od glav. kolodvora Carlssks sUaAŠCs. Muta« troSarlae prosta skladISca. Carinska po-srtdovanla. Pravaz pohištva s pahlStvsalml vezati la avtomobili M. ROK prevažanje blaga in pohišlva Ljublj ana Dunajska cesta 29 trgovci in industrijci! Tvgcvshi lisi se priporoča za inacvivanf^I Tiskarna MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva ulica ii 25 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune! LASTNA KNJIGOVEZNICA Orejs dr. IVAN FLESS. - Za f novsko - Industrijsko d. d. >ME*KU*< kot Udajatelja ln tiskarja! 0. MICHALEK. Ljubljana.