Poštnina plačana v gotovini. izfaaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 201—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Kedaucija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ullca 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 8. Celje, pondeljek 26. januarja 1931. Leto XIII. Načrti žn delo vlade (Dalje.) III. Gozdarstvo. Zclo obširni so ukrepi, ki jih je i/dala vlacla za pospeševanje gozdar- stva in pogozdovanjo. Te odredbe se sicer samo delo'ma nanašajo na dravsko banovino, vendar je njiho- va vrcdnost za državno skupnost vo- lika. Pri nas je gozdno gospodarstvo že na primerni višini in ne potrebu- jc dalekosežnih reform. Banska uprava dela na ttem, da se pogozde slaborodna, deloma negozdna poboč- ja, ki se jim more prisoditi značaj absolutnih gozdnih tal. V ta narnon je pridobila že okrog 1000 hektarjev zemljišč, ki so jih pripravljeni dati privatni mali posestniki in solast- niki. Pašne pravice v gozdovih, ki ^° last države in verskega zaklada, ^o v dravski banovini že točno urejene. Enako je v dravski banovini že or- ganizirana ureditev in zagradba hu- dournikov. Hudournikov je v drav- ski banovini innogo in opasriih, kar so poka/ale poplave zadnjih let. Dc- la se sodaj v raznih krajih, posebno v okolišu Polbovega gradca, Žirov in Savinjskc dolinc. Občinam, kjer so naselja in zem- Ijišča ogrozena od hudournikov, se priporoča, naj same dado pobudo za regulacijc in za potrebne gradbe. Od države dobe brezplačne načrte in slrokovnjakc. Z državno in banovin- sko pomočjo se bodo radevoljno po- speševala zlasti ona dela, pri kate- i-ih bi občitie hotele prispevati gotov rtel grtumenfh ;stroSTcov. ' IV. Gradbe. Na pravilno izvedbo tlake (kulu- ka) za cestna del a se polaga velika važnost. Banska uprava v Ljublja- ni želi, da sc izvrševanjc zakona ko- likor le mogoče prilagodi upraviče- nim željam in interesom tukajšnje- ga prebivalstva. V sklepih ministr- skcga sveta bo imela banska uprava močno oporo za težnjo, da naj bo kuluk samo fakultativen, t. j. da bi se mogel po želji vsakega posamoz- ncga odkupiti s primerno denarno ocläkodnino. Povpročna delavska ducvuica, ki znaša v dravski bano- vini 30 Din, se je za odškodnind na- mesto tlake znižala na 20 Din. V. Socijalna politika in narodno zdravje. 1. Sklepi ministrskega sveta o preskrbi vode za kraje, 'kjer vode manjka, ter o asanaciji vasi in o 1 gradbah bolnic bodo imeli za prebi- 1 valstvo dravske banovine blago'dejni učiiiek. V dravski banovini je vcč krajev in celih pokrajin, ki leže na kraških tleh in trpe obeutno pomanj- kanje zdrave pitne vode (zlasti Suha Krajina in okolica mesta Kočevja in dr.) Zdrava voda prebivalstvu ni le paürcbna kot važen del njegove red- ne prehranc, temveč je potrebna v isti meri za njegovo' telesno nego in za prospeh njegovega gospodarskega razmaha in blagostanja. Zgraditev prepotrebnih vodovodov in vodnja- kov bo dvignila tudi kulturni nivö naroda in ga očuvala nalezljivih bo- lezni, ki se doslej v pretežni množi- iii pojavljajo v teh krajih, kjer ni zdrave pitne vode (n. pr. trebušni legar in griža). Oskrba suhih pokra- jin 7. zdravo pitno vodo pomenja za te kraje živ vir, po katerem jim bo dotekalo zdravje in blagostanje. Drugo važno poglavje sanitetne po- litike, ki mu bo ministrstvo posve- tilo vso pozornost, je asanacija na- ših vasi vobče. Postapoma se bodo o'dstranile vse pomanjkljivosti, ki kvarijo sicer idilično naravno lego naših sel in ki nudijo nalezljivim boloznim, predvsem jetiki, polno možnost, da se razpase med prebi- valstvoni. Glavna važnost se bo po- lagala na higijensko ureditev selskih stanovališč in na izolacijo' gnojišč, .smetišč in jam za odpadke ter njiho- [ vo racijonalno izrabo. Zdravo stano- 1 vanje spada med glavne temelje, na I katorih «loJii xdia.\j** Jieu-oiltz. in tU>- 1 bro urejono družinsko živ/jenjc. 2. Dravska banovina razpolaga. si- cer s precejšnjim številom bolnic, vendar se pa vsepovsod kaže potrc- ba, da jih je treba razširiti, ker so postale premajhne in ue morejo več sprejoti v svoje okrilje vsega dotoka bolnikov. Nckateri zavodi so positali sploh tako zastareli, da ne odgovar- jajo več zdravstveniin predpisom in naprodku znanosti, zaradi čcsar jili bo treba nadomostiti z novimi bolni- cami. Najuujnejša in najbolj neod- ložljiva je pa zgraditev nove bolnice za duševne bolezni. Obstoječa bolni- ca za duševne bolezni je povsem za- starela in vrh tega toliko premajh- j na, da ne more vcč sprejemati niti 1 vseh onih bolnikov, ki so nevarni sebi in svoji okolici. Z razširjenjem obsl'o'jecih in ustvaritvijo prepotreb- nih növih bolnic bo zadoščeno tudi tej panogi javnega zdravstva. (Dalje prih.) Celjski obeinski svet Zvišanje občinskih doklad od 30 na 50%. V petek 23. t. m. od 18.30 do 21.45 je imel celjski občinski svet v sejni dvorani na magistratu svojo prvo le- toSnjo sejo. Župan dr. Goričan je po otvoritivi prečital »Pojasnila k skle- pom seje ministrskega svota z dne 11. decembra 1930.«, ki jih je izdala banska uprava. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. VreCko). Banska uprava je v'rnila mestni pro'racun za I. 1931., ker je treba vstaviti v prora- čun znatno večjo vsoto za vzdrže- vanje mestne p o 1 i c i j e. V no- vem proračunu je predviden znesek 313.000 Din. Kakor je bilo ugotovlje- uo na sküpni seji predstavnikov me- stine in okoliške občine in predstoj- nižtva mestne polieije, pa bodo zna- šali skupni stro'ski za polieijo 709.000 Din (prej so bili predvideni celo z 1,308.000 Din). Izdatki za pre- ureditev uradnih prostorov, za opre- rao, kurjavo itd. bi znaSali 89.000 di- narjev, personal ni izdatki (za 1 nad- zornika, 3 polieijske agente, 1 po- vcljnika straže, 3 nadzornike in 18 stražnikov) pa letno 020.000 Din. Oko- liška občina naj bi prispevala vsaj čctrtind, na mestno občino pa bi od- padlo 531.750 Din. Obveznosd za ob- Čino bi .se pričela s 1 aprilom t. 1. Proračun za mestno polieijo je bil odobren s pridržki. Ker je v novem proračunu kritja za te izdatke le v znesku 313.000 Din, je treba naknad- no kriti še znesek 218.750 Din. Ker bo znašal proračunski deficit pri- bližno za 180.000 Din več nego' je bilo predvideno, bo treba torej še kriti okrogli znesek 400.000 Din. Zato je bilo sklenjeno, da se zvišajo do- klade na vse državne d i - r e k t n e d a v k e o d 30 n a 50%, kar bo dalo 304.000 Din več dohodkov, pavšalirana trošarina na žganje pa (se zviša od 40.000 na 50.000 Din. Fi- nančni referent je tudi predlagal iineiiu odseka, da se zviša trošarina na vinski most od 0.25 Din na 1 Din od litra, kar bi dalo 20.250 Din več dohodkov, proti temu pa sta prote- stirala obc. odb. Bernardi in Rebeu- schegg in je bil konCno sprejet pred- log obC. o'db. Rebeuschegga, da osta- ne trošarina na vinski moSt po 0.25 Din od litra nespremenjena. — Na predlog obč. odb. prof. Mravljaka je bila dovoljena Sokolski župi v Celju podpora v znesku 10.000 Din. — Me- sitma obeina bi morala dati policiji na razpolago prostore v hiši meščan- sko-oskrbovalnega fonda v Vrvarski ulici, vondar pa je težko najti sta- novanja za stranke, ki bi se morale izseliti iz te hiše. Zato je občina pri- pravljena dati policiji na razpolago del prejšnjih uradnih prostorov me- stnega načelstva v prvem nadstrop- ju Radakovieeve hiše poleg magi- strata, če bo io oilobrila banska uprava. Z g. Radakovicem bi sc po- tem sklenila nova najemninska po- godba od 1. novembra t. 1. dalje z letnim plačilom najemnine v znesku 18.000 Din in z letno odpovedjo 1. no- vembra vsakega letla. Enemu na- j jemniku v hiši v Vrvarski ulici se I zviša mesečna najemnina s 1. febru- arjem od 200 na 400 Din, drugemu od 332 na 500 Din in tretjemu od 371 na 000 Din. — Stroški za novo' sta- novanjsko hišo pri »Kroni« so bili proračunani na 2,500.000 Din, a so bili prekoračeni in znašajo 2,882.405 dinarjev 4 pare. Odobren je bil le ob- račun v znesku 2,852.005.34 Din, do- čim mora mestna elektrarna sama kriti stroške za central no kurjavo1 v znesku 39.799.70 Din. Ob tej priliki so bile grajano samolastne spremem- bo stavbiioga nači-ta, ki so bile izvr- öono tore-/, pvisin.nU.vk nady.ovova.lncga ,' odbora za to stovbo. Znesek 47.394.00 Din, ki jc ostal od končnega kredita za stavbo v znesku 2,900.000 Din, bo uporabljen za preuredbd magistrata in za nove stroške za gradnjo dvo- riščnega trakta. — Za gradnjo 22 hi- šic (11 dvojnih) na Sp. Lanovžu je bilo na razpolago 1,750.000 Din. Dr- žava je prispevala k gradnji le 250.000 Din, dolguje pa še 250.000 di- narjev. Cena hišicam je bila določena na 72.000 in 79.000 Din. Lastniki pa so naročili pri obrtnikih razne spre- membe, vsled Cesar je nastala pre- koračba proračuna za preko 500.000 Din. Za ta dela, ki v stavbnem na- črtu in proračunu niso bila predvi- dena, je iireba plačati raznim pod- jetnikom še 231.441.70 Din. To vsoto ! bo zaenkrat krila mestna občina iz obresti posojila za regulacijo Savi- nje, od lastnikov hišic pa bo zahte- vala povračilo zneskov, ki so nastali vsled prekoračbe proračuna. — Adaptacija sob v magistratnem po- slopju in nekatera dela v novem dvoriščnem traktu bodo stala 17.349 Din 24 par. Pri novem Uraktu je bil proi-ačun zopet prekoračen za 22.000 Din. Ta dva zneska se bosta krila iz ostanka kredita za stavbo pri »Kroni«. — Neka pdnudba za nakup snežnih plugov je bila, odklonjena. — Za odkiij) parcel, ki pridejo v poštev za gradnjo Krožne ulice med Ipavčevo in Kersnikovo ulico na južni strani javne bolnice, zahtevajo lastniki pd 20, 40 in 00 Din za m2. Občina bo ponudila 20 Din za ma. Co bi ne mogla doseči te cene, bo od- ložila gradnjo te ulice ali pa bo uvedla razlastitveni postopek za t,e parcele. — Mestna hranilnica celj- ska je znižala obrestno mero za po- sojila, celjski mestni obfini na 8%. Občina bo zahtevala od Mestne hra- nilnice v Celju in od Pokojninskega zavoda v Ljubljani, da znižata obre- sti za posojila celjski občini na 1%. V tern slučaju bi najela celjska ob- čina pri Pokojninskem zavodu po- sojilo v znesku 15 milijonov dinar- v jev — Neka ponudba za nabavo ra- čunskega stroja za mestno knjigo- vodstvo je bila odklonjena. — Gasil- no drušlvo v Celju bo do'bilo od me- stlne občine brezplačno 2000 kg kok- sa in 2000 kg prernoga. — Učiteljiv i ge. Zdolškovi v Celju je bila prizna- na stanarina, ki jo je prejemal njen prednik. — Mostna občina ne bo na- pravila hodnika od mestne klavnice v Zavodni do mestnega pokopališča, ker leži costa v okoliški občini. — Mestna klavnica bo dobila poseben teles on. — Občina bo dala Hudičko- vo posestvo na Vipoti za 0 let v za- kup. — Občina bo prosila bansko upravo, da bi izposlovala podržav- žavljenjc ceste Brežice—Radeče—Zi- daiii most—Laško—Celje. — Čez Ko- privnico v podaljšani Kersnikovi uli- ci bo napravila občina mostiček. Prej pa se mora sporazumoti z last- niko'm dotičnega zemljiača. — Mest- ni stavbni urad bo moral predložiti proračun za vsako gradnjo, izvzeta so popravila na starih objektih, če predvideni stroški ne presegajo 2000 dinarjev. Gospodarski odsek (referent obc. odb. prof. Mravljak). Občina bo kupila za razširjenje Frankopanske ulice ob Koprivnici potrebno zemlji- šče od treh strank. — Olepševalno društvo dobi za razsirjenje svoje drevesnice pri mestnem pokopaližču poleg še 3000 ma zemlje za 10 let za- enkrat' brezplačno. — Mizarskemu mojstru g. Zupančiču je bilo proda- no po 25 Din m2 stavbišče v Ipavče- vi in Stritarjevi ulici pri Sp. Lanov- žu. — Občinski svet je nato v taj- n i seji obravnaval šc nekatere za- deve finančnega, gospodarskega in pravnogfi. odso treh izvedencih. Mestna elektrarna (refernt obč. odb. Mr. Posavec)- Oböinski svet je odobril novo pogodbo s falsko elektrarno za nadaljnih pet let.. Po- godba vscbuje nekatere ugodnosti za celjsko občino. Tako je n. pr. določe- na dobavna cena toka pri porabi do 1000 kw na 70 par, za nadaljnih 2000 kw pa na 50 par. ^'^! Obrtni in tržni odsek (referent obC. odb. Dobovisinik). ObCinski svet se je izrazil proti krajevni potrebi za koncesijo avtoizvoSöka g. Franca Sitarja in tudi odklonil proSnjo g- Josipa Ocvirka za dodelitev stojnice na Glavncin trgu za prodajo1 zclenja- ve, južnega sadja itd. - OWinski svet je vzel tržnp. porofilo za 1- ^-5L'- na znaiije." ;' ! Stran 2. »Nova Doba« 26. I. 1930. S-tiev. 8. Socijalno politični odsek (referent obč. odb. dr. V o r š i č). Stranke v novi stanovanjski koloniji na Spod. Lanovžu bodo morale same plačeva- ti stroške za razna nepredvidena de- la. Dosedanje račune bo plačala za- enkrat mestna občina, a bo zahte- vala od strank povračilo dotiftnih zneskov. — Ponudba Prometnega zavoda v Ljubljani glede dobave pre- moga iz libojskega premogo'vnika za revnejše sloje je bila odklonjena, ker se je zdela občinskemu svetu cena previsoka. — Elizabeta Lassnikova bo prejemala od 1. januarja t. 1. da- Jje do preklica mesečno podporo v znesku 500 Din iz meščansko-oskr- bovalnega fonda. Pi-i slučajnostih je bil spre- jeiti predlog obč. odb. dr. J. Hrašovca, naj občina uredi vprašanje igranja z zvočniki v reklamne svrlie. DCMACE VEffl d Sijajen sprejem kralja in kralji- cc v Zagrebu. Včeraj ob 10. dopol- clne sta prispela Nj. Vel. kralj in kraljica s spremstvom v Zagreb, kjer bosta ostala delj časa. Zagreb je priredil kraljevski dvojici uprav triumfalen sprejem in je na mogo- čen način dokazal zvestobo Zagreba in Hrvatov do kraljevskega doma in Jugoslavije. Od glavnega kolodvora do banskega dvorca je pričakovalo kraljevsko dvojico 1G0.000 ljudi. Na kolodvoru je po'zdravil Nj. Vel. kra- lja in kraljico zagrebški župan dr. Srkulj, županova soproga pa je izro- čila kraljici šopek cvetk. Nepopisno je bilo navdušenje, s katerim so ne- pregledne množice sprejele kraljev- sko dvojico. Višek so dosegle ovaci- je pred banskim dvorcem na Mar- kovem trgu. Nj. Vel. kralj se je z okna banske palače zahvalil množi- cam za manifestacije s prisrCnimi besedami. Kraljevska dvojica se je ob 11. odpeljala na sprehod po me- stu, povsod viharno pozdravljena od mnozic, popoldne pa je posetila Ju- goslovensko akademijo in arheoloS- ki muzej. Ob 20. se je začel s Ijrga kralja Aleksandra pomikati ogro- meii sprevod proti banskemu dvor- cu. V sprevodu je bilo nad 80.000 ljudi. Nj. Vel. kralj in kraljica sta celo uro odzdravljala z okna ban- skega dvorca navdušenim množi- cam. Takega dne Zagreb so ni doži- vel. Zagreb in z njim vsi Hrvatje so odloCno pokazali, da mislijo in Cu- tijo iskreno jugoslovensko in da Iju- bijo' našega kralja iz vsega srca. d Poslanik dr. Albert Kramer je odpotoval danes z opoldanskim br- zovlakom iz Ljubljanc na svoje služ- beno mesto v Prago. d Za predsednika deželnega sodi- šča v Ljubljani je imenovan g. Peter Kcršič, doscdanji apelacijski sodnik v Ljubljani. d Ukinjena carina za uvoz plugov. Finančni minister je na osnovi čl. 15 predloga zakona o splo'snih ca- rinskih tarifah izdal sklep, po kate- rem se dovoljuje do 30. junija 1931. carine prost uvoz plugov in pripada- jočih kolic. d Potres. V četrtek okrog 4. zjutraj je obiskal vso Savinjsko in ZadreČ- ko dolino do Gornjega grada potres, ki pa ni povzročil škode. d Lov na divje svinje so priredili v četrtek na Boču. Lo'va se je udele- žilo nad 50 lovcev od blizu in dales. Srečo sta imela le poljčanska lovca Maks Šumer in Stanko Hauptman, ki sta pogodila vsak po enega mer- jasca. Lov nameravajo v kratkem ponoviti. Ves kulturni svet soglasno priznava, da so bonbonij čokolada in keksi znamke Schmidt najboljši in najfinejSi. Zato ne pozabite imena tvornice Viktor Schmidt & Söhne Wien d Pri boleznih želodca, örevesja in presnavljanjja privede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delova- nja in tlako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. ZdravniS- ka strokovnjaška izvedenja poudar- jajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franc Jožefova« yoda se dobi v vseh lekarnah, dro- gerijah in špecerijskih trgovinah. d Želodčne operacije so potrebne večinoma zato, ker je bilo zanemar- jeno zdravljenje zamašenja. Ce torej trpite vsled zamašenja, vzemite zve- čer pred spanjem 1—2 žlici preizku- šencga Figola in Vaša prebava bo urejena. Figol se dobi v vsaki lekar- ni. d Dunajska vremenska napoved za torek 27. januarja: Spremenljivo, ponekod padavine, le malo spre- memb v temperaliuri, živahni seve- rozapadni vetrovi. Celje in okolica c Okoliški občinski svet je imel v petek 23. t. m. od 20.15 do 21.15 v občinski hiši na Bregu prvo letiošnjo scjo pod predsedstvom pddžupana g Vinka Kukovca. Podžupan je naj- prej sporočil, da je bila prejšnji te- den izvršena oddaja gramoza za pc- sipanje cest v vsej okoliški občini. Finančni referent g. Kukovec je na- to poročal, da mora po nalogu ban- ske uprave tudi okoliška občina pri- spevati za vzdrževanje mestne poli- cije. Sledila je dolga in deloma brez- plodna debata. Ker ni bilo izgleda, da se bodo občinski odborniki zedi- nili, je bila rešitev te zadeve odlo- žena do prihodnje seje. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici me- ščanske sole g. pro's. Fran Žgeč iz Maribora o vprašanju, ali je spolna vzgoja potrebna. K prcdavanju, ki je za mladino pod 17. letom prepove- clano, so vabljcni zlasti starši. c šolska proslava sv. Save so ho vrsila jutri 27. t. m. ob 10. dopoldne v tclovadnici mestne osnovne sole. Pri rezanju kolača bo pel zbor CPD, nato bo sledilo šest deklamacij učen- cev, zbor deške meščanske sole pa bo zapel Himno sv. Save in pesmi »Dunave, tiha voda ladna«, »Nocoj je prav lep večer« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. K proslavi je vabljeno vse občinstvo. c Svetosavska zabava se bo vršila v soboto 7. februarja v Celjskem do- mu. Dame so naprošene, da se ude- lcžijo proslave po možnosti v narod- nili nošah. Na prireditvi bo igral jazz-band. c Sokolska maskerada. Kakor vsa- ko leto, se vrši tludi letos na pustno soboto v vseh prostorih Celjskega doina sokolska maskerada. Ker je ta priroditev višek vsakoletnih pust- nih prireditev v Celju, že danes na njo opozarjamo. c Planinski sejem. Na številna vprašanja sporočamo, da se bo vršil planinski sejm Savinjske podružni- ce SPD v Celju 7. marca zvečer v vseh prostorih Celjskega doma. c Obrtniški pies, ki je postal pri- ljubljena tradicijonalna prireditev v Celju, se bo vršil v nedeljo 1. febru- arja v vseh gornjih prostorih Narod- nega doma. Kdor pomotoma ni pre- jel vabila, je s tern vljudno vabljen. c Celjsko obrtništvo se poziva, da se zglasi v sredo 28. t. m. ob 20. v pisarni Obrtnega društva v Obrtnem domu zaradi razgovora o davčni na- po'vedi. c Še o občnem zboru Sokolskega društva v Celju. Dodatno k poročilu o letožnjem občnem zboru Sokolske- ga društva v Celju moramo še poro> Cati, da se občnega zbora ni udeležil nobeden zastopnik državnih in ko- munalne oblasti. c DavČne prijave za pridobnino je treba vložiti do 5. in ne do 6. febru- arja. Na to opozarjamo vse intere- sente, da se izognejo 3% kazni, če ne vložijo prijav v tern roku. c Iz državne službe. Gosp. Drago- tin Slavek, kontrolor za mere v Ljubljani, je premeščen v Celje. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okoli- co. Gremij trgovcev v Celju sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljši oko- lici, da bo uradoval referent zborni- ce v torek 3. februarja od 8. do 12. dopoldne v posvctovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ,ali svet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, se naj v dolo- čenem Casu zglase pri referentu. c Kmetijska podružnica v Celju bo imela svoj občni zbor v nedeljo 1. februarja ob pol 9. zjutraj v ob- činskem uradu na Bi'egu. Kmetoval- ci-gospodarji so vabljeni k polnošte- vilni udeležbi, ker današnji gospo- darski položaj je resen in zahiieva celega čloVeka na svojem mestu, za- to iščite pouka in zaslombe v svoji stanovski organizaciji! Ob tej prili- ki se bo tudi pobirala članarina. c Perutninarsko zborovanje v Ce- lju se bo vršilo' na Svečnico ob 10. dopoldne v hotelu Evrope. Zborova- nje priredi perutninarski odsek Kmetijske družbe pod vodsitivom g. Kafola. Razpravljalo se bo o štajer- ski kokoši, njenem izpopolnjevanju, razširjanju, dobavi plemenskih jajc, rejskih središčih in sličnem. Ker so perutninarji iz celjske okolice, Te- harja in Št. Jurija že prejeli lepe do- hodke iz kokošjereje, upamo, da se bd vsak perutninar, ki hoče tudi v bodoče pi-idobiti kak dinar s kokoS- jerojo, Lideležil zborovanja na SveČ- nico. p~ITeT trgovskih nameščencev 31. januarja 1931. v Celju ' Tajništvo Gremija trgovcev v Ce- lju jc prevzel davčni nadupravitelj v p. g. Jakob Blazon. Dosedanji taj- nik gremija g. Kafacl Dolinšck se je preselil v Zagreb. Stranke naj se tu- di plede vseh zadcv bolniškega in riezgodnega zavarovanja pri Trgov- skcin bolniškem in podpornem dru- Stvvi obraCajo na tajnika gremija. c Osemdesetletnico praznuje danes stari celjski meščan in obrtnik gosp. Franc Kinecelj. Jubilant je živa pri- ča iz časov pred 65 leti, ko se je za- celo probujati slovenstvo v Celju in okolici. Vedno je bil neomajen in znaftajen narodnjak. Mož, ki je da- nes duševno še popolnoma čil, je še vedno stari dobričina, kakor je bil tiakrat, ko je imel še lastne vinogra- de. številni njegovi prijatelji so bili v njegovem vinogradu in V njego- vem domu v Celju vedno' postreženi 7. izborno kapljico. Nič ga ni bilo tre- ba opominjati, kar rckel je: »Krta- ča žareča, saj vem, da si žejen« in že je bil liter iz kleti na mizi. Ko mu je pred 10 leti umrla ljubljena so- proga, je prodal svoje posestvo v Špitaliču. Danes praznuje g. Kme- celj svoj lepi jubilej v krogu svojcev, svoje hčerke, zeta trgovca g. Josipa JagodiCa in vnukov. Vrlemu jubi- lantu iskreno Cestillamo in mu kli- Cemo: Öe na mnoga leta! c Pot na Jožefov hrib je v Hakem stanju, da je dohod nanj skoro ne- mogoč. Hribovske občine kakor na primer Svetje, ki šteje komaj par sto duš, imajo' v primeri z Jožefovim hribom idealna pota. O kakem posi- panju vsaj pešpoti, o izkopu jarkov, ki bi odvajali mokroto in vodo, o po- sipanju ledenih stopnic ni ne duha ne sluha. Stotine prebivalcev in ti- soči vernikov mešajo vsak dan po- hlevno blato do kolen in hvalijo uso- do, ko v potu svojega obraza po hu- dih mukah pribredejo na lico mesta. Cesiilnega drgana prebivalci že veC mesecev niso videli. Najboljša bo sa- mopomoč: napraviti bo treba privat- no cesto in privatno pot, vzdrževati jo s privatnimi sredstvi in od vsa- kega, ki jo bo uporabljal, pobirati davščind. Občina bo morala biti s tem zadovoljna in bo občane lahko oprostila plačevanja občinskih dav- ščin. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J KUDIŠ ( O pešpoti v Gaberje. Od rudar- ske šoli vodi proitli Gaberju ob Mari- borski cesti pešpot. Ta pespo't pa je vse kaj drugega kakor pot. Ob juž- nem vrenienu se po njej pretaka broz- ga, da je bogpomagaj za ubogo ljud- stvo, ki mora to »pešpot« uporablja- ti. Skandal je, da so pota v naši oko- lici takšna, da se zgražajo cclo tujci! Tiste, ki se jih to tiče, bi prav lepo ])rosili odpomoči. Par vozov gramo- za in peska in stvar bi bila rešena. Upajmo pa, da se bodo sedaj, po nö- vem zakonu o kuluku, cestne raz- mere v naši predinestni občini ven- darlo izboljšale. c Smrtna kosa. V soboto' 24. t. m. popoldne je umrl v Celju (Vodniko- va ulica (j) v starosOi 53 let višji ve- terinarski svetnik g. Vojteh Hraba- lek, obče spoštovana celjska oseb- nost. V nedeljo 25. t. m. je umrl v Gradcu v CA. letu starosti g. Anton Kdschel, bivši ključavničarski moj- ster in hišni posestnik v Celju. Po prevozu trupla v Celje se bo vršil pogreb v sredo 28. t. m. ob IG. na me&tino pokopališče. V soboto 24. t. m. je umrl v celjski bolnici 28-letni mizar Štefan Hrnčič iz Celja. V pon- deljek 20. t. m. je umrla v Celju (Za krosijo 4 a) v starosti 59 let ga. Ana Ilolobarjeva, roj. Hermanova, mati slikarskega mojstra g. Stojana Ho- lobarja. Bodi pokojnim ohranjen Ca- sten spomin, preostalim naše iskre- no sožalje! c Celjske brivnice bodo v nedeljo 1. febiiiarja odprte od pol 8. do 11. dopoldne, na Svečnico 2. februarja pa bodo ves dan zaprte. c Hripa. Tudi v Celju in okolici se je pojavilo v zadnjih dneh več slučajev hripe, ki pa so lažjega zna- čaja. c Ali je to v redu?! V soboto' 24. t. m. ob 12.30 je vozil celjski trgovec W. S. po Vodnikovi ulici po izjavi prič z forzino 50 do 60 km. Blato je brizgalo na vse strani. Avto je po- polno'ma oškropil g. L. V. in mu po- kvaril plašč, tega »blagoslova« pa so bili deležni tudi otroci, ki so se ta- krat vračali iz meščanske sole do- mov. S. je bil lani že ncätelwkrat pn- javljen zaradi prehitre vožnje, a nic ne zaleže. Ali res ni odpomoči? c Vztrajen kopalec je g. M. Radoš. Kljub nirazu se ne sfraši Savinje in se vsak dan kopa pri moSkem ko- pališču. Seveda ne manjka gledal- cev, ki obCudujejo tega vneteg-a in odpornega kopalca. c Delovni trg. Pri ekspozituri Jav- ne borze dela v Celju je iskalo od 18. do' 24. t. m. dela 74 oseb (59 moš- kih in 15 žensk), iz prejänjega tedna je preostalo C(i9 oseb (509 moških in 1G0 žensk), delo jc bilo ponujeno za 37 oseb (19 moških in 18 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih 19 (za 13 moških in 6 žensk), odpadle so 4 ose- be (3 moški in 1 ženska), koncem tedna je ostalo v evidenci 720 oseb (552 moških in 168 žensk). ( Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v Ce- lju in celjskem srezu od 1. do 7. ja- nuarja naslednje: tifuzne bolezni: v celjskem srezu ostala od prej 2 bol- nika, na novo' obolele 4 osebe, ozdra- vel 1, ostalo äe 5 oseb v oskrbi; äkr- latinka: v celjskem srezu ostalo od prej 10 oseb, ozdraveli 3, ostalo Se 7 oseb v oskrbi, v mestu Celju je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; davi- ca: v celjskem srezu oaöalo od prej 5, ozdravela 2, ostali še 3 v oskrbi; sen: v celjskem srezu ostal edini bol- nik še dalje v oskrbi; krčevita odre- venelost (tetanus): v celjskem srezu ostal edini bolnik še dalje v oskrbi. c »Svoboda« v Celju priredi v so- boto 31. t. m. ob 20.30 skioptično pre- davanje. Predaval bo g. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane o turizmu in Al- pah. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Van, nudi J RUDIŠ Štev. 8. »Nova Doba« 26. I. 1930. Stran 3. Crep georgette v modernih barvah . Din 84 — Crep de Chine v modernih barvah . Din 60 — Crep saten v zelo fini kvaliteti . . Din 118"— Crep mongol v najboljši kvaliteti . Din 164'— Crep marocain v težki kvaliteti ... Din 168"— se prodaja v trgovini Miloi Pšeničniki Celje Dopisi Teharje. Kmetijska in sadjarska podmžniea sta imeli na Tri kralje zborovanje, 'kjer se je ugotovilo de- lo ten dveh kmetijskih ustanov v preteklem letu. Obe podružnici sta se trudili, da vzbudita v svojih čla- nih zanimanje za napredek, ne sa- mo z razširjanjem sit'rokovnih listov, marveč tudi s tehničnimi sredstvi. Sadjarska podružnica je nabavila za sadjarje avtomatično sadno škro- pilnico sistema Neuville, k čemer je najvcč pripomogla kr. banska upra- va. Podružnica je tudi naročila 100 kilograniov arborina za pomladno skropljenje proti sadnirn Skodljiv- cem. Za skropljenje se je priglasilo že okrog 30 sadjarjev, ki hočejo re- šiti svoje sadje pred živalskimi in rastlinskimi zajedalci. Na občnem zboru se je razpravljalo o sadnem izboru za celjs'ki srez, negovanju in gnojenju mladega drevja prva lela in saditvi drevja po močvirnih in vetrovnih legah. O vprašanju, kako povzdigniti mlečnost) naäih krav, je temeljito' razpravljal g. inž. Kopriv- šek iz strokovnc kmetijske sole v St. Juriju. Skrbeti nam je za dobro vzrejo telet, za premišljeno izbiro bi- kov od dobrih, kontroliranih molz- nic in za dobro krmljenje. Zato pa je nujnd potrebno, da skrbimo za °sušenje naših travnikov in njih S^ojenje, za posetev večje množine «etieije j^ za pozimsko krmljenje z fePo, peso in z zeleno krmo. S po- močjo občinskegu odbora. je bila na- bavljena lažja travniška brana, se- jalni plug za ko'ruzo in koruzni rob- kalnik, ki so občinarjem na razpo- lago. Kmetijska podružnica ima za kmetovalce prima Heidov trijer, ki Cisti žito in ga sortira po kvaliteti. Tudi za pomladansko setev se ga po- služujte! Teharje. (Požar.) V sobotio 24. t. m. okrog 2. popoldne je nenadoma HUMANIK ČEVLJI PO INVENTURI ŽELIMO mMtLJITO IIPRAIMITI CELJE, Aleksanclrova ulloa 1. začel goreti Kačev hiev na Teharju. Dasi so bili domači gasilci tako'j na inestu, je skoro izgledalo, da ne bodo kos ognju, ki je bil zajel že ostrešje. Po trdeni naporu se je končno le po- srečilo udušiti ogenj, ki bi bil kmalu zanetil tudi sosednja poslopja. Na lice mesta so prispeli kmalu tudi celjski in gaberski gasilci z motor- ko in so z združenimi močmi oteli večji del hleva. Vsi vodnjaki na- okrog so bili kmalu prazni. Tehar- čani bi se po tolikih težkih izkuš- njah pač enkrat morali odločiti za voddvod, o katerem se razpravlja in posvetuje že 70 let in dela načrt za naertom. Tokrat je fie šlo, toda v po- letju ob suši ni na vsem Teharju ni- ti toliko vode, da bi majhno utico pogasili. Govori se, da so o'genj pod- netili otroci, ki so se igrali z vžiga- licami. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 20., to'rek 27. in sreda 28. januarja: »Pri- smojena Šarlota«. Sijajna komedija. V glavnih ulogah Lya de Putti, Livio Pavanelli in Alfonz Fryland. Film spremlja zvočna aparatura. Kot do- datek izvrslnn zvočna šaloigra. 60 letnico svojega rojstva bo slovesno obhajal dne 2. februarja t. 1. naš ate Blaž Tratnik, po- sestnik, mizar, trgovec in gostilničar v Šmartnem v Rož. dolini pri Celju. Želimo mu še mnogo zdravih in srečnih let. Živel naš ate! Žalski oder Razveseljivo je dejstvo, da se v tckoCi gledališki seziji v Žalcu prav temeljito goji dramska umetnost. Domači diletantje so v minulih dveh mesecih uprizorili kar šest iger. V korist prostovoljnega gasilnega dru- žtva v Žalcu so uprizorili domači diletantje v netemperirani Robleko- vi dvorani burko »S v e t n i k« v re- žiji gdč. Vere Zemljakdve, ki je s svojo agilnostjo in odločnostjo spravila »t'ezko igro v 10 dneh na oder. Občinstvo bi moralo bolj upošte- vati nesebično' delo marljivih igral- cev in poseCati predstave točno, da bo enkrat konec neprijetnega enour- nega Cakanja. Ko se je razgrnila za- vesa, me je prijetno dirnila okusna oprema salona v hotelu Esplanade. V splošnem moram tudi omeniti, da se je g. Ivan Marovt po'sebno potru- dil in kreiral tipom primerne maske. Vsa uprizoritev je vobčc učinkovala, občinstvo se je dobro zabavalo in bi bila igra zaslužila častnejši poset. Sodni svetnik Peter Zakotnik (g. Ivan P r e m i k) mi je bil prav všeč, ker je njegova igra domača in ne- prisiljena ter brez primesi afektira- no.sti. Njegova druga žena Milka (gdč. Mici V a b i č e v a) mu je sle- dila tudi v neprijctnih situacijah, ?z- vzcmši v zadnjeni prizoru 3. dejanja. Petrova hčerka Mariea (gdč. Olga K v e d, r o v a) se je znala čutno po- globiti v vseh položajih rodbinskega življenja, kar velja fudi glede Josi- pa Morale (g. Stanka Lihtene- kerja), ki mu je uloga dobro pri- stojala. Milkina hficrka Ivica (gdč. Mici P r a v d i č e v a) je prvdvrstna igralska moč in je z velikomestno ZA DAME Crep Saten Crep Georgete Crep de Chine Nogavice Rokavice ZA GOSPODE Črno sukno Bele srajce Modne srajcc Samoveznice Nogavice Velika izbira, zmerne cene FRANC KOLBEZEN — CELJE rafiniranostjo vlekla vse svoje šte- vilne snubce. Gros Skala (gosp. Pepi K v e d e r) nam je podal clober tip izžetega plemiča. Gosposko toaletno vprašanje vseh sodelovalcev moVa biti dosledno in velja tudi za obutev. G. K. Strahovnik kof grofov ne- čak Mirko se je pojavil prvikrat na odru prav povoljno. G. Fr. A u d i C je star navihan diletant; kot Gio'va- ni Capta je bil najvztrajnejši ljubi- mec in je končno osvojil srce gospi- ce Ivice. Knjigarnar A. Ovčak (gosp. Tonče Privošnik) je povsem od- govai-jal intencijam dejanja. Amali- ja (gdč. Mici Weis) je dostojno sprejemala obiske v zastopstvu igral- ke Ivice. Biljeter Piškur (g. I. A u - b r e h t) se inora odvaditi deklama- torskega tona. Ano (gdč. Danico S k e t o v o) hi rad videl v bol jši u!o- gi, ker je sigurna v nastopu in bla- goglasna v izgovorjavi. Nace (g. N. Vabič) je imel sicer lepo livrejo, plašljivosti in prepokorne poniž- nosti pa ni treba preveč označiti. Ne morem se ipa strinjati, da se ves raz- voj in smisel dejanja tudi prenaša na domače prebivalstvo. Končno želim, da bi ne bilo med- sebojnega te'kmovanja in zavisti in :99Y00.000.—. Skupne rezerve nad Din 10,000.000.— Brzojavi: Ljubllanska banka ':" Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Zagreb Se priporoča za vse v hančno stroko spadajoče posle. ürejuje Rado Pstelk. — Odgovoren ziTkonzorciJ »Nove Dobe« in Zvezno titkarno HUanTöül»«. - Oba v Celju.