Papež Pij X.
(Dalje.)
Jožef Sarto, kapelan.
Malo časa po veselem dnevu novo-mašnem prinesel je poštni sel veliko pismo. Kaj je bilo v pismu, ni bilo težko uganiti: bil je notri dekret, s katerim je bil Jožef Sarto imenovan za kaplana — kam pa? To je bilo težje zadeti. Odpre torej pismo in pogleda: — njegova prva služba bo v kmečki vasi, Tombolo. Srčno se je mladi novomašnik tega razveselil. Zakaj pa? — Prvič zato, ker bo služil med ubogim preprostim kmečkim ljudstvom, drugič pa tudi zato, ker bo blizu doma in ga bo selitev stala prav malo časa in denara. Vas Tombolo je namreč komaj eno uro od njegove rojstne vasi oddaljena.
Tam je služil Sarto devet let kot kaplan. Za hišno imel je pri sebi sestro, katera je znala dobro kuhati, ako bi bila
imela kaj. Radi tega se pa ni pritoževala, pač pa je večkrat potožila, da g. kaplan preveč sveč požge, ker se ud tako pozno v noč. Sarto sam je prenašal uboštvo prav lahko, saj sta si bila dobra znanca že od mladih nog; zavest pa, da je duhovnik Kristusov, mu je se povečala potrpežljivost in pržrtvovai-nost.
Ljudstvo v Tombolo je splošno zatrjevalo, da se ni slišalo tam že dolgo tako lepih cerkvenih govorov, kakor jih je imel kaplan Sarto. Vse je znal tako lepo, poučljivo in ginljivo povedati in razložiti, da so celo ljudje, ki niso že dolgo bili pri nobeni pridigi, začeli poslušati novega kaplana. Kmetje so ga imeli zaradi njegove dobrohotnosti in uljudnosti zelo radi. Kmalu so se začeli v vseh dušnih in časnih zadevah zatekati k njemu. Celo, ko je postal že župnik in škof. so ga še vedno imenovali: »naš gospod kaplan«, kar do\ olj priča, kako jim je bil prirastel k srcu. In to zaupanje je bilo opravičeno! — Sarto
je bil neutrudljiv delavec v vinogradu Oospodovem iu skoz in skoz vesten v izpolnjevanju svojih dolžnostij. Z otroci je bil silno prijazen, bil je med njimi sam kakor otrok. Ob bolniški postelji je bil kakor angel; za vsakega je imel to-lažljivo, sočutno besedo in, dasi je bil sam ubog, je vendar marsikateri milo-dar pustil pri bolnikih. Posebno pa :e znal umirajoče nagibati h kesanju, vtr-jevati v zaupanju na Boga in oborože-vati jih z vdanostjo v božjo voljo.
O	njegovi radodarnosti pripoveduje nam prav lepo še živeči prijatelj njegov, učitelj Pivato, to-le: »Kar je bilo njegovo, ni bilo njegovo; hrane in obleke si je privoščil, kolikor 11111 je hilo ncohhod-110 potrebno, drugo je dal vse revežem.« Kakor je v svojih otroških 'letih večkrat zunaj vasi sezuval čevlje, tako je tudi sedaj, ko je moral iti v hribovske vasi, večkrat obul lesene coklje in, kar je prihranil s tem. dal je revežem. On je hotel v vsem posnemati Kristusa, kateri je tudi bil prijatelj priprostega ljudstva.
kateremu se je tudi smilila množica, ko ni imela kaj jesti.
Kako previden in goieč dušni pastir je bil Jožef Sarto, priča nam njegov razmerje do mladine. On ni samo pazil na vedenje mladine, ampak jo je tudi poskusil pridobiti za-se s poštenimi zabavami in kratkočasi. Ob nedeljah je večkrat igral z mladeniči, da bi jih tako odvrnil od popivanja po krčmah ter odvadil grdega preklinjevanja, ki je zlasti pri Italijanih tako vkoreninjeno.
V	tem času se je vnela vojska leta 1806. Avstrija je odstopila Lombardijo in Benečijo Italiji. Kot rojen Italijan se je Jožef Sarto gotovo veselil tega dogodka; saj ni pač slutil takrat niti od daleč, da prinese ta pridobitev Italijanov papežem veliko nesrečo in da bo čez 40 let on sam kot papež okusil bridki sad tega dogodka.
Tako mu je poteklo prvih devet let dušnopastirskega delovanja.
(Dalje prih.)
var&dphrogžtfr.
XXI. letnik.
V Gorici, 28 avgusta 1'JUJ
35. številka.
Hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani.
V soboto 2.3. t. m. se je otvoril v Ljubljani hrvaško - slovenski katoliški shod, na katerega so v obilnem številu prihiteli ljudje iz cele Slovenije. Prišlo je mnogo Hrvatov, Cehov, Poljakov, Rusinov itd. — Namen katoliških shodov je poglobiti v srcih vernega ljudstva katoliško prepričanje in pa ljudstvo navdušiti za krščansko čednostmi življenje.
V soboto.
Ze v petek zvečer so došli v Ljubljano mnegi tuji gostje iu življenje po ljubljanskih ulicah je bilo nenavadno /< vahno. V soboto zjutraj je imelo sv. mašo katoliško-narodno dijaštvo. Po sv. maši je zborovalo v dvorani »Union«, ki je bila polna akademikov. Obravnavali so sc razni referati. Ta dan ob
6.	uri zjutraj so se zbrali tudi »Orli« na dvorišču domobranske vojašnice in se pripravljali z vajami za nastop, ki se vršil drugi dan.
Zvečer je bil impozanten komerz v veliki dvorani »Uniona«, ki je bil prirejen za hrvaške, češke iu poljske goste. Navdušenje na komerzu je bilo veliko. Komerz so počastili tudi škofje: Bauer iz Zagreba, Sorič iz Sarajeva, Ojivoje iz Splita, Karlin iz Trsta, Mahnič s Krka in Jeglič iz Ljujlbane. (lovorili so govorniki iz Hrvaške, Češke, Poljske in drugi.
V	soboto zvečer so prihajali kar zaporedoma posebni vlaki z udeleženci. Prišli so Cehi, Poljaki, Hrvatje itd. Vseh posebnih vlakov je bilo 15. Na kolodvoru so tuje goste pozdravljali odborniki katoliškega shoda. Razvil se ;e nato impozanten sprevod, ki se je ustavil pred »Unionovo« dvorano. Govor
za govorom se je vrstil. Dame so goste s cvcjcm ni sipale in veselje je prikipelo do vrhunci!, ko je ogromna množica prepevala po ulicah hrvaške in slovenske pesmi. Pozno v noč je vladalo po ljubljanskih ulicah živahno \ rvenje. nakar so se gostje podali na odločena iim stanovanja prenočit.
V	nedeljo.
Ob 7. uri zjutrai so se zbirali udeleženci na raznih središčih in se je nato na znamenje fanfaristov raz strehe katoliške tiskarne sprevod velikanskih množic začel razvrščati. Množice v narodnih nošah šle poljubno, ostali po šest v vrsti. Sp. rl se je pomikal po Kopitarjevi ulici, j	nem mostu, Resljevi cesti, po cesti	'o južnega ko-
lodvora, Dunajski ces Šeienburgovi ulici na Kongresni trg.
Slavnostni sprevod so otvorili štirje čvrsti slovenski Ziljani iz prebujajočega se slovenskega Korotana. Jahali s slovensko trobojnico na čelu. Njim so se pridružili stasiti konjeniki z Viča. Sledila jim je vrsta belokranjskih fanfaristov, ki je svirala narodne melodije. Za njimi so korakali deželni odborniki kranjski, državni in deželni poslanci, župani, občinski svetovalci, impozantno število! Sledile so deputacije 6 slovenskih društev iz Nemčije, v rudarskih nošah, zastavonoše s sabljami. Za njimi deputacija Poljakov, okoli inf) oseb z zastavami. Občno pozornost so zbud;lc Poljakinje v svojih krasnih nošah, Poljaki v svojih šlahčiških uniformah. Slede Hrvati, nad 1000, možje, mladeniči in žene v narodni noši, osobito lep pogled na dolgo vrsto hrvaškeg duhovništva, ki poje »Lepo našo domovino«, hrvatski dijaki in akademiki, več sto, itd. Potem dolga vrsta Dalmatincev. Ljubek vtisek je napravljala nato skupina deklic v kranjskih narodnih nošah.
nalašč za to priliko oživljenih; oko se ni moglo nagledali tega izvanrednega prizora. Za nvimi Koraka mladi slovenski orlovski naraščaj. Koroški Slovenci! Oko O d jli je; vidiš v se različne vrste Koroških narodnih noš, osobito pa učinkujejo postavne Ziljanke; vsi vilitc v rokah slovenske trobojnice. Za njimi dolga vrsta akademičnih starešin iu akademikov. Slede češki Orli in češke Orlice, okoli .Vlil, potem hrvatski katoliški Sokol iz Dobrima, /.a temi pa slovenski, Orli. Bila jih je nepregledna vrsta, najmanj Jooii. vmes orlovske godbe, ni jih konca. Sedaj pa kranjske narodne noše! Skupina, tako krasna, da očara vsakega; možje iu fantje, žene in dekleta, nepregledna množica, gotovo okoli Jri(m, skupina sc s skupino pestro menjava, eleganten aranžma napravlja nepozabljiv vtis. Potem Belokranjke. Slede Primorci in Primorke, osobiio veliko skupino tvori Trst in o-koliea, njihove narodne noše so v svoji pripresti lepoti predmet največje pozornost.-. 1’otem korakajo »Bogomile«, ki jih skoro ni mogoče prešteti.
Za temi pevke in pevci pod zastavo »Ljubljane«.
Za njimi korakajo odborniki in uradniki ljubljanskih gospodarskih zavodov.
Velika je skupina slovenskih katoliških učiteljic in učiteljev; s ponosom se obrača nanje oko vsakega gledalca. Slede rokodelska društva, zastopstva Krščansko socialne zveze iz vseh slovenskih dežela. Jugoslovanske strokovne zveze, rudarjev. Prometne zveze itd.
7.a njimi korakajo tisoči in tisoči moških Marijinih družb.
Povsod vmes pa godbe.
V	vsej tej nepregledni množici, ki je vladal najtizornejši red. vtisk tako vsake skupine zase kakor celote je bil impozanten, navdušenje in radost je dala vsemu življenje in ko so vsi defi-
lirali pred tribuno cerkvenih knezov in svetnih honoraciorov, so zaorili iz vseh skupin živio-klici, zastavice so krožile po zraku, mahalo se je z robci, brlia dekleta, gorenjski liitižjfe, gosti iz tujine, od otročičev do sfarc^v, vsi so pripomogli k tej nepozabni sliki. Red je bil vzoren.
Kakor je bil v nedeljo vsa Ljubljana z malimi izjemami praznično odeta, tako tudi Kongresni trg, pred vsem deželni dvorec in fasada nunske cerkve, ki že sama na sebi tako mogočno učinkuje.
Od cerkvenih dostojanstvenikov je bilo opaziti:
Nadškof - koadjutor dr. Bauer iz Zagreba, metropolit goriški dr. Sedej, knezonadškofi dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Mihael Napotnik lavantinski, Garič iz Banjaluke, Gjivoje iz Splita, dr. Kalt-neger krški, dr. Karlin iz Trsta, dr. Kra-pac iz Bjakova, dr. Mahnič iz Krka, dr. Marčelič iz Dubrovnika, Fra Mislič iz Mostara, dr. Šarič iz Sarajeva. Zastopnike deželne vlade, vojaštva, deželnega odbora itd.
Pregled izpred oltarja na natlačeno polni trg je bil najveličastnejši celega prizora. Nad množico sinje, jasno, v vsej soinčni svetlobi žareče nebo, odza-daj grad, izmed mase štrle v zrak neštete zastave, godbe igrajo, ovacija sledi ovacij, tribuna honoracijorijevpa nudi tudi čudovito pestro sliko, ki je tvorijo v lepi mnogoličnosti ornati cerkvenih knezov, prelatov, redovne duhovščine, častništva, gospode v prazničnem in v nacionalnem odelu.
Sveto mašo je bral nadškof-koadju-tor zagrebški dr. Bauer. K maši je svirala godi« »Slovenske Filharmonije«. Po sveti maši je knezoškof ljubljanski dr. Jeglič prebral Posvetitev Brezmadežni. Bil je ginljiv trenutek, ko je množica za škofom počasi govorila formu-
trhaja vs»ki Četrtek ob 8. bu popoldne Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne spre-|em»jo.
Cena listu znaša la celo leto 4 krone, la pol leta 8 kroni Za man premožne ta celo leto 3 krone, u pol leta K 1’60. Za Nemčijo ]e cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« m Gorici, ulica Vet-tnrini štev. 9.
Naročnino In na-rnanila »prejema upravništvo v Gorici Semeniška ul. št. 16/’
Posamezne Številke hc prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
><
lo, s katero se je slovenski, hrvatski, poljski in češki katoliški narod posvetil Initnaculati. Takih prizorov je zgodovina le ntalo videla. Potem so se odposlale ndanostne brzojavke sv. Očetu, našemu cesarju in prestolonasledniku.
Po sv. maši se je slavnostni sprevod pomikal proti domobranski vojašnici. Na dvorišču domobranske vojašnice se je vršilo slavnostno zborovanje. Dvorišče je bilo slavnostno odeto. Velika tribuna je bila polna najodličnejših oscb.Obširnodvoriščeje bilo polno ljudstva. Ko se je množica uredila je spregovoril pozdravni govor ljubljanski stolni kanonik dr. Gruden, ki se je zahvalil udeležencem. Podal je zgodovino slovenskih katoliških shodov. Katoliški shodi so velik svetilnik, ki bo pošiljal svoje žarke preko mej naše ožje domovine. — Za njim je govoril deželni predsednik baron Seh\varz v imenu vlade, potem deželni glavar dr. Šušteršič v imenu dežele, škof ljubljanski mil. Jeglič, dr. Jankovič, Poljak knez Adam Sapieha.
Slavnost se je zaključila ob 2. uri popoldne.
Popoludne se je vršila javna telovadba, zvečer pa v velikih prostorih Uniona sestanek udeležencev kat. shoda. —
*
* *
V	pondeljek so še vršila zborovanja raznovrstnih odsekov, enako tudi v torek. V sredo so se mnogi udeležniki katoliškega shoda podali na Gorenjsko, na Brezje, na Bled, v Boh. Bistrico, v Bohinj itd. Danes so se podali pa v svetovno postojinsko jamo. S tem so se slavnosti hrvaško - slovenskega katoliškega shoda zaključile.
Poštenost »Novega časa1'.
Pisali smo v zadnji številki sledeče: »Politika »N. C.« ni za ta svet, temuč za s o d 11 j i d a ii, takrat bo Bog ločil definitivno ovce od kozlov, t a k r a t se bo glasilo: »poberite se!« sedaj na svetu pa še Bog vabi: »pridite k meni!« in bi moral biti pač vsak resnično krščanski človek vesel, ako tudi drugi v krščanskem smislu delujejo in ne še teh na tak način vbijati!« - Govori se o starostrujarjih in o novostrujarjih. -- Najprej kupite si nekaj kvintolov »miru« potem še le berite nadalje!
Nato odgovarja »N. č.« pod naslovom: »Pridigarjem ljubezni do bližnjega« sledeče: »trdi (»Pr. I.«), da se bo smelo še le na sodnji dan ovce od kozlov ločiti in da se bo še le tedaj glasilo: »Poberite se ...« in s tem hoče r e č i. da moramo tu na zemlji z ljubeznijo objemati tiste, ki n a p a d a j o načela katoliške cerkve, ki zavajajo ljudstvo v m o r al n o propast, poslušati moramo z ginljivo pobožnostjo take ljudi, pustiti, da jih tudi ljudstvo posluša in njih nauke sprejema ter ž njimi vred kleveče katoliško cerkev ter se pogreza v nemoralno življenj e.«
Poštenost iu verodostojnost »N. č.« bodi s tem pribita vse bravce »Pr. I.« pa za pričo, kedaj so mogli iz našega lista kaj takega posneti?
Ako je »N. č.« tako »pogumen« Ikedo drugi bi rekel drugače —, da jo tako zavije še tedaj, kc imamo dokaz zavijanja tiskan v roki, si bo vsak lahko predstavljal, koliko jim bo verjeti,ko bodo pisali o drugih stvareh; kaj se hoče? Najbrže je to novostrujarsko razlaganje osme zapovedi božje!
Politika v politiki.
(Konec.)
Vzemimo drug vzgled, ki je bolj domač in ob enem tudi za naše »nove« vzoren italijansko ljudsko stranko in
njenega voditelja dr. Faidutti-ja. Kako so iskali večino?
Prvič vse svoje pristaše! Ako iili je premalo, so dobri tudi Slovenci, da, prepričan sem, da bi ne zavrnili nobenega tudi, ako bi imeli večino že gotovo iu
le brez skrbi bodite, nikogar ne bodo prašali po velikonočnem listku!
Slovenski »narodni odbor«, dasi je mešan in so v njem tudi »naprednjaki«
oh! kako je dobro došel, ako le hoče pomagati porivati voz in, ker je bilo še vse to premalo, so si priklopili še »samostojnega« kandidata, kateremu se ni najbrže niti sanjalo ne. da ga bode kedo prišteval »klerikalcem«. Hotel je postati poslanec, a »liberalci« ga niso hoteli kandidirati, zato je nastopil sam proti njim, proti dosedanjemu delovanju »liberalne« stranke in nekateri mislijo, da bi ga morali »liberalci« še pohvaliti zarad tega. ako nastopa proti njim in dela v družbi z »ljudsko stranko« na to. da bi jih vrgel! »Ljudski stranki« je prišla ta kandidatura, kakor nalašč, mož je župan in zdravnik v Tržiču, je torej vpljiven, bo zopet toliko glasov več — in res, ako bi se bili vsi goriški Slovenci držali navodila »Narodnega odbora« zmagal bi bil dr. Faidutti na celi črti —- izvzemši trgovinske zbornice.
Ali se pa sine delati tako?
Načela morajo biti jasna, cilj določen. v teni se ne sme odjenjati za pičico s r e d s t v a, kako priti do cilja so pa r a z n a, odvisna od r a z in e r. Nespametno bi bilo pa odbijati ljudi, ki so pripravljeni sodelovati z mano, da doseženi s v o j e namene (razume se, da d o b r e!). Cc kdo cerkev zida in mu neznan človek podari v ta namen 100 K. ali če tudi le koš peska prinese, ga menda niti prašal ne bode, ali si bil v nedeljo pri sv. maši? - sicer ne sprejmemI«
— tako bi delal tak. k i i m a ž e v s e g a na ostajanje, tak bo leliko i z b i-ra I. darove in darovavce!
Tudi v politiki enako. Ako je kaka stranka že v gotovi večini, ta sme in mo ra tudi izbirati (kakor piše »Slovenec« o S. L. S. na Kranjskem v sedanjem času), da se ne priklopi kedo stranki iz sebičnih namenov, da je treba že bolj skrbno paziti, ko stranka lahko kruha deli.
Pri nas smo Slovenci še vedno v manjšini, ne sicer glede števila duš, pač pa glede zastopstva v deželnem zboru
— zato je pa treba marsikaterega koraka, katerega ne more razumeti, kedor razmer ue pozna, ali ne vpošteva. Vsak poštenjak sc mora potruditi, da doseže, ako ne more doseči vsega, vsaj, kolikor je pri nas danih razmerah mogoče — ako že ne. kar je absolutno dobro, vsaj kar je relativno najbolje.
Iz tabora mladih...
1. g. uredniku »Pr. lista« na uho.
Vi pravite, da odslej dostojno in brez spodtikljaja naprej! Pa kaj Vam pomaga vse zatajevanje, vsa pohlevnost in želja po miru? Kaj je zalegel Vaš »Confiteor«? Vi ste sedaj farizej in pismouk . . . Kako hočete torej z ljudmi nove l aže skupno orati, kako o njih dostojno pisati? Le par opomb!
2.	govor dr. Hittinair-a.
Krasne besede tega razvitljenega škofa (glej »Pr. L.« 21. avg.) niso našle odmeva v srcih naših mladih; in če so, je ta odmev poln jeze in zavisti; kajti niti z eno besedico ne reagirajo na članek v »Pr. Listu«, ainpak nadalje o d b i-j a j o o d sebe vse dobro misleče g o r i š k e katoličane, ko pišejo: »... z ljudmi in listi, ki po načinu farizejev ljudstvo zavajajo v zmote, iu delajo pohujšanje, bomo tudi mi ravnali po Gospodovem vzgledu, ki je vzel bič... In v družbo teh ljudi spadajo tudi tisti, ki sedaj v svojih listih razlagajo e v a n-g e I i j. se sklicujejo na škofe in pa-
paže...« Torej bič njim, ki razlagajo e-vhngelij v »Pr. Listu«, morda tudi bič škofu 1 iittmair-u!
3.	protesti iu zaupnice.
Začel je nemirni cerkljanski duh; nadaljuje »Žel an Brgine« tam gori pod Rombonom. Iu čemu? Zato, ker je »Pr. List« p r i z n a I, da je parkrat skočil čez plot, da se bo pa odslej bolj modro držal... Da bi pač tudi »N. Cas« nekoliko priznal.'koliko je grešil iu še greši! Toda zaman!  s takimi krščanskimi elementi ne bomo imeli sprave nikoli!« tako so pribili naši mladi v svojem listu. Ni čuda potem, da b o j-kotirajo stare, da jim niti roke ne dajo več v pozdrav ali slovo... Seveda. tako zahteva »načelno« pobijanje zmot!
5. še enkrat: na uho...
Kaj pak. prestrižete mi ta dopis na vse strani! Prehud se Vam bo zdel... Jaz pa Vam izdam veliko skrivnost: čim hujše boste udrihali, tem rajši bodo naši mladi - sicer vtegnejo p o v e č-j e m s p o znat i. z a k a j p r a v z a-p r a v n ti p a dajo »P r. L i s t«?
F1 \ - m I a d o s t r u j n i k.
Politični pregled.
Sklicanje deželnih zborov.
Na tozadevno vprašanje nemških poslancev, je zbornični predsednik dr. SjTvester odgovoril, da na sklicanje državnega zbora za september ni misliti, ker bo ta mesec sklicanih več deželnih zborov.
Ruski veleposlanik v avdijenci pri cesarju.
Ruski veleposlanik na dunajskem dvoru. pl. Giers, je bil sprejet 26. t. m. ob 11 dopoldne od cesarja v posebni avdijenci. Poslanik je izročil cesarju povabilo carja Nikolaja k blagoslovljenju ruske kapelice povodom odkritja spomenika v spomin velike bitke pri Lip-skem. Avdijenca veleposlanika Giersa pri cesarju je trajala od U—ll1/« dop. Na izrecen ukaz cesarja je bila Giersu za vožnjo na avdijenco in za povratek na razpolago dvorna ekvipaža. Cesar ie Giersu osebno izročil veliki križec reda S. Štefana. Ob 2.45 pop. se je odpeljal Giers v dvorni ekvipaži k družinskemu dineju v cesarsko vilo. Poslanik je imel na prsih novo odlikovanje.
Štajerski deželni zbor
spi že dolgo spanje pravičnega. Z ozirom na zadnje povodnji in druge elementarne poškodbe je pa sklenil, kakor poroča »Tagespost«, ministerski predsednik grof Stiirgkh. da skliče deželni zbor tekom meseca septembra. Upati je, da bode tudi slovenska obstrukcija odnehala nekoliko, ker se gre za podporo raznim od povodnji prizadetim krajem.
Češke finance.
Vlada je izplačala češki deželi predujem 1,200.000 K. To svoto dobi češka dežela brezobrestno, zato pa mora biti denar vrnjen na določen dan. Ta termin je postavljen tako, da bode do takrat češka dežela že imela nekaj lastnega fonda iz doklad na pivo.
Atentat na Hrvaškem.
Zdravje hrvaškega komisarja barona Skerletza se je v zadnjih dneh znatno zboljšalo. Rana se je začela sušiti.
Odrinskn vprašanje
je po glasovih nekaterih francoskih li stov za enkrat skoro rešeno in sicer dobro za Turke. Bolgari zahtevajo baje za odstop Odrina mesto Kirkilise. V zadnjih dneh se nikdo več ne zanima posebno živo za balkanske dogodke iu tudi Rusi ne stojijo več na tako Turkom nasprotnem stališču.
Darovi.
Jubilejni d a r o v i z a »Slov.
Sirotišče«:
R. n. gg.: Anton Kumperger 1 K; Tvrdka Pinter in Lenard 2 K; Josip Pavlin 50 vin; Andrej Fajt 1 K; Marija Cej učiteljica I K; Ivan Pelicon, pek, 2 K: Hranilnica in pos. v Solkanu 20 K.
Za sklad »Slov. S i r o t i š č a:
P. ii. gg. na Cerkljanskem: Fr. Golob I K, Jernej Novinc 60 v, 1. Podobnik I K. I. Seljak 1 K, M. Bizjak 40 v, P. Prezelj 1 K, Jerc Štravs 1 K; v Znojilah: I. Drolc (vas Kuk) 1 K. P. Drolc I K, P. Medeja 40 v, P. Pajntar
1	K. G. Trpin I K, M. Kleč 50 v, T. Torkar 20 v, L. Bizjak 30 v, V. Kikl 40 v; v Stržišču: J. Bizjak 40 v, U. Kemperle 20 v, M. Beguš 40 v, K. Prežel 40 v, L. Kikel 20 v. Kat. Pajntar 20 v, Zof. Bizjak 30 v, L. Volf 1 K 40 v, A. Žagar 40 v, M. Pajntar 30 v, M. Munih 20 v, Frančiška Kikel 30 v, Mar. Kleč 50 v, Frančiška Kleč 20 v, Neža Kikelj 50 v, Ivana Kikelj 20 v, Lucija Bizjak 20 v, F.liz. Kikl 10 v, Mar. Dakskobler 20 v, Roz. Zadon 26 v, M. Kikl 40 v, Ana Munih 40 v, Ana Kikelj 40 v, I. Kikelj 40 v, Val. Prezl 1 K, Ana Trojer 30 v, Ter. Gatej 60 v, Mar. Torkar I K, Sebastjan Pojstar 1 K.	(Dalje	prih.)
V	Oseku in Dolenju še 21 K 26 v, v Gojačah in Malovšah 12 K 46 v.
Iz tolminskega okraja.
Gad je pičil pri Sv. Luciji nekega dečka. Prepeljali so ga v goriški sanatorij.
Poleg nesreče še zapor. Svojčas smo poročali, da je zgorel na Polubinju 3-letni otrok, kateremu se je unela obleka. To se je zgodilo v odsotnosti matere. Zaradi nepaznosti se je morala mati J. Kramar zagovarjati pred sodiščem. Kramar je pred sodniki milo jokala. Obsojena je bila na 5 dni zapora.
Iz bovškega okraja.
b Iz Bovca — smo dobili par dopisov, ki nam pojasnujejo »Protest proti stari struji« v št. 35. »Novega časa«. Na izvenrednemu občnemu zboru »Delavskega izobr. društva« dne 10. t. m. — ali »Slov. kat. iz. društ.« — ne vemo, kateri naslov je pravi — so obsodili »Gorico« in »Pr. 1.«. Lepo je pri vsej
zadevi, da 10. avg. t. I. niti občnega zborabiloni. En dopisnik pravi, da so bili navzoči »podpredsednik, tajnik in še en ud«, a iz direktnega naznanila, da naših listov ne marajo več. je razvidno, da je poleg tajnika, ki je sporočilo sestavil, podpisal istočasno — z enakim črnilom — še e n s a m ud, a drugi vsak z drugačnim svinčnikom, kedaj, ne bo
mogoče določiti — skupno 6 udov.-----
Pač žalosten občni zbor. kjer 3 ali 6 udov v se društvo zastopajo kot »o b č n i zb o r«. Kedor bo na tak temelj zidal, bo kmalu jokal nad razvalinami, kakor Jeremija.
Naši pristaši, ki so bili v društvu, se sedaj pritožujejo, da nimajo toliko berila, kakor je bilo domenjeno — imajo namreč še cele 3 — beri t r i liste. To je »Slovenec« — naš patentiran »Novi č.« in brez »Primorskega I.« in brez »Gorice« - da se le preveč ne ostrašite
 »Interessantes B1 a 11« —
to je ideal našega društva, sicer bi bili pač proti njemu enako radikalni, kakor tukaj proti našim domačim listom. .
Ubogo krščanstvo, dokler te bodo reševali z židovskim »Interessantes Blatt« in prepovedovali »razlago evangelija!«
Dopisniki bodo oprostili, ako smo iz obeh dopisov napravili samo izvleček oboje priobčevati bi bilo preobširno.
Priloga »Primorskega tista” št. 35 z dne 28. avgusta 1913.
60SP0P0V DAN.
Našim naročnikom, ki so oddelek »Gospodov dan« težko pričakovali in se ga veselili, moramo, žal, naznaniti, da nam je dotični duhovni sotrudnili vsled obsodbe, ki je že splošno znana, odpovedal svoje sodelovanje.
Tako znajo biti pokorni višini oblastem naši sotrudniki!
Kar ste pa brali, le brez skrbi izvršujte; naš bivši sotrudnik je bil mož pooblaščen od cerkvene oblasti, da sme javno pridigati — in, če ga »Novi čas« prišteva med »farizeje«, katere treba n-plesti z »bičem« ne spodtikajte se nad tem — potrpite mirno nekaj časa, naj-bržc sc bodo razmere toliko zjasnile, da mu bo mogoče zopet »Gospodov dan« nadaljevati.
Iskrice.
Sam po pravi poti bodi, nič za drugimi ne blodi.
Po noči svitla kresnica, pri solncu — temna mušica.
Brez lepega petja veselja ne bo, zato še v nebesih prav lepo pojo.
Krone nikoli ne bo, ako ni vinarjev sto.
Pok, čeravno iz topa nevaren ni, krogla, če tudi iz puške le — umori.
Kdor je ošaben, moder ni, le prazen sod močno bobni.
Novi vek.
Romantičen igrokaz v petih dejanjih, Spisal %*
(Dalje.)
Šesti prizor.
Prejšnji, Andrej Ličar in Pok Poberaj, ki prideta od zadaj.
Andrej Ličar: Pojdimo za ljudmi! Ne motimo se tu!
Martin Do!jak: Kaj sta storila?
Rok Poberaj:	S	td	le	palico
sem jo treščil po glavi.
Martin Doljak: Kje sta jo zalotila?
Rok Poberaj: Tam za ograjo Štefanove gostilne. Ne motimo se, ker jo bodo gotovo kmalu našli.
Štefan Go m išče k (ki je bil ves čas molčeč): Tega ne bi bila smela storiti. Pretepati nedolžnega otroka ne gre. Tako daleč ne smemo iti.
Martin Doljak: Vidiš ga! Ali se tudi ti spreobrneš?
Štefan Go m išče k: Ne, to ni prav!
Martin Doljak: Pojdi, pojdi! Ali res misliš, da je tvoja hčerka ozdravela na priprošnjo Uršule iz Grgar jiF? To ti zabija v glavo tvoja žena!
Rok Poberaj:	Molčimo	zdaj!
(Odidejo.)
Martin Doljak (ki se vrne z Rokom Poberajem): Veš, Štefan ni več prav zanesljiv. V zadnjem času je čuden.
Rok Poberaj: Zakaj nama nisi tega prej povedal?
Martin Doljak: Saj nas ne ovadi. Hotel sem ti samo povedati, da ni več tak, kakoršen je bil.
Rok Poberaj: Pojdiva, ker je slišati zadaj neko govorjenje. (Odideta.)
(Dalje prih.)
Domače in razne vesti.
Himen. Dne 19. t. m. sta se poročila v Gorici v cerkvi sv. Ignacija g. Jos. Gogala, učitelj na slov. trgovksi šoli
v Ljubljani in g.čua Evgenija B e n i-g a r, učiteljica na zavodih »Šol. I )oma«. hčerka g. š«l. ravnatelja in voditelja v p. v »Malem Domu«, g. I. Benigerja. Bilo srečno!
Imenovanje. Akademični slikar g. Viktor Cotič iz Gorice je imenovan za suplenta na gimnaziji v Zadru.
Pozor kmečki mladeniči! Deželni odbor v Gorici je razposlal na vsa županstva dežele okrožnico, v kateri se razpisuje natečaj za sprejem kmečkih mladeničev na slovenski oddelek deželne kmetijske šole. Obenem so se razpisali mesečni štipendiji po 34 K, da je omogočeno učencem obiskovati to kmetijsko šolo. Šola traja celo zimo, 5 mesecev in se začne 1. oktobra. Prošnje za sprejem je vložiti od lb. avgusta do 11). septembra pri deželnem odboru v Gorici. Mladeniči, ki hočejo biti sprejeti v kmetijsko šolo morajo biti stari nad 10 let, ki se pa ne nahajajo tik pred vojaškim naboru, kmečki sinovi, lepega vedenja. Kdor hoče biti deležen štipen-dijev, mora prošnji priložiti tudi ubožni list. — Opozarjamo kmečke posestnike na te ugodnosti, da preskrbijo svojim sinovom višjo poljedelsko izobrazbo.
Nainen »Slovenskega dekliškega zavoda«. V programu, ki ga je izdal odbor za ta prepotrebni zavod čitamo tele besede: »S prihodnjim šolskim letom otvorijo č. šolske sestre slovenski dekliški zavod za učenke in dijakinje, ki obiskujejo goriške šole. Zavod bo imel namen vzgajati deklice v k r š č a n s k em in domoljubnem duhu. Posebna skrb se bo obračala na to, da si gojenke pridobe potrebnih čednosti, zlasti pa se privadijo dostojnemu in lepemu obnašanju. Dajala se bodo navodila v vseh ženskemu spolu potrebnih rečeh.«
Kdor bi hotel dobiti v roke ta program, naj se obrne naravnost na »Slovenski dekliški zavod« v Gorici, Via ponte lsonzo 33.
Knjigo o žalostnih koroških razmerah, v katerih žvijo tamošnji Slovenci je založilo »Katoliško politično društvo za koroške Slovence v Celovcu«. Knjigo, ki je spisana v nemškem jeziku je tiskala »Narodna liskama« v Gorici. Kdor prečita to knjigo, ki nosi naslov: »Aus dem Wilajet Karaten, ta bo šele zadobil , pravo sliko o razmerah, pod katerimi živijo tamošnji Slovenci. Cela knjiga je ostra obtožba proti Nemcem, ki kruto zatirajo slovensko narodnost, 'l aka knjiga je bila res neobhodno potrebna tako, da izve vsa nemška javnost gor do visokih krogov, kako nepravično postopajo koroški Nemci proti Slovencem, proti temu dobremu krščanskemu in patrijotičnemu ljudstvu. Take razmere, kakoršne so na Koroškem so mogoče res še samo na Turškem. Rodoljubnim Slovencem, ki znajo nemško, priporočamo, da si nabavijo to knjigo. — Knjiga je sicer v prvi vrsti namenjena Nemcem, ki o stvari mogoče niso dobro poučeni in ki bi se dali prepričati. da na Koroškem ne more iti po tej poti dalje. A namenjena je tudi drugim izobražencem cele države, da bodo vedeli, v kako divjih političnih razmerah žive ti ubogi koroški Slovenci. Knjiga ima na koncu tudi zemljevid, iz katerega se razvidi, kako so razdeljeni po okrajih koroški Slovenci in kako so zastopani v deželnem zboru. Knjiga obsega J8U strani male osmerke in stane vezana v platno 3 K. Priporočamo!
Katehet Almer že zopet na shodu »Schulvereina«. Katehet Almer iz Velikovca na Koroškem ima gotovo obilo časa, da tako pridno hodi predavat P.a protislovenske prireditve. Blizo Maribora se je na neki taki prireditvi zopet hudo razgreval in primerjal Germaniju z materjo, katero davi ropar za grlo. In kdor ne pomaga »Schulvereinu«, ta greši proti četrti božji zapovedi, ker ne podpira svoje matere Nemčije. Ta gospod Almer se. kakor je vidno, prav pri-
dno razvija v germanskega agitatorja, namesto da bi učil zapoved o ljubezni do bližnjega.
Kazensko postopanje. Državno pravdništvo v Gorici je naperilo tožbo proti odgovornemu uredniku »Novega Časa« g. A. Š i n i g o j u, proti predsed-ništvu »Katoliškega Tiskov. Društva« in proti voditelju »Narodne Tiskarne«, zaradi pogreška, provzroče-uega s tem, da so le-ti priobčili oziroma tiskali v »Novem Času« članek o koroških razmerah, članek, katerega je ljubljansko državno pravdništvo zaplenilo potem, ko ga je celovški v Ljubljani izhajajoči list »Mir« priobčil. Obtožnica je bila obtožencem te dni uročena.
Iz VVestlalskega (Nemčija), 18. avg.
V	nedeljo 17. t. m. smo Slovenci tukaj na \Vestfalskem prav slovesno praznovali rojstni dan našega presvetlega cesarja. Na povabilo c. kr. poslanika se je zbralo v Dordmuudu črez 3U avstrijskih društev z 18 zastavami. Zjutraj ob 9 in pol uri so se začela vsa društva zbirati pred cerkvijo presv. srca Jezusovega. Ob ld. uri se je pripeljal g. c. kr. poslanik na čelu vojaških in. civilnih uradnikov c. k. avstrijskega poslaništva v Dordmundii in je na slovesen način pozdravil vsa zbrana društva, med tern ko je godba svirala cesarsko pesem. Kmalu nato se je pripeljalo večje število častnikov nemške armade z generalmajorjem na čelu, iu več političnih uradnikov, ki so ofieijalno zastopali nemško vlado. Nato so se vsi omenjeni gospodje podali v praznično razsvetljeno cerkev. Njim so sledila vsa društva. V cerkvi se je vršila slovesno služba božja. Marsikatero oko je pri tem ganljivem trenotku postalo rosno. Vsak se je čutil domačega pod tujo streho. Iz vseh navzočih je dihtela k Bogu goreča molitev za našega sivolasega cesarja, kralja miru. \ isoki gospodje so nam dali s svojini vedenjem v cerkvi vzgled, da je vera tudi za omikane ljudi. To bi moralo vspodbuditi one inlačnjake, ki komaj prestopijo prag svoje rojstne hiše, pa že postanejo nezvesti veri, svojemu materinemu jeziku in cesarju. Po sv. maši se je vršil slavnostni sprevod po mestu . do poslaniške palače. Na željo g. poslanika so bili pozvani predsedniki vseh društev k malemu banketu, pri katerem so bili od visokih dam prav gostoljubno postreženi. G. poslanik je vsakega posebej prav uljudno nagovoril pozveda-joč obenem o društvenih razmerah in je vsem skupno izrazil največjo zahvalo za nenadjano veliko udeležbo pri tej slavnosti. K slovesu je na trikratni živio na presvitlega cesarja godba še enkrat zasvirala cesarsko himno. Sprevod je nato odšel v ravno istem redu k kolodvoru, kjer se je večina društev kmalu odpeljala vsaka na svoj dom. Tako se je izvršil ta praznik v najlepši harmoniji in ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Zločin v Gradežu. Iz Gradeža se nam piše: Predminuli torek so nekateri ljudje našli ob luki kos človeškega mesa. Kmalu so dognali, da je to razmesarjena otroška roka, ki je morala biti v morje vržena. — Obvestili so koj orožništvo, ki je začelo s preiskavo. Čeli Gradež je bil na nogah. In res, skrbnemu poizvedovanju orožnikov in drugih se je posrečilo dobiti mlado dekle neko sobarico, ki je bilo na sumu, da je v minuli noči povilo dete in je razsekalo ter v morje vrglo. Iz začetka je dekle vse tajilo. Ko si je pa prišlo v protisovje, je konečno priznalo zločin ter izjavilo, da je dete v minuli noči povilo, je razsekalo na drobne kose. —
O zločinu v Gradežu, o katerem poročamo, moremo še dostaviti, da nekatere ostanke razsekanega deteta so našli tudi v stranišču detomorilke Valentine Fumolo, katero so aretirali. Aretirali so pa tudi njenega
ljubimca, nekega Gratton. Oba se nahajata v tržiških preiskovalnih zaporih.
Nov poštni urad. Dne 25. avgusta t. I. sejeotvoril v Gradežu (na obrežju) nov poštni urad (Gradež 2) za vsakoletno dobo od 1. maja do 3(J. septembra. Poslovanje tega poštnega urada, ki bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno trikratni pešpošti do v Gradežu obstoječega poštnega urada, bo orneje-on na sprejemanje pisemskih pošiljatev ter na brzojavno in telefonsko službo.
Požar je izbruhnil v pond. v restavraciji »Vitoria« v Zagraju. Zgorela je dvorana, kjer se je nahajal kinematograf. Škode je 5U0U K.
Samomor na Opčinah. V sredo so našli na Opčinah obešenega 50-letnega Ivana Vremeca in sicer v hlevu, v katerem ima kmetijsko društvo za Trst bike. Zakaj je utakuil glavo v zanjko, se ne ve. Le to se ve, da je bil velik pijanec.
Poslopje za laško moško učiteljišče bodo zidali v Gradišču. Zgradba bo stala OU.UUU K.
Grozen umor v Trstu. V nedeljo ponoči se je izvršil v 'Trstu grozen u-mor. Pred šestimi leti sta se poročila delavec državne železnice v 'Trstu 33-letni Peter Ražen in 10-letna Zoe Anto-nini. Prva leta sta živela srečno med seboj. Kmalu potem pa mu je žena po-s:ala nezvesta in iskala drugih ljubimcev. Zato sta šla že narazen. A pred časom sta prišla spet skupaj. Zena je nadaljevala grešno ljubezen z različnimi posvetnjaki, kar je mož dobro vedel. Zato je sklenil, da napravi konec temu grdemu življenju svoje žene. — Šklenil je, da jo ubije. Minulo nedeljo je šel Ražen domov in našel v sobi ležgti na postelj žensko. Misleč, da je to njegova žena zgrabil je debei kol in neusmiljeno udaril spečo žensko po glavi in potem sprožil proti njej še pet strelov iz sa-. mokresa. Zenska je ostala koj mrtva. Kakšna groza pa je spreletela ubijalca, ko je spoznal, da ni zaklal lastne žene, marveč neko lb-letno deklico. — Ra-ženova žena je namreč postrežnica v mestni bolnišnici. Ker je morala biti v nedeljo ponoči v službi je naprosila 16-letno deklico Bizjakovo, naj gre ona spat v Raženovo stanovanje, kar je tudi storila. Ražen, ki je imel tudi ponočno službo je ženo zasledoval. Misleč, da je šla žena domov, je šel tudi on na dom in zagledat na poselji spečo žensko, o kateri je mislil, da je njegova žena. V tem prepričanju jo je ubil. — Naj omenimo še, da Raženova žena ni šla v službo, kakor je rekla, marveč je kolovratila okrog po mestu z nekim pomorskim kapitanom.
O	tem groznem umoru se še poroča: Raženova nezvesta žena je imeia še eno drugo stanovanje v najemu, kjer je sprejemala svoje ljubimce in je le ma-lokaterikrat prišla domov prenočevat. Ražen je usodepolni večer videl svojo nezvesto ženo z nekim moškim. Podal se je nato v gostilno ter se opil, in v tem stanju je šel domov. Poprej je nameraval obraz svoje žene pomazati s kar-bolno kislino, tako, da bi je ne maral nihče več pogledati. Potem pa se je premislil in napravil je, kar je napravil.
Nedolžno deklico so pokopali v torek.
Strašna nesreča v Pulju. Pri preiz-kušavanju nekega 30.5 cm topa se je JI. t. m. ob 9. dopoldne vsled prezgodnje eksplozije naboja smodnika zgodila velika nesreča, pri kateri so bili trije vojaki ubiti, trije težko ranjeni. Vrhu tega sta bili provizoričnemu poveljniku vojnega pristanišča, podadmiralu grofu Karolu Lanjusu pl. VVellenburgu obe nogi pod kolenom popolnoma zdrobljeni. Trije desetniki so bili na mestu mrtvi. trije desetniki in dva civilna delavca pa teško ranjena, več oseb je lahko
ranjenih, med njimi tudi inženir Škodo-ve tovarne Sili. Podadmirala Krofa Lanjusa so v nezavestnem stanju odpeljali v mornariško bolnišnico. Morali so mu takoj odrezali obe nogi. Orof Lanjus je bil pred in po narkozi v zavesti, a pozneje je padel zopet v nezavest.
l	odadmiral grof Lanjus VVellem-* burg je v petek zvečer ob 7.20 umrl.
Naj omenimo še. da tudi cesar k izrazil svoje sožalje nad nesrečo, ki se je zgodila v Pulju.
Drobne vesti. Ciganka Ivana Hu-dorovic je bila obsojena na teden zapora zaradi raznih tatvin. I »clavec v podgorski papirnici Alojzij Černič je v preiskavi, ker je ponaredil delavsko knjižico. Ker sta se v I odgori nespodobno obnašala sta bil iaretirana 30-lei-ni Adolf Vasilič in 35-letna Srečka Roko. — Cigan Anton Levakovič je bil a-retiran v Logatcu zaradi raznih tatvin in je bil te dni privedla v goriške zapore.
Lahi so dobili od vlade novo brco.
Tržaško namestništvo je odredilo, da mora tržaški magistrat odpustiti iz službe vse one uradnike, ki so italijanski podaniki neoziraje se na to, koliko let so v službi.
Nad 100.000 K je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda dne 22. t. in. v Ljubljani umrli posestnik Franc Babič.
Ogromen hrast so posekali te dni na Francoskem. Deblo je dalo 12 kubičnih metrov (m:!) drv, veje pa 23 tn:‘. /L velikim trudom so ga spravili na voz »n devet konj ga je vleklo iz gozda.
Naš cesar prvič pri armadi. Iz dnevnika pokojnega cesarjevega vzgojitelja, groia Coroninija, ki leži zakopan v Šempetru priobčuje »Oester. Rundschau« par podatkov, kako je takrat 14letni nadvojvoda Franc Josip dne 10. oktob. 1644. inšpiciral prvič svoj dragonski polk št. 11.
Nov tovorni parnik v Trstu. Splošna avstr, parobrodna družba Geroli-mich in dr. si je nabavila nov tovorni parnik z imenom »Niinrod«. Te dni so ga spustili srečno v morje. Parnik je dol 137 m, širok 16 m in visok 11 m. Parnik je bil izdelan v T rstu in sicer v kratki dobi 118 dni.
Število slušateljev na avstr, univerzah v letnem semestru 1913. — Dunaj: Teologov 233, juristov 3360, medi-cincev 2369 (med temi 160 žensk), ii-lozotov 2422 (med temi 481 žensk). Gradec: Teologov 101, juristov 902, medicincev 541, filozofov 381. Innsbruck: Teologov 402, juristov 305, medicincev 330, filozoiov 269.
Praga (nemška univerza):	teolo-
gov 85, juristov 872, medicincev 54r>, iilozofov 439. Praga (češka univ.): teologov 122, juristov 1811, medicincev 874, filozofov 1211. Lvov:	teologov
348, juristov 3204, medicincev 574, filozofov H)60. Krakov: teologov 10'». juristov 1373, medicincev 535, filozofov II9<>. — Cernovice: teologov 177. juristov 571, medicincev 0, filozofov .381. —
Na bogoslovski fakulteti v Salcbur-gu je bilo 67, v Olomucu 166 slušateljev.
Univerzitetnih slušateljev je bilo torej vseh skupaj 27303, med temi je bilo ženskih 2242.
Poštna vest. Dne 1. septembra 1913 se otvori v Beli Cerkvi (politični okraj Rudolfovo nov poštni urad z uradno označbo: Weiskirchem, Krain - Bela Cerkev«.
Cesarski dar za ponesrečence. Cesar je daroval iz privatne šaculje za ponesrečene po zadnji povodnji na Ogrskem 100.000 kron.
Kinematograske slike pod vodo. Z novejšimi fotografičnimi aparati se je posrečilo napraviti tudi globoko pod vodo slike. Na ta način bo lahko fotografirati življenje rib in drugih pomorskih živali.
Star poslanec. Kakor poročajo listi, je praznoval včeraj ogrski poslanec Jožef Madarak svoj 100. rojstni dan. Ma-daras je od I. 1840 nepretrgoma član ogrskega državnega zbora.
Listnica uredništva. U. dopisnika o cerkvenih govorih prosimo, naj nam ne zameri, ako njegovega sicer dobro vte-meljenega dopisa ne objavimo, ker je to zadeva preč. kn. nadšk. Ordinarijata in predstojništva dotične cerkve. V take notranjo-cerkvene zadeve vtikati se nimamo ne volje in ne oblasti.
Plesi.
g Županstva, pozor! (Š t e v e r j a n.)
O	moralni škodljivosti javnih plesov se je že toliko govorilo in pisalo, da bi bila morala ta razvada že zdavna izginiti iz naših občin. Z velikim veseljem je katoliško časopisje pozdravilo odlok c. k. okr. glavarstva, ki priporoča županom, naj s svojim uplivom kolikor mogoče delujejo na omejitev bogatega vira moralne sprijenosti, pijančevanja i:i pretepa, ki ga označujemo z imenom — javni ples. Toda hvalevredno iz-podbujanje nainestništvenega svetnika, preblagorodnega gospoda Rebeka je pri mnogih županih zgrešilo svoj namen. 'lozadevni odlok je romal v arhiv', kjer spi spanje pravičnega. Nekateri župani so nanj pozabili, nekateri pa drže z raznimi pretvezami roko prirediteljem plesa. Posebno pogosto se dogajajo zlasti slučaji, da se vrše javni plesi pod izmišljeno firmo kakega društva. Tu na-\adno odpove županova odločnost, češ
—	proti društvneim plesom nimam jaz nobene moči. Tako mislijo nekateri občinski predstojniki. Županstvo štever-jansko je druzega mnenja. Ko je hotelo poleti napraviti tu telovadno društvo »Sokol« ples, je županstvo vložilo na c. k. okraj, glavarstvo pritožbo proti izdaji plesne licence ter se postavilo na stališče, da ima kot krajevna policijska oblast besedo. \ sled te vloge je poslalo c. kr. okr. glavarstvo'županstvu odlok, ki se doslovno glasi:
»Prepis
C. k. okrajno glavarstvo Št. 7705.
V	Gorili, dne 28. marca 1913. Telovadnemu društvu »Sokol
v
Gorici.
Z ozirom na tamošnjo vlogo od dne 26. 3. t. 1. glede plesnega venčka, ki ga nameravate prirediti dne 30. t. m. v Števerjanu, se vabite, da se za dotično dovoljenje obrnete na županstvo v Števerjanu, ker stvar spada v delokrog županstva kakor krajevne policijske oblasti.
Za c. kr. namestništvu svetnik:
Dr. Baltič m. p.
C. kr. okrajno glavarstvo Št. 7895
\ Gorici,28. marca 1913. Županstvu
v
Števerjanu
Z ozirom na tamkajšnje poročilo od 17. 3. t. 1. št. 529 na znanje
Za c. kr. namestništvenega svetnika: Dr. Baltič.«
Odlok govori jasno in točno,, za:o mu ne dodajam komentarja. Podal sem ga v celoti želeč, da ga gospodje župani vzamejo na znanje in kar je še večje važnosti, tudi v ravnanje.
Je res, da se plesi ne dajo zatreti kar na mah in je treba tudi pri reševanju tega vprašanja previdnosti. Toda dobra volja doseže lahko lepih vspehov. Navedeni odlok služi gospodom županom v dobro navodilo, naj bi mu sled’li in napravili bi dobro delo pred Bogom in pred ljudmi.	—r.
Mestne novice.
Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v (jorici. V nedeljo je dospel v Gorico cesarski odlok, ki zaukazuje ustanovitev popolne humanistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom izumrje v sedmih letih in na njeno mesto stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Tako je izvojevan boj, ki se je bil skozi desetljetja. Slovenska gimnazija bo štela letos 4 razrede in se sukcesiv-no izpopolni. Imela bo potem poleg ravnatelja 14 definitivnih proiesorjev. — Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem posiopju v Šolski ulici. — Goriška gimnazija bo najbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito priuče tudi drugim modernim jezikom.
niNemci v Gorici. Prejeli smo: Goriške Lahe je spet enkrat udarila slepota.
I	>ne 7. avgusta pridejo namreč v Gorico Nemci iz raznih nemških dežel; imeii bodo v Gorici veliko slavnost in razvili bodo svojo zastavo. Sodelovala bo go-riška mestna godba in slavnost cela se bo vršila na Telovadnem trgu. Goriški laški magistrat gre Nemcem pri tej slavnosti kolikor mogoče na roko. Nemci iz nemških dežel hočejo pri tej priliki poživiti goriško nemštvo na škodo italijanske in slovenske narodnosti. To je jasno. Hočejo nadalje pokazati, da so oni tudi v Gorici doma in da bodo kmalu smatrali nemščino za deželni jezik. -To je namen Nemcev s to nemško slavnostjo. Nemci, ki pridejo ta dan v Gorico so čisti nemški nacijonalci, veliki sovražniki vsega, kar se njim ne klanja, čudimo se torej našemu magistratu, da gre takim nemškim prireditvam na roko. Nam Slovencem bi naš slavni magistrat ne pripustil telovadnega trga z:i kako slovensko prireditev. Nemcem pa! Dvojna mera! Nemci, ki še naši deželam niso, so deležni vseh milosti našega magistrata, Slovenci smo deležni pa le preganjanja. Nemci, ki štejejo v Gorici 3000 oseb, smejo na javnem trgu razvijati svojo nemškutarsko zastavo, Slovenci pa, ki nas je v Gorici 12.000 tega bi ne smeli. Goriškim Lahom rečemo, da jih bo po nemški družbi že glava bolela! Kdor se z volkom pajdaši, mora tudi ž njim tuliti! Goriški Lahi bodo spoznali ta pregovor šele potem, ko bo že prepozno. Namesto, da bi skupno s Slovenci se postavili v bran proti nemški poplavi, in bi tako obvarovali laško-slovenski značaj mesta Gorice, nas preganjajo Nemcem na korist! Pride čas
—	in ta čas ni daleč, — ko se bodo go-riški Lahi še lasali zaradi tega. X.
m O razpustu mestnega sveta goriš-kega krožijo po mestu razne govorice. Cuje se, da bo mestni svet res razpuščen in da bo imenovan upravni svet obstoječ iz pet članov. Gotovega sicer se ne ve še nič.
V	»Slovenskem dekliškem zavoda« so častite šolske sestre, ki so prišle k nam, že vse najportebnejše uredile. Slavno občinstvo si zavod lahko ogleda.
Gojenke goriške gospodinjske šole so minuli teden, ko niso imele poduka, obiskale »Slovenski dekliški zavod« in Slov. sirotišče •. To prilikii so porabile, da so v zavodih vse počedile in poriba-le. Pripeljala jih je č. šolska sestra Vincencija. Njej. g. ravnatelju Štreklju in vsem gojenkam izrekamo prav iskreno zahvalo.
Proti goriškemu županu Bombigu
je bila uložena kazenska ovadba na goriško državno pravdništvo. češ, da je župan Bombig plačeval volilcein mest in trgov pijačo zato. da bodo volili njegovo listo. Po dovršeni preiskavi je državno pravdništvo odstopilo od kazenskega preganjanja proti županu Bombi-
gu, ker se je izkazala obtožba za neutemeljeno.
m Izvoščeka — kadilca. Izvoščeki ne sinejo kaditi v času, ko vozijo kakega potnika. I e dni sta bila naznanjena policiji dva izvoščeka, ker sta bila zasačena s cigaro v ustih ko sta prevažala potnike.
m Mrtvilo je zavladalo v Gorici potem, ko je še vojaštvo zapustilo naše mesto.
Katoliški shod v Cetr.il Bio. Vodstvo kinematograia Central Bio se trudi, da si omisli film »Katoliškega shoda« v Ljubljani.
Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnila svojo dušo v Gorici v zavodu sester »Rdečega križa« gospa Helena Medvešček roj. Samoto: -čan v 28. letu svoje dobe, soproga ou-vetniškega kandidata gosp. dr. Petra Medvešček. P ogreb se je vršil v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Svetila ji večna luč. Gosp. doktorju izražamo naše sožalje!
Danes zjutraj je družino g. dr. M e-dveščeka spet obiskala smrt in mu vzela 6 mesecev starega sinčka Radovana, ki se je torej kmalu za materjo preselil v večnost. N. p. v m.!
Izgubljeno. Neka oseba je izgubila v četrtek dne 21. t. m. zjutraj od Kornja do državne postaje mošnjiček, v katerem je bilo 38 do 39 K. Pošten najditelj je naprošen, da prinese denar v upravništvo »Prim. Lista«, kjer dobi primerno nagrado.
Vojaška vest. V soboto popoludne je prišel z državno železnico iz Maribora v Gorico bataljon 47. pešpolka. V pomi. je odpotoval celi 47. polk na vojaške vaje proti Sežani.
Porotno zasedanje. — 20. septembra prične tretje letošnje porotno zasedanje.
Iz goriške okolice.
g Kaznovan taL Leopold Humar iz Solkana je ukradel Katerini Špaujol, Štefanu Vuk, Matildi Zej in Josipu Jugu vino, sladčice, jajca, kavo itd. Sedel bo na sainem zaradi tega 60 dni v Gorici v ulici Dogana.
g Poskusen samomor. V torek po, poludne je našel poljski čuvaj ob cesti, ki pelje iz Podgore v Ločnik, ležati na tleh mlado dekle, ki se je zvijalo od bolečin. Koj mu je padlo v glavo, da se je dekle poskušalo zastrupiti s korbolno kislino, da si tako konča življenje. — Poleg nje je res ležala steklenica te kisline. Spravil jo je v bolnišnico v Gorico, kjer so doznali, da se imenuje Paška Prigot, doma iz videmske okolice iz Italije. Vzrok poskušenemu samomoru je ta, ker jo je zaročenec zapustil.
g Zrakoplov ga je poškodoval. Kmetovalec 66-letni Jožef Nanut iz Peči se je nahajal na Vel. Rojah ravno v času, ko se je z visočine spuščal na tla zrako-plovec z vsojiin zrakoplvoom. Pri tem je zrakoplov zadel Nanuta in ga tako poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
g Poroka. V sredo se je poročil g. Franjo G o 1 j a, nadučitelj v Zaloščah z g.čno Milko Vodopivčevo, hčerko pok. cesarskega svetnika g. Franca Vodopivca. Bilo srečno!
g Nesreča. Ivan Rošič iz Imenja pri Kojskem je vodil konja proti domu. Konja sta se splašila in Rošič je padel z voza in se pri podcu poškodoval take, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico.
g Vrtojba. Včeraj je prišel k nam nov dušni pastir preč. g. Mežnaršič, ki je dr,sedaj služboval na Dol. Otlici. Kliče-mu mu: Dobro došel v naši sredi! Dal Bog. da bi mi z Vami in Vi z nami dobro izhajali.	V r t o j b č a n.
g Gospodarska zadruga v Vrtoibi na/nanja svojim članom, da je vsled za-
ključenja sezone s kromparjem preselila svoj urad iz Jorasove restavracije ob južnem kolodvoru v Gorici - v Vrtojbo.
H 2 meseca zapora, ker je ukradel slikarski čopič je dobil slikar Mohor Konjedie iz Solkana.
tC Neseča. Pri popravi hiše k. Antona Mariniča v Višnjeviku je bil uslužben kot zidarski vajenec IMetni Ciril Vuga iz Vedrijana. Nesreča je hotela, da se mu je na zidu, visokem okoli tri metre, nekaj izpodmaknilo in je tako revež telebnil na tla. Hotel se je oprijeti nekega debela kamna na zidu. S silo pa, s katero se ga je oprijel ga je izrul in debel kamen je padel nanj in ga smrtno poškodoval. tako, da je ubogi mladenič še isti dan popoludne izdihnil svojo mlado nedolžno dušo. Naj omenimo še. da je bil dobri mladenič prejšnji dan pri spovedi v Biljani. Svetila mu večna luč.
Iz komenskega okraja.
Utonil v luži. V Nabrežini je v luži utonil 18-letni mladenič, ko se je šel ku-pat.
km Sveto. (Razno.) Spomladi smo bili v strahu, da nam bode teran v kleti ostal, ker so se mnogi kupci kiselo držali. V avgustu pa so nas gospodje iz Trsta in iz Oorice počastili in so nam naše vinske kleti izpraznili, da se bodo t.'To prezračile za novi teran, ki še na trti visi.
Vsak dober kristjan, ki obišče Sveto, si ogleda našo znamenito v slogu dežnika zidano cerkev. Znamenit kamenit steber drži celo streho, ki ni ometana. Na stebru je urezana rimska številka M. D. A. L. XXXVI. Cerkev kinčajo štirje altarji. Glavni je znamenit. Stari očetje so ga dobili v neki goriški graj-ščini. Kupili so ga za 100 zlatov, okoli 210 kron. Strokovnjaki pravijo, da je vreden 8000 K. V mali hišici je napravljena podoba cerkvenega patrona sv. Tilha, katere,'i praznik praznujemo vsako leto 1. septembra. Ta dan je pri nas tudi veliki semenj. Ljudi pride ta dan v Sveto veliko. Posebno pa mladine. —
km Bašovi. Iz naše vasi se vidi daleč po vipavski dolini. Vinogradi so letos le tisti zeleni, ki so po toči škropljeni. Vsak trtorejec naj si zapom-
ni. da je po toči potrebno škropiti, da se trte ohranijo za prihodnje leto.
km Preserje. Pri nas smo večino senožeti pokosili zadnje dni meseca maja. Sedaj lahko kosimo že v drugo. Stari možje ne pomnijo, tako lepe otave, ka-koršna je letos. Seniki bodo polni otave.
km Komen. Nekateri so vložili protest proti imeniku za občinske volitve. Tcrcj bomo volili, ko bodo hladnejši
dnevi.......
Nagla smrt. Iz Lipe na Krasu nam poročajo, da je tamkaj umrl nagle smrti Anton Lozej. Zvečer je šel spat, drugo jutro pa so ga našli mrtvega. Zadela ga je kap.
Bezgov cvet in cvet kacovlja. G. A.
Gostiša iz Temnice nam je včeraj prinesel bezgov cvet in pa cvet kacovlja. Oboje cvete v Temnici. Pač redko naravno čudo.
Iz sežanskega okraja.
Nenadna smrt. V četrtek okoli po-ludne so šli nekateri ljudje iz Sežane mimo Fernetičev; ob cesti so našli ležati na tleh mlado dekle, ki ni dalo znamenja življenja. Dvignili so je in spoznali, da je mrtvo. Prenesli so je v bližnjo mrtvašnico, kjer so dognali, da je to 20-letna Matilda Munko iz Orleka pri Sežani. Zadela jo je kap.
s S Krasa. Pasji dnevi so pri kraju. Marsikdo lahko sedaj pogleda, kako je bilo tudi letos potreba žveplati in škropiti z modro galico. Marsikdo se je opeharil. ker je škropljenje zanemaril. Ponekod so trte zelo upadle, imajo malo rašče. Bržkone so korenine splesnite ali pa so trte pregosto nasajene. 15 let stare trte so začele hirati. Zato naj vsak trtorejec skrbi, da nove trte nasadi. Sadi pa naj se trte tako, da se bo dalo ni2d trtami orati. S tem se bo prihranilo mnogo dragih delavskih moči in trte bodo gotovo boljše uspele.
Gospodarsko.
Govedoreja na Solnograškem tudi ni v najboljšem stanju kakor poročajo listi. Zadnja štetev je izkazala 128.000 glav, a računi se, da bi moralo biti v deželi okoli 200.000 glav goveje živine. Pomanjkanje krme je glavni vzrok tega nazadovanja, zato začnejo sedaj na Solnograškem sejati in gojiti potrebno krmo, da si spet opomorejo. Reja ovac gre baje prav naglo navzdol, ker so večina
pašnikov pokupili razni bogataši za love. Namesto ovac je sedaj tam divja koza na paši.
Uvoz prešičev iz Srbije. Ogrska vlada, ki je bila poprej proti uvozu prešičev iz Srbije, je seoaj dala za to potrebno dovoljenje in tri dunajske firme so dobile pravico za uvoz 42.000 srbskih prešičev.
Kako naj se napaja živina. Kakor človeku, tako stori dobro tudi živini hladna, čista pitna voda. Popolnoma krivo mnenje je, da živina rajši pije razne pomije in kaluže. Premrzla seveda voda ne sme biti, a vedno je boljša čista studenčnica iz korita kot pa v hlevu prestana in že nasmetljena voda. Živinska pijača posebno vpliva na mleko, za to nikakor ni vse eno, ali živina dobi čiste vode. ali pa mora piti umazane luže. —
Dva učenca
sprejme poštena družina. Naslov: Gorica, ulica Rabatta št. 5.
Poštena slovenska družina sprejme dva mala učenca na stanovanje in hrano. Našlo\ : Gorica, ulica Korenj (Via Corno) št. 13.
v
Županstvo Doberdob
razpisuje
tto občinskega tajnika
z mesečno plačo 24 kron. Uradni dan se vrši dvakrat na teden, nastop službe z 1. septembrom 1913.
Županstvo Doberdob
dne 2i. avgusta igij župan
A. La renčlč
ODLIKOVANA r£KARNA
Zahvala.
O priliki prebitke >mrti naše nal v*e Ijubljeue »oproze in niamire
Helene Medvešček roj. Samotorčan
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se iutimo doline izreči tem potom svojo prisrčno zabialo vsem ouim. ki «o nam stali ob atraui v teh težkih iu žalostnih dneh. nas tolažili in nam bili kakorKoli v pomoč.
Zahvaljujemo se ts«m častitim sospem in gospodom za mnogobrojuo udeležbo na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo sl. Narodni Čitalnici Balkan" za siu Ijivo petje in za prekrasen venec, vsem lilasim darovateljem vencev, preč. sestram Rdečega križa za vsi skrb ob času dolgotrajne bolezni ter preč. duh vščini.
Vsi ti dokazi odkritega sočutja so nam bili v tolažbo in prosimo Vsemogočnega. da bi povrnil vsem stotero.
I' GORICI, line 26. avgusta itjrj.
Dr. Peter Medvešček in otroci.
IAEIS
Gorica, vli Formlca
11 priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem	E. JakiB
Ugodna prilika!
V	novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Ai)tor| Jug.
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Rfc št. 9
v GORICI.
Odlikovana pekarija 4 in sladčlčarna
K. Draščik
♦
♦
♦
♦
♦
*
v Gorici na Kornu
(v lastni hiII)
Izvršuje naročila vsakovrstnega pecita, torte, kolate sa birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali oris;, buteljkah. Priporoča se sL občinstvo. Cene jako nizke.
Usnje podplati. Trvarsko
ISltllSIIIIIIIIIISStlilUSIIIIIIIISISIISSSISSISISIIIISSSISI*
blago. I. Drufovka, Gorica
iiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
nasproti „Monta“, odli-
iii mil im Hlinim umili iiiiiiiiiii m milil ihiiiii*
kovana delavnica nadpla-
ii umu m m m im im n im im n mi m u umi im mili
tov. — Velita izbera obuvala.
iii i m i iiiii Hlinili iiiiuiiiiiiiii m mm n iiiiiiiiiin
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti nepozabnega brata oziroma svaka in strica gospoda
IMMI MAKUC
c. kr. prt f. v pok.
t
izražamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so na dan pogreba izkazali svojo ljubezen do nepozabnega pokojnika. Zlasti se zahvaljujemo preč. g. msg. J. Hv Kolavčiču. ki je vodil z domačo duhovščino pogreb in pogrebne obrede s peto sv. mašo. starešinstvu in čitalnici za darovana venca, čitalniškemu pevskemu zboru za ginljive žalo-stinke na domu in ob grobu, cerkvenem pevcem, ki so z izredno lepim petjem olajšali trenutek ločitve.
Družina Makuc.
Mauufakturua trgovina Hedžet & Koritnik na Jos. Verdijevem tekališču in v Šolski ulici v GORICI naznanja, da je za časa preuredile trgovine uhod le iz Šolske ulice. Zaradi preuredbe trgovine in pomanjkanja prostorov so cene blagu
znatno znižane in stalne.
********
*******
Trvdka 0. ZAJEC
trgovina z žrlo/jem v (Juriči v hiši „Qoriškc ljudske posojilnice11
(prej krojaška /.ailruea.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsa kovrstnega kovanja za pohištvo In stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. tor verze, cement, svinčene in železne cevi in putnpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Ste dilnike, peči,kabinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača irt cene konkurenčne.
M***
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v aoauei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba
0 točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do-
stavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. Q
■€>€»*
OilunicB cBrhvenili posod In ctrtagB
orodja
Fr. Leban Borita,
flaglstratna ulica Hev. S.
Priporoča preč. duhovščini tvojo delav-
■II
■ieo cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Sante Busolini
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
POZOR!
Podpisani uljudno naznanjam sl. obči'>"vu v mestu in na deželi, da imam lastno trgovino in delavnico vsakovrstnih čevljev za moške in ženske, za go spodc in gospe kakor tudi za priprosto ljudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani	Reščič	Mihael,
trgovina in izdelovalnica čevljev na Kornu št. 17.
Priporoča se. pod novim vodstvom na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotain se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
Čitajte!
Čltftjte!
Važen oglas »Slovenske Straže!
V današnjih težavnih razmerah zaniorete obog.itetlle s srečko _	.	v. je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, kor ima šest
I	lll*Ol/Q	crnnl#')	žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki	vsako leto 400.000,
I	Ul OH«	ol Clžlla	400.000, 100.000, 200.000, 200 000. 200.000	zlatih frankov, ker
je tedaj zanjo izdan denar mur.i zadeti najmanj 400.000 frankov, ker jo tedaj zanjo	izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo	vrsto let in oudrži
kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnuga vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno ‘	igralno	pravico.
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913!
1 turška srečka italijanskega rdečega križa z Jo žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. Podaje pojasnita in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
■ .	---	Sprejmejo	se	marljfvi	sotrudniki	pod	ugodnimi pogoji, -----------------------
USNJE
IN ČEVLJARSKE POTREBŠČINE
A.DRUFOVKA
« 1 * - ■: S. *
GORICA
ŠTBLJ ŠTV. 3
trgovec z jedilnim blagom njGorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13
’ RiTTA 1 15 »CENTRALNA POSOJILNI«"
V' rovih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO
+♦ -^e v GORICI >^»^0
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Oorlcl na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje: potrebščine za krojače in
črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
obrestuje hranilne vloge po 5 °|u. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši CorSO Glus. Verdd št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
ODBOR.
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosešlio podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
Najboljše in najmodernejše sukno na moške in volneno na ionske obleke ran• pošilja najceneje 'Jngoslov. ranpošiljalne
R. STERMECKI v Celju š/. 304.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Vli Teatra 16. •• Via Samairia 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lacca, Nizza, Oneglja.	  ■■■■....	-=
Cene so sledeče:
Jedino olje ....	liter	Kron	1.04
Namizno olje . . .	„	„	1.12
Istrsko-oljkino olje .	„	„	1.28
Valona.....................  „	1.40
Bari.................„	„	1.40
Oneglla..............„	„	1.60
Lucca .....................  „	2.—
Nizza................„	„	2.40
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele tu izven države.
Štev. 2229
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil 11. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 191Z
začne v
četrtek dne 11. sept. 1913,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 13., 17., 20., 24 in 27. sept. bodo od 10, do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 4. avgusta 1913.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje in najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
m . .	13
4
v
v
v
v
v
&
£
v
&
Lekarna
Prave in edine žel. kapljice ^
z znamko 8v. Antona Pado- fih*
vanskega.
►I
Zdravilna m o i! M s- ri
teli kapljic je ne- M prekosljiva. Te W kapljice uredijo M redno prebav- TO Ijanje, če se jih
dvakrat na dan MK po jedno žličico W (Varstvena znamka) popije. Okrepi
ielodec, storč, da izgine v krat- M
kem a tasu omotica in šivotna
i
^ linost (mrtvost.) Te kapljice tudi r£ ^ storč, da človek raje j č. ^
Cena steklenica 60 vin.
i
lidaiatelj in odgovood urednik J. Vlmpoliefc v Goril!
Tiska,Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lukežič.