KAK SE JEV AMERIKI ČÜO GLAS
SLOVENSKIM PEVCOV str. 6
SPOMIN str. 7
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 19. aprila 2001
Leto XI, št. 8
POPIS PREBIVALSTVA Z GRENKIM PRIOKUSOM
Še sanjalo se mi ni, da bom tudi sama delček-atom veli-kega madžarskega projekta, imenovanega popis prebivalstva. Kot osebi, ki ni madžarska državljanka, se mi je zdelo popolnoma brezpredmetno razmišljati, dame bodo nekega dne popisali v Monoštru. In zgodilo se je. Nekaj dni pred iztekom popisnega roka je na vrata mojega monoštrskega stanovanja potrkala neznana starejša gospa. Vedno sem malo v zadregi, ko neznanci niso pripravljeni na to, da jih ne bom razumela. Nekako sem ji dopovedala, naj govori počasi, ker madžarsko ne razumem dovolj dobro. Gospa se je potrudila, kar mimo mene vstopila v stanovanje in iz aktovke vzela papirje. Hoče me popisati, zadolžena je za to. Toda jaz sem tu le začasno, nisem madžarska državljanka, se nekako branim. Gospa vztraja. Popis in konec. Spomnim se na pisanja v časopisu Porabje o tem, da bodo na voljo slovenski vprašalniki. Omenim, naj uporablja slovenskega, da bo lažje. Samo čudno pogleda in reče, da še ni slišala, da bi bili vprašalniki tudi slovenskih Sicer pa ona tako ali tako ne razume niti besede slovaško, pardon slovensko. Hm, kaj bi človek rekel, sem mogoče prva, ki želi slovenski vprašalnik?? Počutim se klavrno, besna sem
nase, da je ne znam pošteno okregati.
Najprej vsi mogoči in nemogoči podatki, od številke čevljev in nedrčka, če malo karikiram, do kvadrature stanovanja, izobrazbe in službe. Moji podatki so sicer malo čudni, tudi moja madžarščina. V takih primerih mi je res žal, da se je nisem naučila bolje. Mučim se in mučim, stvari ne znam pojasniti, a gospa se ne da motiti. Vztrajno polni ustrezne rubrike in postavlja pod-vprašanja ali si moje pičle odgovore pač razloži po svoje. Očitno ustrezno povprečju ali papirjem...
Kar lepo nama gre, vdam se, da moram biti popisana, gospa je zadovoljna. Nakar se začnejo tista glavna vpra-
šanja in odgovori nanje. Seveda glavna, kar se tiče narodnosti in njihovega ohranjanja ali preštevanja. Tukaj pa se najina skoraj brezhibna komunikacija začne krhati. To, da sem državljanka Slovenije in po narodnosti Slovenka, je gospa zapisala brez komentarja. Težave so se začele od tu naprej. In da je moj materni jezik slovenski, sem poudarila. Ne tudi madžarski? je bilo prvo podvprašanje. Ne, nikakor, saj slabo govorim madžarsko, sem se nekako branila. To še ne pomeni, da to ni vaš jezik. Tu živite... Saj to je neverjetno. Materni jezik je le eden, vse druge poimenujemo drugače! In dalje: v tem smislu, kako čutim, s katero kulturo
se identificiram. S slovensko vendar! Kaj pa z madžarsko? vpraša. Ne, nikakor. Iz veliko lepih razlogov mi je beseda madžarski sicer blizu in-vsrcu- ato še ne pomeni, da se lahko identificiram z madžarsko kulturo. A ona vztraja: Živite tu, zato gotovo čutite tudi madžarsko. Moj bog, saj to je noro! In postajam odkrito nervozna, pravzaprav besna. Kaj hočejo popisovalci od ljudi? To, da sem Slovenka, nekako sprejme, a po njenem bi, ker živim v Monoštru, morala čutiti madžarsko. In počasi bi bila - po taki popisni metodi - Mad-žarka. Saj to je groteskno! Preplavljajo me črne misli. Mar so jih tako naučili? Ženska se je namreč obnašala,
kot da prvič sliši v Monoštru za neke Slovence.
Od tu naprej se ne spomnim nobenega vprašanja in odgovora več. V svoji nemoči, neznanju jezika in vsiljevanju njej všečnih odgovorov sem se počutila prav bedno. S takim načinom spraševanja lahko res skoraj vse Slovence brez posebnega truda pomadžariš, saj tisti, ki ste tu rojeni, takorekoč vrojeni v manjšinsko in večinsko kulturo hkrati, lahko mimogrede prezrete pasti takih podvprašanj. So jih popisovalci res morali postavljati ali je to bil le osamljen primer, mogoče le ženska radovednost ob malo eksotičnem primerku monoštrske prebivalke? Ne bi razglabljala o črnih scenarijih, toda sama sem bila preprosto šokirana. Ja, najraje bi klela, toda - saj znam le najgrše madžarske kletvice, to se pa ne spodobi... Takih nežnih, ljubkovalnih kletvic, kot so izvirne slovenske, na Madžarskem menda nimate.
Srčno upam, da ste Slovenci na Madžarskem dobro prestali morebitne provokacije in da niste zatajili “slovenstva stebrov starih”. Sama pa bom ta neljub dogodek skušala čim prej pozabiti.
VALERIJA PERGER
2
Slovenska akademija znanosti in umetnosti o proučevanju narodnih manjšin
Strokovnjaki vedo marsikaj, česar politiki (še) ne koristijo
Opozoril je tudi na eno nesorazmerno dosti ukvar-ključnih nalog, in sicer na	jajo z manjšinsko problema-
nujno sodelovanje stroke,	tiko. »In marsikatera inštitu-
manjšin samih in tudi politi- cija, ki se ukvarja z manjši-ke. Magdalena Tovornik, nami, ima pogosto občutek,
Odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) za preučevanje narodnih manjšin je v Ljubljani pripravil posvetovanje o pomenu proučevanja narodnih manjšin. V Prešernovi dvorani najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove so se zbrali akademiki, ugledni strokov-njaki, politiki in tudi nekaj predstavnikov manjšin, tako onih, ki živijo v sosednjih državah, in prekmurskih Madžarov ter italijanske narodnosti na Obali.
Odbor za proučevanje narodnih manjšin je od ustanovitve leta 1986 vodil akademik, dr. Anton Vratuša, na zadnjem posvetovanju v Ljubljani pa so to nalogo zaupali dr. Jožetu Pirjevcu iz Trsta, sicer dopisnemu članu SAZU.
Predsednik SAZU dr. France Bernik je v pozdravnem nagovoru poudaril, da mora biti preučevanje narodnih manjšin znanstveno in ne ideološko, predvsem pa mora upoštevati celoto okolja, v katerem manjšina živi.
državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa je zagotovila podporo znanstvenim projektom tudi v prihodnje.
Akademik Ciril Zlobec poudarja, da se v Sloveniji, v primerjavi z drugimi narodi,
da dela v prazno, da njena spoznanja niso udejanjena. Konkretna politika jih niti ne pozna, kaj šele upošteva.« Akademik Ciril Zlobec je ugodno ocenil, da so se posvetdSia udeležili predstavniki domala vseh
ministrstev in inštitucij, ki so zadolžene za uresničevanje nalog med manjšinami. Delo odboraza proučevanje narodnih manjšin je predstavil dosedanji predsednik, akademik dr. Anton Vratuša. O neposrednih rezultatih je povedal, da je zbrana bogata dokumentacija in narejeni številni zapisi udeležencev študijskih potovanj k slovenski manjšini v Avstriji, Italiji iin na Madžarskem ter v sodelovanju akademikov s kolegi v državah nekdanje Jugoslavije. Ugotovitve in ocene akademikov so natisnjene v treh zbornikih, novo vsebino pa prinaša četrti zbornik z znanstveno-kultumega srečanja junija 1998 v Murski Soboti.
Zbornik Živeti z mejo je predstavila glavna urednica mag. Vera Klopčič, pomeni pa ustvarjalno povezovanje ijudi z obeh strani meje, brez ozira na njihove jezikovne, verske, narodnostne in druge razlike ob negovanju strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Tako se
polagoma ustvarjajo pogoji za sobivanje, boljše medsebojno razumevanje, varovanje človekovih pravic in skupno premagovanje meja.
Za konec še nekaj misli novega predsednika dr. Jožeta Pirjevca, ki je za posvetovanje pripravil referat Uresničevanje koncepta skupnega slovenskega kulturnega prostora v pogojih pridruževanja in polnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Najpreprostejši povzetek bi lahko bil: čeprav Evropa Slovenije ne pozna, niti je preveč ne mara, se zdaj Sloveniji ponuja priložnost, da se uveljavi v Evropi. Zato pa mora izkoristiti tudi svojo geografsko lego, saj je skoraj v celoti obmejna država, narod pa se ne konča na meji, ampak se nadaljuje v notranjost vseh sosed. Slovenija je torej v položaju, da udejani hotenje skupnega kulturnega in gospodarskega prostora.
eR
Jožica Prelog stara 75 let
Nekaj stičnih točk najdemo med porabskimi Slovenci in Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Denimo: v vrstah obeh narodnih manjšin vsaj za javnost ni uveljavljenih besednih umetnikov: pesnikov, pisateljev, dramatikov.
Ena redkih avtoric med štajerskimi Slovenci je Jožefa Prelog iz Žetinec/Sicheldor-fa. Njene poezije sicer ne moremo umestiti med vrhunsko literaturo, zato pa je v njenih pesmih toliko več toplega, človeškega odnosa do lepega v ljudeh in naravi. In še nečesa ne smemo prezreti pri Jožefi Prelog: njene pripadnosti slovenstvu, slovenski besedi v okolju, ki ni
bilo in še zdaj pogosto ne želi slišati, da v krajih okoli avstrijske Radgone živijo Slovenci.
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je ob 75. obletnici Jožefe Prelog pripravilo v Pavlovi hiši v
Potrni/Laafeldu veličastno slovesnost, s katere je tudi posnetek jubilantke skupaj z državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu, Magdaleno Tovornik.
eR
Ceste
Konec marca je generalni konzul RS v Monoštru dr. Zlatko Muršec obiskal Cestno potjetje v Sombathelyu, kjer se je dogovarjal o posodobitvi cestne infrastrukture v Porabju. Gre za tri odseke, dva naj bi se izgradila do 1. 2002, izgraditev tretjega odseka zaenkrat le načrtujejo.
Cesto od mejnega prehoda Martinje do Gornjega Senika bodo začeli graditi še v tem letu in končali v mesecu avgustu 1.2002. Tudi denar za izgradnjo tega odseka je zagotovljen (50 milijonovvl. 2001,145 milijonov vi. 2002.) Po načrtih naj bi bila cesta do avgusta 2001 usposobljena za avtobusni promet. Posodobitev ceste do meje bo verjetno prispevala k hitrejši prekategorizaciji mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik.
Kdaj se bo odprl mejni prehod Verica-Čepinci, je v veliki meri odvisno od tega, kdaj bodo začeli in končali z izgradnjo ceste do mejnega preboda. Cesta v širini 6.5 metra naj bi bila asfaltirana do septembra tega leta. Za izgradnjo tega odseka so zagotovljena finančna sredstva.
Tretji odsek bi bil pomemben, ker bi neposredno povezal dva dela Porabja. Gre za cesto med Verico in Gornjim Senikom. Omenjeni vasi sta oddaljeni približno 7 kilometrov, ker pa med njima ni neposredne povezave, je pot iz ene v drugo - prek Monoštra - dolga 30 kilometrov. Ta projekt zaenkrat nima zagotovljenih financ. V poštev pridejo lastna sredstva Cestnega podjetja in razpisi Sapard programa (del programa Phare).
Porabje, 19. aprila 2001
3
Papiri pripovejdajo
Sakalauvci: sokoHovci
Ime vesi Sakalauvci prej poumni, ka so tam takšni lidgé bili doma, šteri so sokole (sólyom) lovili. 1549. leta je v Sakalauvci bila birovija, k šteroj sta slišala Slovenska ves pa Verica. Tü je biu doma birauv tö. Törkom so podložni gratali Sakalauvčarge 1644. leta, gda so cejlo ves zaničali. Tri lidi so bujli 103 so pa odpelali v robstvo, 16 iž so gorvužgali. 1690. je biu törski gospaud vesi Murath aga iz Kaniže. Pavri so meli dva konja pa 22 güncov. Maro so pasli v gaušči pa na njivaj, štere so počivale, so praje bile.
1721,-1728. leta je živelo v Sakalauvci 24 držin. Dva mala birauva sta bila v vesi, šterima je nej trbölo porce plačüvati. Tau je bila njina plača. Biu je v vesi eden žilar, šteri je gaušče skrp emo, gozdar je biü. Polonje njiv so meli po bargaj, polonje po dolinaj. Njive na bargaj so bile puno kamnov, ilojce, štero je dež pa viher nagausti vözépro. V dolinaj pa je Raba vsigder vöprišla na njive. Za toga volo so malo, pa lagvo sanau, krmo meli. Pšenico so tö samo malo leko pauvati. V leti so maro na njivaj pa v gaušči pasli. V gaušči so borovi lejs sekali za iže pa za kürdjenjé. V Sakalauvci so tistoga ipa dvan/dujan tö pauvali. S toga so meli vsikšo leto 40 forintov haska.
Sakalauvci so meli svojga zemelskoga gospauda v Varaši, par popaj. Leta 1766 so Sakalauvčare taužiti, ka so prej v gosposki gaušči vsikšo nika vrejdno drejvo vözosekali. Nej so steli na gospóčino ojti (robot), nej so plačüvati desetino (tized), pa drüge porce zemelskomi gospaudi.
L. 1785 je bilau v vesi 316 lüdi, od toga 167 žensk, šteri so živeli v 45 ramaj.
V cerkev so Sprvoga na Traušče (Kethely) ojdli Sakalauvčarge, štere je bilau 1.1789 264.
Leta 1828je ves mejla vküper gaušče, v šterom so vsi pasli svojo maro. Drva so sekali samo za kürdjenjé. S toga so nej mogli živeti, ka so doma vertivali. Vsikšo leto so odišli na žetvo, pa so mlatit tö ojdli v lücke vesnice. Njive so samo vsikšo drügo leto gnojili. V plüg so nutvpregli dvej mari. Geseni so njivo zorali trikrat, spartolejtke pa gnauk. Sildje so eške v Kermedini tö kipüvat Krave so dogili 180 dni na leto, štere so vsikši den dale samo liter mlejka. Tau so leko odati za dva krajcara. Tele so odavati za 1 forint 30 krajca-rov, krave za 1 forint 24 krajcarov. Na travnikaj so kosili v ednom leti 10 mejtarov krme. Tau so mogli tádati za polag-nje sodački konjov. Dva potoka sta dosta škode naredla na njivaj.
L. 1900od 127 iz je melo slamatno strejo 113,1.1960od 12 5 ižveč samo 20.
Šaulo so zozidali 1911. leta.
Marija Kozar
RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo
od 12. do 14. vöre.
Drugi svejt, drugi lüdje
Večkrat čüjemo, štemo, ka prej naš rosag dé v Evropo. Meni je tau sploj nerodno. Vej pa gde smo pa te, če nej v Evropi? Skurok ešče na srejdi Evrope. Ka prej slabejše Živemo, sé laučimo od za-hodni (nyugati) rosagov, zatok smo ešče nej v Evropi. Po mojem je pa pri nas že tü vse naaupak prauto tistomi, ka je povejmo pred par desetimi lejtami bilau. Pa če sé je svejt obrno, mi lüdje ranč tak.
Zdaj, gda si pri nas eden zdrav, delaven človek zatok leko malo dobrote tü spravi - kakoli sé taužimo - je potrejbno misliti na »človeka”, na človeško düšo, natura, na tau, kak smo sé mi lüdje tü preobernauli. Prva misel, stera mi je pauleg toga na pamet prišla, je mejsec április. Tistoga ipa, gda smo eške nej tak moderni bili, gda smo po večeraj v zimi gošči-ce lüpali, gda smo sprtolej-tja eden drugomi pomagali saditi, okapati, gda smo žetvo tü etak obresti, gda smo pri rami mlatili, gda smo
krunče kopali pa kukarco brati, kukarco lüpali. Te je vse ovak bilau. Edna ves je bila edna držina. Pa sam te eške itak nej povedla, ka mam s tejm aprilišom. Nigdar ne pozabim, tistoga ipa, od 1957. leta, sam na Gorenjom Seniki na občini (tanácson) delala. Prišo je 1. április, gda je velka šega bila eden drugoga malo zanorca meti. Tisti den sam malo za-müdila, tak 5 minutov, pa gda sam vstopila v pisarno, so moji dragi sodelavci že kreda meli nika zame. Prajli so mi, ka so v tauj minuti iz Varaša, z okraja (járástól) telefonirati, ka morem tak nagnauk ta pa ta titi, etakša pa takša podatke (adatokat) nut nesti. Ka bi? Autobusa nej bilau, skaučila sam na bi-ciktin, pa hajde, 14 kilomej-tarov not v Varaš. Tau mi je napameti nej bilau, ka je 1. apritiš pa ka me za norca majo. V varaški Urad (hiva-tal) staupim pa sé mi je tak nagnauk skazalo. Fejst so me gledati pa pitati, ka pa naganjam etak rano pa Za-
koj sam sé tak paškila, ka vse voda teče z mene. Kaj sam nej vedla, sam mogla ovaditi, ka so me delavci poslali. Takši smej je grato, ka so sé skurok vküppocükale tiste gospe, stere so tam delate. No, sam si mislila. Vraj-ži huncutje, samo naj domau pridem, vej vam ge že dam. Hajde, na biciktin pa sam klačila nazaj na G. Senik 14 kilomejtarov. Gda sam k zidini prišla, gde je bio tanač, so me zaglednili pa so v tistoj minuti vsi biti pod stolom. Gda sam not staupila, nišče nej sopno, nikoga sam nej vidla. Depa zatok sam ge tü nej tak nauro bila! Staupila sam k prvom stauli pa prvoga fo-liškoga ^potegnila. Tej drugi so pa že sami vözos-kakali. Bio je takši smej, ka smo sé vsi skurok vküppo-cükali.
Gnesden že kaj takšoga ne smejš naredti. Za tau nišče nejma cajta. Za drugoga več nega cajta. Kakši cajti so pa te tau?
I. Barber
29. marca je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine in je med drugim odločal o podpori tra-dicionalnim kulturnim prire-ditvam in manjšinski časo-pisom. Odobril je tudi štipen-dije manjšinskim ustvarjal-cem. Tudi slovenske organizacije in inštitucije so sé Uspešno udeležile natečaja. Društvo porabskih slovenski upokojencev:
-	za večer ljudskih pravljic (7 O tisoč),
-	za sodelovanje s soboškim drüštvom (60 tisoč). Osnovna šola in vrtec Števanovci:
-	za prekomejno sodelovanje (80 tisoč),
-	za likovno razstavo (30 tisoč),
-	za športno srečanje prijate-ljskih šol (40 tisoč),
-	za srečanje s prijateljsko šolo iz Slovenije (6Ó tisoč),
-	za spoznavanje matične domovine (70 tisoč).
Vrtec Sakalovci:
-za izlet (30 tisoč).
Društvo za lepšo vas, Števanovci:
-	šege ob žetvi in mlatvi (60 tisoč),
-	za srečanje z nekdanjimi va-ščani (100 tisoč).
Slovenska manjšinska samouprava Mosonmagyaróvár:
-	za organiziranje nemških in slovenski dnevov (180 tisoč).
Slovenska manjšinska samouprava G. Senik:
-	za ohranjanja šeg ob Veliki Soboti (60 tisoč).
OŠ ložefa Košiča G. Senik:
-	za obnovo Košičevega spo-menika (300 tisoč),
-	za srečanje malčkov (50 tisoč).
Slovenska manjšinska samouprava Monošter:
-	za mednarodno športno srečanje (150 tisoč).
Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci:
-	za srečanje porabskih gasilske drüštev (100 tisoč). Slovensko društvo v Budimpešti:
-	za program »Življenje na vaši« (100 tisoč).
Lokalna in manjšinska samouprava Andovci:
-	za program »Od zrna do kru-ha« (140 tisoč).
Zveza Slovencev na Madžarskem:
-	za program »Pesem ne pozna meja« (150 tisoč),
-	za srečanje prijateljskih zbo-rov (100 tisoč),
-	za Tabor v Šentvidu (100 tisoč),
-	za Porabske slovenske dneve (200 tisoč).
Kuratorij je odločal tudi o podpori manjšinskim časopi-som. Časopis Slovencev na Madžarskem bo letos deležen 9.376.916 forintov finančne podpore.
Za pripravo porabske slovenske pesmarice (notni zapisi) je bilo odobreno Franceta! Mukiču 80.000 forintov šti-pendije.
Ferenc Kranjec član kuratorija
Porabje, 19. aprila 2001
4
Obveščevalski kombi doma
Na Otočcu sta se pred dnevi na delovnem pogovoru sestala slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan. Pregledala sta dogovore na strokovni ravni glede treh glavnih odprtih vprašanj med državama - meje, Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Na šestumih pogovorih sta ugotovila, da glede omenjenih vprašanj razlike med državama še ostajajo in se dogovorila, da bodo do 1. junija strokovnj aki okrepili delo pri njihovem reševanju. Če do tega datuma državi ne bosta na dvostranski ravni uspeli rešiti vseh vprašanj, se bosta takrat odločili, kako naprej -ali nadaljevati njihovo reševanje na dvostranski ravni še kak mesec ali pa začeti postopek mednarodne arbitraže.
Hrvaška je ob srečanju v "znak dobre volje", vrnila Sloveniji obveščevalski kombi, ki so ga pred tremi leti zasegli pri Zavrču.
Ministra Rupel in
Grizold v Bruslju
Ob zagotovilih, da bo Slovenija intenzivno nadaljevala s potrebnimi pripravami na članstvo, sta zunanji in obrambni minister, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, na sedežu zveze NATO v Bruslju izrazila željo, da bo država prihodnje leto, ko bo vrh zavezništva v Pragi znova presojal prošnje za članstvo, povabljena v povezavo. Nasrečanju s Severnoatlantskim svetom sta se seznanila z oceno, ki jo o slovenskem napredku v pripravah na članstvo podaja NATO, in bila z njo zadovoljna. Ministra sta se v Bruslju sestala tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO lordom Georgom Robertsonom, ki je med drugim dejal, da je Slovenija v okviru Akcijskega načrta za članstvo sicer storila velik napredek, precej dela pa jo še čaka.
-	Gabor Wachter je predsednik športnoga drüštva na Gorenjom Seniki. Približava sé velka Sobota, kak sé vašo drüštvo na tau pripravla?
»Pred dvöma kednoma je ena banda vküperprišla pa smo šli panjé kopat. Z delom smo začnili v lesej Brezden. Borove panjé smo mogli iskati, šteri so fejs smolati, zato ka tisti fajn gorijo.”,
-	Ti si prva vöpolgledno tiste meste, gde taši pa-njauvge gestejo, šteri so vam dobri aU pa samo tak na zlük ste šli, če bau bau, če nej, te tö nej nevola?
„Naš Senički muzikant Feri Šulič, ovak Djančko, je znau taše meste, zatau nam nej trbölo meti brigo.”
-	V kakšni lejs ste šli panjé kopat?
»Šli smo v alamskoga lejs, ka so nam tam tö dopistili panjé odpelati. V pavarskom lesej smo tö kopali, zvek-šoga so vsi tak pravli, ka če tau šego škemo gordržati, k tistomi panjé tö trbej. Ge tö tak brodim, ka tiste panjé, šteri so že davnek taposeni-li, nej nevola, če mi vöskopali).”
-	Kak sé je vam tista Sobota dokončala? Zatok ste kaši aldomaš spili? »Dosta smo delali, fejs smo švicali pa tak zatok piti tö fejs šlau. Približno 20 pa-njauv smo vöskopali, buma so nam panj auvge d a val i delo, zato smo pa bola mogli piti tö, naj ladamo z njimi.”
-	Zaka baugše s panjami küriti kak pa z mejtrs-kimi drvami?
»Gnauk svejta so tö tak delali, ka na tisti den, gda je Jezuš gorstano, so vsikdar s smolatimi panjami kürili ogenj. Prva ipa so eške tak delali, ka gde je brejg biu s smolatimi drvami, so križ postavili z lesa pa so ga vož-
Prosimo porazmejte
gali. Mi Zdaj tau staro navade tö gordržimo, depa malo že ovak. Tö z lesa naredimo križ, depa ne vužgemo ga, liki električne grüške gorde-jemo, tak ka mi s tistimi svej-timo, velki ogenj pa nalau-žimo s panjauv. Istina, ka zato mejterske drve tö ma-
triko, električne grüške pa mesau, ka tam sküjamo. Vsem tistim, ki so nam pomagali s penazi ali so Prišli delat ati so dali mašine, trak-tore, s Sterimi smo bola na leki leko delali, sé v imeni športnoga drüštva s pošta-njom zavalimo.
Zdaj že samo tau trbej, naj vrejmen tö z nami bau pa mo te leko lejpo, veselo velko soboto meli.”
- Če z enim štükon parav-no (fejs) strlijo, te sé eške venak doma okne tö trausijo? Do tega mau so sé vaščani že kaj taužiti, ka so nej mogU spati, sploj pa šteri so v dolini doma?
„Kaj pa nej taužiti, biti so taši tö, šteri so na drugi den gučati, ka so mislili, ka eške doma v rami glüpi gratajo. Tau je samo ena nauč, ka ves nema svojga mira. Prosimo, ka naj tau nam vsakši tapogledno, dopisti pa naj niške nede čemeren, ka Včasik malo ram zdrgeče. Vej je pa tau na leto samo gnauk. Zato prosimo porazmenje.”
Monika Dravec
mo, če bi ger panjauvge sfalilo
-	Prva ipa ena velka Sobota nej minaula tak, ka bi nej strejlali z možarami. Tau šego vi tö ne njate ta, istina?
»Nej, že smo küpiti 100 kg krpita, možare smo že spu-cali pa je pripravlamo, ka do fejs mogli vödavati cejlo nauč. Cejli keden že malo strejlali, depa samo z malimi štüki. Mlajšo generacijo nutvčimo, kak trbej tak dobra strejlali, ka naj dotine vse trpečejo.”
-	Mislim, ka tau nej fal delo, tjauk krpita küpiti. Eno nauč tjauk sfali, pa od kec ste dobili pomauč, što vse vam je pomago?
„Lažo bi, če bi pravo, ka 100 kg karpita taodide, pajlajfi (približno) 20-30 kg pa sfali, ka velki možarge tak ti »požiro” krpit. Finančno nas je pomagala Manjšinska samouprava na Gorenjom Seniki. Iz te penaz smo leko küpiti krpit, žnjaure za elek-
Izlet v občini Puconci
Slovenska zveza pa Slovenska samouprava sé lepau zahvalila Vsejm lidam v Sakalovcaj, steri so sé dati pozvati na predstavo, igro »Izlet v občini Puconci”, stero je zašpilala gledatiška skupina Kulturno-turističnoga drüštva Puconci.
Samo eno nam je falilo, pa nej samo nam organizatorom, liki tistim tö, steri so špilati. Prejdnji vesi. Tak brodim, ka tak slovenstji djezik poslüšati, kak dobre šale pa veseldje, nikomi nej na kvar.
(K.F.)
Porabje, 1 9. aprila 2001
5
Tak branijo šedje pa deco v Čepinci
•	Gospa Diana Črnko je predsednica Turističnoga drüštva Čep-Čepinci. Kak ste sé odlaučili, ka ustano-vite, napravite tau drüštvo? »Prvo kak prvo smo odli v Pet-rauvce, v sosedno občino na razstavo za vüzem. Glij delam v Petrauvcaj pa sam čüla, ka bau ta razstava. En par ženskam sem pravla, fajn bi bilau, če bi nikaj napravle. Večinoma ges tü Sama po svoje delam vse, broške, Vsefale. In te Zakoj ne bi šle? Te smo pa štja vcuj prve bile. Prva nagrada je bila 15-000 tolarov. Pa te Zakoj bi sé nej vküper najšle, smo sé odlauči, da bomo imeli svojo tu-ristično drüštvo.”
•	Ka vse ste pripravi^, vö postavile na tej razstavi? »Djajca smo farbali, razne vaze smo vönapravli. Vse tak, kak je inda bilau za vüzem. Kak so vse okinčano meli, kak so pekli, vse tau smo pripravili.”
•	Članke toga drüštva ste mlade ženske. Te stare šedje ste sé od svoje matere navčile?
„Večinoma smo vse od stari žensk pitali, kak so inda djajca farbali. Te so štja nej meli te farbe, ka so z lojom, z lupinjom farbali.”
•	Vi ste Madžarka s Hodo-ša, Valika Gašpar je z našoga Porabja. Kak ste si vözbrodili, s sterimi deklina-mi, ženami ustanovite drüštvo?
»Vzememo vse, od domačinov do prišlekov, kak sé pravi po našom. Večinoma nas je pa takšni, ka smo es prišle, ka smo sneje. Ali ne pitamo, če je Madžarka ali Slovenka, vsi smo vküper. Te starejše ženske so pa domačinke.”
•	Gda ste ustanoviti, naprajli turistično drüštvo ČEP-ČEPINCI?
.Turistično drüštvo ČEP-ČEPI-NCI smo ustanoviti leta 2000. Tak, ka Zdaj na vüzem smo stavili prvo obletnice.”
•	Kak ste tau stavili, svetili? „Šli mo na razstavo v Neradno-vce, v sosednjo občino pa tüdi všalovce, ka je vnašoj občini.”
•	Pa tiste stvari ste pokazali nota kak lani?
„Nej, letos smo pa nika drügoga meti. Tisti, steri so lani ceniti, že znajo, ka smo meti lani.”
*	Te razstave pomejnijo tekmovanje (verseny), sé pravi, ka vöpostavlene stvari ocejnijo?
Ja, prav so meti eno komisijo. Tak, ka je nej lüdstvo ocejnilo. Na razstavi je pa dosta razstav-ljalcev, čimveč, vse več leko vidiš."
•	Kakšne programe, akcije
ste meli lanjsko leto?
„Za tau razstavov smo meti po-staviteV mlaja (májusfa) za prvi maj pa kres smo kürili. Te smo v leti meti pohod, ka smo peški šli s Čepinec v Neradno-vce pa od tistec nazaj v Čepince na karaulo, te Miklauževanje. Na konci leta pa novoletno razstavo, vse kak je nekdaj bilau za božič, za nauvo leto. Tau smo pa meti prav tü v Čepincaj. Smo vabila naprajti za našo pa za drüge občine. Žau, z drügi občin je bilau več lüdstva kak pa z naše.”
•	Na tau ste si nej brodili, ka bi naslejdnji pohod v Porabje organizirali?
»Letos mamo en pohod, gli ga organiziramo za 15. avgust. Vüjpajmo, ka sé da zriktati, ka bi granica odprejta bila. Te bi pa sigorno šli prejk. Bom osebno naprosila župana, naj nam zrikta, če še nede stalno odprejta granica. Vüjpajmo, ka bi bilau, čim prlej tau. Tau vsi čakamo.”
•	Kak čütite, mate poštanje v domanjoj vesi?
..Starejši z vesi pa gasilci, člani športnoga drüštva večinoma nam skaus pomagajo. Zatau, ka nej samo ženske, moške tü nücamo.”
•	Zakoj pa?
..Povejmo, gda je žmetnejše delo, kak gda smo za prvi maj ogenj kürili pa so nam drva pa vse drügo pripraviti. Te nam večinoma možauvge vse pomagajo.”
*	Kelko članov ma Zdaj drüštvo?
..Mladi članov, večinoma
žensk, nas je 20. Zdaj pa te starejše, ka vse pomagajo, so gli tak člani, samo telko, ka ne odijo na vsakši sestanek.”
•	Zakoj, kak nagauste mate te sestanke, mejsečno? Vse programe si furt zgončite? ..Čüjte, včasin je tüdi tak, ka na mejsec mamo po dvakrat sestanek. Zatau, ker mamo 11 prireditev, tau moramo rejsan pripraviti od A do Ž. Zgodi sé pa tüdi, ka kakšno prireditev pripravimo, pa gda je že prireditev, ške itak skačemo, jaj, Zdaj ške tau pa tisto trbej.”
•	Če poglednemo tau zad-njo prireditev, gda svetijte dan žena. Kak ste si mislili na tau, ka iz Porabja pozo-vete skupine?
„Prizvali smo je zatau, ka bi nikšo sodelovanje meti s Porabci. Vüjpajmo, ka sé včaka-mo, ka sé odpre mejni prehod Čepinci-Verica.”
•	Kak predsednica, kak ste bili zadovolni s programom Porabski kulturni skupin (Laci Korpič z žens-kim kvartetom, Ljudske pevke iz Števanovcev, Folklorna skupina Sakalovci) pa s publiko?
„Sem zadovolna, preveč. Je bilau enkratno, prelepo. Glede
lüdi sem presenečena, nej smo čakati telko, Vesela sem.”
•	Kakšne načrte mate za letos, kakšne programe, akcije želite naprajti?
„Za cejlo leto smo si zastavili 11 programov. Vsakši mejsec mamo skur kakšo prireditev. S tejn, ka moramo rejsan vcuj staupiti, ka tau napravimo. V januara smo lüpanje semen meti, starinski običaj. Za faše-nek smo šli po vesi. 8. marca smo meti dan žena, tau nam je vala Baugi uspelo. Te mamo prvi maj, po tistom letni pohod, vüjpamo, ka v Porabje. Potistim branje, lüpanje kukar-ce. Pri enom kmeti mo brati pa tüdi večer lüpati kukarco. Te mo pa meti kostanjov piknik. Na športnom placi pečemo ko-stanje, tau smo že lani tü meti. Te nam deca s šaule pride, malo sé malim posvejtimo.”
•	Tak Vidim, ka je Cilj vašoga drüštva ohraniti stare običaje, šedje pa lidam dati možnost, ka sé leko srečajo pa dobra volo dobijo.
„Večinoma vsakši skaus ma nikšo Silo, nikdar za sebe nema nika časa. Zdaj pa vüjpamo, ka mo sé Večkrat vküp daubili ati ob večeraj ati ob nedelaj. Zato, ker cejli keden vsakši v svojoj firmi dela in te sé nikdar ne vidimo. S tejm malo nazaj obu-dimo, kak je nekdaj bilau. Nam ide v tau, ka bi naj prišli malo nazaj tisti starinski časi. Nekdaj so vse bola pomalej delati pašo meti več časa tüdi starišje za deco. Zdaj v mladi časaj pa sta-riš za deco čim menja ma časa. Ati ga delo sili ati nikša hitrost. Večinoma v gnešnji časaj de-dek pa babica največ pozorno-stidatavnükom.”
•	V privatnom življenji ka za dela mate?
»Delam v Petrauvci v tovarni, gde sé šivajo djanke (krilo, tji-kla) pa hlače. Ges sem v künji, detim matico, djüžino. Doma pa mam v Čepinci moža pa dva pojba. Eden mi odi v osmi raz-red, drügi pa v sedmoga. Kak sem že prlej pravla, sem sneja v Čepincaj. Živita mi pa ške tašča pa tüdi tast, od moža oče pa mati.”
Klara Fodor
Pokojnine
Vlada se je na seji 10. aprila odločila, da bo pokojnine dvignila s 13,8 odstotkov. V državnem proračunu je ta odstotek le 10,3. Do korekcije je prišlo zaradi tega, ker bo inflacija večja, kot so jo načrtovati pri sestavljanju in sprejemanju proračuna. Upokojenci bodo dobiti prvo dvignjeno vsoto v mesecu juniju, takrat bodo prejeti tudi regres za prvih šest mesecev.
Kandidat
Kdo bo kandidat socialistov za ministrskega predsednika na naslednjih volitvah? O tem naj bi se odločalo na kongresu stranke, ki ga nameravajo sklicati 9. junija. V poštev pride sedanji predsednik stranke Laszlo Kovacs, ki je v prejšnji vladi opravljal funkcijo zunanjega ministra. Poleg njega sta še kandidata Peter Medgyessy, bivši finančni minister in Mik-los Nemeth, zadnji ministrski predsednik države pred spremembo sistema na Madžarskem.
Strmoglavila
helikopterja
12. aprila sta pri Gyulafiratotu strmoglavila vojaška helikopterja, ki sta bila namenjena sposabljanju mladih pilotov. V nesreči so se ponesrečiti 4 ljudje, dva sta zgubila življenja.
Za 11 odsotkov več pritožb
Lani je varuh človekovih pravic prejel več kot šest tisoč pritožb, kar je za enajst odstotkov več kot v 1. 1999- Pri 540 zadevah je ugotovil, da je prišlo kršitve človekovih pravic, zapisanih v ustavi.
Programi
•	Športno društvo na Gornjem Seniku je ob veliki soboti priredilo tradicionalno kresovanje.
•	V Števanovcih se je na velikonočni ponedeljek predstavila domača amaterska gledališka skupina.
Porabje, 19. aprila 2001
6
Kak sé je v Ameriki čüo glas slovenskimi pevcov
Soboški pevski zbor z imenom Štefan Kovač popejvle vküper že več kak 30 lejt. Čiglij so pevci amateri, steri sé ne spravlajo s popejva-njom profesionalno, tak ka bi pejneze slüžili, liki popejvlejo zavolo lübezni do lejpi naut, leko napišemo, ka bi sé Včasik pred njimi leko skriu cejli pevski zbor najve-kše opere na svejti. Pevci so tak dobri, ka ne popevlejo samo v Sloveniji, zovejo jih tüdi okoli po svejti. Popejvali so že na Finskom, na Češkom, v Grčiji, v Italije na Madžarskom, na Hrvaškom pa od vseposedik so domov prinesli puno nagrad pa pri-znanj (kitüntetéseket). Konec marca pa v začetki aprila so tak popevali tudi v Ameriki. Najprie so bili v Bethlehemi v Pennsylvani-ji, gde žive puno Prekmurcov pa Porabcov. Za ene pe-vce je bilou tou prvič takšo dugo potüvanje, zatou ka so ešče nikdar prlej nej leteli z aeroplanom prejk velke vode. Moremo napisati, ka so sé dobra držali, gda so sé pelali več kak 12 gezero metrov nad zemlov. Malo so cilou Zapopejvali na aeropla-ni, pa nej dugo, zatou, ka so nej bili edini na aeroplani pa so sé bojali, ka bi leko njina muzika zbidila kakš-noga drugoga od skoron 250 potnikov.
Gda so Prišli v Ameriko, jih je na enom od najvekšib le-tališč (repülőtér), stero sé po nekdanjom predsednik Kennedyji zove JFK, že tam Čako avtobus, na njem pa so bile tri prijazne gospe z Bethlehema. Pevci so jih najprlej vse doj spoobimali, zatou, ka so búi radi, ka so panatrdoj Zemlej, pazatou, ka so znali, ka so Prišli med svoje lidi pa prijatele, čiglij so jih eni prvič vidli. Dve vöri pa pou je trpeti), ka so sé te odpelali z avtobusom od New Yorka do Bethlehema. Kufri so bili žmetni, ka so jih pevci komaj doj zdigavali z avtobusa, samo na tou so vse pozabili, gda so zag-lednoli veseli obraz Peč-
kove Mariške. Ona je za njih v Bethlehemi vse tak zrikta-la, ka pevci še gnesden ne morejo pozabiti, kak je vredi bilou, pa kak so jih pričakali, pa kak so sé vsi v Bethlehemi te štiri dni za njih brigati. Gda so sé malo vöspoči-nili pa naspali pa sé navadili na 6 vör časovne razlike med Bethlehemom pa Mur-
sko Soboto, te so jih drugi den Grajova Anika pa Anica pa Peršova Ana pelali gledat, kak živejo v Ameriki Amiši. Tou so lidge, ka njim vöra ne pisti, ka bi meti doma elektrike, vozijo sé s kočijami, na njivaj delajo še s konjami, oblečem pa so samo v bejlo pa v Črno pa v plavo farbo. Tam so pevci najbole nej mogli razmiti, gda so njim pravli, ka dokeč sta Amiški moški pa ženska nej oženjeniva, leko spita vküper, samo mora biti v posteli med njima lesena blanja. Na tou, ka sé zgodi, če sé blanja v noči slučajno spotere, njim je nišče nej znau odgovorni. Zatou pa so biti pevci telko bole veseli, gda so kaj spitavati njuvi želodci. V Ameriki njim je gestija nej falilo, najlepši kejp pa je biu, gda so Prišli v dvorano evangeličanske cerkve, tam pa so jih čakale betlehemske ženske. Mariška je v rokaj držala velko ki-janco, poleg je bila Menciga-rova Vera pa še drugi moški
pa ženske, vö s künje pa je dišalo po pečeni piščancaj, po svinjskoj pečenki, pa po drügi prekmurski dobrotaj. Ženske so spekle tüdi torte, tam pa sta bila tudi gospoda Vöröš pa Lepoša, šteriva sta sé glij tak za njih pobrigala. Pevci so si po večerji pogled-noti cerkev, gde so te drügi den popejvali. Sploj ne pi-
tajte, kakšen je biu koncert. Pevci še gnes den nemrejo pozabiti radosti pa sreče, štero so njim nudili Bethle-hemci na koncerti. Pevski
zbor Štefan Kovač jim je popejvo slovenske ljudske pesmi. Med občinstvom je nej bilou malo takšnih, ka so njim začale tečti skuze, gda so sé spomnili na stari kraj
na drügom kraji oceana. Takši koncerti, so pravli pevci, pomenijo dosta več, kak če bi jih desetgezero pa desetgezero lidi prišlo kama gledat. Poleg toga pa so biti fejst veseli, ka so leko našim lidam, šteri živejo pod beth-lehemsko zvezdo, bar malo prinesti v Ameriko falajček Slovenije.
Samo vse lejpe stvari majo svoj začetek pa svoj konče-tek. Tak ka so morati pevci po tistom, gda jim je Frenk Podlesek pokazo Bethle-hem pa so popevali bethle-mskomi Župani Dom Cun-ninghami, pa gda so si pogledali Philadelphijo pa sta njim Vitezova Suzan pa njena mama rastalali kekse, iti v New York. Ta so Prišli tak rano, ka so malonej zbüdili patra (popa) Krizologa. Samo človek sé je brž zna-jšo. Na šparat je djau küjat kavo pa brž pozvo svojo kü-jarco, štera je priletela z velkim piskrom župe, ka so pevci malo k sebi Prišli. Vöra je šla naprej, so sé mogli preoblečti pa iti popevati k meši. Po meši pa so meti koncert. Tam je biu tudi slovenski generalni konzul v New Yorki Andrej Podvršič,-
GačnikovaDarja, štera je za-dužena za slovenski turi-zem pa Robi Poredošov, Sobočance, ka dela za slovensko tiskovno agencijo. Pevci so tak popevali, ka so
mile note odmevale po cejloj cerkvi. Čüo sé je skoron vsakšen posamezni glas pe-vca, pevovodkinja Alenka Brulc Šiptič pa je na konci dobila rože. Tou so bile že druge rože. Prve je dobila v Bethlehemi, ka njoj je v imeni tam živeči Slovencov dau Frenk Podlesek pa jo je vse doj spoküšüvo. Alenka je bila tak rada, ka je dobila v Bethlehemi rože, ka jih je prešvercala po avijoni domou v Slovenijo pa sé Zdaj sišijo pri njej doma.
Če prideš vNew York, pravijo, si ga moreš tudi pogled-noti. Prvi den so sé pevci voziti z avtobusom, ka so vidli, gde de meo Clinton pisarno pa gde so kakšne znameni-tosti (nevezetességek). Drugi den pa so te šti še malo okoli peški. Tisti den so spreodili skoron 20 kilometrov, eni pa so si od ode-nja raztrgali črejvle. Biti so tudi pri tistoj gospej, ka stoji pred New Yorkom pa sveti v iuft pa ka sé njoj pravi Kip Svobode. Tam je bilou vse vredi, samo problem je, ka odijo k tistoj gospej tudi galebi (sirályok), te pa so dva doj posrati tak, ka njima je trbelo gvant pucati. Pog-íednoti so si še Wall Street, gde sé obračajo pejnezi pa ulice, gde živejo Kitajci pa Itatijani. Na konci, gda je že fejst kmica bila, so sé stavili še idnouk pri patri Krizo-logi. Tam jih je še idnouk pozdravo konzul Podvršič, šteri je s sebov pripelo še ženo pa hčerki. Pevci pa so pravli, ka so tak prijaznoga človeka, šteri si je telko časa za njih vzeu pa ka ma tak prijazno ženo pa vrlo deco, še nej srečali. Gda je biu obisk pri patri gotov, so sé pevci s takši jami odpelati proti leteli. Drugi den so namreč mogli biti vsi pri sebi, zatou ka so šti nazaj domov z avio-nom. Pred njimi je bila duga pout do Evrope, za njimi pa lejpi spomini na Bethlehem pa na New York, šteri do ostati pri njih do konca življenja.
Dejan Fujs
Porabje, 1 9. aprila 2001
7
Spomin
Gnauk je mo-ja babica Sama ostala doma z mojim najmenšim bratom. On je dober poj-č bio. V zimi sé je z ednim autonom tašpilo cejli den v tjünji, v leti pa v pejstji. Tiste avtone je emo najraj, steri so bili brezi kole, cejli miti den je bröjlo z njimi. Tak, ka na njega dosta skrb meti nej trbelo.
Eden den pred vüzmom, gda je pojbič gorastano, sé je nadjo pa hajt, tavö. Gnauk Babica krči: „Norbi! En par prkaulic drv mi
prinesi, naj dola ne zgori odjenj, ka dja že mejsim testau.” Mi mlaj-ši smo trno radi meli pogače, mali Norbi je babo furt tak proso, ka »baba, bača peči”!
Stara mama je že omejsila testau, lepau dolapokrila pa kriča-la: »Gde si, Norbi?” Mali sé nej zglaso. Baba ga je tavö üšla iskat kaulak rama pa štja gnauk pá skričala: »Norbi, gde si?” Najprvim ga je v pejški iskala. »Baug moj, Baug moj, kama si pa pre-mino?” Tadale ga je li zvala, depa nej ga je bilau. Babici nej bilau vseedno, srce ji je trno klepalo. Gnauk je samo v dvauri zagledno mali prazni košar, steri je tü na mila Čako maloga.
Ka de pa Zdaj delala, sije mislila. Nejga drügo nazaj, z edno sapov je letejla prejk k sausadi pa etak prajla:
»Vejpa name bujejo, če toma materna drekaša kaj baude, takšno je ešča nikdar nej napravo.” Mi domanji smo pa ranč domau Prišli, ka smo na pokapanji bili, ali kak je naša babica iz Čöpenec gučala na pogrejbi. Babica nam je že audaleč prtila pa vtjüp ploskala z rokami, kak je ona ovak tü šegau mejla, pa pravla: »Tavö sam ga poste-
la po drva pa mi je nikam tami-nau. ” Na, Vej nam tü nej vseedno bilau! Kaulek rama Odimo, krčimo, vseposedik ga iščemo, nin ga nega. Že smo djaukali v nevauli, depa vse Zaman. Vsakši ga je indrik isko. Poglednili smo ga v vsakšoj luknji, na paudi, v sembi (škedenj), v zamanici, pri svinjaj, v štali. Takauli smo šli v gauštjo, te smo ga na konci že v mlatji tü pogledne^ gde smo krave napaja!!, tam ga tü nej bilau. V stüdenec bi pa nej mogo nutra spadniti, ka trno dobra bio dolapokrit. V tau velkoj nevauli je babica etak djala: »Zaka sé pa nej dja üšla po tista gronstja drva, ka bi sé te tau nej Zgodilo.” Že smo rejsan vse fertig bili. Gde, naj gaiščemo?NapautÜismosev bauto pa krčmau. Krčmarico smo vse na djoj pitali, če nej vidla našoga maloga. Ona pa: „Kaj bi nej, Zdaj nej davnik je nutra prišo, proso edno kolo pa si dola seu. Pitala sem ga, če je sam prišo pa kama dé. „Sam,” je djau Norbi. „Žeden sam grato”. Tak mi je čüdno bilau, kak tau, ka je sam prišo, Vejpa nikdar sta ga nej pistili samoga. Gnauk je samo gora stano, glaž je djau na mesto, sé je poklono pa odišo. Istina, ka je kolo nej vö plačo, mislila sam, gvüšno od vas stoj tak Včasik pride. Dja sam zatok za njim poglednila, kama dé. Po pauti je le-
pau tagora k D jürvini üšo. Včásik je znak pogledno, če ga gledam. Te sam že brodila, ka je vujdti mogo z daumi.” Na, hvala Baugi, te takšne velke nevolé nejga, smo prajli. Gda smo Prišli k D jürvini, smo nej vedli, če mo djaukali ali sé smejali od radosti. Vej nam je pa düša pa tejlo trpetalo od veltje nevaule. Naš Norbi, kak če bi sé nika nej Zgodilo, sé lepau pokloni, nas pita, če smo že domau prišli pa sé tadale špila v pejstji. Mati pa: »Mali, ka si tau napravo, Zaka si od rama odišo, mi smo te že po mlatjej, v stü-danci iskati, Zaka si babi vujšo?” Norbi pa z mimo düšov etak pravo: »Zaka, dja sam žeden grato, doma nej bila kola pa sam si brodo, dja mo bole v krčmau, tam gvüšno dobim nika dobroga za piti. Vrag de noso žeden drva.”
ValerijaČasar
Mladi, stere radi mamo pa poštüjemo
V	Porabji je nastarejša kulturna skupina Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Go-renjega Senika. Ta 63 lejt stara skupina je že mejla dosta članov. Edno je sploj pozitivno gnes v zbori. Dosta mladi članov mamo. Zbor tak 25-27 lüdi šté. Med tejmi je 15 takši članov, steri so nej več kak 30 lejt stari. Edna skupina te ma bodoč-nost, če ma mlade člane. Zatok bi vam rada nut pokazala sedem takši mladi. Etognauk sam je vse naküp sprajla pa gda sam tak na nji poglednila, sé mi je srce segrejvati). Mladi, zdravi, veseli so bili, tak kak lejpo sprtoletje. Pri Kristini Nagy smo sé srečali. Kakoli ka je dež tü üšo, sé je nej šteti) tistim, steri so od daleč prišli v Békavaraš. Nagyovi so pa, mislim, sploj »radi« bili, ka smo njim künjo dobra vküp zmokrili pa zgrdili. Depa zatok so nej mogli fejst čemeriti biti, vej so pa nam na Sto sklali gesti, piti.
Kristina Nagy je med tejmi mladimi najduže v zbori. Ona že 5 lejt spejva. Na viso-ko pedagoško šolo odi v Šo-pron. Vsakši keden pride domau pa vsakši petek na probo v zbor. Zvün toga je članica seničke folklorne skupine, no pa eške je v športnom drüštvi tü, špila ženski futbal.
Renata Šafar je z Dolenjoga Senika, odi v srednjo strokovno šaulo v Sombotel. Ona že 3 lejta spejva v zbori. Vidi sé ji, ka je zbor prej edna velka držina. Gda je nut staupila, go je nišče nej laučo, vsakši je na tejm bio, naj sé mladi dobra po-čütijo v zbori. Ona je, Zvün zbora, članica športnoga drüštva, špila ženski futbal. Melinda Čato je tü z Dolenjoga Senika, sploj mlada dekličina. Letos od januara je članica zbora. V srednjo šaulo odi vVašvar. Pravi, da je ona že kak mala dekličina vsigdar planirala, ka gda de velka, de pri zbori spejvala.
V	šauli go sošolci dosta
spitavajo od zbora, sploj pa zatok, ka je tau nej madžarski zbor. Pravijo ji, naj je prej vči slovenski spejvati, gučati. Melinda futbal tü špila doma v vesi.
Pa Zdaj so na redej podje. Štirje so, steri so Zdaj edno leto nut staupiti v zbor. Nared so tau:
Gabor Gye-ček tak pravi, ka je njega brat nanje vzeo, naj stane v zbor.
Sam sé je nej poküso nut staniti, zatok ka je mislo, da sé on tau nede mogo navčiti. Vidi sé matautü,dapo svejti Odimo, dosta lepoga, nauvoga vidimo.
Od Jožefa Su-kiča sta že do-stakaj zvedli, ka sam o njem že pisala v Porabji. Te sé mi je najbolavido, gda je pravo, ka je prej vsakši nauri, steri ne stane nut v kakšo kulturno skupino. Po njem je tau tak, ka mi, ki smo v skupinaj, več vidimo, doživimo, liki steri kaj takšega ne zadobijo. Joži je že dugo lejt član folklorne skupine tü na Gorenjem Seniki pa je v športnom drüštvi tü aktiven.
Laslo Emberšič je mladi pojep, delat odi. Rad odi v zbor, rad ojdi nastopat »po svejta«, ovak bi takšo priliko prej nej emo.
Attila Gyeček pa tak pravi, ka je on že dugo planiro, ka sé pridrüži zbori. V njegvoj držini so že stari Oča biti go-slar, Oča pa njegvi brat ranč tak znata igrati. On tü »čüje« pesem, sploj rad spejva. Na vajaj je trdo delo. Vsakši sé more navčiti svoj glas pa če sé nam tau pršika, te eške tü nej gvüšno, ka sé nam na-stop (fellépés) pršika. Večkrat nam srce v gunta bije. S tejm vred rad odi na vaje na
nastope, dekle so ga nanje vzele. Zvün toga odi plesat tü pa je gasilec tü.
No, tau so tej naši najmlajši. Pa gda sam je spitavala od toga, kak dugo računajo v zbor ojdti, so skurok vsi
nagnauk odgovarjati, ka če de sé dalo, kakkoti dugo. Spitavala sam je od toga tü, če sé njim vidi naš program, tiste pesmi, ka sé je včimo. Vsi so tak odgovarjati, da je program dober, da sé napona nika nauvoga včimo, za tau sé zborovodkinja Marija Trifus pobriga. Attila je eške tak pravo, da bi lepau bilau, če bi v drugi jezikaj malo več spejvati, kakoti ka smo mi slovenski zbor.
Na konci smo sé pa doj dja-mati (stikati). Vidlo sé je, ka so mladi, veseli, vsakši si je nika najšo v roke vzeti. Ati raužo ati ranč eden štücti ati kakšo igračko. Kak deca. Naša deca, sterim smo leko radi pa smo leko ponosni na nje.
Porabje, 1 9. aprila 2001
Od 5. do 25. aprila je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Društvo so ustanovili pred 10. leti. V tem obdobju so se likovniki že večkrat predstavili doma in v tujini, med drugim 1.1991 v Monoštru na Zvezi Slovencev.
»Na razstavi so predstavljena dela, ki sojih ustvarjalci prispevalipo lastnem izboru in so odraz likovnega razmišljanja in in snovanjaposameznega avtorja,« je povedal na otvoritvi predsednik društva Mirko Rajnar.
Umetnike in njihova dela je na kratko predstavil Franc Obal, direktor Galerije v Murski Soboti. Na razstavi v Monoštru razstavljajo naslednji umetniki omenjenega društva: Ferenc Kiraly, Suzanne Kiraly-Moss, Jože Denko, Nikolaj Beer, Igor Banfi, Štefan Hauko, Franc Mesarič, Marjan Gumilar, Ignac Meden, Štefan Galič, Ivo Bošnjakovič, Franc Ben-cak, Marika Danč, Dare Birsa, Robert Černelč, Mirko Rajnar, Zdenko Huzjan, En-dre Gonter, Ignac Premoša.
Drobni orehovi rogljiči/Orejovi drauvni kifli/Diós apró kifli
35 dkg mele, 14 dkg cukra, 20 dkg rnargarine, 2 zučaka, zribano citronsko lopinje, malo soli, malo mlejka Cüvalaun vküpzmejsimo pa drauvne kifline naredimo. V malomi talejreci nalečemp bejlo od dvej djajci, štero gorvdarimo z vilcami. Nej na trdo, sámo aj cejlo nede. V drügom talejreci-nalečemo zosejkano oreje., štere pomejšamo s cukrom. Kifline namaučimo v beljak, po tistom pa v zosekano oreje. Tak deje-mo v namazano tepso. Na rauza spečemo.
Dober tek!	Hilda Čabai
Velka kaštiga Deca ma veronavuk. Vero-učitel gnauk samo etak pita deco: »Mlajši, ka mislite, kak je Baug pokaštigo Adama za prvi njegvi grej?«
Mala Kristina sé taknag-nauk glasi: »Baug je tak pokaštigo Adama, ka je .Evo mogo za ženo vzeti.«
Steli ste ga?
Naša Rožika je etognauk ro-dila. Gda je že k sebi prišla, k njej staupi doktor pa go etak pita: »Gospa! Steli ste vi tau dejte? Gvüšno?«
Rožika pa pita: »Zakoj me pa tau pitate, gospaud doktor?« »Zatok gospa, ka tau malo dejte edno antibebi tableto drži v ednoj rokej.«
I. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p.p.77,
tel.: 94/380-762. ^ e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.