7!. jfteuilfia. V LJubljani, v sredo 30 marca I9Z1. LIV. leto Q Izhaja vsak dan popoldne izvte-ss! aedelta ln pratalaa. Iftseratl i Prostor 1 m/m X S4 mm za m.i> oglase d 77 m m -M*ine 1 K, od 30 m/m vtetne dalje kupčIjsV \n uradii oglasi l m'm k 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke SJ k! Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri većjlti naročilih popusL Vprašanjem glede lnserato\- nai se orilo!t znamka ra odgovor. 0pr 'ntstvo „Slov. ffarola«1 in „Jfaretai Tiskar««*1 nlica *t. 5, pritlično. — Telefn št. 304. TiaMori „1j oh kt Narod* vel|» V lo j ultJ.'.i: celoletno na;ue plaćan . K 3^0* - polletno....... „ ISO — 3 mesevno »••••• H 75*— l -..... - 25 — ? M ubil i u In po poatl i v lno^amatvo i celoletno ...... K 42d*— polletno ....... „210*— 3 mesečno......„10V— .....m 35 — Pri morebitnem povteauM se uru d.i'JVi naročnina doplačati. Novi naročnik) nai posljek) w prvič naročnino tetino po nakaznici. Na tanio nlsmem n.iro1!'* hrt* nrnUtvs deruna se ne moremo ozirati. Greduistvo „Slov. Naroda" Knallova u"ca Al. 9, U nadatropl« Tulclon stev. 34. Dopise »prejela le podpiaano in zadostno franhovane. ■flT Rokooi»ov ne vrača. Posamezna številka ve!|a V20 Et Fo5!r» pSačana v gotovini. Dr. Božo Lovrić, Praga: Marte Laudova (Praga): 0 ugaslih In novih lučili. Na božični dan, ko po gledali-Ičih ni skušen] niti predstav, se udaja gledališki svet rad veselemu, brezskrbnemu razpoloženju. Leto 1914. je tvorilo Izjemo. Mnogo Igralcev in pevcev je bilo poklicanih pod orožje, a k enemu izmed njih, ki jih Je vojna zadela najhuje, smo potovali takrat — na božični dan — v vojaško bolnico v Loretanski ulici na Hradčanih. Ko sem stopala v tem domu rzdihov in trpljenja po stopnicah k označenim dverim, sem se spominjala obraza v viharju vojne kruto zadetega kolege, b kateremu sern pravkar nameravala. Prvič sem Igrala ž njim, ko sem gostovala na Narodnem dlvadlu v Brnu v »Povestih kraljice navar-ske«. Med skušnjo Je prišel k men!: »Dovolite, prosim, da se vam predstavim: sem Bohuslav in igram Ouatinara.« Ce se ne motim, Je bilo to leta 1908. ali 1909. Težko ulogo dvorskega Intriganta Je Igral na praškem Narodnem divadlu bravurno Jifi Bitmer. Mladf brnensk! Igralec ga ni v tej ulogi nikdar videl ln skromno me (Idealistično giban Zelo me veseli, ker ie nnšla mladina svojo pravo pot. Naravno je. da je mladina idealna, toda v dobi nereda in zmešnjave je bilo potrebno, da se povdari ta resnica. Glasilo mlade generacije je »Zit* fek«, ime, ki vsebuje smisel tega gibanja. »Ne danes, ampak jurri pridemo v obljubljeno deželo in kolikor daljša je cesta, tem bolje za nas« — tako govorijo vsi mladi idealisti. Vara se, kdor misli, da je ide* alizem prazna beseda. Idealizem je za dušo tako potreben, kakor zdrav* je za telo. Jedro idealizma je nje» gova neizpoin ivost in nedosegljiv vost: približujemo se mu s hojo mravlje, pravi ideal pa se odda« ljuje z brzino svetlobe. Nikdar £a ne bomo dosegli in nikdar se ne bo izpolnil, a to je ravno pravi in edini razlog, da živimo zani in Če je tre» ba tudi umremo. Ne bi občudovali ne vesoljstva, ne zvezd in ne osta* lih skrivnosti, ako bi mogel naš raiaim r>rodreti v mihovo bistvo. Znani Spencerjev vzklik »ignorsbi* musoc ni nobena nesreča za človeštvo. Neznanje je za človeka reši* tev kajti, ako bi človek vse znal, bi podoben onemu otroku, ki je preziriiivo vrgel od sebe tcračo, ker mu je uspelo, da je videl njen mc; hanizem. Idealizem je potreben tudi iz zelo praktičnih razlogov. Menda ii daleč čas, ko bo vsak človek na zemlji sit. Smel bo vse, kar mu je potrebno za udobno in mirno živ* ljenje. Toda kaj potem, ko bo že^ lodec uzadovoljen? Kaj nai začne* jo v tem slučaju smrtniki? Ako bo njihov edini cili materi i elno bla^o* stanje, ne bo drugega izhoda kakor da zrušijo ono, kar so zgradili. Aii zrušiti, ali pa Izginiti z zemeljske površine — drugeaa izhoda ne bi bi!o, ako bi bil njihov končni smo* ter polni želodec. S tega stališča bi bile do gotove meje opravičene tudi vojne. Smrtniki rušijo, da mo* rejo potem zopet graditi. Toda k sreči čuti človeštvo potrebo, da razširi meje življenske možnosti. Cim večji je razvoj posameznika, tem večje so njegove potrebe, ki se večajo z njegovim duševnim raz* vojem. Naš cilj je razširjenje živ* je češke mladine.) ljenja. Današnji materi ia^7em le zato nevaren, ker je zavlekel skoraj vse Človeštvo v eno smer. Materi* jalizem zanikuje možnost druaih razvojev, je enostranski in nedife* renciran, torej že v naprej obsojen na smrt. Tudi materi jalizem je po* treben, toda izpopolniti se mora z idealizmom, kakor se izpopolnjujeta svetloba in senca. Potrebo idealizma dokazuje najbolj dejstvo, da je ravno dana^ šnja železna doba rodila in še rodi največje idc'iste. Soomr.imo se na francosko eibanie (R. Rolland m drugi), na idealistično Srbijo, spom* nimo se imen WiIsona in Mesa* rvka, ki celo v politiki propovedu* jeta čisti idealizem. Reakcija na* stopa: materi;alizem bo povzročil, da bo idealizem osvojil prihodnjo generacijo. Toda zmaga idealizma bo sla* ba, ako nas najde nepripravljene. Spolno vprašanje je bistveni del idealističnega jedra. Mladina naj predvsem uredi svoje odnošaje naspram ženski. To vprašanje je te; melj, na kaic-em se mora vse gra* diti. Sramežljivost in čisrost nfcta besedi brez pomena. Ne mislim askeze, ki je ravno tako poeubo* nosna, kakor razuzdanost. Čisto«! je v tem. da se žena in mož žrtvu* jeta onemu, ki ga resnično ljubita. To je bistvo vprašanja, brez katc? rega rešitve ni pravega idealizma. Kako nai bo pošten in dober dr* žavljan človek, ki je nemoralen v spolnih odnošajih! Še nekaj. Vse se pritožuje nad slabim gospodarskim stanjem, ki ie prineslo narodom beraško palico. Rešiti se pomanjkanja in drugih nesreč, to je glavni cilj utrujene Evrope. Govori se o delu, o gospo* darstvu in surovinah, pri tern na se •e pozabilo na obnovo družin. Var» čnost in dc!o sta osi, okoli katerih se suče svet. Kakor v prejšnjih Ča> sih, tako so pozabili tudi sedaj, da zaloge kruha še ne pomenijo reši« tve življenjskega vprašanja. Na koncu koncev vendar ni glavno, kaj je in kako se oblači človek, ampak kako živi in kakšni so njegovi odnošaji napram ženi, deci in bližnjemu. Je Ii dober in sposoben, da pomaga drugemu? Je H zndovo* ljen s svojim poklicem, ali se čuti srečnega in ako ne, kdo je kri/V Temelj za vse to pa je družina, ki ie podlaga, brez katere ni rnzvoi;i. Svetovna vojna je demoralizirala nestevilne družine. Matere so zapu* stile svojo rnur ie narodnost sploh kaj mar. Pod skupno zastavo, pod skupnim geslom, v strnjenih vrstah moramo korakati. Dandanes pa je propaganda nar.-obr. dela naravnost otežko* čena in to ne malo. Zavladala je med ljudmi nekaka zmešnjava. Ne vedo, katerega društva naj se prav/uprav opHmcjo, kajti na v*e i strani, kot ^e omenjeno, ;ih mnogo [ ne more deliti darov. Vprašujejo, zakaj ni v tem enotnosti, zakaj se na toliko strani pobira, če qre vse v isti namen. Kažejo že skoro nc* kakšno nezaupanje napram vsemu. Da ta negotovost in to nezaupanje ni brez škode, je očividno. Nave» dem naj sledeči primer! Neki £o* spod je še ne pred dolgim časom pobiral od hiše do hiše prispevke za eno od nar.*obr. društev. Pride k nekemu trgovcu. Ta seže v pre* dal in hoče odriniti znesek, ki bi bil za njegove razmere naravnost ne* znaten. Dotični gospod rnu reče, da mora on pač več dati. Nato notenne res precej večje bankovce ven, ga drži v roki in pravi: Če mi obljubite, da ne bo nobenega več v krat* kem za to stvar k meni. pa ga dam. Oni seveda v najboljši veri to ob« ljubi, vzame bankovec, se zahvali in odide. Toda elei, komaj se od* dalji par korakov od hiše, že mu pride nasproti mlad gospod in mu pomoli v roke okrožnico z nabirah no polo od družeča obr. društva. Da se je i ta oglasil pri gorenjem trgovcu, jc gotovo, le tecja ne vem, kaj jc opravil. Na vsak način pa se jc bil prH nehote desavuiral. »Gosposvctski zvon« jc pokra* jinsko društvo, ustanovljeno za sa koroškega plebiscita, s sedežem i v Ljubljani. Njegovo delovanje na zunaj se omejuie na koroške Sio^ vence, na znotraj pa program ni omejen. Na sebi nima nič strankar* skeda. »Ciril * Metodova družba« in »Slovenska straža« sta istotako po* krajinski društvi. Prva je izključno šolsko društvo, a tudi druga je bila, se mi zdi, na tem temelju osnova* na. Delovanje na zunaj obsega vso neodrešene Slovence. Društvom* so dale svoječasne razmere neko« liko politično^strankarsko lice. Najširši in naj glob j i progr*»n Ima »Jugoslovanska Matica«, Ona jc središčno društvo, s sedežem v Beogradu. Organizirana je po celf državi. Na skrbi ima vse še neoJ« rešene dele jugoslovenskega na* ro a in ozemlja. Po vsebini pa ob* sc^a njen program šolstvo in pro* sveto sploh ter gospodarsko*poIi* tično stran, skratka vse, kar spada pod poleni nar.*obr. dela. V dru* štvu delujejo pripadniki vseh poli* ti Inih strank, ki niso zavrgle na* rodnostne^a vprašanja. V prodramu »Jucioslovenskc Matice« so tedaj obseženi v celoti programi ostalih treh društev. Glss iz Rassfrije. Sila gospodarskih čin^cnic je rada močnejša od zahtev, ki so mo« relno najbolj upravičene. Delojc* malci vseh vrst so pričetkom leta zahtevali, da se znižajo cene živi« lom in obleki. Svojim zahtevam so dali dovolj močan poudarek in pre* tili, da bodo sami sodili verižnike in podobne osebnosti. Ali prišlo jo drugače. Pretekli so trije meseci, in na spomlad so šle pri nas v Avstriji vse cene mogočno navzgor. Čevlje* ki si jih kupil za 1200 K pred no# vim letom, dobiš danes težko pod 2500 K. Čedna moška obleka stano 15.000 K proti prej 9000 K. Kilo. gram mesa stane 250 K, jajce 10 K« Ce imaš 100 K v žepu, si komaj smeš upati v gostilno, ko gulaž sta* ne 60—70 K. Od novega leta je av« strijska krona trajno padala. Bana kovov imajo sedaj za preko 35 ml* lijard. Avstrija je postala profesi* ionalm berač, zadevno propagando dela po celem svetu umetniško do# vršeno. Ali poleg revščine in bede, ki zadeva najbolj dostojne sloie, jo nabranega velikansko bogastva v rokah malodušnih. Imamo premo* ženjsko oddajo prav sedaj, in tisti redki uvodniki, ki so si ob 6plošnl nesreči nakopičili imetje, so na po* ziv vlade že vnaprej plačali pred* pisani davek v znesku 7 milijard, Uspeh nad pričakovanjem! Pa vrednost krone je izgubljena samo trenotno se zadrži na kaki točki spričo obetov in pričakovanj, po« tem pa leze navzdol. Nihče nima je prosil, naj mu svetujem, kar bo treba. Takoj na skušnji. Še bolj na zvečer na predstavi sem se prepričala, da imam opraviti z marljivim. Inteligentnim igralcem, samostojno mislečim. Pravil mi je, da je začel v !>razdovi dručbi, nato nastopal pri raznih potujočih če?, gledališčih, pri vzhodnoćeškem gledališču ravnatelja Lacine in da je bi! končno anga-ževan na Narod, divadlu v Brnu. Kasneje sem čitala o Bohuslavu, da se je naučil slovenskega Jezika, da Je Igral v Ljubljani in kot gost tudi v E3eo$rradu in v Zagrebu. Vendar se mu je pozneje stožilo po domovini. In ko Je bil Marek angaže-van iz Plzni k vinohradskemu gledališču, je Bohuslav Igral v Plzni na poskušnjo ter bil sprejet. Poslednji čas, pred vojno. Je bil član Svando-vega gledališča na Smichovu — v Pragi. Videla sem ga zato česteje, na odru aH na ulici, a ko Je bila proglašena mobilizacija, je bil med prvimi, ki so se morali priglasit?. Nevem že, kakšen 'čaj me je privede! nekega Iz poslednjih dni avgustovih na Vaclavskl trg. koder je pravkar m^rštra! polk čeških vojakov na kolodvor, da sra vržejo na bo) *če. Kam lih odneljejo, ni vedel nibće — ni smel vedeti. Žene, otroci, starke In starci so jih spremljali. Očetje so dr.lall svoje otroke v naročju ali na rami. žene pa so Jim nosile puške in večji otroci zavoje. Nekateri vojaki so držali v naročju kar po dva otročička, d&, enem i je visel na hrbtu še tretji. Mlajši dečki so nosili preko ramen cele salame, a tuje žene in dekleta so pritekale k njim, da jih obdarujejo s pecivom ali tobakom; marsikatera se je solzila, da, glasno ihtela. God* a Je k temu svirala vesel marš. a ko je prestala, so prepevali vojakf »Cervenv šatečku* . . . Tu Je pritekel Iz vrst odhajajočega moštva min d vojak in naravnost k meni. Bil je Bohuslav. *Tudl vi že odhajate?« »Tudi.« »Kam?« Zmignll Je z ramen!. Nato ml je pošepetal: »Pravijo, da gremo na osvojene točke: toda vrag Jim verjemi! Cehe potisnejo baje na naj-opasnejše postoianke. Z nami gre tud1 Habčtln. načelnik žižkovskega Sokola. On misli, da nas poženo na srbsko fronto. No, morda ml bo možno u teči k Srbom . . .« Bohuslavove oči so žarele v vročičnem lesku . . . Tako sem ga videla poslednjlč. Ni bil tam dolgo — prišla Je vest na skušnjo v Narodnem gledali- šču, ki nas je vse pretresla: Bohuslav je bil ustreljen v glavo tako, da je ob oko; kdo ve, ali se posreči, rešiti mu vsaj drugo« . . . Takoj smo sklenili, da pošljemo ponj posebnega sla (Bil je to Jarka Nevole), da ga Izročimo v zdravljenje profesorju Dcylu. Ta človekoljubni, prosluli zdravnik-strokovnjak jc storil vse, kar je le mogel — toda drugega očesa mu že ni bilo mogoče rediti več. Na božični dan smo vedeli vsi, da Bohuslavu ne vrne vida nihče — toda njemu tega seveda nismo smeli p( vedati. da, nit! z vztrepetom g'asu mu nI izda! nihče, da Je njegov položaj brezupen. Šiloma smo zatirali svoje solze, kadar nas Je vpraševal: »In kakšno je to oko? PoveJ'e ml resnico! Eno Je Izgubljeno, a tole morda vendarle še Izpregleda. Kakšno Je?€ »Cisto lepo«, smo odgovarj?!!, dasl Je bilo oko medlo In globoko zapadlo v očesno Jamico. Sobe so nam knpnle pri tej laži po ffeih. Bohuslavov kotiček v holnfc! fe bil v marslkakem oziru lenšf ln čistejši nego ostalih sotrpinov. Ranjeni Igralec nI niti za hip pozabljal go-stlteMsklh dolžnosti. T>M le brezhibno oblečen, govori! Je *ivo. skoraj mrzlično, da\ celo laftl se le ter \e Imel darove, ki so mu Jih prinašali znanci, skrbno razpostavljene, da Jo lahko vsakega takoj našel, po vsakem segel in se z vsakim znova po radoval. Iz gledališkega sveta sta bila /lasti zakonca Svandova, ki sia se zanj brigala skrbno. Zdravniki, da bi mu nade no vzeli prehitro, so mu rekali, da bo trajalo zdravljenje pač dolgo In naj se torej oboroži s potrpljenjem. In res Je bil potrpežljiv, močan — tudi ko je končno zvedel vso resnico. To Je bilo, ko so mu ponudili prostor s popolno oskrbo v Klaro* vem zavodu na Mali strani Odklonil Je. Prišli so k meni. naj mu prigovarjam, da bi prostor sprejel. Toda jedva sem začela, ko mi Je odgovoril trdno: »Ne. — Hvala za dobro voljo, toda naj dajo tisti prostor drugemu, ki se ne zna preživljati samostojno. Imam mater. Ona me bo oskrbovala bolje, kakor bi me mogli v zavodu. Ne bojim se življenja, čeprav sem slep, toda delali morem le v svobodi.« Tako Je rekel in — storfl . . . Hočete vedeti, kako živi? Predstavljajte si majhno, prijazno sobico v pritličju! Vanio sveti solnce in odmeva od pomladi do pozne jeseni skozi odprto okno petja 2 stran .SLOVENSKI NAROD", dne 30. marca 192l. 71 Štev. vere v to valuto v lastni drŽavi, vso špekulira na njeno katastrofo. Zdi se, kakor da bi vodilni krogi nalašč tirali državno kočijo proti brez dnu. Via facti se mora kmalu pokazati položaj, ki bo izzval priključitev h Nemčiji. Lahko se reče, da s tem v Avstriji takorekoč vso računa do* loma žo iz lenobe in avstrijske ko* modnosti. Za zdravila bodo potem že v Berlinu skrbeli, si mislijo. Za Jugoslavijo bo komaj slabše, če dobi gospodarsko zdravega soseda, ki konečno ve, kaj hoče in svoje politike v velikem ne uravnava po kapricah in trenutnem razpolože* nju raznih ob graničnih nacijonal* nih kokotov. Sedaj pa je cela av* atrijska politika pravzaprav zistem nagajivostL Edini strah je, da se revidirajo po plebiscitu krivično določene meje. Cene so šle za vse blago visoko navzgor, navzlic temu srečavamo cele karavane inozemcev po avstrij* skih mestih zlasti po Dunaju in Gradcu. Če vse stroške priračunaš. od teh ekspedicii ni resnične ko* listi. Pač pa ljudje zapravljajo če* sto brez potrebe velike svotc, ker !ih zavaja misel, da plačaio ve-e petino zahtevane cene. Vzrok je morda tudi ta, da mnogi trgovci nove sorte vendar iščejo predebele dobičke. Potem pa slabost, da je na tujem boljše kakor doma in dej* stvo, da so po avstrijskih mestnih Stacunah zelo ljubeznivi in uslužni, dočim se čuje, da so drugod radi se surovarji in zadirčke. Čas pa je da* nes že tak, da se blago zopet po* nuja. Trgovci se morajo preorien* tirati glede zaslužka, cen in vede* nja! Treba torej na vsak način, da se po trgovinah zopet vsepovsod povrnejo k postrežljivosti in ulj u d* nosti. Silne množice papirja so zapla* fvile promet. Naravnost nevšečno je, da treba tolike svote bankovcev jemati seboj, če greš celo malen* kosti kupovat. Če poj de tako dalje, bo kmalu stotak prometna enota pri nas. Dolgo nismo od tega, za krtačico za zobe treba že plačati 150 K. Plače in mezde rasto v ne* verjetne višine. Ekzistenčni mini* mu m je bil pred vojsko pri osebni dohodnini 1200 K. Kam naj ga po* stavimo danes? Zanimivo je za do« hodke in zaslužke delavstva okol* nost, da se danes zahteva, naj pri* čne davčna dolžnost za delavstvo atoprav pri letnih 250.000 K. Kvali« ficirani delavci zaslužijo z nadura* ml svote, ki se zde bajne, efektivno malo pomenijo. Dejstvo pa je pri vsem tem, da ti sloji ne kažejo ravno velikega umovanja za drža* v o in splošnost. Davki jim ne diše. pa naj pride gospodarsko ozdravljenje, bo treba tudi zahtevo po zaslužku in plači postaviti nižje. Večno povišavanje cen in draženje življenja tor v posledici zvišavanje plač in mezd mora prenehati. To krivo kolobarenje vodi neizogibno v prepad. Sedaj so pregovori 8 Čehoslo« vaško zaradi trgovske in prometne pogodbe. Pri pogajanjih nastopajo možje, ki so kakor Hotovec, Ricdl, Schuster včasih skupaj pripravljali pot trgovinski politiki v Avstro* Ogrski. Drug drugega poznajo in vedo, kaj rabi in kaj ima odveč na* sprotnik. Uvoz češke manufakture se sedaj od strani Avstrije zadr* žuje ob protestu trgovine v Av* striji. Zanimivo je, da vidiš vse* povsod po izložbah napise, ki po* vedo občinstvu, da izloženo blago ni laškega izvora. Lašk ^amelote in še bolj laških trikov d paketi* ranju in opremi so lju< siti. Gledališča in zab višča so polna, pa samo tujcev i i domaČe slabe publike. Vidiš mlade boga* tince, ki se ne sramujejo svoji lju* bežni javno dajati duška z rokami med predstavo in ki si sans gene pri mizi čistijo ušesa. Vstopnice so drage, pa navzlic temu gledališča navadno v'~ ko pasivna. V Gradcu doplačuje icsto težke milijone. Kruh jc še vedno slab in pri njem doplačuje država silne milijarde. Hoteli so uvesti tri cene po dohod* kih, pa se za ključ ne morejo zc* diniti. Tako tudi bogatini žive na državni puf in inozemci ž njimi. Industrija se drži mnogo zategadelj nad vodo in konkurira drugod, ker država omogoča z doplačili pri živi* lih obratovanje po nizki ceni. AH to je črvivo gospodarstvo in vseskoz zagrešeno. Cela vrsta podjetij se tako drži sedaj po vojski, ki prej, kakor razni mali premogokopi niso imeli možnosti obstanka in uspeva* nja. Gospodarsko slepilo, ki bo iz* ginilo kakor med vojno nastali »tr* govci« in »fabrikantje«. Čas ni več daleč, ko izginejo ti mnogoštevilni cveti 1 Proti nezanesljivemu vojaštvu »Volkswehr« se vsepovsod ustanav* Ijajo domobranci »Heimwehren« ob podpori meščanske družbe. Po* manjkanje stanovanj je mučno in trdo. Zida se takorekoč nič. Ob sedmi uri je po mestu tema, po eo* stilnah, šantanih in zabaviščih tako* zvano življenje in zabava, po sta* novanjih moralno najboljših ljudi pa beda, lakota in mraz. Politične uesfi. s» Odstranjena kriza. Beograd, £8. marca. Službeni presbiro objavlja tale komunike: »Po izmenjavi misli sta se zedinila Nikola Pašić, načelnik radikalne stranke ln Ljuba Davidovič, načelnik demokratske stranke, da Izročita javnosti tole poročilo: Da sta z ZadovoL sivom konstatirala, da razlike V njihovih glediščih z ozirom na v razpravi se nahajajoča politična vprašanja niso toliko, da bi opravičevale, da bi se razrušila zajednica v vladi danes, ko stojimo neposredno pred rešitvijo ustavnega vprašanja. Vprašanja navedena v njihovi korespondenci so deloma Že predmet rešitve in izvršitve, dogovorno ln sporedno z izvršitvijo sporazuma sklenjenega z muslimansko jugoslavensko organizacijo.« = Poljedelski mlnteter PucoU pri Pašlću. Beograd, 28. marca. V nedeljo popoldne sta posetila ministrskega predsednika Pašića predstavitelja slovenskega samostojnega kmetskega kluba dr. Vošnjak ln novo imenovani minister poljedelstva Ivan Pucelj. V tem razgovoru je končno uglavljen sporazum o sodelovanju imenovanega kluba V Pašičevi vladi. Ker je g. Pucelj moral odpotovati v Slovenijo, bo zaprise- žen ln prevzame svoj resor ko se vrne v Beograd najbrže v sredo 30. t. m. = Ministrska seja. Beograd, 28. marca. Danes od 16. do 19. ure se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je prisostvoval tudi novi minister g. Spaho. Na seji se je razpravljalo med drugim tudi o novih aranžmajih med Narodno banko in finančnim ministrstvom, zr Is ustavnega odbora. Prihodnja seja ustavnega odseka bo 5. aprila. Dotlej bo preizkušala vlada doseči sporazum glede Členov 64. in 65., ki govore o pristojnosti in načinu delovanja pokrajinskih skupščin. = Kriza v ministrstvu notranjih poslov. Minister notranjih del Milorad Draškovič je nameraval pri rekonstrukciji sedanje vlade podati, kakor je znano, svojo demisijo. To demisijo je sedaj preklical. Beogradska »Pravdat poroča v tej zadevi tole: »Na prigovarjanje demokratskega kluba je g. Draškovič opustil svoj namen, da takoj izstopi iz vlade. To ie nova žrtev od njegove strani v interesu državne politike, ker njegovo zdravlje v resnici zahteva odmor in oddih. Ta žrtev je v toliko večja, ker ne najde g. Draškovič v obrambi države v celoti in v posam- ptičev Iz parka na nasprotni strani. Tja zahaja Bohuslav rad na izpre-hod — ali seda na klopfco, da vsaj čuti solnčne žarke, ki jih videti ne more več . . . Svoji sobici v Podčbradskl ulici Št 28 na Sinichovu pravi: »Moje kraljestvo«. Po stenah vise trakovi lovorjevih vencev in drugih cvetličnih trofej, — ob oknu stoji pianino, poleg pisalni stroj, pa pisalna miza, v kotu zofa, omara ... S popolno Varnostjo se kreta tod čvrsti, močni človek, in vdana skrbnost brižne matere mu opremlja z nežno ljubeznijo mehko to zatišje, kjer njen sin rajši marljivo dela, nego bi brezskrbno, a tudi brez matere m brez vsake svobode životaril v zavodu. Dobro poznam naše čitatelje. Zato vem, da bi prav kmalu prejela premnogo vprašanj, kako bi bilo mogoče najprimerneje izraziti svoje občudovanje junaku, ki je tako sijajno premagal usodo, ali kako bi bilo mogoče razveseliti ga, ne da bi ga to nemilo dirnilo. Torej, naj si naroče vsi bratsko bi sestrski sočustvujoči njegovo px- vo knjigo spominov, ki jo je izdal predkratkim z naslovom »To byl ten krasny čas«! Našla sem Bohuslava pri polnem delu. Piše spretneje na stroju, nego marsikdo, ki vidi. Tekom leta hoče biti gotov z drugim delom spominov. Prvi del se že pridno kupuje. Avtor mi je pokazal Številne dopise, v katerih ga dopisniki hvalijo, ker je napisan prvi del s humorom, ki jih je zabaval, in naročajo hkratu nadaljne knjige. Nežno je obračal Bohuslav dopise svojih vdanih in navdušenih či-tateljev ter jih polagal poleg sebe na mizo. »Kakor bi Igral zopet na odru« — je pravil — »tako ml je. In kakor bi ml občinstvo izražalo svoje priznanje s ploskanjem.« In na igralčevem obraza se je posvetil nasmeh mirne sreče. Meni pa se Je zdelo, kakor bi za tistimi temnimi stekli, ki zakrivajo njegove uničene oči, žarele druge, neuničljive oči, ki si jih je znal prižgati v temah sam silni duh dobrega človeka. Picv. r a I nih vprašanjih zadostne podpore v jav-• nem mnenju, marveč se vodi zoper ! njega brezobzirna in nelojalna časnl-| karska kampanja, ki podtika celo razna j nečastna de anja temu poštenemu ln I modremu državniku. G. Draškovič polagajoč to nova žrtev, le določil rok za svoje ministrovanje s 15. aprilom. Storil je to, da olajša vladi izvedbo ustave. Ljuba Davidović je na seji demokratskega kluba v nedeljo sporočil ta sklep ministra Draškovića.« = Vstop muslimanov v vlado. Beograd, 28. marca. Poslanski klub Jugoslovenske muslimanske organizacije je prejel tekom včerajšnjega dneva mnogo brzojavk od svojih krajevnih organizacij, ki izražajo svojo zadovolj-nost z ozirom na sodelovanje muslimanov v vladi. = SocijalnodemokratlČna skupščina. Beograd. 28. marca. Včeraj se ie otvorila tu sociialnodemokratična skupščina, kateri je prisostvovalo veliko delegatov iz vseh krajev naše kraljevine. Zborovnnie je otvori! vseučili-ški profesor Nedel ko Košanin. Na skunščini se je sprejel soglasno sklep p i rti komunistom. =5 Novi preračun. Beograd. 28. marca. Iz parlamentarnih krogov se doznava, da novi proračun ne bo smel presegati 5 miliiard. rss Dr. Korošec v Sarajevu. Beogradski »Balkan« piše: »Kakor lavlja sarajevska »Srpska Riječ«, ie imel dr. Korošec nedavno tega v Sarajevu na zborovanju klerikalne strnnke govor, na katerem le rekel med drugim, da hi bil z Jtfgosloveuskim narodnim klubom b^ko Strmoglavil Pašičevo vb do, ki nima večine, da ^a tega ni hotel storiti. Kako milostno! Nam pa se zdi, da ie zanj to kislo grozd e. Nato ie dr. Korošec naglašal prvič, da Beograd ni pripraven za prestolnico na^e države in drugič da nima moralno prvorazredne bfrokraciie. Ker Je dr. Korošec v padniem času krenil na nova nota. nI izključeno, da bo nekega lenega dne naArbeiter Ztg.«: Svetovna vojna je bila le znčetek poloma, meščanskega sveta. In zdaj postaja Jasno, zakaj niti mir ni mogel ničesar izboljšati. Kajti vsled tega miru se ni v temeljih nase dražbe nič bistvenega iz-prem^nilo; privatno lastništvo produkcijskih sredstev, stremljenje za dobičkom gospodarstva, zlorabljenje dela — vse je ostalo kakor poprej ... Pomoč pa je le ena: odstraniti se mora blazni sistem lastništva produkcijskih sredstev. Mir narodov je resnično mogoč le iz groba kapitalistične družbe. Sele po odpravi razrednih nasprotstev, ki po-menja hkratu sovraštvo narodov, t J. vojno in mir nasilja. Neumno Je. upati na revizijo miru v kapitalistični družbi, ker ta mir je p^č le izraz nujne iz-koriačevalne volje kapitalizma, čegar sfera sega zdaf preko mej narodno gospodarskega torišča čez ves svet. Ne kapitalistični, nego nroletariiatski svet moro ta mir revidirati in ni ga v to svrho drugega sredstva, kakor osvo-bojenje proletarijata potom socijalne revolucije Te socijalne revolucije pa ni možno izzvati v eni sami deželi, nego mora biti skupno delo mednarodnega proletarijata. — In končno toži Adler, da je delavstvo zaradi komunistov še daleč do potrebne enodušnostl ter očita komunistom brezvestnost in nerazsodnost t= Otok ar Osernin here rojakom levtte. Bivši avstro - ogrski zunanji minister, grof Czemin. ki je zdaj poslanec, je te dni ua stran, shodu osorno hrulil avstrijskega zveznega kancelar-ja dr. Mavra, čet da zastopa koristi avstrij. republike v Londonu prav siv bo, a da je svoje pravice daleko prekoračil. Czemin Je hud opozlcijonalee in si paS želi zopet kvišku, če mogočo, na najvplivnejše držav, mesto. Jezil se Je tudi na Angleže, češ da >niso glede Avstrije prav nič poučeni, da ka-Mo uprav groteskno nevedno«U in da « >trdijo, da Avstrija sama noče gospodarskih zvez s sosedi.< Za Avstrijo I vidi Czernin odino >rešitev v tem, da >se postavi na lastne noge« ter ae >pravoćasno< priključi Nemčiji. »Treba je končno hrbet obrniti demagoškim frazam ter se vrniti k delu in rodu. Delati moramo! Delo odino prinese fepes. Pa pripravljati so moramo na nore volitve«. = Bivši madžarski minister Fricd-rich pobegnil v Nemčijo. Z Dunaja poročajo, da je bivši ministrski predsednik Friedrich pobegnil iz Budimpešte. Kakor znano, je Frlodrich uvedel na Mad iT^kem takozvani beli teror ter bi ae moral 12. aprila zagovarjati prod sodiščem radi umora grofa Tisze. Friedrieh je prijel na Dunaj pod Miiim imenom ter takoj odpotoval v Mona-kovo. = Militarizem v «ovjet*ki Rasi »Journal« poroča, da se je vršila v skvi pod predsedstvom Trockcpa velika vojaška konferenca, na kateri ?e je sklenilo, da se ukinejo vse odredbe glede delne mobilizacije in da se Izdajo nove tako. da bi znašalo efektivno stanje ruske vojske 4 milijone ljudi, število kavalerijekih divizij so poveča na 23. Vse ladie, ki so sposobne za vono službo, se mobilizirafo. Polovica podmorskih čolnov v Baltiškem morju se dirigira v Črno morje. Istočasno so transportira voj*ka na kavkaško. poljsko in romunsko fronto Ruske gospodarske misiie v inozemstvu dobijo nalog, da pošljejo čim preje naJv upijano zaloge v Rusijo. — Kake je danes na sveto popije uvodnik velikonočne številke »Arbei-ter Zte.c- Na Angleškem porivajo pre- mog arjt ker posestniki premogovnikov ne morejo oddati premoga, v Avstriji davi pomanjkanje premoga vsakršno gospodarsko življenje; tekstilna obrt Anglije, Amerike ln nevtralnih deiol odpušča desettisoče delavcev, ker so rtkladiš'a prenapolnjena neprodanih tekstilnih izdelkov, a po vsej Evropi hodijo milijoni v cunjah, ker si ne morejo kupiti blaga za obleke. Amerikanski kmetje so v stiski, ker leze njiliove žetve neprodane po skladiščih, a po vsej Evropi vladi beda zaradi neoo-stajanja agrarnih produktov. Tam denar visoke vrednosti, zato zastoj v prodaji in brezposelnost; ni ni* vreden de* nar, zato đaveoa draginja! A tu ln tam isto nasprotje mod nečuveno naglo nar rasčajočim bogastvom, preobiljem, lu-ksua ter med grenko bedo mas, napredujoče beračtvo duševnih delavcev, propad in razpad vsaka višje kulture! In na tem svetu so se notranja gospodarska nasprotstva kapitalizma razvi-j la mogočneje, straSneje kakor kdnjkoli poprej ter je postal razkol med razredi j osornejši kakor kdajkoli; na morju tekmujeta Anglija in Amerika v oboroževanju, odkrito sovraštvo med Ameriko i in Japonsko, jedva prikrito nasprotje med Fran? iio in Italijo, unornest prs* ; maganeov v Evropi in Aziji, rebolija potlačencer v Irski tja do Indije, fo-j rraštva in notranje krize v novih dr» ! žavah Srednjo in Vzhodnje Evrope —• I ognjišča kriz, vojne nevarnosti, revo* lucijske kali vsepovsod! Kdo more ver-! i< ti, da bi bil ta svetovni red trajen? In vsaka nova kriza, vsaka nova katastrofa daje socijalni revoluciji nov podvig. Kapitalisti nimalo vzroka trium> firati. Socijalna revolucija ni mrtva. Iz na£e brusnim. — Kongres novinarjev v Sarajeva. Sarajevskega kongresa časnikarjev se je udeležilo W) delegatov, ki so imeli seboj eez 120 pooblastil. Do^H so s posebnim vlakom v soboto popoldne v llidže, kjer so jih pričakovali sarajevski tovariši. Pozdravil jih je načelnik občine llidže. Ob 16. se je pod predsedstvom g. Kovačiča (Zagreb) otvorila predkonterenca, na kateri se je določil dnevni red in nominiranje predsed-ništva in tajništva kongresa. Za predsednika je izvoljen Sahib Korkut (Sarajevo), za podpredsednike Nikolajevič (Beograd), Kovačič (Zagreb) in Vo-deb (Ljubljana). Vsako udruženje je nominiralo dva sekretarja. Vršile so 66 volitve v odseke in čitalo so je pismo splitskega župana, ki poživlja novinarje, naj bi se prihodnji kongres vršil r Splitu. Ob 20. je bila vočerja. v nedeljo zjutraj pa se je otvori 1 kongreo. — Sokolski z!et v Zagrebu se vrši v nrvi polovici meseca Juni-1. Po velikonočnih praznikih se pri* čne graditi na zletnem prostoru v Maksimiru, kjer bo lahko vežbalo 4000 Sokolov. — Dar angleške vlade rtašlm poljedelcem. Beograd. 28. marca. Danes je dospelo na 'ukajgnjl kolodvor 14 vagonov poljedelskega orodja in 4 vagoni semen, ki jih je darovala Anglija naiim poljedelcem- Poziu. Dne 21. marca 1921 fs požar vpe-peli! Knežjo vas. občina Dobrnic, politični okraj Novo mesto. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež, perilo, živina itd. Brez strehe in brez premoženja se nahaja 81 ljudi. Po nesreči prizadeti prebivalci Knežje vasi so torej v skrajni bedi, po s:voji lastni moči si ne morejo pomagati, treba Jim pomoči od drugod! Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje miiih darov r celem območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadevo (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vs^h okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo tft določile* nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Ljubljana, 34. marca, 1921. Deželna vlada za Slovenijo — poverje* ni Stvo za notranje grde ve. j Vodja poverieništva za notranje zadevo« dr. B a 11 i 6 l. r. Dneone uesfi. V Ljubljani. 29. marca 192L — Rekonstrukcija pokrajinske vlade za Slovenijo? Beogradski »Ju« goslovenski Pijemont« poroča: »Včeraj sta posetila ministrskega predsednika gg. dr. Vošnjak in Pu* celj, ki sta z gospodom Pašičem razpravljala vprašanje o izpopolni* tvi pokrajinske vlade v Ljubljani. Z ozirom na sorazmerno večino, ki jo ima Samostojna kmetska stranka v Sloveniji, lahko ta stranka dobi vse štiri izpraznjene portfelje v ljubljanski vladL V parlamentarnih krogih sodijo, da bodo slovenski samostojni kmetje dobili tudi preda sednika v pokrajinski vladi v Ljub* ljani.ee V kolikor smo informirani, je ta vest deloma netočna. Pokra«* jinska vlada se sicer izpopolni, predsednik dr. Baltič pa ostane na svojem mestu. — Novi poljedelski minister. Naš rojak g. Ivan Pucelj je ime» novan, kakor poročamo na drugem mestu, za poljedelskega ministra. G. Pucelj je bil rojen leta 1877. v Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer je posečal ondotno ljudsko šolo. Nato je stopil v Ljubljani v gimna* zijo, ki je pa ni končal, ker je mo« ral po smrti svojega očeta kot edini sin prevzeti zaradi bolezni svoje matere gospodarstvo na rodnem domu. Posvetil se je popolnoma svojemu poklicu, svoj prosti čas pa je porabi! v nadaljno svojo Izobraz* bo. Posebno se je bavil s književ* nost j o. Kot vsestransko na ob ražen in darovit mož se je poizkusil tudi v pisateljevanju: napisal je več le* pih pesmi in novel ki so Izšle v »Ljublj. Zvonu«, zlasti v letu 1897 —1899, pa tudi v drugih slovenskih časopisih. Leta 1900 je odšel v Ame* riko, kjer je ostal dve leti. V tem času je sodeloval pri ameriških li* stih »Domovini« in »Slovencu«. V domovino se je vrnil leta 1902. Po ! svojem povratku se je živahno jel i udeleževati političnega življenja ter skušal organizirati slovenske t kmete v borbi proti klerikalizmu. Pri državnozborsklh volitvah leta 1911 je nastopil kot protiklerikalni kandidat in zbral okrog sebe znat* no število protiklerikalnih glasov, Ko je izbrunnila vojna, so ga kler i* kalci, kakor sto ln sto drugih, osu* mili srbofilstva, za kar je moral med vojno mnogo trpeti. Po pre* vratu je Pucelj v družbi s svojim! somišljeniki znova jel organizirati slovenske kmete, da jih osvobodi izpod klerikalnega jarma. Osnoval je Samostojno kmetsko stranko, ki je prvič posegla v politično borbo pri zadnjih volitvah v konstituaiL* to. Že prvi nien nastop je bil uspe* šen. Izmed 40 mandatov, s katerim! razpolaga Slovenija, si je Samostoj* na kmetijska stranka priborila 9 mandatov. Njeni poslanci s Pucljem na čelu so stopili v Beogradu v zemljoradnički klub. Ker pa se je zemljoradniški klub preveč zagrizel v dnevno politiko, ne ozirajoč se pri tem na državne interese, jc bil Pucelj v družbi z dr. Vošnjakom tisti, ki je od vsega začetka zagovarjal načelo, da je dolžnost pred* vsem slovenskih samostojnih kme* tov, da, ako treba, tudi z žrtvami pripomorejo k notranji konsolida* ciji države in da v to svrho store vse, da dobi država čim najprej ustavo. Stoječ na tem načelu, so se poslanci slovenske Samostojne Icmetske stranke pod Puclfevim in dr. Vošnjakovim vodstvom končno ločili od zemljoradnikov, osnovali svoj klub ter »tonili v vladno veči* no. da s tem zasigurajo v ustavo* tvorni skupščini spreiem ustave ter obenem preorečijo, da bi se v Slo* veni j o vrnili Susteršičevi časi. Slo* venska javnost bo vstop poslancev Samostojne kmetske stranke v vli* do gotovo pozdravila z odkritim za* doščenjem, ker je to jamstvo, da Je pri nas za vedno odklenkalo kleri* kalnemu gospodstvu. — Urad za promet s tujci v ministrstvu. V ministrstvu za trgovino in industrijo se ie osnoval oddelek sa 71. štev. .SLOVfiNSKI NAKUU*, ane 30. marca 1921. _ TJ ' promet s tujci. Za šefa tega oddelka je Imenovan dr. Ciril Žižek, sekretar ministrstva trgovine in industrije. Dr. 2ižek je svojo službo že nastopil ter pričel delo za notranjo ureditev tega urada. — Klin s klinom 1 Kot odgovor na represalije koroških nemških »fašistov« proti slovenskim učite* ljem na Koroškem, je odredil višji šolski svet za Slovenijo, da je po* zvati vse nemške učitelje v tej pokrajini, ki še nimajo usposobi;e* postnega izpita za pouk v sloven* ščini na ljudskih šolah, da napra* vijo ta izpit najkasneje v pomla* danskem terminu 1921, inače se od* puste brezobzirno iz službe. — Kaj je z ukinjenjem nem* Ških manjšinskih Šol v Sloveniji? Do zdaj vem le to, da je naša de» želna vlada sklenila zapreti v Slo* veniii vse nemške ljudske in sred* nje šole v odgovor na koroške re» presalije, ali o izvršitvi tega sklepa še ni ničesar čuti. Sklep mora potr* diti centralna vlada. — Občinski volilni red za Slo* venijo. V založbi Tiskovne zadru* ge je pravkar izšel nov volilni red, po katerem se bodo vršile prihod* nji mesec občinske volitve po Slo* venlji. Volilni red, ki je izšel v jako priročni izdati bo dobro služil ob* činskim uradom, glavarstvom, ka* kor tudi strankam, ki bodo posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskov* ni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6 in velja s - vre \ 4.40 K ako se denar v nanrej posije. Ureditev ribarstva. Komisija, ki izdeluje naredbo o ribolovu, je končala svoje delo in izročala načrt naredbe ministrstvu za poljedelstvo, da ga odobri. Manjša jezera bodo smela odslej iz-koriseevati občine, v katerih leze ta Jezera, Majhne reke in potoki pa se prepuste v izkoriščanje lastnikcm. Občine ob morju lahko prosto ribarijo eno milio od obale, dočim o?talo morje pripade državi. — Svinčeni rudniki in plavži na slovenskem Koroškem. Predno so naše čete zasedle Mežiško dolino koncem maja 1919.. bo vsi izključno nemški uradniki nemškega avstrijskega podjetja v Mežici in Crni pobegnili in odnesli seboj jamske karte, knjice ter druge za obrat potrebne pripomočke, brezdvomno po višjem nalogu in v ta namen, da se ustavi obrat, kateri preživlja na 4000 Slovencev. Da ee ta nakana prepreči, ie bil obrat stavljen pod državno upravo, rod katero je v gorenjem stanja in k!:ub nadalinih za industrijo nastalih tefikoS napredoval, ne le v produkrufi, ki ni zaostajala za isto prejšnjih let v primera z obrati navedenega podjetja v Avstriji, čeprav z manjšim s*evi!om zaposljenih, ampak tudi z izpopolnienjem obrat, naprav in preskrbo delavskih stanovanj, Akotudi v neposredni bližini avstrijske republike in zbog 6talnih, znanih poizkusov s te strani prebivalstvo Mežiške doline vznemiriti, ni prišlo ves cas državne uprave pri obrata do nikskth nemirov ali kakšnega nesporazumljenja med podjetjem in delavstvom, katerega število trajno narašča in kojega stremi j e~ nej jo bilo in še obstoja le v tem, da se ne vrnejo prejšnji uradniki. V zad-m časa so se pa zopet razširile tendencijo zne govorice, da Je rudnik prodan neki angleški družbi pod pogojem, da se vrnejo vsi nemški uradniki na prejšnja službena mesta. To je seveda neresnično. — Klerikalni agitator in kmet iz škofjeloške okolice. Pretekli te* den jc prišel h kmečkemu volilcu* posestniku duhovnik ter ga nao* sarrrne tvrdke v mestu kal lično prenovile svoje hiše z okusnim barvilom, kar ie vse hvale in posne* manja vredno. — Pretep v Trnovem. Na osrlu v Trnovskem pristanu ob Frohliriovi hiši je danes ponoči nastal prepir in pretep med vojaki in civilisti. Delavec drž. žeL Rezek Vinko iz Čolnarske ulice je đobO po glavi močne baionetne vbod-Jjaie. Vsesa okrvavljenega so sra prepeljan* na trnovsko stražnico in od tam z rešilnim vozom v bolnico. — Ob**rel!rn. Iz Celia so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 15^emejEra mizarskega vajenca Konrada Tavzlja, Bil je t^žko obstrsffen v obraz. Krogla mu je Ha skozi "be Hei. — Gozdni požari. Po grozdnih d^lih ljubljanske okolioe se množe Številni gozdni požari. Tako je zločinska roka zapalila suho travo v grozdu na Šišenskem hriba. Požar se ie zelo razširil. — Pozor pred haza-disti! Po raznih mestih se pojavlja dražba lahkoživih haz*rdi«tov in kockarjev, ki izvabljajo ljudem z i sto velike pvot*. Tej dražbi načela je Emeil Berleo iz Slavonskega Broda. —1 lfciT.au komunist. Mariborski policijski komisaritat je iz Jugoslavije izgnal komunista Fran Czernyja, rodom DunajčasA. — Ukradeno Izolo. Zidarskemu pomočniku Josi r u Kimovcu iz Vodio je bilo na Turjažkem trAdler«. — Umor pri Sr. Katarini. Ko so (Judje na Velikonočno nedeljo zjutraj odhajali k procesiji in vstajenju k Sv. Katarini, so na srozdni poti proti Ločnici zapazili moško truplo, v katerem so spoznali posestnika Ivana Kreka p. d. Lužarja z Govejka. Bil je iz zasede ustreljen In ie na mestu obležal mrtev. Orožniki z Medvod in Po?hoveira jrrad-ca so takoj pričeli s poizvedovanjem. Domnevajo, da sra je neki kmečki fant ustrelil iz ieze in maščevana. — Premo«. Dru£rtva vpoko-jeneer južne železnice« v Sloveniji s sedežem v Ljubljani, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazila mest- odšel na petrograjsko akaderniiu, a postal pesnik. Iz hrepenenja po svobodi in ljubezni do zatirane domovine ie iz-rastla L 1S40 knjiara strastnih lirskih Izlivov, tožb. obsodb in upov. ki so kakor seme oplodili vso Ukrajinu tef o pripravili na svobodo. Kobzar je postal evangelij Ukrajincev, tlačenih po ruskem absolutizmu- Sevčenko ie postal duševni vodja revolucionarnih Ukrajincev, ki so stremili za narodnim pre-rojenjerru odpravo tlačanstva, za zbli-žanjem potujčene^a plemstva in naroda, za svobodo tiskane in govorjene besede. Ruska vlada ga je dala prijeti in obsoditi na desetletno pregnanstvo v Sibiriji (1848—1858), ker je začel hirati ter je 1861. umrl. A ko so v Rusiji slavili 50!etnico. odkar ie padlo tlačan-stvo. so slavili tudi spomin na 501etnico Sevčenkove smrti Sevčenkovo ime ie ime mnčenika-Tmairalca. — Slovenski prevod! is eeSeine. V. M. Z a 1 a r, ki je prevel Jlraakovo povest >Filozof*ka historija«, jo prevede! Marharjov >S t r n n iz Judeje«, ki izide v 5. zvezku Cežke knjižnico. Namerava prevesti nidi nekaj velikih Ji-raskovih romanov. — Pero Pallavioini v Pragi Dalmatinski kipar, Pallavieini, dijak 8e-ške^a n>ojstra Mvalbeka, je v RuboSe-veru salonu v Prasri razstavil svoja dela, zlasti portrete. — rmemiSka ra**tava v Tomhora. Dno 07. t. m. »e načelnik nmotni^re^a oddelka ministrstva presvete Brani«lav HnMI svečane otvori! v Zombora im-posanstno rasstavo slikarski]) in kiparskih sedanjim razmeram. Nevi so Samoznaki z« Srb in nie^a izpeljanke. Da ie knjiga strokovno na vijku, nam dokazuje že avtorjevo ime. Avtogram, ki ga je oskrbel prof. Osa- j na, je prav Čeden in Učen. Stenoerram j se bere čisto, fa«mo in raslofino. Cena kn'isri 52 K in se dobiva v Jugoslovanski knffgarn] v T in v-ni. — V tiskn fs Slov. Stenosrrrfcka Čitanka, ki izide kmalu po veliki noči, ki bo me sročila, da ee ^tenoc^^^i Se naprej izpopolnjujejo v etono.srrafiji. Seja ttare^instva Joa;. SalEofcke-pr* Bat ena sc vr*i v nedeljo 30. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu. — Razdedniee dr. O rajona. Ju ćori o v. Sokolski Savez ima v zalogi razglednice brata staroste dr. Oražna, Društva naj jih na roče pri Savezu V Narodnem domu. ^ena 1 K. — fiirsa seja erospodarskesra oA^lca, rjublfanskrca pokola vrši ee v torek 29. t. m. ob 8. zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. k — Vestnfk tehničnega odbora Ju-goslov. Sokolskega Saveza (priloga Sokolfikemu Glasniku) *i 1—S, urednik dr. V. Murnih. Kot prilogi 8. številki Sokolskega Glasnika so iz?le 3 čtevil-! ke Vestnika teti ničnega odbora Saveza, i ki ima uvodni članek >Predniačtvu< ter j prinaša tekmovalne vaje za Osijek ter ženske in članske proste vaje za leto j 1921. Naročnina snala 70 K, za Vestnik ! sam 50 K. Naroda ?e pri Savezu v Narodnem domu v Ljubljani. DrnSJiuene oesff. nega mazi=trata v sredo dne 30. ln četrtek dne 31. marca. Vsaka rodbina dobi 150 kg za 16 K. — Darilo. G. Rudolf Skulj gostilničar pri >Amerikancu< v Florijan-ski ulici, }e daroval ob priliki smrti svoje hčerke Josipi ne Glasbeni Matici f/)0 K. pevakemu odseku 6entfaVo>>skoga naprednega društva pa 100 K. Požrtvovalnemu gosnodn najlepša zahvala! k — Mestnem« magfstrsin so došla sledeča darila: Za mestne reveže: Fran Dorenda, za velikonočne praznike 2000 K; Antonija Mallv, tovarnarja vdova, v poc^soenje spomina umrlega soproga, 1000 K; Irma Suschnik. imenom Paichlovih dedičev v počaščenje spomina umrle Paicblove, 500 K; rodbina Bizjakova, mesto venca na krsto Rekarjeve, 160 K. Knltnra. Repertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama: Breda, 30. marca: Razvalina življenja. Red E. Četrtek, 31. marca: Bajka o volku. Ob znižanih conah. Izven. Opera t Sreda, 30. marca: Zlatorog. Red D. eOtrtek, 81. marca t Vesele seno wind-sorske. Red S. i — Akademsko draStvo »Tric-lav« i v Zagrebu poziva vse svoje starešine j in člane, da se sigurno udeleže >Tri-{ glavanskega »lavja<, ki ae vrši 9. apri-I la v Celju. Isti dan pred plesom bo zborovanje >Starejšin?ke Zveze< skupno % društvom. Ker se bo na tem razpravljalo o vpžnih zadevab, je odziv vsake-I ga potreben. k — Ljubljanrfd očrteljslri pevski ■bor priretU v četrtek dne 7. aprila ob 8. zvečer v dvorani hotela Union pevski koncert z mičnim sporedom. Cenjeno občinstvo, ki ljubi petje in je našemu učiteljstvu naklonjeno, opozarjamo ze danes na ta koncert s priporočilom, da ga poseti polnoštevilno. k — Dobro volje! Jagostovenskega polka M. O. Tomsk se vabijo na prišteli ski sestanek v soboto dne 2. aprila t L ob 8. zvečer v gostilni Belič, Dunajska cesta 6. k — Društvo orožnHkfh vpokojen-cev za Slovenijo v Ljubljani svoje cenjene člane vljudno opozarja, da vsi tisti, kateri še niso članarine 2 K na mesec za leto 1921 poravnali, to nemudoma store, da zamore društvo svoje j obveznosti nasproti Osrednji zvezi za- | dostiti. Nadalje se vsi cenjeni člani vljudno vabijo, da stavijo pravočasno svoje konkretne pismene predloge za prihodnji občni zbor, ki bo meseca maja t. I. Odbor. k NOVO MINISTRSTVO. —d Beograd, 2& marca, pr i rajsnjim je ministrski predsednik Nikola Pašič predložil regentu dva d za v podpis. Prvi ukaz se tiče demisije doeedanje vlade, drugi ukaz pa sestave nove vlado z Nikolo Pasiecm na Cehi, ter ostalimi ministri po znani razporeditvi. Novi člani ministrskega si so trije: dr. Spaho (minister r% trgovino), dr. Kararnehmedo-(minister za narodno zdravje] in Ivan Pucelj (minister za poljedelstvo). Regent je podpisal oba ukaza. —d Beograd, 28. marca. Novi ministri, ki so ie imenovani, še ni^ nastopili svojih mest, ker se nahujaio Se na potu. Prisegli 1 o-!,> v sredo, nato pa bodo pričeli z delom v svojih resortih. REGENT GRE V BUKAREŠTO. Beograd. 28. marca. V diplomat ionih krogih se mnogo govori o potovanju regenta Aleksandra v Bukarešto. O NB2I006ANIH BANKOVCIH. —d Beograd. 28, marca. Generalni inspektorat finančnega ministrstva opozarja občinstvo in interesente na to. da »o se v zagrebških listih razširile vesti o naknadni zamenjavi oezi-gosanih bankovcev avstro - ogrsko banke po 1000 kron. Te vesti so pn ;<» izmišljene. Ministrstvo nI izdalo nol)e-nega tozadevnega odloka, ki bi predvideli zamenjavo teh bankovcev« NOV LIST V DALMACIJI. — Split. 2C>. marca. Včeraj je izšla prva. številka »Hrvatske Rijeei<, glasila hrvatska seljačke stranke v Dalmaciji. List zastopa federalistično stališče. GORNJA SLEZIJA SF RAZ* DELI NA PODLAGI VEČIN PO POSAMEZNIH OBČINAH. — Varšava, 26. marca Poljski listi pišejo o končnih izidih Ijud* akega glasovanja v Gornji ^Icziji ? velikim zaunanjem. Glavni poljski komisar za ljudsko glasovanje po* slanec Korfanty ie pred svojim od= hodom v Pariz izdal na prebival« stvo Gornje Šlezije proglas, v ka» terem je rekel: »Veselimo se. brat* je, in pripravimo se na nove borbe za ohranitev tega, kar smo si priborili. V premogovnem in industrij* skem delu Gornie Slezije smo zrna? gali in ni treba da obupujemo. Zbc* rimo nase moči in ne cenimo jih'« Zastopniki nemškega tiska so šli h generalu Lerondu v Oppelnu in so ga vprašali za njegovo mnenje o nemški zmagi pri ljudskem glaso* vanju. General jim je odgovoril, da o tem ne more biti beseda, ker bo^ do o bodočnosti Gornie Slezije od* ločile večine po posameznih občis nah. in te večine so povoljne za Po= Ijsko. GORENJA SLEZUA — AVTO* KOMNA? —đ Rerolin. 27. marca. Kakor do-snava >Deuteche A lig. Ztg.<, je državni kabinet, pričakujoč, da bo Gorenja Šlezila po glasovanju ne deljena ostala pri Nemeiii. poveril ministru za notrar nje stvari nalogo, da se loti priprav za gorenje - šlozijoko avtonomijo. POLOŽAJ V NEMČIJI. —d Berlin, 28. marca. Velikonočna nedelja je v Berlinu potekla mirno. Tudi iz zapadnih industrijskih središč ne javljajo nobenih izgredov. Redarstvo energično nadaljnjo svoje delovanje na Saksonskem. V mansfeldskem okrožju in v eislebenskem okraju je mino. Kolodvodje so pobegnili in se kletiio po oddaljenih vaseh. V Bltter-feldu je tolpa tujcev razorožila redarje in se začasno vgnezdila v javnih poslopjih. V Sangerhausnu je komunistična tolpa včeraj oplenili pošto in banke, razstrelila brzojavni urad in ponoči zadržala oklopni delavski vlak iz Wirtemberga» Vnel se je boj; na obeh straneh je bilo več mrtvih in ran jen iK Od davi je mesto zasedeno po redarjih. Glede spoisnega položaja se na Saksonskem na podlagi včerajšnjih odredb sodi, da bo upor v malo dneh udušen. ANARHIJA V NEMČIJI. — Berlin, 28. marca. Komuni* stična kriza se smatra za prestano. Situacija je sicer še resna ali vlad« sodi, da je anarhistični naskok raz* bit. Eisleben je odvzet upornikom. V Hattstadtu so bila številna po* slopja, med njimi poslopje Latt* stadtske banke, pognana v zrak z dinamitom. V Mansfeldu gospodujejo še komunisti, ki jemljejo km:* tom orožje in živila ter jih silijo služiti v njihovih vrstah. Med Berli* nora in Halle je promet prekinjen. Na Saksonskem je razširjen v ogromni množini oklic za osvobo* dltev izpod stare avtokracije. V Hamburgu so bili znatni boji. V Hamburgu je mir. V bojih prejšnje* ga dne je bilo mrtvih 36, ranjenih 40. V Neukb'llnu je policija razkrila številne z dinamitom nameravane atentate. V Monakovem jc imel na socijalističnem shodu velik govor komunistični poslanec Thomas. Po* udarjsl je: »Ubijte državo, ubijte torej državo!« Ko je hotel odpoto* vati v Berlin, so ga aretirali. STAVKA V NEMČIJI —d Koeln, 27. marca. >Koelnische Ztg.i javlja iz Recnscheida; komuni- stična stranka je davi proglasila spTos* no stavko v podporo ..... tf&iefai gibanja v Srednji N> l ... ZAVEZNIKI K KAJO PROTi E& . J. ~ Berlin, 28. marca, Vr.}1.™ sc poroča: Zavezniki so zasedli, lz< vršujoč vojaške sankcije, DusseU dorf, Duisourg in Ruhr : : .rili so to z znatnimi četami. Pred rr.c* sti s to je večji strmžni oddelki Za* seuii so pristan Walsum, 11 km sc« verno Duisburga, i:: Duisburga ia Ruhrorta so šle nekatere čete do Miilheima in Obcrhausna. Potem zasedli zavezniki važne kraje, k zil Giolitti v Cjvou/. — -u.adni vsakdanji pretepi. / i, bombe. — Genova, 28. marca. Dan 20. t. m. je bil dan, namenjen atei* tatom na železnice. ^ied Genovo in Ovado sc jc moral zjutraj ob 5.45 ustaviti vlak radi grozne eks* plodije. Vlak je bil poSkod m na stroju in prvem vozu. Nekoliko kasneje je vozil po tem tiru direktni vlak Rim=Turiri, v katere*n se Je nahajal ministrski predsednik Giolitti. Ob pro^i je bila velika var* nostna služba. Vse polno kraljev« skih stražnikov, karabin j erj ev, de* tektivov. Iz Parme poročajo Istega dne o atentatu na Crto med Borgo S. Donnino in Castel Gandollo ob 4. uri zjutraj. Na tovorne! i vlaku so opazili nerednosti ra progi, usta* vili so vlak in videli del proge že poškodovan, vlak bi bila uničita razstrelilna snov, položena na tir, Že nekaj dni so izpostavljeni pot« niki iz Bologne in Milana nevar* nostim na železnici. Dne 24. zvečer so zaslišali v Pesaru močno deto* nacijo, ki so jo povzročile eksplo* zivne snovi na progi pri Tanu malo pred osebnim vlakom, ki ie imel k sreči zamudo, drugače bi se bila pripetila velika nesreča. 25. zjutraj je bil poskusen atentat na v.clea* niški most čez Timonchio. Počila Je bomba. — V Folignu so vrgli ko*, munisti na vrt poštnega urada dve bombi. Ranjenih je bilo 13 voja* kov. — V Perugiji v predmestju 5. Agostino so fašisti napadli dom anarhistov in ga razbili, potem so razbili neko trgovino in kavarno, — Pri Piaccnzi so zažgali komunisti kmečka poslopja na dveh posestvih« Fašisti so na to v Zianu zažgali dc* lavski dom. — V Bologni, v Persi* cettu in drugih krajih so bili te dni znova boji med fašisti in komuni* sti. Župan v Regcio Emilia ie bil *c* pen, ker je kričal »viva V anerchia!« NEMIRI V ITALIJI. ■** d Rini, 27. marca. Fašisti v' Pianccnzi so Šli v Ciaao in za pa ili on-dotno delavsko zbornico, da bi se osvetili za po^ig hiš. Iz Fcrrare je pobegnilo več soualističnia voditeljev, da bi se rešili pred razjarjenim Undstvonk V Pcruggiji so morali vsi I I Oni voditelji iz strahu pred osveto la Is tov pobegniti v delavsko zbornico. KI hi in kavarne, namenjene za rborovanja socialistov, so razdejane, Mesto je v zastavah. Patriotje korakalo med ovarci.-ami prebivalstva po cestah, GRŠKA OFENZIVA. —đ Dunaj 28. nttraa. Uradno ss noro^a: Grki so napadli sovražnka na firtl Osima - Ral mahni, pa potisnili nazaj ln ga za -dedovali do crte S km zapadno od Affion - Kara Rlsearji lir gnba ffrskih čet fo neznatne. Severna skunina je prodrla do Bijrhnrta, GRŠKI PORAZ PRI BRUSI. — Carigrad, 28. marca. Oto* manska agencija poroča, da so Turki odbili Grke v bližini Bruse in jim vzeli nad sto topov. Ujetih je okoli 1700 Grkov. ANGLEŽI NE ZAPUSTE ČARI* GRADA. — Carigrad, 28. marca. Vrhov* ni poveljnik angleških čet jc izcial napram vestem, da Angleži odidejo iz Carigrada, poročilo, da se to ne zgodi poprej, dokler Turki nc sprej* mejo londonskih pogojev in usta* novi turška vlada, ki bo res zanes* Ijiva. BOLJSEV1KI IZGUBILI ODESO. — d Carizrad. 26. raarca. Iz Varne poročajo, da so uporniki, ki so izgubil! Odeso dne 5. marca, to mesto boljševikom zopet vzeli ponoči od 17. na IS. t. m. Boljševik] so H tU težke izgube in so se umaknid v Nikolajev. Ozemlje zapadno in severno od Odese jc v rokah nstašev, RUSKO * KEMALISTTCNA OBRAMBNA ZVEZA. — Pcriz, 28. marca. L' Jntran* sigeant poroča, da obsega moskov* 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dn« 30 marca iy*Jl. ?I. štev. ska pogodba med bolj še viki in ke* malisti tajne klavzule za skupno postopanje v bližnjem Orijcntu. Obveznosti zadevajo medesebojno vojaško pomoč in zamenjavo oroŽ* j a in surovin. JIARDING NS PRIPOZNA SOVJETA. ^ Pariz, 2S. marca. sMatin« poroča iz Wcshingtona, da je izia? ▼ii Harding, da so Zedinjene dre zave pripravljene za vznostsvitev trgovskih odnosa i z Rusijo, ali nočejo dati službenega primanja jgft sovjetsko vlado. Hoover je baie proti trgovski vzpostavitvi, Har* ding pa je zato in pravi, da edino po tej poti sc doseže zopet svetov* no gospodarsko ravnotežje. Raznoter® sil. * Ro*ki izdajica aretiran na Japonskem. Znana je pustolovščina ruskega častnika Igora Telinskega, ki je lota 1905. prodal Japonoem načrt trdnjave Port Artur aa 138 milijonov jenov sli milijonov frankov. Denarja pa ni dobil v roko. pač pa tri »'.dolinice, ki bi se morale iapIačAti do leta 1915. Teli nski pa ie do dane« ni nia*»ar bil. Ker je napravil r nadi; da dobi kmalu denar, rame dolgove in s« spustil v I raj na potu Kralja Petra tr~ MlkloM- | enmliive mahlnacije, #o s** Japonci so- j £eva oeetA, frar:t'iSkar*k i ir^i^t, Bolski daj aretirali in »april. Tako so nagradili Japonoi ruskega isdajnika, * Dar a&arikfttin^ javlja, da ie n lru-ienje ameriških »en ubralo svoto 130.000 dolarjev, * katero hoć^ kupiti fa irrHni radija kot dar gospej turio in pariškemu vseučilišču. Gospa Curio odpotuje mesecH. maja v Ameriko, da prevsame ta dragocan dar. —> Zgakili F9 ft? '/lata vetnftoa ?a liro na veliki* ^»Sru ekoli 7. are Ifut- tLrovoietl čea 5tolbo na Grad. nazaj po t^oru i»o Ovinkih, fciud^t -Vodnikov trg, Zmajev most, Sv. P ra ee^ta, Prečna, Kolodvorska, 1 Imati-nova ulica Kralja Petra fcraj. Pošteni najdite!« »aj jo odda r apravni&fvu >Slov. X-rods« ali na poliei|ski dlrek-siji proti dobri nagradi. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Voden. Ste prehlajenf? Imate bolečine v prsiii? V krrlu? Ali kašliate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v rakih hudih dneli Vam ie Pelleriev Flrn« fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki 5nečija 1 n 1 stckl-rv■■■ 4^ K. Državna trošarina posebej. Zavorski sok z« n »r ka-M\ in prsne bolečine 1 Steklenica 9 kron. Slaba hrana Vam le nokvprtta želodec? Fellerieve prave Elza-kro-elice ca spravijo v red! 6 Skailiic 18 K. Omot in poštnina oosrbei. a naicen^i". Fvcen V. Fefler, Stahfca donla. Elzatre št. 23S, Hrvatska« I*. Starejša vdsva lili mesto oospo- vajene je vseera doma'ejra de'a bIUJS, in šivanja. Najraje bi *li k samostojnemu starejšemu gospodu a!l mali družini, h gospodom orožnikom a!i gospodom duhovnikom. Poandfee ped .Samostojna 21 OS* na upravo Slov. Naroda. 21^8 Fozor! Iž(5po ikag?sđo Sob!, kdor odda solidnemu gospodu eno ali dve ncmeblovanl sobi, ki se bodo rabila »amo pet mesecev v letu. Ponudbe pod BlMirna stranka 2032" na upra?nUt\ o Slovenskega Nsroda. 208 2 ftaegn poliestra ter ris no vršičih h'Snih predmetor« lidtando se nfl radi odpoto^anja v sobota 2. cprt!a od 9. nre dopolđes nnprot v3»;» aana na Dunajski cesti. Prtsled predmetov v petek c»i dan. 221! z dobrimi Izpričevali in spretna v serviranju in če mogoče, da crovort nemško se Išče. Angleški konzulat, 3ag?eb, Gjor-Sjifteva nI. 7, L 2213 PotrU globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, tužno vest, da je r.aS preijubljenl soprog, oče, stari oče brat in stric gospod Vincem Marim© nadstrojnik dri. ieias. v pokoju dne 75. marca po mučni bolezni y starosti 71 let previden s tola.':!! sv. vere mirno v Gospod j zaspal. Pogreb se vrši 30 t. m ob i's 3. uri popoldan iz List lalostt Hraniinična ctstz 4 k Sv. Kriza. "" •. • ?' gosja jslcs z$ ljenje na razpolago. uprava Slov. Naroda 2176 Posestvo v Metliki *e»t«>ječe ic i his, 26 eralov njiv, travnikov, tteijnik >v i« 32 oralov gotdov n v to spaJajofis fospodarskih po*!o-plj se ^v' : n « alt pos&ma/.no ero da« Hiie so na Glavnem trj*u in v r i [h trgovine ter sposobne aa vsako trgov sko fa obrrno podirt-e. Pojas»ilt d#ie WH!9E anstia v Kstltli«. 2190 l?a.! Samostalan nitmi Mcihsn umetni mlin 2 močno stalno vodo t nekoliko xeml|e vzamem v najem Ivan Ivnness, nrtaar, v 8t. M^teria« p« uywi»-sto. B202 LJabiJana, 29, marca 19?t. Žalujoči int2l! prodaj u Sloveniji lepo vinogradsko posestvo, 32 oralov pri Maribora in pri Brzicah, 17 in 27 oralov, kmetiška posestva, 17, 24, 32, 36 oralov, veleposestvo v Saviniki dolini, 64—-300 oralov, mlin, žaga, preša za olje na vodno in parno moč, 2 nisi in 5 oralov, pri Ptuju, miin in pekarna, stalna vodna moč pri Pragerskem. Velika vodna moč z mirarsko tovarno, mlin, žaga, restavracija, gozd, stroji. Vodna moč 80 HP, tovarna, hisa, gostilna, poslopje in Ki zemlja pri Ptuju K S50.000. Lepe vile, hiše, trgovine in gostilne, tovarne in dr. Sarol Breznik, Celje, Dolgo polje ul. 3. 2188 21 Stavbenik!, ^ -fd^rskl mojstri ^'izdeScvski eementnln in cementne opeke! oeni je aks P Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jatelfcm in znancem Žalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, tast in stric, jj&l gospod i državni iivinozdraviilšfel nadzornik v Črnomlju danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v starosti 54 let, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil. Pogreb dragega ranikega se bo vršil v četrtek, 31. marca t. 1. ob 4. uri popoludne iz Židovske ulice it. 8. v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtnice se bodo služile v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 29. marca 1921. £alnjo61 ostfill. sajboljSe vrste samo pr! tvrdfci IiDiioiit i ViskoviC Zagreb, Pa!mot!feva u!. 22. Zahtevajte specialne ponudbe osobito za dalmatinsko, banatsko, sremsko in vilanjsko vino. in znamka „T!TAN" v vrečah S SO kg. Vre£& se sprelemslo nazaj. Pišite tako! po ponudbe! Dobi se ns vagone in manjše količine pri Anton Kalan Skofls Loka. lian Hagolar f era 3ap;jr-3?a raj. \Mw mM in 29. marca 1921 Kropa &3da?ljica trati se se vlastoinut* o a Jugoslaviji ko,i moie rukovodi H oko 20 ju ura vl-ucgtzć* i malo gfi3pod^rstvo od 80 iu-tara. lati mora inati hrvatvki i'1 slo-renskt u g.»voru I p'imu raifektno, a niemai*ki danjekle. Ponuda uz : rt^\* svjadolt»a I namaku plaće na npra^ n lista pod .Podrumar 21 fi¥-. 2189 la strešna lepenke iz cunj Štev. 200 prevzeti takoj. Proda se ceno. Tako tudi vsak arugi saracifroirii s Seri* a 5, Wien IX., Porzellangasse 11-16 r do «00.000 K glavnice :?e HČt za uftanovltov (J^drfovanje) dobro IinVga hi »ikonkurančnega v djetja. Dopisi nod .Ljubljanska 1163' r.a upravo Slov. Naroda. _JS163 Mimt mm za kopalne tAl lajeniol MoseiS, fzneiii gsitfloo ali kavarno ? D3-iem a!! na nDn. S Slov. Naroda. Ponudbe 2201' rod .F na upravo 2201 Pozor 1 3.090 K nagrade dobi kdor preskibi stanovonje z d' i M -obama, predsobi In kuh rjo v sredini mesta za zakonski rar brez otro'-c. Pc-njdbe pod ,3.0 0 K 21Wi* na upravo Slov. Naroda. 2193 UplnM tealUt'o ž bra ohranjen, se r>^> asserni ce' 1 pro [ Ogledi se nr! p. I7eni Uraniš, Ki štev. 30, KokrKko p edrnest s. 21 7 Bančni zaircd išče &a takoj&nii na-', -n već korss «c? dsoiev alt korespocdantii;, veS s^roj'-piija ln ilovens^o-nemike sfeno-•^raflie Ponudbe pod .Kore*ponden» 2205' na upravo Siov. Narooa. 2205 Čebuižek *n žlahtni semenski grah priporoma Sever & Eosc^., Mnbiima. strel v Sloveniji se l?če na divje peteline !n tksrjavce ra l».to§njo seaono. eventualno tudi udeležba vsega rova. Ponudbe pod ' ,Lrvec 2;33* na npravo S!over^r^.v s.si.dt. 213 umlvatorh, kopcrlvs peči ranebaale H $£*«3a salama. Taknišni^ d oh sva k izvjiaico. V^lSke sfttogs iiCC^ald B!aa A €o* •"ti. m. *2Pfs« !I- Aaj»^rrhffteksaBr-?3S 5« !L7oz aa vse strast srete firi.: Leosi*ocr> SCctnforistinja* lahko tud1 začetnica, veSča slovens era ln nemškega Jex!ka v govoru fn pisavi, s« takjj sprejme za stavben^ko pisarno Naslov pove upravaištvo Slovenskega Naroda. 2146 Urursliega pomočnika, dobro livežban^rs Siiemi Pla^a po dogovoru Frs--9 Eebar ^ltst, tdr^a. 2173 Prodajalka, dobra m C vešča kTeg-^ndencr In r govodstva ao sire ni* + 4'*:f\ srre.me odvetniška pi* u:;(djm.j sar,.a iT, j. a,c M n đr Safatci v L'ahlisn!, Kolođforsta s!. 8 Začetnice Izključene. 2 4y Prejme se takoj postrež- ^ lirano ln dobro pla'o. Oe'a-alti se js: SSsatai iiy 15 L, 2144 K. P. pr*dnet^a In ?o-*^ns*»Wf fttenci^a. dobrih starSev, vzsrne taKol v učenje rama r.tkarna V. E. Blijai t drag, KojjaSka Slatina. 212C prodam 9obro ohranjeno kolo rnamke %Puch- O- rtno it. 173- ?200 ]e ara z dolgim Diaalou repctlrka. izve se pri la.cu arirja, 1. ns (jasa, Stari trg 9. 2191 Pozor, f odar ji! 9>6 tisoč leskovih obro&ov Ima zap^odai. F. Bešter, Bovts p. P d- rart. 2.03 različne priprave xa ^tlfslie £elt»to!ce9 ročne ln odprte voze« lokoosotlTO 600 in 7C0 mm siročine, stavhop! materi-]al vsake vrste, elekfromarerl« jal, raotorja za Istoamortil tok, motori a sa vrtilni tok, besolnske »oiorle, polnolar-nsenlk, ioloso vsako vrste In đelaralfll'O opreme xa industrijo in gospodarstvo. Ponudbe na &. K5nnncTy, Qrax9 Fftrbergausse 1« Telefon 284. 2091 Sprejme se učenec v »rednjo trgovino z mešanim blagom na defeil. Pogoji sn: p->Vertost. pridnost ln dober v računstvu, arednle j%kosti, starost od 14—16 i*t. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 22C4 Stanovanje Is dveh meblovanrh sob, kuhinje fn pfitiklinaml v novi hi§f, se v L okraju se da a 1 majem mirni stranki t na* lom. Ponudbe pod ,A» Z. 2186* na upravo Slov. Naroda. 2166 Zastopnika za Jugoslavijo iane