NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 40 - LETO 52 - CEUE, 9.10.1997 - CENA 280 SIT (ie si, Peter? pil bo mesec, odkar je z doma odšel 18-letni Peter Svetko s Polzele -Za njim ji nobene sledi, le boleče upanje njegovih staršev. Reportaža na strani 9. Stoletfe trajajoča mladost Mladost in hkrati patina; takšna je okvirna napoved dogodkov v prihajajočih jesenskih dneh, kijih bodo med drugim obeležili številni dogodki ob tednu otroka ter praznovar^u stoletnice Narodnega doma v Celju. Pet svec za Pepito ' ^^nihi, ledeni konj in salve smeha med imenitneži v Slovensldh Konjicah. Stran 34. V Petici še reportaže^ ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. ^ Na pamet po avtocesti | Kako vama je nova avtocesta? Konjičani ogorčeni. Tema tedna na strani 25. t Ko zadonijo orgle I Predstav^amb najstarejšega slovenskega organista Andreja Polajžarja. Stran 8. Pzlati mož z zlatim srceroTj \^ Kragolnik: "Siva ekonomija bo uničila slovenske zlatarje." Stran 7. IBo "petica" zadostovala?! O ligi prvakov bo odločal vroč parket ledene Skandinavije. Stran 16. ITrife šefi in blagajnicarka i UNZ Celje razkriva nečedne posle vodilnih. Stran 32. 2 DOGODKI Poškodbe vratne hrbtenice V Celju je bil zdravniški simpozij o nihajnih poškodbah vratne hrbtenice - Poenotili so stališča o diagnosticiranju in zdravljenju te poškodbe na območju Slovenije Nihajne poškodbe vratne hrbtenice, ki so velikokrat posledice preštevilnih prometnih nezgod, obravnavajo v me- dicini različni specialisti, obenem pa so te poškodbe zanimive tudi za sodne izvedence ter pravne in zavarovalniške strokovnjake. V Celju sta konec prejš- njega tedna pripravila Društvo travma- tologov Slovenije in Ortopedsko zdru- ženje Slovenskega zdravniškega druš- tva dvodnevni simpozij o nihajnih poš- kodbah vratne hrbtenice, ki se ga je udeležilo 118 zdravnikov in približno 20 strokovnjakov z drugih področij. Zdravniki so se seznanili z najnovejši- mi načini diagnosticiranja in zdravljenja nihajne poškodbe vratne hrbtenice, pri čemer so se opirali na dognanja in izkuš- nje priznanih evropskih medicinskih strokovnjakov. Na osnovi številnih pre- davanj so oblikovali zaključke simpozi- ja, s katerimi bodo seznanili slovenske zdravnike. To bo pripomoglo še zlasti k enotnejšemu obravnavanju te poškod- be, ki so jo med drugim tudi na novo imenovali. Odslej se imenuje zvin vrat- ne hrbtenice po nihajni poškodbi. »Do- govorili smo se za enotno zaporedje diagnostičnih in terapevtskih postopkov na območju Slovenije,« je poudaril asist. dr. Radko Komadina, predsednik orga- nizacijskega odbora in tajnik Društva travmatologov Slovenije. »Strokovna priporočila bodo odslej lahko upoštevali vsi slovenski zdravniki, ki obravnavajo to poškodbo.« Zdravniki so se lotili tudi obravnavanja racionalne diagnostike. Da ne bi poškodovanca predolgo in pre- več zdravili, morajo natančno vedeti, do kdaj in kakšna je smiselna fizikalna tera- pija. Podrobneje so obdelaH tudi možne načine zdravljenja v akutni fazi pri tej poškodbi ter zdravljenje kronične bole- čine v vratu po prometni nesreči. V Splošni bolnišnici Celje so pred tre- mi leti analizirali vse poškodovance, ki so jih zdravili zaradi zvina vratne hrbte- nice po nihajni poškodbi, ki jo zdravniki imenujejo tudi vvhiplash poškodba vra- tu. »Ugotovili smo, da se je v letu dni v celjski bolnišnici zdravilo zaradi te poš- kodbe 500 bolnikov, starih povprečno 32 let. V več kot 80 odstotkih je bilo zanje težav konec že v treh mesecih, v letu dni po prometni nesreči pa so imeli težave le še trije odstotki poškodovan- cev,« pojasnjuje asist. dr. Radko Koma- dina in dodaja, da predstavlja vvhiplash poškodba vratu prav zaradi svoje po- gostnosti in interdisciplinarnosti pereč zdravstveni, ekonomski in socialni problem. V Sloveniji je na leto približno 5000 poškodovancev z vvhiplash poškodbo vratu in mnogi med njimi uveljavljajo odškodninske zahtevke pri svojih zava- rovalnicah. Tako je v večini evropskih držav. Zavarovalniški strokovnjaki so imeli vtis, da je nihajnih poškodb vratne hrbtenice vse več, saj so zanje izplačeva- li zavarovancem velike vsote. Tudi zato so se zdravniškega simpozija v Celju udeležili strokovnjaki iz slovenskih za- varovalnic, ki so prav tako podprli poe- notenje zdravniških stališč o vvhiplash poškodbi vratu. ■HHMHHBHH KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIC Za uspešno rehabilitacijo bolnikov po whiplash poškodbah vratu je nujno usklajeno delovanje travmatologa, or- topeda in fiziatra. Pomemben je pravo- časen začetek fizikalne terapije, ki mo- ra biti ustrezno izbrana, obenem pa mora poškodovanec pri zdravljenju sam pokazati dovolj vztrajnosti in mo- tivacije. ^ Zdravniškega simpozija v Celju so se adeležili številni slovenski travmatolo- gi, ortopedi, fiziatri, nevrokirurgi, ne- vrofiziologi. nevrologi in rentgenologi ter zavarovalniški in pravni strokovnja- ki. Med najpomembnejšimi predavate- lji je bil švedski zdravnik prof. Wolf- gang Rauschning (rm sliki), ki je eden od tvorcev sodobnega videnja nihajnih poškodb vratne hrbtenice. Predstavil je najnovejše načine diagnosticiranja in zdravljenja te poškodbe v Evropi. Kako bodo volili? Svetniki mestne občine Velenje so na minuli seji razpravljali o pravilih, ki bodo veljala ob volitvah v državni svet. Amandma skupine dvanajstih svetnikov, ki so predlagali, naj pravila sprejmejo z absolutno in ne z dvotret- jinsko večino, je povzročil burno raz- pravo. V Velenju, ki bo sodilo v šesto volilno enoto, bodo volih v volilno telo za volitve člana Državnega sveta 7 elektorjev ter določili enega kandi- data za člana državnega sveta. Kandi- date bodo predlagale liste članov sve- ta. KL O samoprispevkiill in višji ceni vrtcev Laščani o uvedbi samoprispevka na referendumu 13 novembra Pogovori o razpisu referen- duma za uvedbo samoprispev- ka po krajevnih skupnostih laške občine, ki so v zadnjem času burili duhove, so na seji občinskega sveta minuli četr- tek končno obrodiU sadove. Tako bo referendum o samo- prispevku, ki naj bi na občinski ravni predstavljal glavni vir sredstev, potrebnih za gradnjo nove šole ter ustanovitev doma ostarelih v Debru, po krajevnih skupnostih pa za ureditev ko- munalne infrastrukture, razpi- san 23. novembra, ob predsed- niških volitvah, so sklenili svet- niki na četrtkovi seji. Proti razpisu referenduma v občini se še vedno oprede- ljujejo predstavniki KS Rim- ske Toplice, ki kot glavni raz- log za nasprotovanje no navajajo to, da je h\\^l^ ^ videna lokacija doma of ^ lih iz Rimskih Toplic pr^^ * Ijena v Debro. ^' ^ Zato se bo župan oi, Peter Hrastelj še enkrat s! s predstavniki krajevne sk nosti Rimske Toplice, v pn, ru pa, da jim tudi na ten, Stanku ne bo uspelo uskij interesov, bo potrebno skli, še zbor krajanov Rimskiii- plic, na katerem se bodj sami opredelili, kaj menijj razpisu referenduma o uv« samoprispevka v občini. Sicer pa so na četrtko\ij občinskega sveta svetu sprejeh tudi sklep o poviSai oskrbnine za vrtec v Ulk Od novembra bo višja za i odstotka. ..JI Delovno v Nazarjah v petek popoldne se je v Nazarjah mudil minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Gostitelji so mu predstavili problematiko osnovnega in - glasbenega šolstva ter pred- šolskih otrok, največ pa so govorili o bodoči osnovni šoli v Nazarjah, ki jo bodo pričeli graditi prihodnje leto. Dr. Ga- ber ni zatrdno zagotovil, da bodo v Nazarjah že prihodnje leto prejeli sredstva iz tako imenovanega šolskega tolar- ja, kljub temu pa so v Nazar- jah trdno odločeni, da bodo v prihodnjem letu začeli z o novo in razširitvijo seda: šole. Projektantska vredn, šole je 350 milijonov tolar, nazarski župan Ivan Pum pa je povedal, da bodo v p hodnjih dneh dokončno do li gradbeno dovoljenje, v četku decembra pa bodo brali tudi izvajalca. Sicer so v Nazarjah tikpi tem, da zaključijo dela drugem delu kanalizacije novem naselju. Izvajalec! je Vegrad, investicijo pata v Nazarjah dokončno zaldl čili v roku 14 dni. l| Zreče ob desetem rajslnem dnevu V soboto, 4. oktobra, je minilo 10 let, kar so bile Zreče razglašene za me- sto, in slovesna prireditev ob tej obletnici je bila mi- nulo soboto v večnamen- ski dvorani hotela Dobra- va v Zrečah. Ob zreškemu županu Jožetu Koširju, ki je v ot- voritvenem govoru pouda- ril predvsem velik pomen podjetij Unior in Comet za razvoj zreške občine, so bili slovesni govorniki na prireditvi še Ivan Umnik, predsednik sveta KS Zreče, ter predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je pohvalil razvoj in viden napredek Zreč na področju turizma. Sicer pa so bile v čast oblet- nice ves teden organizirane številne prireditve, planinski pohodi, razstave in športne dejavnosti, to soboto ob de- setih pa se bo pričel še tradi- cionalni radioamaterski lov na lisico. Start udeležencev bo pri Lovskem domu v Zre- čah, na cilj, ki bo pri osnovni šoli Zreče, pa naj bi udele- ženci prihajali od dvanajste ure dalje. NMS Šenljurčani z ministrom šentjurska občina je pri- pravila v okviru praznova- nja občinskega praznika srečanje predstavnikov do- mačega gospodarstva. Ti so ministra za ekonomske od- nose in razvoj dr. Marjana Senjurja ter njegove sode- lavce seznanili z razmera- mi. Minister jim je prejšnji te- den podrobneje govoril o gospodarskem položaju v dr- žavi, o vladnih ukrepih ter predvideni vključitvi Sloveni- je v Evropsko zvezo. Župan Jurij Malovrh je predstavil trenutni gospodarski položaj v občini, s poudarkom na ze- lo visoki nezaposlenosti, pri čemer izgubljajo Šentjurčani delovna mesta predvsem v sosednjih občinah. Predstavil je vključevanje občine v reše- vanje konkretnih težav bivše- ga Eleganta, Ema Energetike ter drugih. O težavah so prav tako go- vorih predsednik šentjurske Obrtne zbornice Anton Ber- glez, predsednica Društva podjetnikov Lidija Hercog ter direktor Območne gospo- darske zbornice mag. Franc Knafeljc. Ti so poudarjali pla- čilni nered ter previsoke obresti, ki ovirajo hitrejši raz- voj, pa tudi pomanjkanje po- sluha države. Predstavniki podjetij pa so goste seznanili s povsem konkretnimi vpra- šanji, na primer o cenah mesa ter problematiki standardov na področju kovinske indu- strije. Ob tej priliki so predstavili tudi delo celjskega regional- nega podjetniškega centra ter šentjurske ljudske univerze. B.J. Gradbena cena v Velenju Velenjski svetniki so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, ki je znašala konec lanskega leta 115.776,30 tolarjev za kvadratni meter, stroški povprečnega komunalnega urejanja zemljišča pa 12.249,72 tolarjev za kvadratni meter. Povprečna gradbena cena za letos je enaka kot lani. Ker je bila dosedanja cena v Velenju v primerjavi s cenami v ostalih slovenskih občinah precej visoka, je niso povišali. KL V spomin na žrtve pobofev Na nedeljski spominski slovesnosti na Te- harjah, ki sta jo pripravila Nova slovenska zaveza in Župnijski urad Teharje, se je zbra- lo približno tisoč ljudi. Maševal je maribor- ski škof dr. Franc Kramberger, ki se je zavzel za spravo, ki je zgodovinska naloga in napor vseh generacij, ter pozval k molitvi, da se podobna grozodejstva ne bi več ponovila nikjer v svetu. Kramberger je poudaril, da so za osamos- vojitev in za mednarodno priznanje zaslužne tudi žrtve povojnih pobojev, ki so vir duhovne- moči za slovenski narod. Po njegovem j^. za genocid, slovenska zemlja nosi v svo)' naročju mrtvo generacijo lastnih otrok. Predsednik NSZ dr. Tine Velikonja med drugim dejal, da so se mrtvi, ki vsako leto spominjajo na Teharjah in ki )• oblast prekrila z odpadki, uprii komunizn^J je vzpostavil totalitarno oblast za toliko ^ da je večina pozabila, kako izgleda svoP"^' Po njegovem bi bilo treba ponovno vzpo^^", blok pomladnih strank, kar je edina reši^^jj slovenski narod. Foto: SHt SNOPIČ DOGODKI 3 iConec smetarskega premirja odlagališče smeti v Podhomu je ponovno zaprto, menda samo za občino Mozirje fiija Savinjska dolina, ij je vedno ob njej miš- tudi Zadrečka dolina, jiiaša s številnimi lepo- Ij3r je znano. Znano pa |jj da se v obeh dolinah f nekaj časa ukvarjajo z ^^pjn in zbirališčem od- lov, P''^*^ časom pa so fjvo smetarsko vojno, jr kaže, v tej vojni še podpisali premirja, pre- j teden se je namreč po- po razvnela bitka. gornjem Gradu so se od- Ij da za občino Mozirje in jQ podjetje Komunala jjfje zaprejo odlagališče ^ijkov Podhomu. To so |ipretekli ponedeljek, ko ^vestilo po faksu že zju- jjiakalo mozirsko upravo ielavce v JPK. Odlagališče Ijloza omenjene zaprto -še ^ek, vsi pa so se dogovar- |in iskali ustrezne rešitve. ^&lahko temu tako reče- ijtokratnega zaprtja pa je v p, da na Ljubnem menijo, |je odlagališče zaprto tudi I njihovo občino, medtem (dučah župan Mirko Za- mik pravi, da za njihovo Sno zaprtje ne velja, fobeh občinah, v Lučah in Ljubnem, smeti še vedno aža mozirska komunala, fobeh občinah se svetniki dogovarjajo, ali se bodo za novo mozirsko ko- alo Okolje (to je in bo, ko dokončno ustanovljeno, ielo za mozirske smeti) a velenjsko Podjetje za pnje prostora (z njimi so pogodbo o odvozu smeti že podpisali v občinah Gornji Grad in Nazarje); dogovori pa so še vedno na mrtvi točki. Ljubno: takoj odprite o zaprtju odlagališča so precej žolčno razpravljali na Ljubnem v četrtek, ko so se svetniki zbrali na seji občin- skega sveta, med točkami na dnevnem redu na je bila tudi problematika odlagališča v Podhomu, o čemer naj bi spre- govoril direktor gornjegraj- skega komunalnega podjetja Niko Purnat. Da je bila seja polemična, dokazujejo izjave svetnikov v stilu, da v Gor- njem Gradu zaprejo odlagališ- če, če imajo samo pet minut časa; ker še ni opravljena deli- tvena bilanca JPK, še vedno gre za skupno podjetje; svetni- ki pa so se spraševali, če se na takšen način rešujejo zadeve. Vsa stvar je namreč v tem, da so Ljubenci in Lučani po- ravnali vse obveznosti. Lju- benci so na primer za sanaci- jo odlagališča v Podhomu lani odšteli 2 milijona tolarjev, le- tos pa nekaj več kot 1,6 milijo- na tolarjev. Končna zahteva ljubenskih svetnikov je bila, da morajo v Gornjem Gradu takoj odpreti odlagališče v Podhomu za občino Ljubno. Gornji Grad: zaprtje le za Mozirje »Zaprtje odlagališča velja samo za občino Mozirje, ker ne poravnava obveznosti iz pogodbe o sanaciji, nikakor pa zaprtje ne velja za občini Ljubno in Luče,« je zatrdil v petek gornjegrajski župan Toni Pifelj in dodal, da so občinske meje pač določene in da Zgornja Savinjska dolina ne pomeni samo občine Mo- zirje. »Iz vseh drugih občin na odlagališče normalno vozijo smeti. Pri dogovorih so se v vseh občinah obvezali, da bo- do plačevali sanacijo odlaga- lišča, in vse občine so svoj dolg izpolnile, razen občine Mozirje. Za zaprtje odlagališ- ča za Mozirjane smo se odlo- čili, ker imamo v pogodbah zapisane obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati. Samo Mozirjani nam za sanacijo odlagališča dolgujejo 4,2 mili- jona tolarjev,« je pojasnil Ri- felj. Mozirje: dogovori niso veljali o zaprtju odlagališča so razpravljali tudi člani občin- skega sveta Mozirje na četrt- kovi seji, o zaprtju in o tem, da niso plačali predvidenih stroškov sanacije, pa je svet- nike obvestil župan Jakob Presečnik. »Pri razreševanju proble- matike smo se že pred časom dogovorih, da dokler ne bi razrešili stanja v sedanjem Javnem podjetju Komunala Mozirje, naj se ne bi nič spre- menilo. V občinah Gornji Grad in Nazarje pa so mimo teh dogovorov oddali pobira- nje smeti drugemu, torej ve- lenjskemu Podjetju za ureja- nje okolja,« je razložil tajnik občine Mozirje Jože Kramer. »Gre za grde zadeve, očitki pa seveda letijo samo na občino Mozirje. Predvsem je hudo to, ker smo v Mozirju ravno pretekli teden končali s ko- sovnim zbiranjem odpadkov. Zbiranje smo zaključili v to- rek, vsa odlagalna mesta so bila polna, že v ponedeljek pa nas je presenetil faks o zaprt- ju odlagališča.« Večje kontejnerje, za enega dobijo v Gornjem gradu 27 tisoč tolarjev, so v JPK razvo- zili na različne kraje, največ v Žalec in Velenje. »Smeti so ekonomska kategorija: ljudje plačujejo odvoz, nekdo ima delo. Res, da so Gornjegrajci uredili odlagališče, toda na ta račun tudi dobro služijo. Sa- nacije odlagaHšča res nismo plačali niti nimamo za to predvidenih sredstev v prora- čunu, toda redne obveznosti do gornjegrajske komunale smo v roku poravnavali. V Mozirju sedaj iščemo druge dogovore, kako se bo razplet- lo, pa bomo videh,« je zaklju- čil Kramer. Tako torej, smetarska bitka se, vsaj pred zaključkom re- dakcije ni bilo nič novega, še nadaljuje. V tekstu ni zapisa- nega presenečenja v smislu, a ste novinarji tudi izvedeli niti ogorčenih besed z ene in dru- ge strani niti prepričanj o tem, da gre za izsiljevanje, tako z ene kot z druge strani. Vse to je bilo namreč že zapisano. URŠKA SELIŠNIK Mo,kda|,o bm in zakaj? Za prvo jesensko zaseda- Občinskega sveta Mest- občine Celje so člani Kinskega nadzornega pripravili kar nekaj isiih stališč, v katerih so ■^'naprej opredeljevali do o katerih naj bi svetni- '^le razpravljali. se je to v zdajšnjem Jiidatu prvič zgodilo, je '° začudenje na samem J^danju toliko večje. So ^ Nadzornega odbora «tne občine Celje končno ''^'i z delom, ali pa je bil ™ov dosedanji molk prav- ^''^v odraz njihovih pri- 'J^^osti in vloge, ki jo opre- ^l^je Statut Mestne občine J- Odgovore bodo na joročila tajnika Mestne ;"^e Celje Aleša Vrečka kolegija predsednika ■'"iskega sveta predvido- J^Poiskali že v tem tednu. I^istvo je, da je v-statutar- določilih nadzorni od- .J,°Predeljen kot nadzorni ; in ne delovno oziro- ,1^"^Posvetovalno telo občin- ijjp sveta, zrno soli pa bo 1^ stališču Janeza Nova- 5 ^^S), ki se je zavzel za člani nadzornega od- ^^lujejo znotraj svojih it)^. '^stil, nadzora v Mestni o '^'Celjepa je vseprema- IS Veselijo se športne dvorane Največja pridobitev Šmarja v zadnjih letih Pretekli konec tedna so opravili tehnični prevzem športne dvorane šmarske central- ne osnovne šole, ki bo služila tudi za potre- be tamkajšnjega športa. Slovesno odprtje bo jutri, v petek, 10. oktobra, otroci pa bodo začeli telovaditi v ponedeljek. Gre za največjo naložbo na področju družbe- nih dejavnosti v šmarski občini v zadnjih letih. Nova telovadnica meri 1408 kvadratnih me- trov, v stari pa je bilo le 657 kvadratnih metrov površin. Staro telovadnico so celovito sanirali, z dograjenimi površinami pa je Šmarje pri Jelšah pridobilo lepo športno dvorano. Ta je za 220 kvadratnih metrov večja od predpisanih šol- skih površin. V njej bodo osrednja igrišča za košarko, odbojko, rokomet in badminton. Z gradbenimi deli v telovadnici so začeli avgu- sta lani, končati pa bi morali marca letos. Zaradi različnih vzrokov so rok podaljšali do sredine julija, izvajalcu pa so zaračunali 5,4 milijona tolarjev pogodbene kazni. V zadnjih dneh so v telovadnici montirali športno opremo, pred tem pa so poskrbeli tudi za ureditev okohce, parki- rišča ter za preplastitev ceste, ki vodi k novi športni dvorani. Gre za naložbo v okvirni vred- nosti 170 milijonov tolarjev, pri tem pa bo ministrstvo za šolstvo in šport plačalo približno polovico. Občina bo prispevala tudi 34 milijonov za športne površine, ki so večje od normativnih. Naložba po finančni plati ni povsem zaključena, zato je banka občini odobrila ugoden premosti- tveni kredit. Tega zaenkrat še ne potrebujejo. Jutri bo v Šmarju pri Jelšah hkrati uradno odprtje delno nove šolske kuhinje, kjer pri- pravijo dnevno po 1200 obrokov. Kuhinje, ki je bila potrebna temeljite prenove ter dograditve, so se lotili med šolskimi počitnicami, s kuha- njem pa so začeli 1. septembra. Med prenavlja- njem so obnovili 120 kvadratnih metrov površi- ne ter jih prizidali še 35, obnovili instalacije ter večino opreme in izvedli toplotno izolacijo. Vrednost celotne naložbe v šolsko kuhinjo znaša nad 32 milijonov tolarjev, pri tem pa računa občina na delno finančno soudeležbo ministrstva. Šmarsko športno dvorano ter šolsko kuhi- njo bo predal namenu minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. ■■■MHHHBBHHHHMIi BRANE JERANKO Stanovanjski sklad po starem Na zasedanju velenjskega mestnega sveta svetniki niso želeli razpravljati o predlogu odloka za ustanovitev novega stanovanjskega sklada mestne občine, saj občina že ima svoj stanovanjski sklad. Predlog odloka o novem stanovanjskem skladu je pripravil svetnik Franc Sever, ki je doslej velikokrat opozarjal na nepravilnosti v delovanju obstoječega sklada, odločitev svetnikov, da to temo umaknejo z dnevnega reda, pa ga je zelo razburila. Dragan Martinšek, predsednik mestnega sveta, je zahteval, naj župan Srečko Meh pripravi do- polnitve veljavnega odloka o stanovanjskem skladu. KL PO SVETU Pomembne volitve v ZRJ V obeh republikah, ki tvori- ta Zvezno republiko Jugoslavi- jo, v Srbiji in Črni gori, so bile v nedeljo predsedniške volitve. Večjih presenečenj ni bilo, saj izidi kažejo politično sliko, ki so jo pred volitvami izdelale že javnomnenjske raziskave. V Srbiji sta se v drugem kro- gu pomerila kandidat levice Li- lič in nacionalist Šešelj. Ker se volitev ni udeležila več kot po- lovica volilnih upravičencev, bo potrebno razpisati nove pred- sedniške volitve. Šešljevi radi- kali sicer trdijo, da so zmagali s tremi odstotki prednosti. Bolj zanimivo pa je bilo v Črni gori, kjer je bilo osem kandidatov, dejanski boj pa se je bil med dvema - sedanjim predsedni- kom Bulatovičem in njegovim osovraženim tekmecem, pred- sednikom vlade Dukanovičem. Več glasov je dobil Bulatovič 47,45 odstotka, medtem, ko je za Dukanoviča glasovalo 2272 volivcev manj in je dobil 46,72 odstotka glasov. Zato bo potre- ben nov krog volitev, ki bo 19. oktobra. Če bo zmagal premier Dukanovič, se Črni gori obetajo novi časi, mogoče celo izven ZRJ, saj so javnosti dobro poz- nane premierove odcepitvene težnje. Vprašanje pa je, kako bi na večjo demokratizacijo drža- ve reagiral predsednik ZRJ Mi- loševič, če bi pogorel njegov varovanec Bulatovič. Prihodnost EU začrtana V Amsterdamu so zunanji ministri petnajsterice podpi- sali t. i. amsterdamsko po- godbo o Evropski uniji, ki predvideva njen nadaljnji razvoj. Pogodba obsega 220 strani in je plod petnajstme- sečnih pogajanj. Novo po- godbo, ki je zamenjala tisto iz Maastrichta, morajo zdaj ratificirati še vsi parlamenti držav članic unije. Pogodba iz Amsterdama bo povečala pristojnosti unije na področju zunanje politike. Po- leg tega pušča odprto možnost, da bi se v prihodnosti združila z EU in Zahodnoevropsko uni- jo. Pogodba dovoljuje večjo udeležbo ustanov unije pri soodločanju, povečuje pa tudi pristojnosti unije na noti^nje- političnem in pravosodnem po- dročju ter daje večjo vlogo Evropskemu parlamentu. Ven- dar pa nova pogodba ni ostala brez kritik. Precej kritične so predvsem Belgija, Francija in Italija, ki se ne strinjajo s tem, da je pogodba pustila odprto ključno vprašanje reforme usta- nov. To naj bi se namreč zgodi- lo šele ob prvi razširitvi na nove članice. Omenjene tri države so zato k pogodbi predložile do- kument, v katerem so zapisale, da so reforme ustanov EU neiz- bežen predpogoj za izpeljavo prvih pogajanj s prihodnjimi Članicami. Gre predvsem za re- formo sestave Evropske komisi- je in vloge ter sistema glasova- nja v Evropskem parlamentu. V Beogradu spet vroče V Beogradu se ponavlja sli- ka iz konca prejšnjega leta - popoldan ulice zasede na ti- soče demonstrantov - le, da so vzroki za proteste tokrat malo drugačni. Zdaj jih je povzročila razrešitev beo- grajskega župana Dindiča in zamenjava vodstva doslej neodvisne televizije Studio B. Glasovanje o nezaupnici Dindiču, sicer predsedniku De- mokratske stranke, so v mestni skupščini predlagali poslanci Srbskega gibanja obnove, stran- ke Vuka Draškoviča (med lan- skimi demonstracijami sta bila z Dindičem zaveznika). Župa- nu so očitali prekinitev sodelo- vanja z mestno vlado ter bojkot srbskih predsedniških in paria- mentarnih volitev. Draškoviče- vim poslancem so se pridružili še nekdanji nasprotniki, sociali- sti in Šešljevi radikali, tako da je za razrešitev župana glasovalo 67 od 110 poslancev. Za zame- njavo vodstva televizije Studio B pa se je mestna skupščina odločila, ker naj bi ta TV v svojih informativnih oddajah favorizirala Dindiča in podpira- la bojkot volitev. Najbolj nasil- ne demonstracije so potekale ravno okoli poslopja televizije. Množico demonstrantov je tu pričakal močan policijski kor- don in jo brutalno začel prete- pati. Ko se je množica hotela umakniti, jo je pričakal še en kordon. Demokratska stranka je v sporočilu za javnost zapisa- la, da je razlog pretepanja obča- nov paničen strah režima pred novimi protesti. Nasilje na Kosovu V Prištini je nekaj tisoč štu- dentov (po različnih virih od 5 do 12 tisoč) protestiralo proti srbskemu režimu na Kosovu. Od tamkajšnjih ob- lasti so zahtevali predvsem, da vnovič odprejo šole, s ka- terih so jih pregnali pred sed- mimi leti. Srbska vlada je de- monstracije označila kot zbo- rovanje separatistov in nad študente poslala policiste. Nekaj sto oboroženih polici- stov v popolni bojni opremi je demonstrante razgnalo s pen- dreki in solzivcem, voditelje protesta pa so aretirali, med njimi tudi rektorja paralelne albanske univerze v Prištini. Uradna Tirana je študentske zahteve podprla. Združene dr- žave in Evropska unija pa so ostro obsodili nasilje nad štu- denti, saj so zahtevali pred- vsem uresničevanje tistega, kar sta pred letom dni podpisa- la tedanji srbski predsednik Miloševič in Ibrahim Rugova, predsednik najbolj vplivne po- litične stranke kosovskih Al- bancev. Sporazum predvideva normalizacijo pouka v albanš- čini, kljub temu pa se velika večina albanskih dijakov in študentov še vedno šola v ile- galnih šolah. Nekaj napredka je le v osnovnih šolah, kjer se šolarji izobražujejo po progra- mih t. i. repubhke Kosovo. Sr- bija je avtonomijo Kosova pre- klicala leta 1989, saj naj bi se po mnenju srbskih oblasti tam živeči Albanci želeli odcepiti in združiti z matico Albanijo. Od takrat Albanci na Kosovu ignorirajo srbske institucije in so vzpostavili paralelni sistem javnih služb, vključujoč šols- tvo in zdravstvo. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 D060DKI Novi celjski šolski okoliši Enakomernejše obremenitve šol - Cilj: enoizmenski pouk in zagotovitev prostorskih možnosti za 9-letno šolanje Svetniki Mestne občine Celje so minuli teden sprejeli sklep o določitvi osnovnošolskih okolišev na območju občine. Osrednji cilj, ki so ga pri pripravi gradiva zasledova- li strokovni sodelavci oddelka za družbene dejavnosti ter ravnatelji osnovnih šol, je bil enakomernejša obremenitev vseh šol ter zagotovitev enoizmenskega pouka in prostor- skih možnosti za prehod na 9-letno šolanje, ob pogoju, da seveda otrokom zagotovijo čimbolj varno pot v šolo. Na območju Mestne občine Celje je 9 osnovnih šol, od tega z letošnjim šolskim le- tom pouk v eni izmeni (samo dopoldne) obiskujejo učenci 1. in II. OŠ ter v OŠ Frana Kranjca, Lava in Frana Roša. Prostorsko najbolj kritična, tudi glede na priliv šolarjev, je bila že nekaj časa III. OŠ, za katero se bodo spremembe na bolje začele prav z določi- tvijo novih šolskih okolišev. S prerazporeditvijo območja le- vega brega Voglajne v šolski okoliš OŠ Frana Kranjca se bo pritisk na III. OŠ precej raz- bremenil, številčno pa se bo- do popolnih razredi v OŠ Fra- na Kranjca, ki je sicer med vsemi celjskimi osnovnimi šolami že doslej bila zavod z geografsko največjim okoli- šem, a najnižjim številom roj- stev na tem območju. V Mest- ni občini Celje so za to ob- močje, kakor seveda tudi v drugih šolskih okoliših, kjer je to potrebno, že pred časom poskrbeli za organiziran pre- voz šolarjev. V dogovoru s sosednjo ob- čino Vojnik so razrešili tudi vprašanje šolanja otrok iz Šmartnega v Rožni dolini, kjer imajo podružnično os- novno šolo, otroci pa od 5. razreda naprej obiskujejo šo- lo v Vojniku. Še pred reformo lokalne samouprave je po- družnična šola organizacij- sko sodila v OŠ Vojnik, s po- sebnim odgovorom pa bo ta- ko ostalo tudi poslej. Nekoliko pa se je zapletlo z določitvijo šolskega okoliša za območje Teharij, saj so pri določitvi okoliša upoštevali novogradnjo šole na Ljubečni in teharske otroke razporedili vanjo. Še pred zasedanjem občinskega sveta so se na zboru staršev osnovnošol- skih otrok na Teharjih večin- sko opredelili, da bi se njihovi otroci še naprej šolali v OŠ Štore - vendar po zakonskih določilih v Mestni občini Celje ne morejo določati šolskega okoliša za sosednjo občino. Tako so ob koncu razprave sprejeli sklep, da sodijo Te- harje v šolski okoliš OŠ Lju- bečna, za otroke bo zagotov- ljen varen šolski prevoz, star- ši pa imajo seveda še naprej tudi z zakonom določeno pravico, da lahko svojega otroka vpišejo tudi v katero- koli drugo šolo. ■■■■■■■H I. STAMEJČIČ Z zakonom določena pravica staršev je, da lahko svojega otroka vpišejo v katerokoli osnovno šolo - dejstvo pa je, da šola otroka mora sprejeti, če je njegovo stalno oziroma začasno bivališče v območju šolskega okoliša, sicer pa le, če ima razpoložljive kadrovske in prostorske možnosti. Za teharske otroke pa ob vpisu v OŠ Štore ne bi smelo biti težav, saj te možnosti imajo. Že sedaj pa iz generacije približno osemdesetih teharskih osnovnošolcev kar 22 otrok obisku- je mestne osnovne šole, III. OŠ, ki ima velike prostorske težave, denimo, kar 10 otrok. Všoli najprej podstrešje člani občinskega sveta Ljubno so na zadnji seji, po- leg perečega problema odla- gališča v Podhomu, odločali še o večih pomembnih zade- vah. Tako so med drugim za 8 odstotkov povišali ekonom- sko ceno vrtca, tako da sedaj cena polnega programa za najmlajše od enega do treh let znaša približno 32 tisoč tolar- jev, cena polnega programa za otroke do sedmih let pa 30 tisoč tolarjev. Poleg tega so svetniki sprejeli pravila za iz- volitev predstavnika v volilno telo za volitve članov držav- nega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Veliko pozornosti so Iju- benski svetniki namenili ob- novi in nadzidavi šole. Kot je znano, na Ljubnem že plaču- jejo samoprispevek za šolo, kljub temu pa v občini ugo- tavljajo, da bo obnova in širi- tev šole, načrtovana v treh fazah, kar velik zalogaj za občino. Na Ljubnem so se dogovarjali, da bodo najprej izdelali podstrešje, nato nad- zidali novejši del šole in razši- rili telovadnico. Kakor zaen- krat kaže, bo kljub izglasova- nemu samoprispevku težko priti do šolskega tolarja, zato bodo na Ljubnem najprej po- skrbeli za izdelavo podstreš- ja, kjer bodo pridobili tri nove učilnice. Sicer so v podstrešju prvotno načrtovali knjižnico, medioteko in računalniški oddelek, vendarle pa so se odločili za izgradnjo učilnic, saj bodo tako lahko ukinili dvoizmenski pouk, kar po- meni tudi manjše stroške pri ogrevanju prostorov in pre- vozih otrok v šolo. Svetniki so se na zadnji seji strinjali, da bodo podstrešje uredili med počitnicami pri- hodnje leto. Za načrtovana dela so že prihranili nekaj več kot 8 milijonov tolarjev, prib- ližno tolikšno vsoto so zbrali s samoprispevkom, in če ne bodo uspeh s šolskim tolar- jem, se bodo Ljubenci zadol- žili. Vsa dela pri izdelavi pod- strešja naj bi bila končana v dveh mesecih. US Pogodba prekinjena, dolg ostaja Podjetje Bis trade, ki upravlja z občinskimi stanovanji, dolguje konjiški občini 18 milijonov tolarjev Pred skoraj dvema letoma in pol sta konjiška občina in podjetje Bis trade podpisala pogodbo o upravljanju z ob- činskimi stanovanji. Pogod- ba je upravljavca med dru- gim zavezovala, do kdaj v mesecu mora občini naka- zovati določen delež fakturi- rane najemnine. Ker pa to mnogi najemniki plačujejo neredno, nekateri je od maja 1995 niso niU enkrat, si je Bis trade že leta 1995 prvič prizadeval pogodbo spremeniti tako, da bi občini namesto deleža fakturirane nakazoval delež plačane na- jemnine. Zahteva podjetja Bis trade takrat ni bila podprta. Pred dnevi je bila občinske- mu svetu predlagana nova sprememba pogodbe, ki pa je svetniki prav tako niso spre- jeh, še več, upravljavcu so oči- tali slabo poslovanje. Dolg do občine namreč zdaj že prese- ga osemnajst milijonov tolar- jev. Direktor podjetja Bis trade Ivan Brglez se je nemudoma odzval. Kot je povedal, se je po temeljitem pogovoru s sodelavci odločil, da odsto- pajo od pogodbe o upravlja- nju z občinskimi stanovanji. »Agonijo neplačevanja "ne že- limo več podaljševati. Le-to namreč naše poslovanje lik- vidnostno vse bolj zajeda. Občini Slpvenske Konjice za- to dajemo odpoved na upravljanje z večstanovanj- skimi objekti, ki so v večinski lasti občine. Za občino torej ne bomo več pobirali najem- nin, še vedno pa ostajamo upravljavci v tistih večstano- vanjskih objektih, kjer so takšno željo s podpisom po- godbe o upravljanju izrazili lastniki, katerih solastniški delež na objektih predstavlja celoti«, je poudaril Ivan Br- glez in dodal, da bodo dolg do občine skušali vrniti v čim krajšem času. »Vsak mesec se nam dolg do občine poveča za približno milijon osemsto tisoč tolarjev, zato bomo predlagali, da se nam šestme- sečni odpovedni rok skrajša. Na seznamu neplačnikov so tudi imena tistih, ki bi jim dosledno poravnavanje teh stroškov ne smelo predstav- ljati nikakršnih težav,« je ogorčen Brglez, ki dodaja: »Toda redni plačniki so tisti z nizkimi osebnimi dogodki. S takšnimi, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, skorajda nimamo težav.« Vojniški grbi in cerkveni koncert s slavnostno sejo vojniš- kega občinskega sveta na Dobrni, s slovesnostjo, na kateri so podelili vojniške grbe in z nedeljskim koncer- tom vojniškega pevskega zbora v Novi Cerkvi, so skle- nili praznovanja ob občin- skem prazniku. Dejavnosti in prireditve v čast občinskega praznika so bile po vsej občini Vojnik or- ganizirane ves teden; v sklo- pu prireditev so bile še pose- bej odmevne lovska razstava, ki so jo pripravili v lovski dru- žini Vojnik ob 50. obletnici delovanja, srečanje upoko- jencev Vojnika, Nove Cerkve in Frankolovega in pa novo odprta in markirana planin- ska pot Vojnik-Konjiška gora, ob otvoritvi katere so se ljubi- telji narave povzpeli na Stolp- nik. Sicer pa so prejšnjo sobo- to ob že tradicionalnem oc- vetličenju vojniškega trga ter folklorno-turistični prireditvi v centru kraja blagoslovili tu- di obnovljeno kapelico v Be- zenškovem Bukovju. Slovesnosti ob praznova- nju vojniške občine so se za- ključile v nedeljo, ko je v cerk- vi Sv. Lenarta v Novi Cerkvi nastopil mešani cerkveni pev- ski zbor. In kdo so letošnji dobitniki vojniških grbov? Bronasti voj- niški grb so prejeli Miran Prezelj, Maksimiljan Flis in Anton Zorko, srebrni grb sta prejela prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkve, ki v letošnjem letu praznuje 90. obletnico obstoja ter Marija Pasarič. Zlati vojniški grb pa je, predvsem za velike zaslu- ge pri promociji Slovenije na avstrijskem Koroškem, prejel Jurij Bojanovič. NMS Zaključna slovesnost ob praznovanju vojniškega občinskega praznika je izzvenela s čudovi- tim koncertom pevcev mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Nove Cerkve, ki so ob tej priložnosti nastopili v novih oblačilih. PO DRŽAli Poidrovllen^ spodbudo UUBUANA, 1. qJŠ (Delo) - »Sporočilo aS kega zunanjega nii|H tva, po katerem z^a ' vračajo trditve ZRj_ ^j^'-; edina naslednica pomembna spodbinj^ ^ jo pozdravljamo. To j^'; rak naprej in Jugosio,;';, bi se morali strezniti^5'i meniti stališče do sukcej'« ter se vesti kot ena na^ - nic, kar bi precej pripj^' glo k napredku nasled; nih pogajanj,« je sporo ameriškega zunanjega 5, j nistrstva komentiral d i Milan Mejak, vodja šI' venske delegacije za vni sanja nasledstva SFRlB ProračunsI« očitki 1 UUBUANA, L okfl (Delo) - Enoletna zaiM nesposobnost vlade, p„ mevuhovski odnos do (i žavljanov in poslancei,- pravljanje predloga prou čuna na pamet ter bij vsakršnih resnih podlagj analiz, zmanjševanje naš ga ugleda v tujini, ribari nje v kalnem, povečevaEj odhodkov, ki čedalje bs prehitevajo prihodke i podobno - to so bili najpi gostejši očitki, predvsem opozicijskih vrst, ki sojili nadaljevanju 15. i z redi seje ob splošni razpravi predlogu letošnjega proi čuna morali poslušati vlj ni predstavniki. Sprejeta pravili igre UUBUANA, 1. oktobi: (Delo) - Državna vo! komisija je sprejela vec ločitev, ki so pogoj zai: vedbo novembrskih pK^ sedniških volitev in voliifj 40 državnih svetnikov - imenovanji so dop volilne komisije, sp. rokovnika za izv> obeh volitev, navodil:^. lilnim komisijam in ski^ volilnih enotah za izvolita državnih svetnikov, pf^'' stavnikov lokalnih intei« sov. Zelena luc zo proračun UUBUANA, 2. oktobf (Večer) - Poslanci so ^ 47 glasovi za in 22 odločih, da bodo nadall' vali s sprejemanjem ^^^^^ čuna. Do 17. oktobra la^^' poslanci vložijo prora^f ska dopolnila, v nasledn!' deseUh dneh pa le še tei^- državnega zbora. Dodaten mese< za vizume UUBUANA, 2. oktoj' (Večer) - Čeprav je pričakovati, da bodo ^ venski državljani v zač^ oktobra že lahko odpo vali v ZDA brez vizu^^ se to ni zgodilo. Za vsJOF ZDA Slovenci še potreb« jo vstopne vizume, po'^.. radnih informacijah do konca oktobra. SNOPIČ DOGODKI 5 {rečani zavrnili konjiški predlog Grešili iz nevednosti - Praznik občine Zreče bo 29. maj ■j^Ka občina je julija ^^u občinskemu svetu v favo posredovala osnutek loženjsko delitvene bi- j med občinami Konjice, ^ j0 Vitanje. Osnutek sta rej proučili komisiji za joženje, finance in gospo- enje ter statutarno pravna ^jja pri zreškem občin- jjsvetu, ki sta osnutku oči- jtevilne pomanjkljivosti in fa\ilnosti. < ;p;_^nji toticn st) se /. vscbi- jsnutka seznanili še zreš- jetniki. Menili so, da pred- (0osnutek ni pripravljen v jju z usmeritvami in pri- sili, ki jih je pripravila i[,!)liška služba za reformo alne samouprave, menijo tudi, da iz osnutka ni razvid- no, katero premoženje je predmet delitve, Zrečani pa se tudi ne strinjajo s splošnim načelom delitve nepremičnin po teritorialnem načelu, saj menijo, da je potrebno iz tega splošnega načela izvzeti že dogovorjeno drugačno deli- tev (predvsem na stanovanj- skem področju). Skratka zreški občinski svet je konjiš- ki osnutek premoženjske de- litvene bilance soglasno zavr- nil, konjiški občini pa predla- ga, da v enem mesecu pripra- vi nov, z republiškimi merili usklajen predlog delitvene bi- lance. Da bi se zadeve vsaj nekoliko premaknile z mrtve točke, si bodo Zrečani priza- devali, da se bodo sešli pred- stavniki vseh treh občin in pričeli s konkretnejšimi us- klajevanji. Svetniki so se tokrat odlo- čali med dvema predlogoma za dan občinskega praznika, in sicer med rojstnim dne- vom Jurija Vodovnika in dnevom referenduma za us- tanovitev občine Zreče. Od- ločili so se za slednjega, torej bodo Zrečani občinski praz- nik obeleževali 29. maja. Svetniki so obravnavali tudi poročilo računskega sodišča. Občinski nadzorni odbor in odbor za premoženjska vpra- šanja sta ga podrobno pregle- dala in ugotovila, da so za večino odkritih napak krivi predvsem neizkušenost, de- lovna zagnanost in preslabo poznavanje finančne zakono- daje. Župan Jože Košir je pou- daril, da se s povzročanjem napak pri poslovanju nihče ni skušal osebno okoriščati, da so na nekatere napake račun- sko sodišče opozorili sami že pred oblikovanjem poročila ter da so vse nezakonitosti pri izplačilih že odpravili. Sicer pa je po mnenju zreškega župa- na občina v dosedanjih dveh letih in pol denar porabljala načrtovano, tako da dolgov, razen 75 milijonskega kredita za telovadnico, po končanem mandatu za seboj ne bo puš- čala. Predsednik občinskega sveta Gorazd Korošec je svet- nikom predlagal, da bi, v izo- gib nadaljnjim morebitnim dvomom v korektnost občin- skega poslovanja, zahtevali revizijo zaključnega računa za leto 1997. Svetniki so se s pred- logom sicer strinjali, poudarili pa so, da se za izvedbo revizije poišče kakovostna in cenovno dokaj ugodna revizijska hiša. mm. B. F. ta mozirske žeiodilce ^ponedeljek so slovesno 'Pfli razširjeno in poso- ''"'jeno kuhinjo v vrtcu '"zirje, hkrati pa so si lah- ' gostje ogledali tudi novo fjemo v igralnicah, •^iihinjo so morali preurediti '^di sanitarnih predpisov, "^^j se v mozirskem vrtcu ""^šajo s kar precej poveča- '^uhinjo, ki je tudi na novo ■■^niljena. Investicija z opre- *5ed je veljala približno 9 "'ionov tolarjev. Hkrati so v "^irskem vrtcu pokazali tu- ^''ri popolnoma na novo ''^tnljene igralnice, ostale "''pralnice pa so opremili z mizami in stoli ter le- kjer jih še potrebujejo.,) ,?^va za prenovo igralnic, 3,1 f^^°ne tolarjev, je 'prav tako^ kot za kuhinjo prispevala ob- čina Mozirje. Sprejem in odprtje novih prostorov je pospremil prisr- čen program, v katerem so sodelovali vsi otroci, ki obi- skujejo mozirski vrtec. Goste je pozdravila ravnateljica Ana Kladnik, mozirski župan Ja- kob Presečnik pa je v svojem govoru predstavil delo občin- skih organov na področju ne- gospodarskih dejavnosti. Ta- ko je občina med drugim od- kupila nove prostore za delo Vzgojno delovnega centra in Centra za socialno delo ter opravila še obilo manjših po- segov v šolah in vrtcih, kar je vse skupaj pomenilo kar velik finančni zalogaj. US, Foto: CIRIL SEM ^mteljica Ana Kladnik in župan Jakob Presečnik med ¥mjem povečane in sodobno opremljene kuhinje v mozir- skem vrtcu. Cimperman bo gradil šolo u^^^ mozirskega občinskega sveta so na seji pretekli skoraj štiri ure posvetili izbiri izvajalca za gradnjo-^ i šole na Rečici. L ^oJgem tehtanju in precej burni razpravi je bilo za izvajalca L^^^o podjetje Cimperman iz Mozirja, ki pa ni zadostilo vsem |J'^f^im pogojem. Vendar je pretehtala ponudba, ki bo prera- na vse obresti, skoraj za četrtino oziroma 100 milijonov L ^' '^ot je ponudba konkurentov. US. Zbor Prihovianov V petek zvečer naj bi se v prosvetnem domu na Rečici sestali krajani Prihove ter se še enkrat pogovorili o želji, da se odcepijo od Krajevne skupnosti Rečica, s tem od občine Mozirje, in se priklju- čijo občini Nazarje. US Debotni večer rotari jancev Gost prvega debatnega večera, ki je bil v ponedeljek v Celjskem domu, je bil dr. Tine Hribar. Znani slovenski filozof in sociolog je na za javnost odprti prireditvi, ki so jo organizirali člani celjskega Rotary kluba, govoril o slovenski državotvornosti v tem trenutku. NMS Podčetrteic računa na morje V Zdravilišču Atomske to- plice želijo posodobiti tudi najstarejši del, kjer sta kamp in letno kopališče. Zato so svetniki občine Podčetrtek prejšnji teden podprli pro- gramske osnove razvoja sta- rega dela. Tako bi na tem prostoru med drugim povečali zmog- ljivosti kampa ter zgradili do- datne brunarice, za 1200 kva- dratnih metrov bi povečali kopališča, uredili glavni vhod tega dela toplic, sprehajalno pot do hotela, delno pa tudi območje onkraj regionalne ceste. Sicer pa bodo podrob- nosti znane v ureditvenem načrtu. Kot pravijo v zdravi- lišču, se njihova delniška družba ne bo pojavljala kot investitor, ampak bo iskala dodatne finančne možnosti. Podčetrteški svetniki so se prav tako lotili delitve premo- ženja bivše skupne šmarske občine. Sprejeli so delovno gradivo o delitvi premoženja javnega podjetja OKP (komu- nale petih novih občin), ki predvideva delitev vodnih in- frastrukturnih objektov po fi- zični porabi vode, pa tudi predloge o razdelitvi denarja od prodanih šolskih, upravnih in zdravstvenih stanovanj. Za- taknilo se je le pri delitvi počit- niških zmogljivosti šolskih ko- lektivov, ki so ob hrvaški oba- li, saj se v Podčetrtku z nači- nom delitve ne strinjajo. Med številnimi točkami dnevnega reda so se svetniki odločili tudi za pogojno so- glasje k podelitvi koncesije gi- nekologu dr. Damirju Frani- ču. Zdravnik, ki dela v jav- nem zavodu za potrebe petih občin, hoče postati zasebnik. ^^.....^-i^.^ BRANE JERANKO Dnevi športne medicine V petek in soboto so bili v celjski Celjanki 7. Dnevi športne medicine Slovenije, ki so jih organizirali pri Slovenskem zdravniš- kem društvu. Med prireditvijo so bili številni posveti in predavanja na temo športne medicine, na katerih so s svojimi prispevki sodelovali vsi priznani slovenski strokovnjaki s področja medicine dela, prometa in športa, trenerji in vsi ostali, ki se ukvarjajo z zdravjem in vzdr- ževanjem kondicije športnikov. Sodelujoči so ob predavanjih marsikaj preizkusili tudi praktično; v delavnicah, ki so se vrstile v soboto, so se preizkusili v povija- nju, vajah iztegovanja ter nudenju nujne me- dicinske pomoči. Ob tej priložnosti pa je izšla tudi knjiga »Medicina športa« avtorja dr. Rudija Čajavca, vodje osrednjega dispanzerja medicine dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu. NMS, Foto: GK f O DRŽAVI Privatizacijsici dopolnili UUBUANA, 2. oktobra (Delo) - Vlada je sprejela dopolnili k zakonu o za- ključku privatizacije. Dr- žavno premoženje se bo privatiziralo postopoma in sproti, glede na privatiza- cijski postopek posamez- nega državnega podjetja. Tistim skladom, ki imajo presežek vloženih certifi- katov, bodo dosedanji li- mit povišali za presežek vrednosti vloženih certifi- katov. incident Livada UUBUANA, 4. oktobra (Nedelo) - Komisija za nadzor nad delom var- nostnih in obveščevalnih služb, ki jo vodi Polonca Dobrajc, bi se morala na zahtevo SDS sestati danes, vendar so sejo prestavili. Na seji naj bi obravnavali sum nezakonite uporabe posebnih metod in sred- stev proti častnikom Slo- venske vojske, kar se na- naša na protest Janeza Janše, češ da je obrambni ministff Tit Turnšek že vnaprej obdolžil časnika, vpletena v incident Livada, da sta se neprimerno vedla in da sta kriva. Gre za inci- dent, v katerem so se Ja- nez Janša in trije gostje, s katerimi je praznoval rojst- ni dan, steph z zasebnim podjetnikom, ki je shkal četverico. Incident se je zgodil pretekli torek. Kučan osebnost meseca UUBUANA, 5. oktobra (Delo) - Oktobrska politič- na osebnost je po anketi bralcev Dela Milan Kučan, ki je tako za dva glasova prehitel dr. Janeza Dr- novška. Dobra letina na Lentu MARIBOR, 5. oktobra (Večer) - Pred nekaj več tisoč zbranimi Mariborčani in uglednimi gosti so na Lentu obrah več kot 400- letno trto. Letošnja trgatev je bila ena boljših, kar jih pomnijo, saj so natrgali 53 kilogramov grozdja, ki je imelo sladkorno stopnjo 17,5. Pretresljivo odkritje UUBUANA, 6. oktobra (Delo) - Pretresljivo odkrit- je v garaži ob viški trgovini Storžek, v kateri so zgro- ženi policisti v nedeljo poz- no popoldne v zamrzoval- ni skrinji odkrih otroški trupli, odmeva med oko- liškimi prebivalci, ki so še danes pretreseni postavali pred tragičnim prizoriš- čem in opazovali krimina- liste. Kot so preiskovalci ugotovili, na trupelcih de- vet in deset let starih fanti- čev, doma iz bližnje okoli- ce, ni bilo vidnih znakov nasilja oziroma kakršnih koli poškodb, vendar prei- skava še ni končana. 6 GOSPODARSTVO Novosti iz Gorenja v Gorenju so pred kratkim začeli izdelovati nove hladilno- zamrzovalne aparate z izpopolnjeno uporabnostjo, racional- no porabo energije in sodobno obliko. Hladilniki nove generacije 600 so izdelani v večih izvedbah, in sicer kot hladilniki, zamrzovalne omare in kombinacija obeh. Po zunanjosti so najlažje prepoznavni po enih ali dveh vratih, ki jih odlikuje najnovejši dizajn z izbočenimi vrati. Novi izdelki so namenjeni zahtevnim evropskim kupcem, za prihodnje pa v Gorenju že načrtujejo aparat z elektronsko regulacijo, ki naj bi bil še prijaznejši za uporabnike. B. J. Dvovratni hladilno-zamrzovalni aparati s posodobljeno obliko že v redni proizvodnji. »Ne« za Hotel Prebold žalski svetniki so na zad- nji seji zavrnili predlog o brezplačnem prenosu hote- la Prebold na občino Žalec in nadaljnji odprodaji hote- la. Čeprav so na prejšnjih sejah ugotavljali, da hotel že več let sameva in propa- da, občina pa se ne zgane, se zdaj, ko je ta pripravila predlog za oživitev dejav- nosti, s prodajo niso stri- njali. Sredstva od prodaje hotela v višini 500.000 nemških mark so tudi eden izmed vi- rov že sprejetega občinskega proračuna. Ker pa krajevna skupnost Prebold predlogu nasprotuje, čeprav je pred časom občinskim službam posredovala pozitivno mne- nje, se bo o hcitaciji hotela še treba pogajati. Žalski župan Milan Dobnik se bo s pred- stavniki krajevne skupnosti sestal še ta teden, zaplet pa naj bi razrešili še pred pri- hodnjo sejo občinskega sve- ta. Podobna usoda je doletela predlog o odprodaji zdravs- tvene postaje Prebold, ki za- radi nasprotovanja lokalne skupnosti ni bil sprejet. Če- prav je odprodaja predvide- na tudi v strategiji razvoja zdravstvene in zobozdravs- tvene dejavnosti v občini, so svetniki predlog zavrniU. Mnenje krajevne skupnosti Prebold sicer ni obvezujoče, kljub temu pa so sprejeli sklep, da je treba najprej pri- dobiti njeno soglasje in šele potem odločati o prodaji. VESNA LEJIČ. Negotovost v Bohorju Delavci Bohorja Mestinje, ki so konec septembra stav- kali tri dni, so stavko do nadaljnjega prekinili. Prete- kli ponedeljek se je pogajal- ska skupina sindikata sesta- la z direktorjem, ki je začel pripravljati sanacijski pro- gram. Tega mora namreč predlo- žiti banki ter nadzornemu svetu. Med štirimi zahtevami stavkajočih je bila bistvena prav zahteva po pripravi pro- grama, ki ga bo direktor Vla- do Jurančič še dopolnil. Sicer pa želi dati sindikat vodstvu dovolj časa za ustrezne po- slovne ter strokovne odloči- tve. Med ponedeljkovimi poga- janji so med drugim govorili o tem, da bi prejeli delavci za september minimalno plačo v znesku 59 tisoč tolarjev, pa tudi o izplačilu razlike regresa do konca novembra. Prav tako naj bi pripravili analizo poslo- vanja v zvezi z izpadom reali- zacije za junij ter julij ter našli krivce, novembra pa naj bi prišlo še do skupščine delni- čarjev. V podjetju s približno tri- sto zaposlenimi so letos več- krat prekinili delo, povod za tridnevno septembrsko stav- ko pa je bilo nepravočasno izplačilo avgustovskih plač. Sicer pa v tovarni lesne opre- me zaostajajo pri izhodišč- nih plačah po kolektivni po- godbi za 20 do 25 odstotkov, 70 delavcev pa prejema mini- malno plačo. Pri vsem skupaj je največja bojazen, ali bo podjetje sploh preživelo. Skupščina delničarjev Rogle Nedavne četrte skupščine delniške družbe pekarne in slaščičarne Rogla so se tokrat prvič udeležili novi, 40-od- stotni solastniki, predstavniki Klasja Celje. Potrdili so poroči- lo poslovanja v letu 1996, v nadzorni odbor so imenovali nove člane in sklenili, da bo revizijo letošnjega poslovanja opravila celjska revizijska družba Revista. Predsednik uprave Vinko Erjavec je pove- dal, da so ob tej priložnosti začrtaH tudi osnovne smerni- ce poslovanja pekarne in slaš- čičarne Rogla v prihodnje. NOVO NA BORZI Posebna ponudba Ljubljanska borza d.d., iz Ljubljane že ves čas svojega delovanja dobro skrbi za ob- veščanje javnosti in delničar- jev o delovanju Ljubljanske borze. Nenehno pripravlja novosti, ki so zelo dobrodoš- le. Najnovejša ponudba z bor- ze je spremljava tekočih po- datkov o trgovanju preko In- terneta. Program omogoča avtomatsko osveževanje po- datkov v realnem času, podat- ke ureja na izbrani način, vsak posel je označen z mo- dro ali rdečo barvo. Seveda program omogoča še dostop do drugih podatkov. Trgova- nje poteka vsak delovnik med 9.30 in 13 uro. V mesecu ok- tobru omogoča borza pregled vseh teh podatkov z brezplač- nim dostopom. Za vse tiste, ki jih zanima borzno trgovanje je omenjena ponudba odlič- na. Še podrobnejše informa- cije se lahko dobijo na doma- či strani Ljubljanske borze: http:// www.ljse.si Kot smo pričakovali, bo tudi v jesenskih mesecih na borzi vroče. Zadnje čase sta najbolj aktualna dogodka odstop ge- neralnega direktorja družbe Lek iz Ljubljane in zamenjave direktorja družbe Merkator iz Ljubljane. Do sedaj nismo bili priča, da pride v družbah, ka- terih delnice kotirajo na borzi, do tako pomertibnih spre- memb (omenjeni družbi sta za borzo še posebej pomem- bni, kajti z njihovimi delnica- mi je ogromno prometa pa tudi družbi v našem merilu pomenita veUko). Seveda omenjene spremembe vpliva- jo in še bodo vplivale na tečaje delnic. Tečaj delnice družbe Lek je padel do vrednosti 32.000 sit za delnico, tečaj del- nice Merkatorja pa do tečaja 5.270 sit za delnico. V torek, 7. oktobra, sta bila povprečna te- čaja za delnico Leka 34.011 SIT in za delnico Merkatorja 5.450 SIT za delnico. SBI ( slovenski borzni indeks ) se je znižal za 6,67 točke oziroma 0,44 odstotka. Trenutno se- stavlja borzni indeks 14 del- nic. Naslednja revizija indeksa bo 15. januarja 98. Družba Krka iz Novega me- sta je v letu 1996 ustvarila dobiček v znesku 3,1 milijarde tolarjev. Skupščina družbe bo 15. novembra. Udeležbo na skupščini je potrebno prijaviti najmanj deset dni pred zase- danjem skupščine. Uprava družbe predlaga, da se 1,4 mi- lijarde sit razdeli med delni- čarje v obliki dividend (400 sit na delnico), 1,6 milijarde sit naj bi ostal nerazporejen. Če bodo na skupščini sprejeli predlog delitve dobička, bodo dobili dividendo vsi, ki bodo vpisani v delniško knjigo 25. oktobra letos. Na sedežu družbe lahko pro- date večino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifikata v podjetja, ki so se lastninila s pomočjo javne prodaje. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj takšnih družb: Alpos Šentjur, Cinkar- na Celje, Gorenje Velenje. Piše: BOJAN GRADIŠNIK Češka veleposlanica v Celju V ponedeljek je bila na delovnem obisku v Celju velepo- slanica Češke Republike v Sloveniji Jana Hybaškova v spremstvu prvega sekretarja češkega veleposlaništva v Ljubljani Pavla Svitila, ki je zadolžen za gospodarsko področje. Na pogovoru na sedežu Mestne občine Celje so sodelovali tudi predstavniki Območne gospodarske in Obrtne zbornice Celje ter 6 predstavnikov celjskih gospodarskih družb, ki imajo največji obseg poslovnega sodelovanja s Češko Republi- ko. Veleposlanica Češke Republike je poudarila predvsem pomemben obseg zunanje trgovinske menjave med Češko in Celjem, ki se približuje letni vrednosti 40 milijonov dolarjev. Po oceni naših gospodarstvenikov je vrednost našega uvoza veliko večja kot izvoza, zato bo potrebno pospeševati višje oblike poslovnega sodelovanja, predvsem kooperacije in skup- ne naložbe na Češkem. Češka gosta sta po končanem pogovo- ru pri županu Mestne občine Celje obiskala še Etol in Kovino- tehno. UB Brez licence ne bo šlo Pričakovanja, da bo morda uveden moratorij na pridobi- tev licence za opravljanje av- toprevozniške dejavnosti, so bila neupravičena. Z zako- nom določen rok 1. januar 1998 ostaja in v policiji ter inšpekcijskih službah bodo po tem datumu takoj oprav- ljali nadzor nad 12 tisoč slo- venskimi prevozniki, pred- pisana kazen za tiste, ki bo- do svojo dejavnost opravljali brez licence, pa je 600 tisoč tolarjev. Od 1. januarja 1998 dalje bodo morali imeti licenco vsi, ki opravljajo prevoze oseb v cestnem prometu ter prevoze tovora z vozili nosilnosti nad 3,5 tone oziroma nad 6 ton skupne mase. Za pridobitev licence, ki bo služila tudi kot osnova za izdajo dovolilnic, morajo avtoprevozniki izpol- njevati kar nekaj pogojev. Med njimi velja omeniti, da morajo imeti vsi zaposleni vozniki najmanj četrto stopnjo izo- brazbe ali vozniško prakso ne- prekinjeno od leta 1983, pre- voznik mora imeti na vsako vozilo zaposlenega voznika, zagotovljena parkirna mesta ter pogodbo s servisno delav- nico. Pomembno pa je tudi to, da je finančno sposoben, saj mora imeti zagotovljenih naj- manj 3.000 ekujev na vozilo. V Sloveniji je registriranih približno 45 tisoč vozil pri 12 tisoč avtoprevoznikih, večina, okoli 9 tisoč pa jih je organizi- ranih znotraj Obrtne zbornice Slovenije. Po besedah zbor- nične pravne svetovalke Nata- še Razpotnik Kozinc je doslej 1.200 njihovih članov vložilo prošnje za izdajo licence, iz- dali pa so jih tisoč prevozni- kom. Strokovni preizkus, ki je ena od osnov za pridobitev licence, je opravilo 8 tisoč pre- voznikov. V OZS se zavedajo, da bo do konca leta v njihovih strokovnih službah potrebno veliko naporov, če bodo želeli izdati licence večini prevozni- kov, zato so za prihodnje tri mesece v nekaterih službah začasno tudi potrojih število zaposlenih. IS Državni sekretar v mini- strstvu za promet in zveze Igor Zaje poziva vse prevoz- nike - tudi tiste, ki licence za opravljanje svoje dejavnosti še niso pridobili - naj vložijo prošnjo za izdajo dovolilnic za vsa svoja vozila v letu 1998. V ministrstvu jim bodo dovolilnice izdali takrat, ko bodo pridobili licenco. BAROMETRI Ugodno posojila ZQ izvoznike Slovenski izvozniki i poslej pri Novi Rbvi ^' mejo ugodna posojil premostitev do 25 dni 11 ^ nja na priliv deviznih "^f* stev, pridobljenih z izvo'" izdelkov ali storitev, d'''' be, ki izvažajo svoje ' ah storitve, lahko najau •' posojilo v višini do četn';" deviznih prilivov preko ^,' ke v povprečju v za^ treh mesecih do najetja [!' sojila. Izvozniki, ki svoje^^' vizne prilive na novo usm:' jajo preko Nove KBM, J' lahko dobijo posojilo vrednosti do četrtine deii nih prilivov v zadnjem ' secu pred odobritvijo poi- jilo. Posojilo z obrestno li- ro TOM + 4 odstotke sei-ij ča v 25 dneh od posamez:.; ga koriščenja. Okvirno p;- mostitveno posojilo se la^ ko dovoli do 6 mesecev, ^ varovati pa ga je mogoiJeii različne načine. Za črpari. kredita zadošča, da izvoj nik predloži dokazila ; opravljenem izvozu in prti vih, ki bodo najkasneje v;; dneh usmerjeni preko No, KBM. Srečanje vzdrževalcev] Slovenijea Sredi tega meseca, fei 17. oktobra, bo na Roglisei mo srečanje vzdrževalce Slovenije. Organizirali boi nekaj posvetov, pripraii razstavo opreme ter imfi redno letno skupščino druS tva vzdrževalcev. Srečanjas bodo udeležili predvsei strokovnjaki, ki se ukvarji z vzdrževanjem opreme i ljudje, ki se ukvarjajo z ii» sticijami ter nabavo, gm Scania I v Sloveniji »Slovenija je del hitro ra: vijajočega in rastočega tr?i zato pričakujemo, da seb povpraševanje po tovorr- vozilih v naslednjih 5 k^' podvojilo. Zato smo seoi čili za razširitev prodajne? in servisnega omrežja ^ tem območju,« je poveo' podpredsednik Scanie z^^ ženje in prodajo v Evrof Urban Erdtman ob nedav« otvoritvi predstavništva Sc' nie v Ljubljani. Scania!^ Sloveniji ustanovila Scaii" Tovorna vozila d.o.o., ki v Ljubljani prodajalno \ kompleten servis, na P'" in v Kopru pa je odprla visne delavnice. Scania si^J sodi med naj pomembni'; svetovne proizvajalce kih tovornjakov in avto" sov, zaposluje pa 22.000 ' lavcev v Evropi in v Ameriki. GOSPODARSTVO 7 Zlati mož z zlatim srcem >Siva ekonomija bo v nekaj letih uničila slovenske zlatarske delavnice,« meni Celjan Vili Kragolnik Kragolnik, starosta , Kjh in slovenskih zla- L je nedavno prazno- ' sedemdesetletni živ- jjski jubilej. Okroglo ob- ^jj-o je slavil človek, ki je mojimi mojstrovinami vti- jl^očan pečat slovenske- , zlatarstvu. Toda Celjan [jj(ragolnik ni le mojster jiega poklica. Je tudi iz- j,go dober človek, kar je lazal v časih najtežje eizkušnje, pa čeprav svo- idejanj ni obešal na velik on. ijenjska in delovna pot J Kragolnika je vseskozi 5110 prepletena z mestom J Savinji. Rojen je bil v Ko- jci pri Celju. »Čudovite joinine imam na ta kraj, na ft, na naša otroška in mla- dina leta. V šolo smo hodi- [peš in te poti so bile polne jnimivih dogodivščin. Tudi iJružini nam nikoli ni bilo |)lgčas, štirje otroci smo bili ti hiši. Za šalo pravim, da ta povrnil duše. V zakonu [ženo Ljubo, dolga leta je ia tajnica v Tovarni nogavic !Polzeli, so se nama rodih ;lvorčki. Dva živita, dva sta mrla, skupno so v moji dru- Ei štirje otroci. Karh, Met- i,Janko in Vili,« je ponosen e. šolska in mladostna leta ispoda Kragolnika so bila Btra. Doživljal je sloven- b, pa nemško šolo, potem lirtno šolo, še so živi boleči fomini na vojna leta. Bolj It zlatarstvo je Vilija Kra- ttka najprej mikalo mi- irstvo. »Tri mesece sem se til za mizarja pri Trstenja- Ujer sem bil večkrat te- fii. Potem sem prišel v Stik tovarnarjema Knezom in 'chiavom, v takratni zlatar- ista mi dala kruh, lepo smo f razumeli in to so bila res ■^sna leta,« je obujal spomi- f sogovornik. Nizki udarci ^ili Kragolnik je v celjski" Jtarni delal 18 let, vmes je I dve leti v Nemčiji, v "Inu. »v tujino smo takrat ^'''li po znanje in po avto. J sem prvi od Zlatarninih Jvcev, ki sem se na tovar- no dvorišče pripeljal s "Jim avtom,« pove med J^eta 1960 se je odločil za fj^ostojno pot in s trdim 'om ponesel ime zlatars- ^ Kragolnik izven celjskih, ], ^udi slovenskih meja. r^^niško pot je začenjal v časih, ko je bilo greh sploh pomisliti na kaj tako bogo- kletnega kot je zasebništvo. »Tako je bilo hudo, da vam ne morem povedati. Nismo smeli kupovati zlata, potem nam je Ozna le dovohla, da smo lahko odkupovali majh- ne količine starega zlata. Vse je bilo treba zapisati v zve- zek, imeti natančno evidenco od koga si kaj kupil in stalno smo bih pod ostro kontrolo. No, potem pa je enkrat Tito govoril v Nišu, da je treba podpreti privatni sektor in od takrat dalje so nam tudi inšpekcije pustile, da smo lahko začeli dihati. Okrog le- ta 1970 so bili za nas res zlati časi. Kar smo naredili, smo prodali,« je pripovedoval so- govornik. Spomini niso samo lepi, veliko je bilo tudi hudih tre- nutkov. »Česa vsega mi niso očitali. Ker niso našli druge- ga, so v zapisnik na sodišču zapisali, da živim na veliki nogi in zapravljam po gostil- nah. Najbolj sem jim zameni to, da sem moral nekoč pla- čati 95 odstotkov davka od vsega zaslužka v dveh letih. Ti nizki udarci komisije za izvor imovine so bili najhujši trenutki v mojem življenju,« je z grenkobo pripovedoval Vili Kragolnik. Zlatarje tepe siva ekonomija Izpod rok Vilija Kragolnika je prišlo nešteto čudovitih zlatarskih izdelkov. Veliko dobrih mojstrov se je izšola- lo v njegovi delavnici. Zad- njih šest let je Vih Kragolnik v pokoju, a človek, ki je vse življenje navajen dela, ne iz- preže zlepa. Zlatarstvo Kra- golnik predela letno 70 do 100 kilogramov zlata, svoja lokala imajo v Rimljanki in v Centru Interspar. »Proizvod- nja se je povečala, prodaja pa ne sledi proizvodnji in to za- radi tega, ker se je v zlatars- tvu silno razpasla siva eko- nomija. Prepričan sem, da v nekaj letih ne bo več sloven- skih zlatarskih delavnic, ker ljudje preprosto ne bodo znali več delati. Tudi država je bistveno predraga. Smo eno tistih zlatarskih podjetij, ki plačuje ogromno promet- nega davka, tako da kljub vsemu težko vozimo.« Vili Kragolnik tudi ni prese- nečen nad propadom celjske Zlatarne. »Preveč razkošno so živeli in delavci smo že zdavnaj vedeli, da se bo ne- koč to moralo končati. Dolga leta je imela Zlatarna abso- lutni monopol in dosegali so neverjetno visoke cene. Na nas, zasebne zlatarje, so ka- zali kot črne ovce, češ da prodajamo' itahjansko, pa nekvalitetno in ne vem kak- šno še blago. To, da je pro- padla Zlatarna, je velika ško- da. Nikoli več je ne bodo postavili na noge, ker niso zadržali najboljših kadrov. Lonca, ki se razbije, ne sesta- viš več. Zlatarstvo je lep po- khc, imeti moraš nekaj umet- niške žilice, škoda pa je, ker bo ročno delo povsem izu- mrlo. Na tone se danes uva- ža strojnih verižic iz Tajske in tovrstna ekonomija bo zrušila še zadnje dobre slo- venske zlatarje,«je prepričan Kragolnik. S kmetijstvom pa ni kruha Vili in Ljuba Kragolnik da- nes živita v čudoviti hiši v Kettejevi ulici, tam je sedež podjetja Kragolnik&CO, na tej lokaciji se odvija tudi proi- zvodnja oziroma predelava plemenitih kovin. Podjetje, lastnika sta Vili in Ljuba, za- posluje približno 20 ljudi. Pred leti je na tej krasni lokaciji živela sama starejša gospa Katarina Vrbovšek. »Gospa je živela v hiši, kjer ni bilo vode, elektrike, streha je bila krita s slamo in iskala je nekoga, ki bi skrbel zanjo. Vrbovškova nam je 3 in pol hektarje veliko kmetijo po- darila, seveda pod pogoji, da prevzamemo vso skrb zanjo. Obljubo smo izpolnili, tako da je bila gospa zelo zado- voljna, mi pa tudi.« Vilija Kragolnika ljudje poznajo kot zlatarskega moj- stra, malokdo pa najbrž ve, da se je z vsem srcem pred leti posvetil kmetovanju. »Iz našega hleva smo oddali tri ali štiri runde bikov, običajno jih je bilo po 30 do 40. Potem pa smo ugotovili, da je vzreja bikov ena sama izguba. Naj- bolj me je razjezilo pred dve- ma ah tremi leti. Bila je suša, v zadrugi so popisovali ško- do, potem so me poklicali. naj pridem po odškodnino. Bilo je ravno dovolj za dve steklenici piva. Potem so še enkrat preračunavali, pa sem dobil samo še za eno stekle- nico pivo. Zato smo vse sku- paj opustili, ker sem že pred štirimi leti videl, da s kmetijs- tvom ni kruha,« je razmišljal sogovornik. Kupci, ki prihajajo v Kra- golnikov lokal v Centru In- terspar, najbrž niso pozorni na zahvalo, ki visi na steni. Viliju Kragolniku je to silno drag spomin, prislužil pa si jo je v času slovenske vojne. »Z Vikijem Kranjcem sva dobra prijatelja, ljudje sploh ne vedo, da je bil tudi Viki nekoč zlatar. Ko se je začela slovenska vojna, smo dali iz našega hleva v klav- nico 9 najtežjih bikov. Po- daril sem jim hrano, da fantje niso bili lačni, v zah- valo pa so mi potem podelili to diplomo. Precej našega denarja je šlo tudi za na- kup otroških mask. Če bi s tem rešil samo eno otroško življenje, bi mi to pomenilo več kot vse drugo na sve- tu,« je povedal Vili Kragol- nik. Namesto travnikov nastaja okoli Kragolnikove hiše pre- krasen cvetlični vrt, med gredami bujno cvetočih rož leži bazen, urejeno otroško igrišče in skrbno negovana zelenica. Resnično pravi mali raj, ki pa seveda terja tudi ogromno truda. IRENA JELEN BASA Foto: GREGOR KATIC Ko bo jutranja slana pomorila cvetove okoli hiše. Ljubi in Viliju zlepa ne bo zmanjkalo dela, nešteto rož ju čaka tudi v njunem zimskem vrtu. Polzela v korak s svetovno modo Polzela, tovarna nogavic d.d., praznuje letos 70-letni- co svojega obstoja. Jubilej so med drugim proslavili z že tradicionalno modno re- vijo, ki je bila tokrat v Kri- stalni dvorani Zdravilišča Dobrna. Na modno revijo so povabili poslovne partnerje, ki so jim predstavili kolekci- jo za prihajajočo sezono pomlad-poletje '98 ter izdel- ke iz rednega programa se- zone jesen-zima 97/98. Polzelska delniška družba je največji nogavičar v Sloveni- ji in med največjimi v Evropi, saj dnevno izdelajo približno 140 tisoč parov nogavic. S pro- grami ženskih, moških in otroških nogavic sledi Polzela glavnim modnim trendom na področju tekstilne industrije pri nas in v svetu. V svoje izdelke vgrajuje najboljše su- rovine ter nasploh skrbi za vrhunsko kakovost vseh iz- delkov. Ob tem veliko skrb posveča ekologiji, saj za proi- zvodnjo uporablja čisto tehno- logijo in neškodljiva sredstva. V prvem delu revije, ki si jo je ogledalo 200 poslovnih partnerjev, so prikazali kolek- cijo izdelkov za sezono pom- lad-poletje '98. Pri snovanju novih izdelkov so upoštevali, da moderna zaposlena žen- ska potrebuje diskretno ele- ganco, v modi pa išče pred- vsem udobnost. Čiste linije in enostavna moda ustvarjajo novo eleganco. Za šport je potrebna vrhunska kakovost, ki zagotavlja sproščenost, do- volj prostora pa so dali tudi romantiki. Upoštevali so tudi kombiniranje različnih barv, kot jih narekuje moda za pri- hajajočo sezono. Od materia- lov prevladujejo bombaž, kombiniran s poliamidno ali elastomerno prejo lycra. Drugi del revije je bil name- njen jeseni in zimi 97/98. Mo- to te kolekcije so enostav- nost, udobje in vsakdanja ele- ganca, pri moških pa tudi do- miselnost in raznolikost. Po- sebne otroške mode ni več, kar je preostalo, je zgodba iz sveta odraslih. Barve letošnje jeseni in zime so barve jago- dičevja, sadja, veliko rjave in rjavo oranžne. Nasprotje tem so malce motne, megleno si- ve, zelene in modrikaste bar- ve. Modno revijo v Zdravihš- ču Dobrna je vodila Miša Molk, obogatili pa so jo s ple- som in glasbo. T. TAVČAR Izdelke »Polzele« so predstavili manekeni Studia Formica iz Maribora. 8 NASI KRAJI IN UUDJE Ko zadoni jo orgle Andrej Polajžar iz Dobovca je najstarejši slovensl0, a danes imaš pa spet drugega fanta?< pa sem se tudi kmalu navadila...« pripoveduje o iz- kušnjah, ki so bile, predvsem zaradi nerazumevanja okolice in poklicnih kolegov, marsik- daj tudi grenke. Vseeno pa se ni dala; in tako so sprehodom kmalu sledile tudi druge novosti, ki so po- menile pravo revolucijo. »Ker je bil največji problem v zapo- ru takrat alkohol, smo začeH uvajati terapevtske skupine in po nekaj mesecih dela smo sestanke z obsojenci izza vrat zapora preselili v celjski mest- ni park. »Ti fantje, ki večinoma izhajajo iz neurejenih družin, potrebujejo predvsem veliko razumevanja, pozornosti in zaupanja, ki pa ga je pri njih še posebej težko pridobiti.« Če sprejmejo starši Kako na obvestilo o tem, da se je njihov otrok znašel v zaporu, ponavadi reagirajo starši? »Obiski staršev fantom večinoma veliko pomenijo, v zadnjih letih pa opažam tudi, da so starši vedno bolj pri- pravljeni otrokom pomagati, pa tudi pogosteje jih obiskuje- jo kakor pred leti,« razlaga Brigita Volmut, ki se med svo- jim delom večkrat znajde tudi v vlogi nekakšnega strelovoda med obsojenci in njihovimi starši. »Predvsem očetje se s tem, da je njihov sin v zaporu, največkrat ne morejo sprijaz- niti, zaradi česar dostikrat rea- girajo zelo odklonilno. Tako so največkrat matere tiste, ki otroke obiskujejo in jim stojijo ob strani. Očetje pa, čeprav največkrat tudi sami dosti pri- pomorejo k temu, da sin za- brede na kriva pota, ponavadi izražajo nekakšen sram, češ: >V zaporu pa svojega sina že ne bom obiskoval !< Ravno reakcija očeta lahko obsojene fante, ki so ponavadi najbolj navezani ravno nanje, še najbolj priza- dene... Vedno večjo težavo v zapo- rih pa v zadnjih letih predstav- lja preprodaja in zloraba ma- mil, saj je, kot smo ugotovili tudi lani, ko je zaradi prevelike- ga odmerka obsojenec umrl, droge v zapor kljub strogi kon- troli še vedno mogoče pretiho- tapiti. Ob prihodu v zapor lah- ko v celoti pregledamo obso- jenca, obiskovalce pa preverja- mo samo z detektorjem in če imajo kje v obleki skrit majhen zavojček, ga je pravzaprav ne- mogoče opaziti,« pravi Brigita Volmut, in kot svojo največjo poklicno željo v prihodnosti navede predvsem delovanje na področju zmanjševanja zlora- be drog tako med obsojenci kot tudi med drugo mladino. »Sicer se tudi na Celjskem v zadnjem času ustanavljajo šte- vilne skupine, katerih cilj je preprečiti razširjenje mamil med mladimi, vendar se eno besede, nekaj popolnoma dru- gega pa konkretna dejanja,« je prepričana Brigita, ki sodeluje tudi v skupini, ki jo vodi Anto- nija Marinček. Brigita Volmut vedno želi pomagati drugim, a tudi njej v življenju ni ravno najlažje. La- ni sta ji umrla oče in mož in tako je v hiši v Bukovžlaku ostala sama z mamo in dvema mladoletnima sinovoma. »Sre- čo imam, ker sta pridna in ker z njima ni nobenih težav.« Tu- di njeno službo sprejemata kot nekaj samoumevnega in najbrž, meni Brigita, se jima je ravno zato uspelo izogniti preizkušnjam, s katerimi se srečujejo njuni vrstniki. »Želim si, da bi lahko sinova spravila do kruha in pa da bi, dokler se ne upokojim, na mlade fante, ki prihajajo na služenje kazni, lahko čim bolj- še vplivala, kar je mogoče do- seči predvsem s pogovori, zaupanjem in lastnim zgle- dom, ki jim ga lahko daš pred- vsem z delom, ne pa z zvene- čimi in visoko letečimi beseda- mi, ki so jih še vedno prepolna usta marsikaterega strokov- njaka,« pravi Brigita. Življenje in dolgoletne izkušnje pri delu z obsojenci so jo naučile mar- sičesa. Kljub temu, da se je ves čas tudi dodatno izobraževala in izpopolnjevala znanja, po- trebna za opravljanje tega de- la, ji še danes ni težko, ko skuša katerega od obsojencev navaditi na red, prijeti metle v roke in mu pokazati, kako to gre. »To je edini način, da bo- poskusil tudi sam,« še zatrdi prijetna sogovornica, potem pa se, ker jo pokhčejo iz vra- tarnice, kamor so pripeljali no- vega obsojenca, posloviva. Ko odhajam, ga opazim tudi jaz. Mlajši fant, s prvim puhom pod nosom, sedi za mizo, gla- vo ima sklonjeno in z njegove- ga obraza je zaslutiti strah. Strah pred ustanovo, v katero ga je pripeljalo, ne vem kak- šno, kaznivo dejanje. Kakor koli že, razmišljam, v razme- rah, v kakršnih se je znašel, ima vseeno srečo. Ker bo ob srečanju z Brigito Volmut ugo- tovil, da je na tem planetu ven- darle še nekaj ljudi, ki jim ni vseeno. Ki svoj poklic opravlja- jo z ljubeznijo in ki so se pri- pravljeni nesebično žrtvovati za druge. Morda bo ravno v ustanovi, kjer bi lahko to naj- manj pričakoval, našel tisto, kar je iskal, dokler ni zabredel. Malo pozornosti, ljubezni in zaupanja. Dobil jo bo. NINA M. SEDLAR Brigita Volmut Krajani za novo šolo Nedavno sta bila v Veliki Pirešici in Galiciji zbora kra- janov, na obeh so obravnava- li prehod na devetletno os- novno šolo in podprli grad- njo nove podružnične šole. V krajevni skupnosti trenut- no delujeta dve podružnični šoli, prva v Veliki Pirešici in druga v Galiciji. Šolski zgradbi sta dotrajani in brez telovad- nic, v nobeni pa ni mogoče zagotoviti pogojev za prehod na devetletno osnovno šolo. Krajani so enotnega mnenja, da obnova dotrajanih šol ni smiselna, zato so bolj naklo- njeni gradnji novega šolskega objekta na zemljišču nad do- mom Nine Pokom oziroma na lokaciji, ki je približno v središču krajevne skupnosti. V novem objektu bi uredili tudi vrtec, telovadnico in vse druge pripadajoče objekte, potrebne za sodoben pouk. V šoli naj bi imeli tudi v prihodnje organi- ziran pouk štiri leta, čeprav si krajani želijo, da bi bila šola vsaj šestletna, šele potem bi otroci nadaljevali šolanje v matični šoli v Petrovčah. Približno polovico potreb- nega denarja naj bi zagotovila država, 30 odstotkov žalska občina, 20 odstotkov sredstev bi morali zagotoviti v krajevni skupnosti. Letos in prihodnje leto nameravajo v krajevni skupnosti zbirati potrebno dokumentacijo, z gradnjo pa pričeti leta 1999. IJB NA DANAŠNJI DAN 10. OKTOBER 1684 - Rodil se je francoski slikar Jean-Antoine Watteau, najvidnejši predstavnik fran- coskega rokokoja in mojster koloristične upodobitve ga- lantnih zabav v parkih in pri- zorov iz italijanske komedije: Vkrcanje za Kitero, Gilles (umrl leta 1721). 1813 - Rodil se je italijanski operni skladatelj Giuseppe Verdi, eden največjih glasbe- nih ustvarjalcev 19. stoletja in največji mojster italijanske romantične opere. Napisal je 26 oper, med katerimi so naj- bolj znane Traviata, Rigoletto, Trubadur in Aida (umrl leta 1901). 1834 - Rodil se je Alexis Kivi s pravim imenom Sten- vall, utemeljitelj finskega jezi- ka, stila in nacionalne drame (roman Sedem bratov). Dan njegovega rojstva je za Fince narodni praznik (umrl leta 1872). 1920 - Na Koroškem je bil plebiscit, na katerem so se prebivalci odločali med Kra- ljevino Jugoslavijo in Republi- ko Avstrijo. Večina prebival- cev se je odločila za Avstrijo, tako da je slovensko narodno ozemlje izgubilo svoje koroš- ke rojake. n. OKTOBER 1885 - Rodil se je francoski književnik Francois Mauriac. V svojih romanih (Gobavca je poljubila. Kačja zalega, Tere- zina krivda) in dramah je obravnaval etične, psihološke in socialne probleme, pred- vsem s katoliškega stališča. Leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado (umrl leta 1970). 1895 - Rodil se je hrvaški skladatelj in dirigent Jakov Gotovac. S svojimi deli, pred- vsem z opero Ero z onega sveta in s Simfoničnim ko- lom, si je utrl pot tudi na evropske odre (umrl leta 1982). 1958 - Umrl je francoski slikar Maurice de Vlaminck, utemeljitelj in začetnik fau- vizma (rojen leta 1876). 1963 - Umrla je francoska šansonjerka mednarodnega slovesa Edith Piaf s pravim imenom Edith Giovanna Gas- siou, ki je kariero začela kot ulična pevka in si pridobila vzdevek »pariški slavček«. Nesmrtno slavo si je ustvarila z melodijama Je ne regrette rien in Milord (rojena leta 1914). 12. OKTOBER 1851 - V vasici Krn pri Tol- minu se je rodil slovenski zgodovinar in zemljepisec Si- mon Rutar, posebej pomem- ben kot pisec obširnih pokra- jinskih in zgodovinskih mo- nografij Slovenskega primor- ja (umrl leta 1903). 1868 - Rodil se je nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov Avgust Horch, ustanovitelj tovarne Audi s sedežem v Ingolstadtu (umrl leta 1951). 1880 - V Celju se je rodila slovenska popotnica, pisate- ljica in zbirateljica Alma Karli- nova. O svojih potovanjih po svetu je napisala mnogo po- topisov, v katerih je združe- vala svoje avanturistif,^ življaje z leposlovni^!: znanstvenimi štren, (umrla leta 1950). %f h.oktobeT^ 1942 - Umrl je ^ \ politik Marko Natlačen J t 41 ban Dravske banoJ i 1941 ustanovil Narodni | za Slovenijo, med okun.^ • vodil delo SLS v ilegali ? neformalni vodja slovei^i ga protirevolucionarnega : bora bil likvidiran po m: ■ KPS (rojen leta 1886). 14. OKTOBER^ 1644 - Rodil se je filan,tj in voditelj angleških kvel((i jev William Penn, ustanovil,: kolonije Pensilvanije v Sevf i ni Ameriki. Leta 1683 jeuj.. novil mesto Philadelp|ii|: uveljavil brezpogojno versj svobodo in z lepim ravn njem pridobil Indijance leta 1718). 1890 - Rodil se je ameriš; general in politik Dwi§t »Ike« Eisenhovver, v 2. svetot ni vojni je bil vrhovni povst nik ameriških in zaveznišlc; sil, 1951/52 vrhovni povelju! sil pakta NATO, predsedii ZDA v letih 1953-61 (umrlls 1969). 1892 - V Šent Danijelu p Prevaljah se je rodil slovensi skladatelj Luka Kramolc, k diral je na orglarski šoli v O lju in dunajski Akademijii glasbo in dramsko umetno in služboval kot učitelj glasi na ljubljanski gimnaziji, zna po priredbah koroških nara nih pesmi (umrl leta 1974]. 15. OKTOBER 1844 - V vasici Vršno pu Krnom se je rodil slovensi pesnik in duhovnik Siraoi Gregorčič, goriški slavček. Pf sniti je začel pod Jenkovim.« Stritarjevim vplivom, dosego vrhunec s pesmimi v Zvonu Njegove domoljubne pesni (Soči) so imele veliko bul teljsko vlogo med primorski mi Slovenci, nekatere so p narodele (umrl leta 1906). 1886 - Rodil se je izraelsk politik David Ben Gurion,pr« ministrski predsednik 1948 ustanovljene drža^ Izrael (umrl leta 1973). 1927-V Ljubljani je v časti! Ijivi starosti 86 let umrl slf venski slikar Ivan Frani" svetovno znan kot konzervi tor in sodelavec dunajske k| misije za varstvo kulturn' spomenikov. 16. OKTOBER^ 1818 - V vasi Javorje v P Ijanski dolini se je rodil s" venski nabožni pisatelj ' publicist Luka Jeran, nel* časa misijonar v Afriki, P" neje pa urednik cerkven^! lista Zgodnja danica, pr^^ njal Prešernovo ljubezen«' liriko z ozkosrčnega mo^^ stičnega stališča (umrl 1896). 1854 - Rodil se je angl^- književnik (roman Slika ^ riana Graya) irskega rodu car Wilde, eden najvidne)^ predstavnikov evropske kadence, zlasti njenega es cizma in larpurlartizma leta 1900). SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE - ŠPORT 13 2a učenje vseh in vselej ■ick se je zaključil te- [seživljenjskega učenja , državna prireditev, ka- glavni namen je sezna- j ljudi, organizacije in pnosti o vse večjem po- ,ti in potrebi po vseživ- jjkem izobraževanju. plcrovitelj letošnjega, 2. ted- vseživljenjskega učenja, ki organizirajo pri Andragoš- , centru Slovenije, je bila Republike Slovenije, pri jnizaciji prireditve pa so ob 3vnih institucijah, ljudskih [verzah, šolah in vrtcih sode- jletudi številne organizacije zasebna podjetja, ki se uk- jjjo z organiziranjem dejav- jlj povezanimi z izobraže- -iprn odraslih. Sicer pa so s številnimi pri- reditvami, predstavitvami, strokovnimi srečanji in pos- veti, ki so v času TVU '97 potekali po vsej Sloveniji, or- ganizatorji skušali opozoriti predvsem na to, da sta tako učenje kot tudi izobraževanje dejavnosti, primerne in po- trebne za ljudi vseh starosti in ob vsakem času. To pa je tudi osnovno načelo, ki so ga kot novo definicijo učenja razgla- sili tudi na letošnji, 5. Unesco- vi mednarodni konferenci o izobraževanju odraslih, ki je bila v Hamburgu. Regijsko srečanje v Šentjurju v Šentjurju so ob zaključku tedna vseživljenjskega učenja pripravili srečanje predstavni- kov ljudskih univerz celjske- ga območja. Šentjurčani so povabili k sodelovanju svoj Študijski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje, do- mačo knjižnico, osnovno šolo Franja Malgaja, Študentski klub Šentjur ter druge obča- ne. Žal pa se je posveta izva- jalcev takšnega izobraževa- nja udeležilo malo predstav- nikov. Z razstavo so se najbolj izkazali organizator, Ljudska univerza Šentjur, UPI Ljudska univerza Žalec in Ljudska univerza Velenje. Prijetno li- kovno razstavo so pripravili učenci šole Franja Malgaja, ki so poskrbeh tudi za kulturni program. lillMIlilllllll— NMS, JM ^zaključku tedna vseživljenjskega učenja so se v Šentjurju s prijetno igrico izkazali učenci OŠ Franja Malgaja. O jezu in obvoznici V Lučah ob Savinji je pretekli teden minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar uradno odprl jez, ki ga je ljubljansko Podjetje za urejanje hudournikov obnovilo nad Lučami. Večino del na jezu je financirala država iz naslova vzdrževanja porečja Savinje. 6 milijonov tolarjev pa so primaknili tudi v občini Luče. Hkrati so se Lučani z Gantarjem pogovarjali še o obvoznici oziroma tunelu mimo Luč. Prihodnje leto naj bi namreč nadaljevali z deli na cesti Ljubno-Luče in še preden bo cesta obnovljena do Luč, se morajo v občini odločiti, kakšno obvoznico želijo v kraju. US, Foto: CIRIL SEM Rotacije in Akt v pokrajini v mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah bo od četrtka na ogled nova razstava. Konjičanom se bo takrat predstavil Sebastjan Peršolja, in sicer s ciklusum skulptur - vitražev, z naslovom Rotacije, ter s ciklusom slik v akvarelu, akrilu in mešani tehniki, z naslovom Akt v pokrajini. Na odprtju razstave, ki bo danes, 9. oktobra, bo sodeloval umetnostni zgodovinar profesor dr. Mirko Juteršek, ob tem kulturnem dogodku pa bo še degustacija in predstavitev vin kleti Movia iz Goriških Brd. Razstava bo na ogled do konca oktobra. B.Z. Jesen v mestu Zreče Takšen je naslov desete zreške likovne kolonije, ki je letos potekala med 26. septembrom in 3. oktobrom. Razstava, na kateri je 22 umetniških del, je od sobote na ogled v predprostoru večnamenske dvorane hotela Dobrava, kjer so najboljšim podelili nagrade. Prvo nagrado je letos prejel Milan Lamovec-Didi, drugo Dušan Amanovič, tretjo pa Alojz Tomše. NMS Popravek v zadnji številki NT je priš- lo v tekstu Ko pridela izgubo šola do neljube napake. V zadnjem odstavku smo po- motoma zapisali, da so aktiv- nosti v zvezi s projektom... začasno ustavili, saj pridobi- vajo nadaljnje listine! V resnici bi morali zapisati, da je na seji župan Kidrič po- jasnil, da so začasno ustavili aktivnosti v zvezi z nakupom zemljišča za izgradnjo tržni- ce v Ulici 14. divizije, saj pridobivajo nadaljnje listine. Vsem prizadetim se za nelju- bo napako opravičujemo. Uredništvo Dobrodošel premor Po lokalnem derbiju v Velenju premor za nogometaše v I. SNL '^a stadionu Ob jezeru v *'enju se je na drugem za- Wnem obračunu med 'jdarjem in Protonavtom 'Mikumom zbralo manj Jfdalcev kot na Skalni kleti. I^ina je pričakovala oster, ^^čen spopad za nove točke, ""dar glavni sodnik Božo ^'•ar ni dovolil, da bi se stra- ni razvnele. Mirna delitev 1^(0:0) je najp ^ celjskega tabora so sicer "koncu tekme ponovno pri- 'l^le kritike na račun sojenja, 'i so domači obrambni nogo- "ftaši v drugem polčasu igrali roko v svojem kazenskem f^^^oru, za kar niso bili kaz- '*3ni. Toda najstrožje kazni , "^0 pričakovali, saj Tabar J^^tavno ni hotel" opozarjati J'^' čeprav mu verjetno nihče ^ zameril, če bi v omenje- ,J primeru pokazal na belo Igralci si zaslužijo čestit- izjemno športno tekmo. ^ ^^igu temperature v Celju ^.^^ strasti povsem umirile, ^'o preveč, zato je bilo prave- j^lJogometa ponovno malo, sjjffatna delitev Jočk na dveh (^^J^jih pa je izguba tako za '^t za druge. V Velenju so po porazu v Novi Gorici lahko zadovoljni le s tem, da v štirih tekmah niso doživeli poraza. Zmaga s Primorjem, dva remija s Celja- ni in uspeh proti Triglav Tele TV v pokalu napovedujejo boljše čase Rudarja, ampak vseeno, žal, s trenutno zased- bo in razmerami ni moč priča- kovati zmagovite serije, ki je nujno potrebna za vzpon pod vrh. Tja si v velenjskem prvoli- gašu želijo, takšni so bili tudi cilji pred sezono, toda trenut- ne razmere niso rožnate. Po premoru zaradi reprezentanč- nega nastopa s Hrvaško bodo v sredo gostili SET Vevče. Zad- njeuvrščeno moštvo elitne konkurence je v globoki krizi, iz katere zaenkrat še ni videti pravega izhoda in Velenjčani bodo morali izkoristiti nas- protnikove slabosti, kar bi jih lahko popeljalo na sedmo me- sto na prvenstveni lestvici. Na Skalni kleti je obračun 11. kroga zaenkrat v ozadju. Še vedno se namreč poteguje- jo za iranskega reprezentanta Naima Sadavija, do včeraj pa se še ni vedelo, ali bo 28-letni naftni inženir desetdnevno bi- vanje v Celju podaljšal in oble- kel rumeno-modri dres. V pri- hodnjem krogu ga ne bodo oblekli Hajdurovič, Somalia in Blatnik, ker bodo morali poči- vati zaradi kartonov Proto- navto Publikum bo gostoval pri SCT Olimpiji, ki v zadnjem času igra vse bolj prepričljivo. Nedvomno čaka Celjane tež- ka preizkušnja, na kateri se bo, ob vseh ostalih, poskusil še posebej dokazati Simon Sešlar. Kreator celjske igre je končal na Verdenikovem »spi- sku čakajočih«, ko gre za zad- njo kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP v Franciji med Slovenijo in Hrvaško. Pred- nost je dobil Amir Karič, ki igra na Japonskem. Umazane igre vplivnih slovenskih (ne) nogo- metnih mož je tokrat na svoji koži občutil prav Sešlar, ki pa se s tem ne obremenjuje in napoveduje v nadaljevanju dr- žavnega prvenstva vsaj tako dobre predstave kot doslej. mh Foto: GREGOR KATIC Samir Balagič je imel tudi na svojem igrišču ogromno dela s temnopoltim Brazilcem Somalio. ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Po pričakovanjih] V minulem tednu je že bilo moč izbirati rried precej več športniki, kot tedne poprej, razpletlo pa se je po pričakova- njih. Iztok Puc je namreč zbral daleč največ glasov med športniki (14), podobno velja tudi za Katarino Srebotnik med športnicami (18) in za KK Pivovarna Laško pri ekipah (13). S tem je končan tudi septembrski ciklus glasovanja. Novi (stari) zmagovalci so postali Iztok Puc (41), Katarina Srebotnik (36) in KK Pivovarna Laško (29). Nagrajenka za mesec september je Klavdija Bonšek, Bado- vinčeva 4, Laško, ki prejme športno trenirko, ki jo podarja uredništvo Novega tednika. Za vse ostale ostaja upanje, da se jim sreča nasmehne do konca leta, če bodo seveda glasovali. Nominiranci za prvi oktobrski teden pa so Uroš Šerbec (CPL), Simona Jurše (ŽKK Ingrad Celje), Mojca Derčar (RK Juteks Žalec) ter RK CPL in KK Kovinotehna Savinjska Polzela. 14 ŠPORT V Krki (še) nimajo zdravila za Lašcane Laščani opravili z novinci, Polzelani s Heliosom 4. krog državnega košar- karskega prvenstva v 1. A ligi ni prinesel presenečenj. Laščani so opravili z novin- ci, Polzelani pa s Heliosom. Zmaga Cometa in poraz Ke- moplasta v B. ligi. Ingrad je delno popravil vtis - odslej z novim trenerjem. Znane so skupine v četrtfinalu pokala za moške. Skoraj 1500 gledalcev je v dvorani Marof v Novem me- stu spremljalo obračun do- mačih novincev Krke in vodil- ne Pivovarne Laško. Pri Laš- čanih je letos izvrstni Lisica vstopil v igro šele ob koncu prvega dela. Tovornika je vseskozi poskušal zaustaviti robustni Jevtovič, Goljoviča pa eden najboljših mladih igralcev pri nas. Smodiš. Po dokaj izenačenem prvem de- lu se je Krka v 28. minuti približala na 2 točki, kmalu za tem pa se je PIL odlepila na 10 in zanesljivo zmagala. KSP je proti »barvilom« ta- koj povedla, razigrani Kobale je zadeval iz vseh položajev. Kasneje so se mu priključili še Jagodnik, Šamanič in poš- kodovani Jeklin, ob koncu je priložnost dobilo še nekaj mladih. Trener Heliosa Lado Gorjan navkljub številnim in- tervencijam s klopi poteka srečanja ni preobrnil. Prihodnja dva prvenstvena kroga bosta že v soboto in sredo. Pivovarji doma proti Slovanu najbrž ne bodo imeli prevelikih težav, na sredinem obračunu v Idriji - ta bo med- tem gostovala pri Unionu Olimpiji - pa utegne med temi tremi moštvi nastati trikotnik. Polzelani si bodo v Mariboru zagotovo priigrali nov par točk, ob uspehu v Krškem pa bi bih takoj za vodilno trojko. Cometu uspel preobrat Konjičani so ob agresivnih Triglavanih nekaj časa delo- vali zbegano in v prvem delu že zaostajali 12 točk, v nada- ljevanju pa so s trojkami Lu- šenca in Jeseneka ter z zanes- ljivim izvajanjem prostih me- tov prešli v vodstvo in ga do konca zadržali. Kemoplast je klonil tudi na domačem parketu in to prav proti mladim košarkarjem Uniona Olimpije, ki so zaigrali z vsemi tujci, zaradi katerih je bilo največ spora pred pričet- kom prvenstva. Šentjurčani so se 3 minute pred koncem približali na 2 točki zaostan- ka, s prostimi meti pa so Ljubljančani zapečatili usodo domačih. Oba hgaša bosta v 3. krogu gostovala - Comet pri Hrastni- ku, Kemoplast pa pri novincu Radenski. Na uspeh lahko ra- čunajo le prvi, medtem ko bodo Šentjurčani s svojo igro težko presenetili »mehurč- ke«. Ingrad s Sergejem Ravnikarjem Košarkarice Ingrada Celja so tudi tokrat nihale v igri, kar bi se jim skoraj maščeva- lo. Ob prednosti 17 točk so dopustile mladim Ilirijan- kam, da so se približale na vsega 3 točke, upe domačih pa je pokopala njihova nek- danja igralka Jera Grobelnik. Od ponedeljka dalje pa celjske košarkarice vodi naj- boljši trener ženskih ekip pri nas, Sergej Ravnikar. Ta je svojo trenersko pot pričel le- ta 1968, 18 let kasneje je po- stal profesionalec. Najdlje je vodil prvakinje z Jezice (vmes tudi skok v moško košarko k Smeltu Olimpiji) ter z njimi osvojil 5 državnih in pokalnih naslovov. Bil je selektor jugoslovanske in slovenske reprezentance. Sergej Ravnikar bo ŽKK In- grad Celje poskusno vodil do konca sezone. Ob podpi- su pogodbe je povedal: »Ce- lje je zame nov izziv. Osnova morajo biti domače igralke, cilj pa približevanje Jezici in dolgoročno naskok na vrh. Za pomočnika si želim Bori- sa Kralja, s skupnimi močmi pa menim, da bomo lahko izpolnili vse letošnje načr- te.« Najlažje delo za KSP Izžrebali so tudi skupine in pare v četrtfinalu sloven- skega pokala za moške. Eki- pe bodo 18. in 19. t.m. nasto- pale v štirih mestih, zmago- valci skupin pa se uvrstijo na finalni turnir. Najmanj težav bodo imeli Polzelani, ki se bodo v Novem mestu pome- rili z domačo Krko, če jo premagajo, pa še z zmago- valcem dvoboja med Mari- borom Branikom in Loko kavo. Pivovarna Laško je gostitelj 3 skupine in bo igra- la s Kraškim Zidarjem, ob zmagi pa še z boljšim iz sre- čanja Maribor Ovni-Comet. Preostali skupini sta še v Novi Gorici (pari - N. Gorica- U. Olimpija, Idrija-Zagorje) in Domžalah (Helios-Slovan, Postojna-Krško). ■■■■■■■ PRIMOŽ ŠKERL Tokrat brez zmage Laščani doma, Polzelani pa v Zagrebu, so ostali praz- nih rok v 4. krogu Evropke- ga pokala. Bližje uspehu je bila KS Polzela, Pivovarni pa je v končnici zmanjkalo mo- či in koncentracije. Pivovarno Laško je v Treh Lilijah ugnal turški Fenerbah- če s 73:82 (38:40). Razen za- četnih 2:0 so Turki v prvem delu stalno vodili, v 12. minu- ti že z 28:17. Zaustaviti Lisico, Kune je bil pod koši nezbran, Dončič je slabo metal. Pivo- varni je nato uspela serija 8:0. 3 minute pred odmorom so povedli s 34:33, polčas pa je vseeno pripadel Fenerbah- čeju. V nadaljevanju so se domači najprej približali na 47:48, nakar je prvo trojko na srečanju zadel turški kape- tan Topsakal (Tovornik je pr- vo trojko za PIL zadel šele 12 minut pred koncem). PIL je 9 minut pred koncem preko kapetana Tovornika povedla pri 61:60, potem pa povpreč- no precej nižji Istambulci ni- so več popustili. S tremi Američani so dobili skok pod obročema, Laščani so slabo metali proste mete. Razlika je bila prav na koncu najviš- ja, v zadnji sekundi pa je Bečirovič z metom z 10 m znižal končni izid. Strelci za PIL: Tovornik 24, Lisica 19, Goljovič 10, Bečirovič 8, pri gostih pa Kutluay 30 in Tur- ner pa 16. PIL ima 3 poraze in le eno zmago in bo prilož- nost za nadaljne tekmovanje iskala proti Opavi, Broceniju in Wroclawu. Poležani so v Zagrebu proti Zrinjevcu izgubili šele po po- daljških s 104:102 (88:88, 36:40). Jagodnik je dosegel 29 točk. V izenačeni skupini po- sta poleg omenjenih dveh o razvrstitvi prvih štirih odloča- la še belgijski Charleroi in grš- ki Apollon. PRIMOŽ ŠKERL NA KRATKO štfflB: Na tekmovanju v streljanju z zračno puško za Pokal Livarja je nastopilo 15 slovenskih ekip. Moštvena zmaga je pripadla ljubljanski Olimpiji, štorski Kovinar je v sestavi Ravnikar, Dobovičnik in Malec zasedel Z mesto. Med posamezniki je slavil svetovni prvak Rajmond De- bevec (594 krogov), nihče od domačih strelcev pa se ni pre- bil med najboljših 10. Laško: Na občinskem te- niškem prvenstvu za moške je Alfredo Juričič v finalu z 9:7 ugnal Borisa Grešaka in tako tretjih zapored postal občin- ski prvak. Tretje mesto je pri- padlo Bojanu Tkalčiču, ki je ugnal Zdenka Leljaka. Na pr- venstvu je nastopilo 24 teniš- kih igralcev. Postojna: Na invalidskem šahovskem prvenstvu Slove- nije so šahisti Žalca dosegli naslednje uvrstitve: 11. Mar- tin Štorman (7 točk), 12. Ivan Pevnik (6), 24. Rudi Florjane (5). Nastopilo je 50 tekmoval- cev. Krško: Na posamičnem ša- hovskem državnem prvens- tvu je Jazbinšek (Šentjur) pre- magal nosilca domačina Me- štroviča, mojster Fide Dani Vombek pa je ugnal medna- rodnega mojstra Kraglja. ŠPORTNI KOLEDAR PETEKJO.IO; Košarka 2. SKL (M), 2. krog - Slo- venska Bistrica: Bistrica-Ro- gla (19) "~S0B0TA/n.lb! Košarka l.A liga (M), 5. krog - Laš- ko: PIL-Slovan (19,30), Mari- bor: MB Branik-KSP (18). l.B liga (M), 3. krog - Ra- denci: Radenska-Kemoplast (19), Hrastnik: Hrastnik-Co- met (19). 1. SKL (Ž), 4. krog - Ljub- ljana: Jezica ml.-Ingrad Celje (16). 2. SKL (M), 2. krog - Kam- nik: Kamnik-Celje (19), Mari- bor: ŽKK Maribor-Elektra (20), Polzela: Plima Prebold- Slivnica (19) Kegljanje 1. liga (M), 4. krog - Kranj: Iskraemecq-CP Celje (16) L liga (Ž), 4. krog - Kranj: Triglav-Miroteks (13) 2. liga (Ž), 4. krog - Mari- bor: MTT-Miroteks (12), Šo- štanj: Šoštanj-Miklavž (14) Rokomet Evropska liga prvakov, predkrog, povratno srečanje - Goeteborg: Redbergslids Goeteborg-CPL (17). 1. liga (Ž). 6. krog - Vele- nje: Vegrad-Burja, Kočevje: Kočevje-Juteks Žalec. Nogomet 3. SNL, 8. krog - Zreče: Unior-Pobrežje, Turnišče: Turnišče-Dravinja, Šoštanj: Usnjar-Kungota (vse ob 15,30). Odbojka l.A liga (M), 3. krog - Šo- štanj: Šoštanj Topolšica-Pom- grad l.B liga (Ž); 3. krog - Pre- bold: Gostišča Prebold-Preva- Ije, Ljubljana: Tabor-Kajuh Šoštanj. ""'^edSm^'^"" Nogomet 1. SNL, 10. krog - Velenje: Rudar-Protonavto Publikum (15.30) • 2. SNL, 10. krog - Renče: Goriške opekarne - Šentjur, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Rudar (obe ob 15,30) Nogomet 1. SNL, 11. krog - Ljubljana: SCT Olimpija - Protonavto Publikum, Velenje: Rudar- SET Vevče (obe ob 15,30). Košarka l.A liga (M), 6. krog - Le- skovec: Krško-KSP (20), Idri- ja: Idrija-PIL (19) l.SKL (Ž), 5. krog - Celje: Ingrad Celje-Odeja Marmor (19) PANORAMA NOGOMET 1. SNL 10. krog: Rudar (V)-Proto- navto Publikum 0:0. Vrstni red: Primorje 22, HIT Gorica in Mura 19, Maribor Teatanic 16, SCT Olimpija in Protonav- to Publikum 14, Korotan 12, Rudar in Potrošnik 10, SET Vevče 4. 2. SNL 9. krog: Šentjur-Nafta 1:0 (1:0) Žilnik 35. Zagorje-Eso- tech Šmartno 2:1 (1:1) Boršt- nar 42. Vrstni red: Triglav Te- leTV 25, Koper 22, Železničar 19, BST Domžale 18, Elan 10 13, Dravograd 12, Nafta 11, Aluminij in Šentjur 11. Jadran Šepič 10. Drava in Rudar 9, Esotech Šmartno in Zagorje 8. Goriške opekarne in Factor Črnuče 7 3. SNL vzhod 7. krog: Kovinar-Unior 0:1 (0:1), Dravinja-Pohorje 2:4 (1:2), Črenšovci-Usnjar 2:3 (2:2). Vrstni red: Odranci 17, Pohorje 16, Goričanka 14, Ba- kovci in Črenšovci 13, Unior 11, Usnjar 10, Paloma, Dravi- nja in Kungota 7, Turnišče in Variš 5, Kovinar 3. MALI NOGOMET Občinska liga 21. krog: Pelikani - Avto Friggs 8:1. Celjski grof-Viva la musica 2:5, Prima - Kewin 0:10. Šmartno-Veflon 4:3. Ma- rinero-Klateži 3:4. Cosmos- Ščurek 3:2. Vrstni red: Pelika- ni 57, Cosmos 43, Klateži in Celjski grof 39, Kewin 30, Ma- rinero 29, Šmartno 28, Prima 27, Veflon 25, Ščurek 24, Viva la musica 12, Avto Friggs 6. l.A liga (M) 4. krog: KSP-Hehos 85:65 (48:35) Šamanič in Kobale 19, Jagodnik 17. Petranovič 7, Ra- dič 6. Udrih 5, Čmer 4, Rov- šnik 3, Rituper in Cizej 2. Je- klin 1. Krka-PIL 65:73 (29:33) Tovornik 21, Goljovič 19, Lisi- ca 11, Bečirovič 10, Kune in Dončič 6. Vrstni red: PIL in Idrija 8, Union Olimpija in Slo- van 7, KSP, Postojna in Helios 6, Krka, Krško in Kraški Zidar in MB Ovni 5, MB Branik 4. 1. B liga (M) 2. krog: Kemoplast-Union Olimpija ml. 69:78 (33:41) Ma- džarac in Gajšek 18. Čop 10, Sušin 9, Urbanija 8, Maček 5, Kočar 1. Comet-Triglav 77:68 (28:32) Ravnikar 20. Lušenc 14, Jesenek in B. Sivka 13, Novak in Železnikar 6, Pavlin in Keblič 2, Kožar 1. Vrstni red: Zagorje, Loka kava in Gradbinec Ra- dovljica 4. Radenska, Union Olimpija ml., Comet, Ilirija, Je- zica in Hrastnik 3, Litija, Triglav in Kemoplast 2. 1. SKL (Ž) 3. krog: Ilirija-Ingrad Celje 60:70 (30:40) Jurše 22. Gro- belnik 19, Polutnik 12, Germ 11. Potočnik 4, GrouJ Vrstni red: Jezica in L 6, Ingrad Celje in BTc -r^'''' nal Sežana 5. Odeja Ma^" in Ilirija 4. Pomurje in ]^ ml. 3. 2. SKL (M) 1. krog: Plima Prebou strica 82:65 (38:27), ej J Kamnik 92:83 (42:37), r Rogla Atras 91:88 (45:49]' rokomet"^ Liga prvakov [m Predkrog: CPL-Redbej slids Goeteborg 29:24 (17., Šerbec 7, Puc in Tomšič Pungartnik in Jelčič 4, st^j novic 3, Likavec 1. Pokal pokalnih prvakov (M) 1. krog: Gorenje-Šiauii 36:31 (22:11) Plaskan 9, Kj, čenko in Saftescu 6, Šiauijj Gorenje (povratno srečanj 23:34 (7:18) Sovič 9, SafteJ 8, Krejan in Plaskan 4. l.A liga (M) 3. krog: Prule 67-CPL26:: (12:15) Puc 9, Pungartnik Šafarič 6, Stefanovič, Tomi in Likavec 3. Vrstni red:il dor, CPL in Krško 6, Slovan Prevent (-1) 4, Prule, Tri nje, Škofljica in Gorenje ( 2, Delmar, Sevnica in Dobo 0. 1. liga (Ž) 4. kr(g Vegrad-Jut« Žalec 14:33 (4:17) Krajnc Jukič 3, Rodič 2, Zlod Madjarič, Kneževič in ( manovič 1 za Vegrad, Rai 7, Volk, Derčar in T. Dolai V. Dolar 5, Zidar in Rauko 2, Jager in Kline 1. 5. kr Juteks Žalec-Ajdovšii 42:20 (24:11) Derčar 10, Dolar 7. Volk 6, V. Dolar Zidar 5. Randl 4. Kline Raukovič 2, Majerle 1. Izo Vegrad 18:17 (7:10) Krajn( Rodič 4, Ibralič 3, Madja 2, Jukič in Nojinovič 1. Vr ni red: Krim Electa (-1), teks in Bella Viola 8, Ro Olimpija (-1) in M-Degro 2) 6, Kočevje 4, Burja (-1) Izola 2, Ajdovščina (-1) Vegrad 0. ODBOJKA l.A liga (M) 2. krog: Gradis-Šoštanj' polšica 3:0 (17:15, 15:9,15: Vrstni red: Fužinar in P" grad 4, Gradiš, Ohmpija, Si nit in Šoštanj 2. Kamnik Krka 0. 1. B liga (Ž) 2. krog: Kajuh Šoštanj-^ stišča Štorman 3:0 (15^ 16:14, 15:11). Vrstni red: sel Ptuj in Tabor 4, Kajuh S» stanj, Šentvid, Prevalje inMJ tal 2. Gostišča Štorman in HI' Nova Gorica 0. keguanje ^ 2. liga (Ž) 2. krog: Miroteks Il-Sre"^' 7:1 (2309:2173) , IZŽREBANA ŠTEVILKA NAGRADNE VSTOPNiCc NK PROTONAVTO PUBLIKUMA JE: 009485 Lastnik naj se zglasi v upravi kluba: Cesta na Grad 12, 3OO0 Celje, tel.: (063) 482-250. ^ SNOPIČ 15 Igrali bomo bolje! ^ Trdna odločenost rokometašev Celja Pivovarne Laško pred tekmo na Švedskem J zadnjo stopničko pred jDpsko ligo bo na Šved- ,in vseeno treba stopiti, las čim večjo težo in silo. Ji izkušeni rokometaši so napovedih previdni in jj analizirajo igro nas- otnika, mlajši razmišlja- 0 naslovu evropskega pr- ta. Odsotnost poškodovanih joviča in Načinoviča se je I tekmi v Celju po mnenju fine zelo poznala. Veliko jlik je bilo na račun slabe % statičnosti in pristran- [ga sojenja, četudi v korist ijanov. Prav ti so, kot so v injih letih že velikokrat do- laii, najmočnejši takrat, ko deležni številnih kritik. ilM pa so njihova zadnja mišljanja pred odhodom Švedsko? Iztok Puc (levi zunanji, 31 l'196 cm/100 kg): »Mislim, iimamo bonus v vseh fazah i Slabše ne moremo igrati, fdi pa boljše tudi ne. V ieborg gremo na zmago in braniti dosežen izid v Ce-, ' Celjska športna javnost ve, s kako močnim nas-; cinikom se soočamo. Ta je; lehno v evropskem vrhu,' ^0 kot mi, pa nima sreče z fbom. Vsak od nas lahko na "ratnem srečanju pokaže ■>'veno več.« I^stko Stefanovič (srednji V192/90): »Mislim, da % petih golov iz prvega J^a zadostuje, čeprav bi '•^0 bila večja. Doma smo 'pod pritiskom, na povrat- 'ta pa bo lažje. Vsi ve- *'da si zaslužimo igranje v ^opski ligi, zato smo neko- obremenjeni s tem, hoteli '° pokazati več, kot smo. '''lojem mnenju se bomo v f prvakov zanesljivo uvr- Jfegor Cvijič (levi zunanji J^/195/90): »Okrepiti mora- obrambo, saj. smo pre- ^ Preveč zadetkov, zlasti v polčasu. Švedi so zelo zato bo potrebno več ■^^^^ in iz tega povleči pro- oziroma polprotina- •Ko preskočimo prvo ovi- lažje tako za igralce kot ij|.JPravo, psihološko bomo "•^0 močnejši.« l^jan Peric (vratar - 27/ |'^0): »Dobrih posamez- več, ne samo vratarji, ki so prvemu obračunu dali veliko mero negotovosti. Na revanši je potrebno igrati umirjeno in na zmago. O tekmovanju v Evropski ligi še ne razmiš- ljam, vse je usmerjeno v Goteborg.« Roman Pungartnik (de- sno krilo - 26/193/91): »V Celju smo šli na parket ne- koliko nezbrani in nervozni. Presenetila nas je poškodba Alvara Načinoviča, ki je eden glavnih igralcev v obrambi, od tu pa vse izha- ja. Švedski vratar je dodobra preučil naše strelske nava- de, v drugi tekmi se kaj take- ga ne bo ponovilo. Menim, da smo pri Goteborgu pre- več podcenili Vranješa, izka- zalo pa se je, da je eden kvalitetnejših igralcev sredi- ne. Problem je v nas samih, ne v njihovi kvaliteti, celjski rokometaši pa smo vselej sposobni doseči gol več od nasprotnika.« Robi Šantl (desno krilo - 18/188/85): »Moje ambicije so čim bolje trenirati ter se čim prej prebiti v postavo in se v vsaki tekmi nato dokazo- vati. Težje je sedeti na klopi, zato si žeUm z vsemi močmi pomagati soigralcem. Na Švedskem vsekakor pričaku- jem zmago.« Borut Papež (desno krilo - 23/186/85): »Letos priča- kujem, da bom v igri dobil več priložnosti, kot lani. Pri Goteborgu je po moji oceni najboljši vratar Gentzel, z našo boljšo realizacijo pa bodo stvari prišle na svoje mesto.« Robi Šafarič (levo krilo - 27/184/78): »Največje rezer- ve naše ekipe so v obrambi, morda je ta bila pregloboka. Povratna tekma bo za nas odločilna, sam pa upam, da mi bo trener ponudil prilož- nost.« Dušan Podpečan (vratar - 22/195/88): »Boj za uvrstitev v Ligo prvakov bo ogorčen, toda na koncu bomo slavili mi. V kolikor ne bom imel priložnosti braniti na tekmi, upam, da bom vsaj na trenin- gu lahko pomagal ekipi do najboljše forme.« Igor Marčen (krožni - 18/ 199/85): »Morda bom v nada- ljevanju evropskega tekmova- nja tudi igral, za to pa potre- bujem več fizične moči. Z do- brim treningom in močno vo- ljo menim, da bom več prilož- nosti dobil prihodnje leto. Od moje ekipe pričakujem finale, ki mislim, da bd z Barcelono. Pot do finala bo po mojem lažja, saj je moštvo boljše od lanskega.« Luka Žvižej (levo krilo - 17/183/73): »Šele letos sem se priključil prvi ekipi, moja priložnost so bolj prijateljske tekme in tekmovanje v B ligi, soigralcem pa želim preboj v Evropsko ligo.« Rok Ivančič (srednji -17/ 186/75): »V prvi ekipi si že- lim nabrati čim več izku- šenj', zlasti na turnirjih in prijateljskih tekmah. V pri- hodnje bi rad pripomogel k velikim uspehom ekipe. Švedski prvak mora pasti, potem bo pot do naslova enostavnejša.« Aleš Pajovič (levi zunanji - 18/197/99) in Alvaro Nači- novič (krožni - 31/194/99) po poškodbah uspešno okre- vata v Puli na Hrvaškem in se bosta ekipi pridružila tik pred odhodom na Švedsko. Strokovni štab se bo naknad- no odločil o tem, ali bosta na povratni tekmi tudi nastopi- la. Po zadnjih informacijah lahko Načinoviča skoraj za- nesljivo pričakujemo v po- stavi. Vedno učinkovit Iztok Puc. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško v sezoni 1997-98. Iztok Puc Rastko Stefanovič Gregor Cvijič Dejan Peric Roman Pungartnik Borut Papež Robi Šafarič Dušan Podpečan Aleš Pajovič Alvaro Načinovič\ 16 ŠPORT Bo »petka« zadostovala? Zaskrbljeni obrazi na obeh straneh Kljub relativno visoki zmagi Celjanov (29:24), se nihče od akterjev ni veselil. Zaskrbljeni obrazi so bili na obeh straneh. O Ligi prvakov bo odločal vroč parket ledene Skandinavije. Švedska zaprtost ne pozna meja. To so rokometaši Red- bergslidsa pokazali že mnogo prej, preden so pred 2 tisoč gledalci stopili na celjski par- ket. Takoj, ko so v žrebu izve- deli za svojega nasprotnika, so se informacijsko v celoti zaprli. Podatki o ekipi so bili dosegljivi le nekaj dni pred tekmo. Pet reprezentantov in trda igra Redbergslids ima v svojih vrstah 5 državnih reprezen- tantov, kar je bistveno manj, kot CPL, toda Švedi so svetov- ni prvaki. Najnevarnejši med njimi je Stafan Lovgren (102 nastopa), takoj za njim vratar Peter Gentzel (53), nato še Ljubomir Vranješ (10) ter Mar- tin Frandesjo in Tomas Berndtsson (oba 5). Stafan Lovgren je na igrišču nemudo- ma pokazal, zakaj je bil pro- glašen za najboljšega švedske- ga igralca lanske sezone. Negotov začetek Gostje so povedli in vodili do prvega izenačenja na 6:6. Za to obdobje je značilno, da je Stafan Lovgren sam dosegal zadetke, medtem ko so Celja- ni - čeprav zelo težko - zade- vali z vseh položajev (Puc, Pungartnik, Šerbec, Tomšič in Likavec). Jasno je bilo, da bo potrebno najboljšega Šveda zaustaviti, poleg tega je šepala obramba 3-2-1, sicer eno glav- nih orožij CPL. Tik ob koncu prvega dela so se Pivovarji odlepih, prvič na 15:13, ob pol- času pa na 17:14. Berndtsson je »vskočil« na mesto Lovgrena in iz igre zadel štirikrat. Po odmoru drugače Poleg že omenjenih težav Celjanom ni šlo niti iz čistih položajev. Tomšič je trikrat za- pravil 100-odstotno prilož- nost, nato še Vugrinec in Pun- gartnik, iz protinapadov so Švedi zadevali. Obramba 4-2 je prinesla nekaj sprememb. Lovgren ni bil več tako učinko- vit (v 2. delu le 1 zadetek iz 7 m), Berndtsson polovico manj, Stefanovič in Likavec sta lepo zaustavljala nevarnega, 166 cm visokega in izredno prodornega Vranješa. Boljši del obeh ekip sta bila vratarja Peric in Gentzel (oba 12 obramb). CPL se je odlepilo med 38. in 42. minuto, ko so z delnim izidom 4:0 ušli za 5 golov, ob koncu 53. minute pa je bilo najvišjih 28:11. S preveč tehničnimi napakami na celj- ski strani je Redbergslids le znižal na negotovih in končnih 29:24. ^ PRIMOŽ ŠKERL ■K Foto: GREGOR KATlČ Posebne zadolžitve za Likavca in Cvijiča. Tomaž Tomšič je bil na osnovni črti nezbran. REKLI So Zdravko Zovko, fl CPL: »Tekma je bila dj^ na, toda s preveč lehnj? napakami. Najboljši v vrstah je bil vratar Perič'^^ slabša pa obramba, i^^^'.^ odsotnosti Aleša PajovJ^ Alvara Načinoviča J^, opravičljivo. Na švedj? moramo bistveno kvalju, je igrati, kar mislim, da i remo.« Dejan Peric, vratar cp »Srečanje je bilo na zac« precej nervozno. Mislim smo pokazali veliko žgij'^ voljo po dobrem rezultj zato so napake bile pogoj Kapital petih zadetkov moji oceni glede na izenjj no kvaliteto ekip dober,. Tone Turnšek, prei^ nik CPL: »Obema ekipaj čestitam na zares veliki Ponoviti pa moram, da bode v oči nesmiselnost te movalnega sistema, ko mora eden favoritov posloi ti že na startu. Menim,, lahko z Načinovicem inPaj vičem dosti bolje igramo, pa mora zadostovati ; Evropsko ligo.« Johan Eklund, trener Re bergslidsa: »Mislim, da so dobro odigrali celotno sreč nje, razen morda zadnjih minut v prvem delu. Tud drugem polčasu smo ii nekaj kriznih trenutkov, vedati pa moram, da so O ni skozi vso tekmo vršili čan pritisk na nas«. Stafan Lovgren, Redb slids: »Moja ekipa je kvalit no odigrala srečanje, to CPL je imela izvrstnega v tarja. Doma na Švedskem srečanje težje in moramo i grati z mnogo manj napak mi. Pričakujem, da bomo obračuna prišli kot zmagoi ci.« Veleitjcani zdržali baltiški veler Brez večjih težav in s skupno gol razliko +16 je Gorenje v dveh tekmah preskočilo prvo oviro v PPZ in čaka nasprotnika v drugem krogu. Čeprav se je vodstvo kluba nekoliko balo moči nasprot- nikov z Litve, se je vendarle pokazalo, da Šiauliai ni tista ekipa, ki bi Velenjčane lahko izločila iz nadaljnjega tekmo- vanja. Domači so obe tekmi vzeli resno. Na petkovi so takoj povedli 8:1 in v drugem delu prišli že na 27:13. Takrat se je pri gostih razigral repre- zentant Černjavskas in dose- gel 10 zadetkov, toda za preobrat je bilo to premalo. Na nedeljski povratni tekmi so bili Litovci previdnejši, to- da Gorenje je kmalu ušlo za 11 golov in pokazalo, da je med nasprotnikoma vsaj en kakovostni razred razlike. Pri domačih je trener Tiselj poslal v igro prav vse roko- metaše in prav vsi so se tudi vpisali med strelce. PŠ Prvenstvo brez rekordov v Velenju so najboljši slovenski smučarski skakalci na letnem državnem prvenstvi idealnih pogojih pfeizkušali formo pred koncem letne in na začetku zimske sezone. y Nedeljska zmaga v posamični konkurenci je pričakovano in zasluženo pripadla zmago^?^ svetovnega pokala Primožu Peterki (Triglav Kranj), ki je edini uspel dvakrat preskočiti kri^' točko 80-metrske skakalnice (80 in 81,5 m). Izkazal se je Peter Žonta (Dolomiti) s skokonia' ^ in 80,5 m, ostali tekmovalci pa so beležili manj odmevne daljave. Tretje mesto je na ko ^ pripadlo Tržičanu Robiju Megliču, Velenjčan Jure Jerman pa je z dvema skokoma 74-^ zasedel 5. mesto (21. Rolando Kaligaro, 28. Marko Zorko, 29. Uroš Kočnik). ^ V soboto so izvedli še Alpski Grand Prix. V solo skokih mladincev do 18 let je slavil Ga r Čavlovič (SLO), v klasični nordijski kombinaciji pa Nemec Michael Weiht (do 18 let) i Cuznar (do 20 let). PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KA' Primož Peterka ni ljubitelj plastičnih naprav, presenečenja pa ni dovolil. SNOPIČ KULTURA 17 Stoletnik praznuje fireditve ob praznovanju ^letnice Narodnega do- VCelju se te dni nadalju- ,Tako so v torek zvečer jlstavili Celjski zbornik, jeposvečen jubileju, jutri, letek, 10. oktobra, pa bo lednja slovesnost v poča- [fv obletnice. inreditev se bo pričela ob 30 pred Narodnim domom, I bodo predstavili športne dejavnosti v spomin na aktivno- sti Sokola. Smučarski akrobat- ski klub Mont Celje se bo pred- stavil s skoki na trampolinu. Društvu za karate Celje z de- monstracijo borb, malčki iz VVZ Tončke Čečeve - enota Center bodo vadili na spretnost- nem poligonu, osnovnošolci z Glazije bodo prikazali gimna- stično točko, Športno društvo Gaberje se bo predstavilo z ae- robiko. Planinsko društvo Celje - alpinistični odsek bo prikazal prosto plezanje, Aero klub - Letalska šola Celje pa bo prizo- rišče preletela z letali. Igral bo celjski pihalni orkester, z Mi- klavškega hriba pa bodo ob 19.30 pripravili ognjemet. Ob 20. uri pa se bodo udele- ženci zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se bo pričela slovesnost, ki jo bo ne- posredno prenašala tudi TV Slovenija. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, v kulturnem pro- gramu pa bodo nastopili: orke- ster Akord pod vodstvom Mat- jaža Breznika, Celjsko pevsko društvo z dirigentom Edvar- dom Goršičem, pianist Hinko Haas, igralci SLG Celje Tina Go- renjak, Tomaž Gubenšek in Bojan Umek, violinistka Maja Marvin in Mladinski godalni orkester Glasbene šole Celje. Scenarij za prireditev so pri- pravili Aleksa Gajšek-Krajnc, Andreja Rihter in Drago Med- ved, ki je prispeval tudi vezno besedilo. Režiser prireditve je Franci Križaj, vodila pa jo bosta Maja Šumej in Mitja Umnik. TC Foto: SHERPA Vsi, ki bodo prišli na proslavo v Narodni dom, si bodo lahko ogledali tudi razstavo o njegovi stoletnicu leljski zbornik posvečen Narodnemu domu 0 dveletnem premoru je 1 izšel Celjski zbornik, na celjska domoznanska ikacija, ki pa je tokrat Mtska, posvečena 100- Jici Narodnega doma. ložila ga je Mestna obči- Celje, izdala Osrednja ližnica, uredil pa Branko fopevšek. Zbornik so nlstavili v torek popoldne Wdnem domu. Avtorji člankov, razprav in Pisov so se osrednje teme z najrazličnejših vidi- ■ od zgodovinskega do ar- iekturnega in arheološke- Narodnim domom se je femu nemštvu razbila jedna čeljust...« je naslov članka zgodovinarja Bojana Cvelfarja, ki je v njem prika- zal nacionalne izgrede v Ce- lju na prelomu stoletja. Na- rodni dom je bil namreč glavna tarča nemških napa- dov, še zlasti, ko so bile v njem večje prireditve. Umet- nostna zgodovinarka Tatja- na Kač je v članku »Igralo se je, pelo in plesalo-skratka zabavalo« prikazala vlogo Narodnega doma na kultur- nem področju, ki je bil do leta 1918 najpomembnejša slovenska trdnjava v mestu "ob Savinji. »Med zmago in porazom« je naslov razpra- ve Branka Lesjaka, ki je opi- sal razmere, v katerih je de- loval Narodni dom med obema vojnama, o njegovi vlogi po drugi svetovni vojni pa je pisala zgodovinarka Iris Zakošek. Za primerja- vo, v kakšnih razmerah sta delovali in kakšno vlogo sta imeli podobni ustanovi v Mariboru in na Ptuju, sta članka mag. Vlaste Stavbar in dr. Ljubice Šuligoj. V nadaljevanju sledijo zapisi arhitekta Matije Golnerja o arhitekturi Narodnega doma, umetnostne zgodovinarke Branke Prime o prenovi nje- gove zunanjščine ter arheolo- ginje Irene Lazar o arheološ- kih najdbah na območju Na- rodnega doma. O celjskem obdobju pisatelja Cirila Ko- smača med obema vojnama in drobcu iz preteklosti Na- rodnega doma govori prispe- vek prof. Božene Orožen. Zgodovinarka Rolanda Fug- ger Germadnik pa je s po- močjo ohranjenega osebnega arhiva dr. Jure Hrašovca, ene- ga od borcev za pravice slo- venstva na Štajerskem konec 19. in v začetku 20. stoletja, pripravila zapis o tem, kako je doživel rojstvo Narodnega do- ma in petdeset let kasneje nje- govo slovo. flHHMMH TC TRIDESETA LETA NA CELJSKEM Kamenje, opeka, polena in jajca... ] *'^inalokrat se je zgodilo, se politične manifesta- ' Zaključevale z uporabo '^^zličnejši borilnih veš- »hladnih« bojnih pri- >čkov. 'f^^ je bilo tudi ob obisku ^Jsednika vlade generala J °viča na Štajerskem juni- ji''- Obisk v Celju je njego- .''^sprotnike tako razhudil, /°nič hudega sluteče ude- »mitinga« grobo na- }■ Celjska Nova doba je o jjpopadu: »Na trgu pred \^^o^om se je med zboro- ijj^^^ zbrala množica rado- ^^^^> med katere se je po- skupina domačih in ^^grajačev, ki so se zalo- 1,.^kamenjem, opeko, pole- fiL J^ki. Med njimi je bilo ' fudi nekatere znane ko- muniste, ki niso hoteli zamu- diti prilike za nekaznovano kravaliziranje. Ko so začeli prihajati po zborovanju ob 20.15 iz Celjskega doma prvi zboroualci, se je vsula na nje toča kamenja, peska, opek, polen in jajc. Nacionalna mla- dina je z energičnim in neu- strašnim nastopom hitro na- pravila pred Celjskim domom prostor, nakar so se predsed- nik Peter Živkovič ter senator- ja Popovič in Dragovič z neka- terimi domačini spremljevalci v treh osebnih avtomobilih odpeljali proti Zidanemu mo- stu. Vpitje in žvižganje nahuj- skane drhalije utonilo v vihar- nih ovacijah, ki so jih nacio- nalisti pri odhodu priredili svojemu voditelju Petru Živ- koviču. Razgrajači so še nekaj časa kričali in divjali pred Celjskim domom, potem pa so se razšli. Nekaj nacionalistov je bilo ranjenih po kamenju, ki ga je podivjana drhal luča- lana nje. Policija je iz Celjske- ga doma telefonično poklicala reševalni avtomobil, s kate- rim so nekatere ranjene nacio- naliste prepeljali v bolnico in jih tam obvezali. Pri demon- stracijah so se poleg tujih >ju- nakov< odlikovale tudi neka- tere celjske veličine, med njimi tudi nekatere >dame< iz >kul- tumejših slojev<. profesorji in dijaki, ki so tu na svojevrsten način demonstrirali >smotmo< krščansko vzgojo, nekateri uradniki in nekaj zastopni- kov svobodnih poklicev.« Za- nimivo, mar ne? BRANKO GOROPEVŠEK ZAPISOVANJA Traktat v ljubezni Slovenska kinematografija si je pred koncem tisočletja vendarle nekoliko popravila svoj ugled. Vsaj navidez. Kajti tisto, kar sta storila najprej Ousider Andreja Košaka in Expres, expres Igorja Šterka. je pomenilo korak naprej, re- cimo korak in pol naprej, ti- sto, kar je storil Milavec v filmu Herzog pa ni nič druge- ga kot dva koraka nazaj. Kar pomeni, da je tisto popravlja- nje ugleda zgolj navidezno, da pravzaprav ne gre za poprav- ljanje ugleda, marveč zgolj za igranje z ugledom. In, da je v končnem seštevku slovenska kinematografija storila pol koraka nazaj. Kar ne more biti dobro. Še več, kar je iz- jemno slabo. Ker eno je blatiti že krepko oblaten ugled, dru- go pa je blatiti nekoliko očiš- čen ugled, drugotnega pome- na. Kar spet ne pomeni nič drugega kot to, da bo vsak naslednji slovenski film blatil že oblaten ugled in vse kar bo lahko naredil bo zgolj čiščenje tega ugleda. V kolikor seveda sploh lahko govorimo o ugle- du slovenskega filma. Ampak to je že stvar tistih, ki z dvigo- vanjem rok odločajo, ali se bo nek film posnel ali ne. Ja. na njihovih ramenih, pravza- prav v njihovih rokah je, kate- gorija ugleda. In zgolj to. Vse drugo je stvar filmskih ustvarjalcev. Tako kot je bil film Herzog stvar takoimeno- vanega scenarističnega »dre- am teama«. Pa karkoli naj to že pomeni. Hja, karkoli, prav, toda ne pomeni nič drugega kot ponovno dokazovanje dejstva, da scenarij ni stvar teoretskega razmisleka o fil- mu, marveč filmske prakse. To pa v tem takoimenovanem scenarističnem »dream tea- mu« ni imel nihče. Pa čeprav so videli ogromno filmov. Krat štiri; zakaj, Herzoga so pisali štirje scenaristi. Ironija kata- strofe filma pa ni v ničemer drugem kot v scenariju. Herzog je namreč hrepenel po ljubezenski zgodbi. Kot je Outsider stegoval svoje kremp- lje po ljubezni, tako je Herzog skušal pripovedovati ljubezen- sko zgodbo. Kar pa ni isto kot pripovedovati o ljubezni. In prepričan sem. da zna vsak od štirih scenaristov sredi noči, zbujen iz najbolj trdega span- ca, izrecitirati svojo teorijo lju- bezni, sklicujoč se na filozofsko razsežnost ljubezni, reflektira- ti vsako filmano ljubezensko zgodbo... In v tem je kleč, Her- zog je filozofski traktat o lju- bezni. To pa ni tudi ljubezen- ska zgodba. Je pojasnjevanje ljubezenske zgodbe skozi glav- ne protagoniste, ki ljubezni ne živijo, marveč jo pripoveduje- jo. Oziroma drugače; medtem, ko Outsider ni znal prav razlo- žiti ljubezenske zgodbe, je to Herzogu fantastično uspelo. To- da Outsiderjevi heroji ljubezen živijo, jo čutijo in jo nosijo v sebi. pa čeprav je ne znajo razložiti. Ker so zaljubljeni. Zaljubljenim pa o ljubezni ni treba pripovedovati. In to je bistveno. Herzogovi junaki pa bi naj bili zaljubljeni, pa ne vedo natančno kako to storiti. Pa čeprav o ljubezni ogromno vedo. Hočem skratka poveda- ti, da misliti ljubezensko ni isto kot misliti o ljubezni. In, da misliti filmsko ni isto kot raz- mišljati o filmu. Herzog pa o filmu samo razmišlja. Žal. Piše: TADEJ ČATER Kolonija prijateljstva že sedmič zapovrstjo so Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, Kulturno društvo Polzela, likovna sekcija in Krajevna skupnost Polzela ob krajevnem prazniku pripravili likovno kolonijo prijateljstva. Kolonije so se udeležili likovniki iz Celja, Gornjega Grada, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Šoštanja, Štor, Velenja in Žalca. Skupaj se je zbralo 23 likovnikov, ki so si izbirali motive za svoje slikanje na Polzeli in v njeni okolici. Skupaj so ustvarili 80 likovnih del v različnih tehnikah. Posebna strokovna komisija je pregledala dela in izbrala najboljša, ki bodo razstavljena na razstavi v Domu kulture Polzela. Razstava bo na ogled od 11. do 20. oktobra med 9. in 11. ter med 15. in 17. uro. Avtorji najboljših treh likovnih del po izboru komisije bodo ob odprtju razstave tudi nagrajeni. Hkrati se organizatorji dogovarjajo, da bi razstavo prikazali tudi v krajih, od koder prihajajo udeleženci kolonije. T. TAVČAR 18 kultura Simpozij o meščanstvu in meščansicosti v celjskem Narodnem do- mu je bil od 1. do 4. oktobra znanstveni simpozij na te- mo Meščanstvo na območju nekdanje habsburške mo- narhije po letu 1918. Kako pomembno je bilo to sreča- nje zgodovinarjev govori šte- vilna udeležba strokovnja- kov iz sedmih srednjeevrop- skih držav. Organizatorji (Oddelek za zgodovino FF, Muzej novejše zgodovine Ce- lje, Zgodovinsko društvo Ce- lje, SAZU in Avstrijska aka- demija znanosti) so priredi- tev odlično izpeljali in še en- krat dokazali, da lahko v Ce- lju potekajo tudi tovrstne prireditve. Osrednje vprašanje tokrat- nega, že petega znanstvenega simpozija po vrsti, je bilo proučevanje problematike meščanstva v Srednji Evropi po razpadu habsburške mo- narhije. Komisija za zgodovi- no habsburške monarhije pri avstrijski akademiji znanosti se je namreč že pred desetimi leti odločila za projekt prou- čevanja »fenomena« meš- čanstva v tem delu Evrope in k sodelovanju pritegnila vrsto strokovnjakov iz držav nasta- lih na območju bivše monar- hije. Izsledki dosedanjih razi- skav so bili predstavljeni že na podobnih srečanjih na Du- naju (1988), v Brixnu (1990), Salzburgu (1992) in Pragi (1994). Tokratno celjsko sre- čanje je bilo namenjeno usodi meščanstva po letu 1918. Re- ferati so se dotaknili vrste vprašanj. Kaj se je zgodilo s klasičnim meščanstvom v no- vo nastalih državah? Kdo so bili nosilci meščanstva in kdaj je bil, če je bil, resnični konec klasičnega meščanstva? So bi- la to prelomna leta 1918/19, 1933/34, 1938, 1941 ah 1945/ 48? Kaj je ostalo od meščans- tva po koncu prve svetovne vojne, visoki inflaciji, diktatu- rah, drugi svetovni vojni in nastopu realsocializma? Kaj je z morebitno kontinuiteto »starega« meščanstva? Avtorji so v svojih prispev- kih predstavili tradicionalne oblike meščanstva: značilno- sti meščanskega življenja in eksistence, vpliv premoženja na njihovo vlogo v družbeni hierarhiji... Zanimiva so bila tudi razmišljanja tistih refe- rentov, ki so govorili o for- mah meščanstva oziroma meščanske družbe, ki so se po številnih družbenih in po- litičnih spremembah še (lah- ko) ohranjale, kot so na pri- mer način življenja, za meš- čanstvo še posebej značilni bivalna in kavarniška kultura. poseben način diskusij ske in govorne kulture... Še posebej pa so bila zanimiva razmišlja- nja tistih, ki so dvomili v mož- nost obstoja demokratične ci- vilne družbe brez takšne družbene skupine, ki bi se predstavljala oziroma identi- ficirala kot »meščanska«. Številna diskusijska vpraša- nja in odgovori so pokazah, da bo potrebno na tem po- dročju še veliko podrobnejših raziskav. Vprašanja, ki govo- rijo o kategorijah meščanstva in meščanskosti, nosilcih obeh fenomenov, političnem prostoru in moči, kakor tudi vsebini »meščanske« kulture in politike, so še vedno pre- malo raziskane in delno tudi še tabuizirane. Pokazalo se je namreč, da tudi s podrobnej- šimi dosedanjimi raziskava- mi nekaterih meščanskih družin, v katerih so avtorji obravnavali njihov izvor, so- cializacijo in družbeni ugled. poklicno »dominacijo«, vlogo žensk in moških, materialni položaj, življenjski slog in še vrsto drugih posebnosti, fe- nomenov meščanstva in meš- čanskosti ni mogoče posplo- šiti na celotno obravnavano družbeno skupino. V treh delovnih dneh sim- pozija je bilo pojasnjenega marsikaj, odprla pa so se tudi nova vprašanja, na katera bo- do še potrebni odgovori. Na te bo potrebno počakati do naslednjega srečanja strokov- njakov (mesto in čas simpozi- ja še nista znana), morebiti pa bo kateri od tokratnih refe- rentov pohitel in na vprašanja odgovoril že v zborniku, ki ga bodo v kratkem, kot rezultat tokratnih izsledkov, izdali pri avstrijski akademiji znanosd. Ob koncu velja pohvaliti tu- di organizatorje, ki so sreča- nje vrhunskih strokovnjakov pripravili brez večjih zaple- tov. Priprava in potek zaseda- nja ter številne spremne pri- reditve so namreč pokazale, da lahko takšna srečanja po- tekajo tudi v mestih kot je Celje, katerih prednost je rav- no v njihovi majhnosti in te- mu primerno večji domačno- sti. BRANKO GOROPEVŠEK Zgodovina za vse - sedmič! Izšla je prva številka četrtega letni- ka revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Zanimive teme, ki jih je pisalo vsakdanje življe- nje, je skrbno uredil dr. Andrej Stu- den. Sedma številka Zgodovine za vse pri- naša sedem razprav, ki obravnavajo ne- katere zanimive drobce iz vsakdanjega življenja naših prednikov. Članke tudi tokrat odlikujejo poglobljene pripovedi, ki so podkrepljene s kritičnim aparatom in ob koncu opremljene z daljšimi nemš- kimi povzetki ter s krajšimi slovenskimi in angleškimi sinopsisi. Naj navedemo nekaj utrinkov iz tokratne vsebine. Prvi prispevek z naslovom Begavčka sega v 18. stoletje. V njem Aleksander Žižek opisuje pobeg dveh potujočih ir- harskih pomočnikov iz Celja, kjer sta ju hotela njuna mojstra s silo (zaporom in tepežem) »prepričati«, naj nadaljujeta delo. Zaščito sta poiskala pri graškem irharskem cehu, ki je celjska mojstra poklical na odgovornost. Mojstra sta poiskala varstvo celjskega mestnega sveta, v vedno bolj živčno medsebojno obtoževanje pa je morala poseči držav- na oblast. Po enoletni preiskavi so na stvar v olajšanje vseh pozabili. Dr. Andrej Studen je v razpravi Us- tavite, ustavite železnega slona! opisal prihod južne železnice v slovenske de- žele, pri čemer se je osredotočil pred- vsem na razmišljanja, občutke in vtise naših prednikov nekaj let pred in po prihodu železnice v naše kraje. V članku Amerika: raj za ženske se je dr. Marjan Drnovšek dotaknil nadvse zanimive in slabo raziskane problemati- ke ženskega izseljevanja v Ameriko. V njej je ugotovil, da so slovenske prise- Ijenke v ZDA do prve svetovne vojne številčno precej zaostajale za moškim svetom, da pa so v času množičnega izseljevanja odhajale predvsem na poziv mož, ki so se odločili za stalno naselitev v ZDA, dekleta pa za ženini. Slovenske priseljenke so se v novi domovini hitro znašle. Zaposlovale so se v številnih tovarnah, aktivno posegale v društveno in na prelomu stoletja tudi v politično življenje. Skratka, ženske so v Ameriki zadihale svobodnejše, saj jih niso držale spone patriarhalnega življenja kot doma v Evropi. Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa je naslov prispevka Tadeje Tominšek Rihtar, v katerem je avtorica podrobno predstavila začetke ter razvoj vodovoda in modernega kanalizacijske- ga sistema v Ljubljani v obdobju od 1880 do 1910, predvsem pa vpliv novih komu- nalnih pridobitev za vsesplošno izboljša- nje sanitarnega in zdravstvenega stanja v mestu. Sledi prispevek Darje Kerec, ki je v razpravi z naslovom Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem prikazala vsakdanje življenje v Murski Soboti na začetku stoletja, ko so polruralni trg z okrog 3000 prebivalci pretresala številna politična obračunavanja med Slovenci in Madžari ter Židi in katoliki ter kako so si pred prvo svetovno vojno med prebival- ci Sdbote posebne simpatije pridobih grofje Szaparyji. V krajšem prispevku z naslovom Kaj je bila ta ženska? je dr. Tone Ferenc na podlagi gradiva nemškega konzulata v Ljubljani, ki ga hrani Politični arhiv nemškega zunanjega ministrstva v Bon- nu, prikazal obisk skrivnostne Marie Bognar, sodelavke Rdečega križa, leta 1941 v Ljubljani, pri čemer je s pomočjo poročil nemške in italijanske policije re- konstruiral njeno življenje in delovanje. Na vprašanje, ali je Maria Bognar bila tudi vohunka, iz gradiva ni uspel dobiti. V zadnjem prispevku J'Accuse ali Ka- ko popraviti po vojni storjene krivice? pa je dr. Darja Mihelič opisala in doku- mentirala eno od usod mnogih ljudi, ki po drugi svetovni vojni na Slovenskem niso hoteli skrivati ali celo zavreči svoje- ga katoliškega svetovnonazorskega pre- pričanja. Razpravam sledijo še tri knjižne oce- ne, ki zaključujejo bogato vsebino to- kratne številke. Ostane nam samo še povabilo, da si revijo ogledate in katere- ga izmed člankov tudi preberete. a . ?BRANKO GOROPEVŠEK PRIREDITVE GlEDALIŠČE gledališču v Celju l)udu da- nes ob 16.30 za Abonma šol- ski center Celje, Gimnazijo Celje - Center in za izven, jutri ob 11. uri pa še za Abonma Gimnazija Celje - Center upri- zorili predstavo Pigmalion. KONCERTI V Celjskem domu bo danes ob 17. uri osrednja prireditev ob tednu otroka z nastopom pevke Majde Petan, skupine Studia za ples Igen, Plesnega vala, cicibanov iz Vrtca Anice Černejeve in učencev OŠ Fra- na Roša. V Kulturnem centru Laš- ko bo drevi ob 19.30 zanimiv koncert skupine AH Capone Štrajh trio, ki jo sestavljajo violinist Vasilij Melnikov, vio- list Bojan Cvetrežnik in čelist Igor Mitrovič, vodi pa jih Gre- gor Strniša. V Narodnem domu v Celju bo jutri ob 20. uri slovesnost ob 100-letnici Narodnega doma, na kateri bodo nastopili pianist Hinko Haas, orkester Akord iz Celja pod vodstvom Matjaža Breznika, Celjsko pevsko društvo pod vodstvom Edvar- da Goršiča, Godalni orkester Glasbene šole Celje pod vods- tvom Matjaža Breznika, pia- nistka Nagličeva, violinistka Maja Marvin, gledališki igralci SLG Celje in drugi. V Kulturnem domu v Šentjurju bo jutri ob 19. uri koncert tamburaške skupine Prifarski muzikantje. V Atomskih Toplicah v Podčetrtku bo jutri ob 20.15 koncert Moškega pevskega zbora Atomske Toplice, ki ga vodi Andreja Kelemina. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Ženskega pev- skega zbora Ljubečna, ki ga vodi Vida Bukovac. RAZSTAVE V Ipavčevi hiši v Šentjurju, bodo danes ob 19. uri v sklo- pu Ipavčevih kulturnih prire- ditev odprli mednarodno otroško likovno razstavo. V galeriji Keleia bodo jutri ob 18. uri odprli pregledno razstavo Celjskih mednarod- nih slikarskih tednov od leta 1988- 1997 V Laškem dvorcu bodo ju- tri ob 17. uri odprli kiparsko razstavo akademskega kipar- ja Ferenca Kiralya iz Lendave. Otvoritev bo popestril pianist Benjamin Govže, razstavo, ki bo na ogled do 30. oktobra, pa bosta odprla kritičarka Marlen Premšak in prof. An- drej Sotlar. V pritličju Stare gr^j I Muzejskem trgu so dela arhitekta Aladarja vf' mira Baranyaia. V Muzeju novejše i. vine v Celju je na Q^\^f ^ stava Oj, ta vojaški bob^'^ c predstavlja vojaške unij , iz zasebne zbirke. | V knjižnici Šentjur i j ogled postavitev slik ^! Cajnko. ^ V razstavišču Stara gr^j i Pokrajinskega muzeja ogled razstava Slovenji' | etnografskega muzeja j | mačena svetloba, ki prii^^^^ etnološki pogled na svetiij pripomočke zanje. V galeriji sodobne um, nosti je na ogled razstava i parskih del Vojka Štuhca Maribora. V razstavišču Lapida, Pokrajinskega muzeja je, konca leta na ogled razsij Libojske keramike. V avli hotela Dobrna jej 24. oktobra na ogled razstu del, ki so jih ustvarili ude! ženci XVI. slikarskega e tempora na Dobrni. V poslovnih prost« Ljubljanske banke Splo banke Velenje je na og slikarska razstava Jožeta! tine. Na ogled bo do ko oktobra. V salonu pohištva Ž Žalec si lahko ogledate n narodno razstavo liko\ del otrok, ki jo je pripi Limit Štore. V pivnici v Rogaški Slati si lahko do 17 oktobra og date dela Vladimirja Reno Vera. V Celjskem domu razst Ija do 15. oktobra Stane Pe vič. V butiku Steklar do 15. tobra razstavlja Maks M( nija. V avli Splošne bolniši Celje je do 20. oktobra ogled razstava z naslo^ Življenje in delo prof. Fra Puncerja. V gostišču Mihec v C do konca oktobra razsti Štefan Vrbanič. KINO " Union od 9. do 15. 10" 16. uri Dama in potepuh in" 18. ter 21. uri ameriški i Stik; Mali Union od 9. dot 10. ob 20. uri ameriški © Izgubljena cesta; Metrof od 9. do 15. 10. ob 16.30,19; 21.30 ameriški "film L^'^ prekletih. Kino Žalec 10. ob 20. i" 10. ob 18. uri ameriški'j Prijateljici, 11. in 12. 10. ob* uri ameriški film Popolna* last. Kino Dobrna 11. ob 1^^^ 12. ob 17 uri ameriški'^ Batman&Robin. Popravelc Pod naslovom Ustvarjalno druženje na Dobrni smo v prejšnji številki poročah o sli- karskem ex-temporu na Dobr- ni in pomotoma zapisali, da je na otvoritvi razstave uvodoma spregovoril prof. dr. Lojze Za- volovšek v vlogi predsednika strokovne žirije. V resnici je bil to prof. Mirko Juteršek. Za napako se opravičujem. MARJELA AGREŽ SNOPIČ KULTURA 19 Slom je obnovljen Veliko slovesnost napovedujejo za pomlad ova Slomškove rojst- i,iše na Ponikvi pri Gro- bem je P" *^oncu. Neu- 0 so jo odprli med Ipav- Jni kulturnimi dnevi, ko 1 dvorani za sto gledalcev ravilJ prvo kulturno pri- jav. Slavnostno odprtje ^flvedujejo za pomlad. ■fHieljits obnova hiše, s tjližno petsto kvadratnimi površin, je bila zahtev- jaloga. Hiša že služi svoje- ,namenu, pravi ponkovski jjik Miha Herman. V njej Jireh sobah na ogled zbir- jživljenju in delu velikega (jenca, vključno z njegovi- j rokopisi, ki jih je hranil jfjjski arhiv, ter s prvimi sajami njegovih knjig. Med ^[eino, ki spominja na čas jfgovega otroštva, sta tudi tmškov predalnik ter sten- [jura. Notranjost si lahko jlfdajo najavljene skupine. i)la Ponikvo, ki se ponaša ||i z velikonočnico ter Bla- ta Kocenom, so prihajah Wi spomina na Slomška Mno številni obiskovalci, iajali so prav tako v času, ko je bila domačija v klavr- nem stanju ter so se zato pri- toževali. V zadnjem obdobju prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin, ves čas pa jih je pre- cej iz sosednjih držav, še po- sebej iz Avstrije. Župnik je povedal, da pričakujejo v tem tednu skupino iz Opčin pri Trstu, jutri, v petek, pa bo v dvorani rojstne hiše recital o Slomšku učitelju. Z obnovo Sloma so se hote- li oddolžiti Slomšku ter opo- zoriti na njegov pomen, na Ponikvo privabiti še več obi- skovalcev, tam pa namerava- jo pripravljati tudi prireditve. Do slavnostnega odprtja mo- rajo urediti še zunanjo okoli- co ter dodatni prostor zbirke o Slomškovem življenju. Glavni investitor prenove je škofija, nekaj sta prispevali tudi država in občina, največ pa so zbraU s prostovoljnimi prispevki. BRANE JERANKO Slomškova rojstna hiša je končno prenovljena. Do slavnost- nega odprtja morajo urediti še njeno okolico. Osemnajsta sezona fo septembrskih gostovanjih in nastopih Plesnega teatra p se v oktobru ponovno odpirajo vrata tega plesnega ia. ki plesalci se bodo srečevali s štirimi tehnikami, ki jih i(o vodili štirje priznani plesni pedagogi, občasno pa bodo delovali tudi plesni učitelji iz tujine. Vsi, ki bi radi začeli Mti pri Plesnem teatru Igen, se lahko prijavite na telefonski ifilki 453-440 ali 37-684. NMS Nov vodnik po fondih Štirideset let organiziranega varstva arhivskega gradiva v Celju s spoznanjem, da je spi- '^110 gradivo pomemben 'za zgodovino, se je zače- ' načrtno zbiranje arhiv- gradiva - Najprej so hirali listine, rokopisne "i'ge in biografije - kot zbi- "^Iji so se pojavljali dežel- '"luzeji, muzejska in zgo- '"^inska društva ter posa- '^zniki. Z razvojem inštitu- i in spisovnega gradiva pa Me pokazala potreba po ^'^navljanju posebnih za- ^ov, ki bi skrbeli za to ^^divo - arhivov. •°'eg zbiranja (prevzema- li, varovanja in urejanja ar- '^^kega gradiva, je pomem- naloga arhivskih delav- tudi posredovanje doku- Nov - tako raziskovalcem Nnstvenikom, študentom, pom, ljubiteljskim zgodo- ^(''^nem...) kot »upravnim« \^^^^m, ki potrebujejo raz- L potrdila in fotokopije do- [•^^ntov za dokazovanje ali postopek - veliko jih potrkalo na arhivska jlj,'^' ker so izgubili ali zalo- go, ^Pričevalo, gradbeno do- J^^^je, odločbo, ker so po- jjj^vali potrdilo o delovni zaposlitvi, delovnem mestu za benificiran delovni staž, dokaze o odvzetem ali nacionaliziranem premože- nju, o prisilnem delu, o vojni škodi... Nemalo je bilo tudi takih, ki so iskali dokaze o priznanju očetovstva, skrb- ništvu ipd. Arhivski delavci pa se ne srečujemo samo s strankami, ki imajo različne želje, ampak smo cesto priča tudi njihovim življenjskim tragedijam - tako je ostarela mati iskala očeta svoje neozdravljivo bolne hčerke, ki ju je zapustil, ko je bil otrok še čisto majhen in je po mobilizaciji v nemško voj- sko za njim zgubila vsako sled. »Nikoli nisem iskala po- moči, otroka sem vzdrževala z lastnimi sredstvi, sedaj pa moram poskrbeti, da hčerka dobi tisto, kar ji po očetu pri- pada,« je tarnala mati, ki je nekje izvedela, da naj bi bil njen mož in oče otroka še živ. Starejša gospa je iskala potr- dilo o bombnem napadu na Celje - zaradi alarma si je nje- na takrat devet let stara sestra zdrobila koleno in ostala hro- ma... Koliko usod in neraziska- nih dogodkov je med kilome- tri dokumentov, ki jih hrani arhiv, lahko samo slutimo. Pridne roke arhivskih delav- cev pa poskušajo uporabniku čim bolj pribhžati arhiv in v njem shranjeno gradivo, zato vso dokumentacijo skrbno popišejo in zložijo v arhivske škatle. V teh popisih so zabe- leženi vsi važnejši dokumenti posameznega ustvarjalca (in- stitucije, organizacije, druš- tva, osebe....). Osnovni pre- gled nad vsem gradivom (fondi), ki jih hrani posame- zen arhiv pa najdemo v vod- niku. Celjski arhiv je pred kratkim izdal drugo dopol- njeno izdajo Vodnika po fon- dih in zbirkah Zgodovinske- ga arhiva v Celju, ki pred- stavlja institucijo in gradivo, ki ga hrani in tako delovno proslavil štirideset let obstoja. V arhivu pa, kot da se je čas ustavil - kulturna dediščina, ki je ušla vojni, poplavi in papir- nim mlinom, je postala hrana plesnim, ki neutrudno raz- grajujejo črnila in uničujejo papir. Tako arhivsko gradivo zaradi neustreznih (vlažnih) skladišč propada in opozarja- nje celjskih arhivskih delav- cev na umiranje kulturne de- diščine, shranjene v Zgodo- vinskem arhivu v Celju, je le glas vpijočega v puščavi. mag. IVANKA Z. CIZEU Figuralika in abstrakcije Danes v četrtek, ob 17. uri bo v prostorih Avto Celja, v salonih Ford, Lada in Fiat, ot- voritev razstave likovnih del, ki jih je naredil Vojko Volav- šek iz Celja, nastopila pa bodo tudi dekleta iz ljubljanskega ansambla Modrina. Vojko Volavšek se uvršča v mlajšo generacijo likovnikov, s slikanjem pa se ukvarja že več let. Slikanje je delno po- vezano tudi z njegovim po- klicem, po izobrazbi je na- mreč aranžer in se pri svo- jem vsakdanjem delu srečuje z različnimi likovnimi ele- menti. Imel je že več razstav, predvsem v Celju, eno v Žal- cu, letos pa je svoja dela raz- stavljal tudi na Češkem. Nje- gove slike so v tehničnem pogledu precej različne, saj uporablja standardne oljne barve, ki jih večkrat kombi- nira z airbrushom. Za sled- njega so značilni mehkobni barvni nanosi, saj tako nane- šena razpršena barva naredi poseben učinek. Ta sicer do- kaj mlada tehnika, se je v preteklih letih precej razširila in jo uporabljajo mnogi obli- kovalci in slikarji. V delih Vojka Volavška je razviden tudi njegov odnos do risanja, oziroma stripa, s katerim se je ukvarjal na sa- mem začetku svojega likov- nega delovanja. To je še po- sebej opazno pri upodablja- nju figuralnih motivov, člo- veških likov in živali. Pri tem daje močan poudarek čr- tam, ki zaokrožajo posame- zen motiv v kompozicijah. Glede slogovnega pristopa je avtor blizu realističnemiU upodabljanju, vendar pa se v posameznih primerih po- ljubno oddalji od te sheme. Pogosto slika nedoločene prostore, v katere potem vključi razne predmete in fi- gure po svojevrstnem mo- delu. Močno je v njegovih delih prisotna tudi poveza- nost z naravo, oziroma opo- zarjanje na odtujenost od nje v sodobni civilizaciji. V njegovih delih so tako ak- tualni različni vsebinski poudarki, narejeni s tehnič- no raznovrstnim pristopom ter avtorskim angažiranjem. BORIS GORUPIČ IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Canis materam tuam subagiget! Bernard Nežmah: Kletvice in psovke. Nova revija, 1997 Avtor knjige Kletvice in psovke je slovenski javnosti znan predvsem po novinar- skem delu. Bil je med drugim urednik na Radiu Študent, ob- javljal je članke v Tribuni in Mladini, na kateri je tudi urednikoval, aktiven je bil v času procesa proti četverici. Še posebej pa je, v zadnjem času, znan po iskrih in kritič- nih prispevkih v Mladini (Pamflet), zaradi katerih si je nakopal tožbo zaradi razžali- tve bivšega ljubljanskega žu- pana in sedanjega veleposla- nika Repubhke Slovenije v ZDA dr. Dimitrija Rupla in jo tudi izgubil. Manj je širši slovenski jav- nosti znan po znanstvenem delu. Že leta 1995 je na oddel- ku za sociologijo Filozofske fakultete doktoriral s pionir- skim delom o verbalnih konf- liktnih komunikacijah (ali po domače kletvicah). Slovenski akademik A. Tr- stenjak je trdil, da obstaja ena sama slovenska kletvica: pre- kleti hudič. Vse preostale naj bi bile povzete od sosedov. Nežmah z analizo slovarjev dokazuje, da temu vendarle ni tako. Pri Pohhnu je našel sintagmo jebdt ratam, kar naj bi pomenilo odrasti, dozoreti v moža (profano ratalo mu je jebat). Do prav tako zanimi- vih podatkov je prišel z anali- zo urbarjev. V urbarju za Vi- pavo iz leta 1499 je našel po- datek, da je desetino plačeval neki kmet po priimku Jebatsc- hin. Našel pa je tudi priimke Fukallu, Pisdo Obesel, Ye- basch. Možno je seveda, da te besede v tistem času niso imele seksualne konotacije, vendar pa te ugotovitve moč- no omajejo teorijo, da smo vse močnejše kletvice uvozili od sosedov. Zanimiv je fenomen kletvic, kajti navkljub temu, da so le- te družbeno nezaželene in je vsa vzgoja usmerjena v njiho- vo preprečevanje in se jih nik- jer ne učimo, jih vsi znamo. Prav zato smo iznašli način, kako izreči kletvico, psovko na družbeno sprejemljiv na- čin. To nam omogočijo evfe- mizmi. Torej če nekdo reče mast kurja, je dejansko izre- kel mat' kurba in to na način, da je psoval, ne da bi sam izrekel psovalni obrazec. Tak- šni obrazci so tudi imam te poln kufer vs imam te poln kurac ali pišuka/pismo vs. pizda. Pazite torej, ko rečete pismol Tako kot Slovenci prelagajo izvor psovalnega obrazca je- bem ti mater na Srbe, Rusi na Madžare, najdejo le-ti izvor pri Turkih. Gre za proces krožnega prelaganja izvora, ki je popolnoma nesmiselno, saj so se kletvice pojavile na različnih koncih sveta v raz- ličnih jezikih istočasno. In kako je mogoče moč kle- tvice razumeti? Pimer kletvice jebem ti ma- ter. Interpretirati jo moramo s simbolne plati. Kdo je tisti, ki ti jebe mater? Običajno je to oče, to pomeni, da se izjavlja- lec kletvice v odnosu na nago- vorjenega postavi v odnos dominantnega odnosa oče: sin. Knjiga je sestavljena iz po- sameznih poglavij tako, da lahko preberemo samo tema- tiko, ki nas posebej zanima. In to ne na škodo celote. Opremljena je. tudi z vsem potrebnim znanstvenim apa- ratom, da se lahko bralec tudi podrobneje poduči ali preveri avtorjeve trditve. Na koncu knjige je dodan tudi indeks kletvic in psovk, ki vsakomur omogoča, da knjigo prebira na svoj način. Piše: BRANKO LESJAK Kdo gre na Rifnik? Zaključek Ipavčevih kulturnih dni v Šentjurju ter bližnji oko- lici, kjer je bil zadnji mesec v znamenju Ipavčevih kultur- nih dni, so pripravili vrsto prireditev. Zaključek bo v so- boto, 11. oktobra, s tradicio- nalno mašo v starokrščanski baziliki na Rifniku, s čimer opozarjajo na tamkajšnje kulturno bogastvo. Izjemno arheološko bogas- tvo šentjurskega Rifnika poz- najo strokovnjaki po vsem svetu, v občini pa si prizade- vajo da bi privabili številnejše obiskovalce. Predzadnja prireditev Ipav- čevih dni pa bo jutri, v petek 10. oktobra, ko bo v šentjur- skem Kulturnem domu na- stop Prifarskih muzikantov. Gre za etno skupino iz Fare ob Kolpi, ki ohranja pred- vsem kostelsko ljudsko bo- gastvo. Tamburaši s Kostel- skega pojejo ter igrajo na bi- sernico, brač, bugarijo, tam- buraško čelo, berto ter har- moniko. Prireditve pripravlja šent- jurska občina (sofinancira jih kulturno ministrstvo). Oce- njujejo, da so pripravili dober program, v prihodnjih letih pa želijo privabiti še več obisko- valcev. Letos se jih je največ zbralo na Ponikvi pri Grobel- nem, na literarnem večeru Slomškovih pesmi v rojstni hiši. V občini pravijo, da je šlo za neuradno odprtje Sloma ob 135-letnici smrti sloven- skega narodnega buditelja, književnika, prvega maribor- skega škofa ter svetniškega kandidata. Kar nekaj letošnjih priredi- tev so namenili zahtevnejše- mu občinstvu, tako orgelski koncert v Jakobu, koncert opernih arij, pa tudi nastop uglednega portugalskega pevskega zbora Leirški Orfej. Med številnimi prireditva- mi je bila tudi otroška pred- stava Vidkova srajčica ter mednarodna otroška likovna razstava, postavili so likovno razstavo Ane Canjko Košček Pariza, napovedani musical Šentjakobskega gledališča Nunsense pa je nadomestila Nušičeva Gospa ministrica iz trnoveljske Zarje. BRANE JERANKO 20 NASI KRAJI iN UUDJE Polzela praznuje Na Polzeli praznujejo kra- jevni praznik 2. oktobra. Dan je spomin na leto 1942, ko je bilo v mariborskih za- porih med talci ustreljenih 12 Polzela nov. Na Polzeli so s praznova- njem pričeli pretekli četrtek z mašo za vse polzelske žrtve vojne in povojnega nasilja. Pri maši in po maši je nastopila pevska skupina Ba Štela iz Zambije. Praznovanje so na- daljevali v soboto s sedmo likovno kolonijo prijateljstva likovnikov osmih občin, po- hodom družin na Vimperk, dnevom odprtih vrat Radia Polzela in predstavitvijo glas- benih talentov. V nedeljo do- poldne so pripravili teniški turnir vaških skupnosti za po- kal KS, popoldne pa dan od- prtih vrat Lovske družine Polzela v lovskem domu v Založah, kjer so uredili parki- rišče in obnovili dom. Praznovanja ob polzel- skem krajevnem prazniku bodo nadaljevali v soboto, 11. oktobra, ko bodo odprli raz- stavo izbranih likovnih del. V nedeljo bodo v župnijski cerkvi predstavili malteški vi- teški red in slovensko malteš- ko bolniško pomoč, potem pa bodo pripravili srečanje starejših krajanov. V času od lanskega do le- tošnjega praznovanja so na Polzeli opravili veliko dela. Tako so zgradili nov železniš- ki prehod z zapornicami v Ločici ob Savinji, zgradili par- kirišče ob osnovni šoli, kjer bo tudi avtobusno postajališ- če za učence, asfaltirali in razširili so krajše odseke cest, uredili so divje odlagališče... Kakor je napovedal predsed- nik sveta KS Stanko Novak, jih čaka še gradnja vodovoda Podvin - Dobrič ter obnovitev poslikave v starem delu žup- nijske cerkve sv. Marjete, in- tenzivno pa se pripravljajo na ustanovitev občine Polzela. ■■■■■■■■■K T.TAVČAR Narodni dom v očeh osnovnošolcev V počastitev stote oblet- nice celjskega Narodnega doma je bila v torek likov- na kolonija, na kateri so sodelovali učenci vseh celjskih osnovnih šol. Likovno kolonijo, ki so jo na pobudo aktiva celj- skih osnovnošolskih rav- nateljev organiziran na 3. osnovni šoli, je vodila Mar- jana Kolenko, likovna pe- dagoginja s te šole, učenci, ki so v njej sodelovah, pa so ustvarjali na temo zuna- nja in notranja podoba Na- rodnega doma Celje. Razstava del, ki so nastala med torkovo likovno kolo- nijo, bo v Narodnem domu na ogled decembra, v času, ko bo župan Jože Zimšek pripravil novoletni sprejem za ravnatelje. NMS Grafični bienaie na OŠ Žalec Jutri, v petek, ob 10. uri se bo v telovadnici OŠ Žalec pričel 8. grafični bienaie, na katerem so sodelovali učen- ci osnovnih šol iz vse Slove- nije. Kot je povedala Neli Šuler. likovna pedagoginja iz žalske osnovne šole, je na letošnjem bienalu sodelovalo 90 osnov- nih šol z okoli 1000 grafikami, med katerimi so jih za razsta- vo izbrali 268. Trideset grafik bo natisnjenih v posebnem katalogu, deset pa na jutrišnji prireditvi tudi nagrajenih z zlatimi plaketami. NMS Kneippovcio zdraviinili zelisciii člani Kneippovega druš- tva, ki deluje v okviru zdra- vilišča Dobrna, so minulo soboto pripravili razstavo zdravilnih zelišč, ki rastejo v okolici Dobrne. Izjemno odmevna razstava je bila na ogled ves teden, ob estetsko in pregledno urejenih zeliščih pa so se lahko obisko- valci seznanili tudi s pome- nom in načinom uporabe po- samezne rastline. NMS Po Šentjurskih poteh Konec prejšnjega tedna je Šentjurčane razveselil prvi turistični vodnik občine Šent- jur pri Celju. Izdelal ga je Študijski krožek pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje oziroma pri Ljudski univerzi Šentjur. Barvna brošura na 110 stra- neh je nastala pod vodstvom mag. Nevenke Cmok in Lud- vika Mastnaka, direktorja do- mače ljudske univerze. Želeli so namreč izboljšati dosedanjo zloženko o Šentjurju ter okoli- ci, med delom pa je postalo jasno, da si ljudje želijo več. Tako so si člani študijskega krožka naložili zahtevno nalo- go. Kos so ji bili v sodelovanju s strokovnimi sodelavci, pokro- vitelji ter še posebej s številnimi krajani. Pokrajinskim muze- jem, župniki ter še kom. Župan Jurij Malovrh, ki je na javni predstavitvi pohvalil us- tvarjalce, je opozoril na prijaz- nost tukajšnjih prebivalcev, na številne zanimivosti, vrednote ter drugo bogastvo te pokraji- ne. Prav tako je omenil odlično vino, ki ga večinoma ne proda- jajo, saj ga sami dobro piti zna- jo. Ludvik Mastnak, koordina- tor in organizator izvedbe pro- jekta Turistični vodnik, pa je dejal, da so k nastanku vodni- ka veliko prispevali podjetniki ter šolsko ministrstvo, lepo pa bi bilo, če bi se izkazala tudi občina. Vodnik je predstavila večina sodelavcev. Prav gotovo bodo mnogi radi uporabljali prvi tu- ristični vodnik te občine. JOŽE MIKLAVC Pot na Goro bo lažja Za krajane Zavrha v KS Galicija v žalski občini je bil v soboto lep dan. Ne le zaradi toplega jesenskega sonca, temveč predvsem zaradi od- prtja dela ceste na Kunigun- do. Kdo drug bi Kunigundi, pri- ljubljeni izletniški in romarski točki, rekel Šentjungert, do- mačini pa hribu pravijo kar »na Goro«. Slavje je začel moški pevski zbor iz Šmart- nega v Rožni dohni, potem pa je zbranim o težavah, ki so jih imeli pri gradnji 700 metrov dolgega odseka asfaltne ce- ste, spregovoril predsednik režijskega odbora Janko Ograjenšek. Odsek je sad mnogih prostovoljnih delov- nih ur, prispevkov krajanov, občin Žalec in Celje ter KS Gahcija. Udeležencem slavja so spregovorili še župan občine Žalec Milan Dobnik, pred- sednik sveta KS Galicija An- drej Križan ter predsednik odbora za komunalo Milan Grobelnik. V spomin na ta pomembni dogodek so pode- lih tudi darila, iz lesa izrezlja- ne podobe cerkvice sv. Kuni- gunde, ki jih je izdelal doma- čin Alojz Podvršnik. Prejeli so jih Milan Dobnik, Slavko Šketa, Milan Gerželj, Anatol Sazunov, Ivan Ašenbe-:, Andrej Križan, Milan G:" nik in Janko Ograjenšek T. TA\':, Cesto na Kunigundo sta namenu predala Andrej Križan in Jože Žužek, blagoslovUpaJ^ domači župnik Janko Cigale. ' PLANINSKI KOTIČEK Gore (še) vabijo Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v prvi polovi- ci oktobra še dva izleta. V soboto, 11. oktobra, bo Brodarjev pohod, na katerega bo avtobus odpeljal s parkirišča na Glaziji ob 7. uri zjutraj. V nedeljo, 12. oktobra, pa bo pohod Ob žetvi po Andraški poti, kamor bo prav tako odhod ob 7 uri s parkirišča na Glaziji. Dodatne informacije dobite po telefonu 452-927. Srečanje po pol stoletja Po petdesetih letih se je prvič srečala prva povojna generacija učencev iz sedanjega Vrha nad Laškim, ki so leta 1947 končali šolanje na tamkajšnji osnovni šoli. Pred pol stoletja je šolanje v Šentlenartu nad Laškim zaključilo 75 učencev, srečanja, ki so ga pripravili konec minulega tedna v hotelu Hum v Laškem, pa se je udeležilo 51 takratnih učencev. Za vse udeležence je bil to lep in enkraten dogodek, čeprav se ob prvem stisku roke vsi niso spoznali. Z njimi je bila tudi še edina živeča učiteljica Marija Rajh-Bremec. Pozornost ob slavnostnem dogodku sta nekdanjim učencem izkazala Pekarna Zrno iz Lahomnega in gostitelji, osebje hotela Hum. Ob zaključku srečanja, ki se je končalo pozno ponoči, so se dogovorili, da se bodo odslej srečevali pogosteje. V. MAROT Udeleženci prve povojne generacije učencev iz Šentlenarta nad Laškim. Novi videz šembrišice cerkve V nedeljo, 5. oktobra, so se v Šembricu pri Velenju z^^^ številni krajani ob povsem obnovljeni cerkvi, ki stoji' grebenu med hribom Vodemlo in Brglezovim vrhom. Za obnovo več kot 500 let stare cerkve so odšteli več ko| milijone tolarjev, veliko so prispevali krajani sami. Najzasj'' nejši za obnovo so predvsem ključar Ivan Jelen, predse^" sveta KS Konovo Karli Stropnik in mestna občina Vele^jJ županom Srečkom Mehom. Krajani so opravili več kot 200''^ ročnega dela in skoraj 200 ur dela s svojimi traktorji.^ zbranih prispevkih je primaknil poldrugi milijon tudi ceij zavod za ohranjanje kulturne dediščine. Na pomoč so P'''^. čili še člani Društva šaleških likovnikov, ki so pred meseci prodali dela iz slikarske kolonije v korist r^^.^^^^ kulturnega spomenika. Cerkev, ki jo bodo posvetili s ^ novembra, je tako znova postala pravi sakralni bis^f obrobju Šaleške doline. Popravelc Pod naslovom Stolpnica novi obleki smo prejšnji k den na koncu poročila zapij li, da je za pijačo in jeda&i zaključku prenovitvenih 4 poskrbela Stanovanjska i druga Atrij. Atrij je poskiln le za pivo, vse ostalo pa i prispevali sponzorji in deli etažni lastniki stolpnice \ zelenici 8. M. AGRE rsNOPIČ PISMA BRALCEV 21 PREJELI SMO Letovnidan j^rstva živali ilinevajo že desetletja, od- jgvarstveniki živali v Slo- 'jjj zavzemamo za izbolj- "je življenjskih razmer teh 1 soprebivalcev. Morda ^^enkrat zahtevali preveč, [,j želeli doseči human od- ^jijoveka do živali, zato se trudimo, da bi vsi z jjlmi ravnali vsaj normal- j In kaj to pomeni? Že jj^naj bi morali na držav- [01 nivoju podpisati in rati- fjrati vse evropske konven- l(i govore o pravilnem ijjosu do živali. Po podpisu jjjjolj kriči Evropska kon- jjcija o humanem trans- 0 živali o kateri pa naša ffava noče nič slišati, jjadalje je sprejem Zakona |[(iti mučenju živali. Sloven- ko javnost bo morda zani- ^ najnovejši podatek: ker ^lim za jesensko zasedanje jljvnega odbora Svetovne [reze za varstvo živali [fSPA LONDON) pripraviti jelovno poročilo, sem za-i [osila Državni zbor za od- ovor na vprašanje, kje že od- iseni 1994 leži osnutek Za- m proti mučenju živali? ledsednik DZ dr. Janez Po- obnik mi je hitro in prijazno Jgovoril, med drugim tudi Elnje: »... da je DZ na 28. seji 30/1 - 95 po branju osnutka spre- jel sklep, naj besedilo predlo- ga zakona za drugo obravna- vo priprava Vlada Republike Slovenije v sodelovanju s predlagateljema Polonco Do- brajc in Zmagom Jelinčičem in ga predloži DZ hkrati s predlogom Zakona o živino- reji, najkasneje do maja 1995. Vlada RS ustreznega zakonodajnega gradiva do danes ni predložila DU Slove- nije.« Iz tega sledi zaključek, da nihče od gornjih (dr. Drnov- šek, Jelinčič, Dobrajc) niso zainteresirani in da že tretje leto ne mignejo s prstom. Zakaj pa tudi bi, saj jih nihče od varstvenikov živali niti ne od DPMŽ ni pooblastil za vlo- žitev osnutka in do katerega sta Jelinčič ter Dobrajčeva prišla po nepravi poti. Sramota za Slovenijo je tu- di, da še vedno nimamo vsaj regijskih, če že ne mestnih azilov za zavržene živali, če- prav sem prvo prošnjo poda- la že pred 35 leti tedanjemu ljubljanskemu županu. V us- tavi bomo morali k členu 72., ki govori »Da varstvo živali pred mučenjem ureja za- kon!«, dodati še to, da se živalim prizna status živega bitja, ne pa da jo tretiramo zgolj kot hitro pokvarljivo blago. Kakorkoli sestavljamo bi- lanco, vedno ostane isti re- zultat: za to početje je kriva država, ki s svojimi instru- menti ne pomaga, nas ne podpira in celo odriva: glavo tišči v pesek, naše zahteve pometa pod preprogo, pri- merov mučenja živali pa ne, da jih noče videti, pač j)a v njih ne vidi problema. Ce in ko pridemo v EU, se bomo pogovarjali malo drugače. Iz- polnjevanje vsega, kar sem navedla sicer ne bo pogoj za vstop v EU,^bo pa kategorija in tega naj *se naši državniki zavedajo že sedaj, ko jih opozarjamo na to. Upam in želim, da bodo članki o 4. oktobru tedaj zveneli vsaj nekoliko drugače. LEA EVA MULLER, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali Še eno javno opozorilo Nabralo se mi je mnogo raznovrstnega gradiva in do- kumentov, ki se nanašajo na vsa moja že dosedanja opo- zorila glede problemov, ki se pojavljajo v Logarski dolini. Vzrok temu je tudi neresno jemanje opozoril, predvsem s strani PD Celje, in pa dolgo- trajnih postopkov pred raz- novrstnimi organi, kamor sem naslavljal svoje pritož- be, opozorila in zahteve. Kot sem že mnogokrat povedal, si ne morem kaj, da stvari v grobem ponovim še enkrat. Prekupčevanje z zemljo v Logarski dolini je bilo po mo- jem mnenju protizakonito. Tu imam v mislih predvsem zemljišča za razne objekte, ki so jih v Logarski dolini gradili »tujci«. Pri tem pred- njači PD Celje. V vseh pogod- bah, ki so bile sklenjene med prvotnimi lastniki - domačini in bodočimi lastniki, je nave- deno, da je ob morebitni po- novni prodaji obvezno naj- prej ponuditi možnost naku- pa prvotnemu lastniku. Ta določba ni bila v nobenem primeru upoštevana, zato menim, da so vse tako skle- njene pogodbe nične. Poleg tega pa so bili postopki za lokacije objektov (Dom pla- nincev, last PD Celje, spome- nik) izpeljani površno. V po- stopek niso bili vključeni me- jaši in zato se dogaja, da se uporablja tuja zemlja, da je objekt sploh funkcionalen. Zaradi tega se določeni ob- jekti nahajajo tudi na zem- ljišču, ki je moja last oziroma last dedičev Plesnik. Zato sem od PD Celje že zahteval, da vse to odstranijo in zem- ljišče vzpostavijo v prvotno stanje. Razen suhoparnih od- govorov z nakazano očitno ignoranco, ni bilo opravlje- nega nič. Ponovno poudarjam, da imajo domačini zaslugo za to, da je Logarska dolina os- tala vsaj v takšnem stanju kot je. Vsi tisti, ki so vseskozi imeli samo komercialen inte- res izkoriščanja Logarske doline, v to dolino niso prine- sli nič dobrega. Še manj so od tega imeli krajani, ki tu živijo. Pri vsem tem je pred- njačilo PD Celje. Ker je bilo v zvezi s tem že preveč napisanega, vendar ni prineslo želenih rešitev, še enkrat javno opozarjam, da nepreklicno vztrajam pri svojih zahtevah, ki so PD Ce- lje dobro znane. Kot kaže, se bom prisiljen, čeprav nerad, poslužiti sodnih poti. PETER PLESNIK, Logarska dolina ZAHVALE- POHVALE Upokojenci ne poznamo meja Proti koncu septembra 1997 smo se člani DU Celje že tretjič srečali z DU Čakovec. V sončnem dnevu smo poto- vali preko Ormoža, Čakovca na Madžarsko v Nagykaniz- so. Glavno pa je bilo srečanje obeh društev v gostišču Jo- žeta in Jelene Novak. Tu so nas zelo toplo sprejeli gostin- ski uslužbenci z godbo in okusnim kosilom. Predstav- nika obeh društev sta spre- govorila o medsebojnem so- delovanju in si izmenjala če- stitki, ob prijetni glasbi, vese- Ijačenju in plesu je čas prija- teljskega srečanja prehitro minil. V imenu udeležencev sre- čanja prav lepa hvala DU Ča- kovec in Gostišču Novak z muzikanti. Za nepozabno srečanje in izvedbo izleta vsa zahvala vodičema Mariji J. in Jožetu B. ter obema šoferje- ma za varno vožnjo. FRANC TRATNIK, Celje Lepo doživetje Triindvajsetega septembra je društvo upokojencev or- ganiziralo izlet na Sveto goro pri Gorici. V cerkvi nas je lepo sprejel tamkajšnji pater in nam raz- ložil njeno zgodovino, nato pa smo si ogledali okolico. S Svete gore smo krenili proti Gorici in nato preko meje v Italijo v Doberdob, kjer je padlo v prvi svetovni vojni tudi veliko Slovencev. Tam smo si ogledali veliko zna- menitosti in se nato vrnili v Slovenijo. Bilo je res lepo doživetje. Upokojenci smo bili zbrani iz različnih krajev, vendar smo se počutili kot ena družina. Za lepo vzdušje v avtobusu in veselo razpoloženje se v imenu vseh upokojencev pri- srčno zahvaljujem društvu, gospodu Šumeju za vse in- formacije ter šoferju Feliksu Mohorku za varno in prijet- no vožnjo. CECILIJA KLADNIK, Slivnica Dobrota nasproti hudobiji Vsako dobro delo zasluži pohvalo. Prav tako ideja na- ših dveh članic, Berte Hlastec in Zinke Škorc v organizirani skupini žensk z rakom dojke Pot k okrevanju, ki sta bili pobudnici in organizatorki iz- leta v Slovenskih Konjicah. Na izlet smo odpotovale v začetku oktobra. Vreme nam, kljub lepi napovedi, ni bilo naklonjeno, vendar nam dež ni pokvaril dneva ali vzel do- bre volje. Na postaji sta nas počakali naši organizatorki in nas peljali v Gasilski dom Slo- venske Konjice, kjer smo po- skusile domače dobrote me- sarije Strašek. Žejo smo si po- leg drugih pijač pogasile s pristno domačo kapljico naše sotrpinke Zinke Škorc, gosti- teljici pa nista pozabili niti na domače pecivo. Ob uživanju pri narezku in dobri kapljici je Jože Kokot predstavil Sloven- ske Konjice. Iz gasilskega doma smo krenile proti grički Kartuziji, samostanu iz 14. stoletja, kjer nam je o zgodovini samosta- na in redu nekdanjih meni- hov spregovoril Jože Kokot. Vrnile smo se k gasilskemu domu in se s kočijo, turistični prevozi Marjana Pučnika, in kočijažem Stankom Kocija- nom popeljale skozi staro je- dro mesta. Nato smo si ogle- dale še Zrno, pekarski in kle- tarski muzejček, last Zinke in Jožefa Fiderška. Ogledale smo si staro kmečko hišo, s starinami in pristnimi pred- meti iz stare kmečke pekarne in staro vinsko klet, poskusile pa smo tudi domače krušne jedi in izdelke iz grozdja in sadja. Naš cilj je bil Zlati grič, kjer sta nas konjička pripeljala do gostišča. Prijazno so nas spre- jeli, s kosilom nas je pogostil Dravinjski dom, z žlahtno kapljico pa gostišče Zlati grič. V tem žlahtnem svetu do- brote, med ljudmi, ki so doje- li, da ni največja radost imeti zase, temveč dajati, smo v Slovenskih Konjicah prežive- le čudovit dan, čeravno brez sončka. Tega pa smo nosile v sebi, saj smo sijale od sreče. S svojo prisotnostjo nas je počastil prim. dr. Avžner, ki s svojo strokovnostjo pomaga in svetuje. S svojim prijate- ljem se je pripeljala nam zve- sta sestra Marija Travner, ki blaži tegobe in bolečine bol- nic in sodeluje v naši skupini, na nas ni pozabil niti dr. Praz- nik. Prijetno smo bile prese- nečene ob prihodu Toneta Vrabla, novinarja Radia Celje, ki nas spremlja od ustanovi- tve. Hvala vsem in hvala tudi sponzorjem. Naj zaključim s starim ljudskim rekom: Nas- protje hudobiji je dobrota in samo dobrota dela čudeže! ANKA SELES, Celje 22 RADIO - INFORMACIJE RADIO CEUE 0d9.d015.10.1997 Četrtek, 9.10.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS. 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.\s Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa.lO.OO, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Za volanom, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 10.10.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Črna pika in drobni hvala, 10.00, 11.00 No- vice, 11.10 Vedeževanje, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.20 Greš v kino?,14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 Glavn' da je zabavn', 18.30 Prenos prireditve ob 100 let- nici Narodnega doma, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Sobota, 11.10.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanske- ga sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Novice, 13.15 Študent- ski servis, 14.00 Pričetek po- poldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestit- ke in pozdravi, 16.30 Kroni- ka, 17.00 Prenos rokometne tekme Redbergslids : Celje Pivovarna Laško iz Goete- borga, 19.00 Športno glasbeni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Nedelja, 12.10.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00, 11.00 Novi- ce, 11.10 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.30 Iz domačih lo- gov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30 Glasba je življenje, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 13.10.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Po- ročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No- vice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.40 Kam da- nes, 9.00 Pričetek dopoldan- skega programa, 10.00 Novi- ce, 10.15 Športno dopoldne, 11.00, 12.00 Novice, 14.15 Jack pot 13.00 Poročila, 13.15 Kako pa zdravje?, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot. 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Torek, 14.10.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze- len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Po- ročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kro- nika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.30 Radi ste jih po- slušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sreda, 15.10.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze- len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Po- ročila, 13.15 Mali 0,14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Bingo ban- go, 16.15 Pop loto, 17.00 Kroni- ka, 18.00 FuU cool, 21.00 Glas- beni ex-press 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od^ 5.00 do 22.00! Bingo bango in podobni šlosi z glasbo po željah poslu- šalcev je križ. Kakor hitro objavimo stalen termin za- njo, se na studijski telefonski številki abonirajo eni in isti poslušalci. To še ni najhuje. Hudo pride, ko eni in isti poslušalci iz dneva v dan že- lijo slišati eno in isto pesem. Zalo 7 glasbenih želja ob 15.30 ni bilo več poslušljivih. Stane Špegel, naš glasbeni urednik, se je strinjal s to ugo- tovitvijo in jo nadgradil z do- miselno oddajico v istem ter- minu, poimenovano Bingo bango. Stane izbere tri nezlaj- nane komade, tehnik jih zavr- ti, poslušalci uganjujete izva- jalca in naslov pesmi in če imate srečo, ste za to še na- grajeni. Simple, kajne? A ven- dar drugače... Kako se to pri- leze, kaj pravite? In kaj ostane ljubiteljem glasbe po željah? Kar nekako obljubila sem že ob radijskem rojstnem dnevu, da bi k življe- nju obudili glasbene želje ob sobotah zvečer. In zakaj ne? Športa običajno ni toliko, da bi napolnil ves program do 22.ure, zato bomo sobote, po 18.uri, v prihodnje rezervirali za šport in glasbo po vaših željah. Tako boste prišli na svoj račun tisti, ki še vedno pogrešate sobotne večere od 22. do 24. ure, ko smo nekoč, še ne tako davno tega, izpol- njevali vaše glasbene želje. Obljubo torej izpolnjujemo. Kakšni se vam zdijo petko- vi popoldnevi? Glav'n da je zabav'n, Izi kvizi bizi in pri- hodnji petek pride še V pe- tek zvečer, študentom name- njena oddaja, so si sodeč po odzivu ustvarili svoj krog po- slušalcev. Simpatični, sveži, novi glasovi osvežijo pro- gram, sodelavci-študentje, ki jih oblikujejo in vodijo, pa so ravno pravšnji za to, da nare- dijo kaj res zabavnega. In predvsem novega. V dnevno informativnih oddajah Radio Celje še ved- no ostaja resen, zanesljiv, objektiven in hiter prinaša- lec lokalnih informacij. V rednem programu pa težimo k sproščenosti, k nekoliko drugačnejši radijski podobi, kot ste je bili vajeni mnoga leta. A da bi bilo zadoščeno tudi tistim, ki se na novosti težko privajate, smo številne ustaljene in med poslušalci priljubljene oddaje ohranili. Tu in tam bomo uvedi kakšno novo. Na primef'^ ša kolegica Ivica Burnii^^ izjemen smisel za konmj cijo s poslušalci. Zato ! sklenili, da srede dopo^^ bodo več rezervirane renska javljanja. Ta so ^ tudi v torek ali četrtek. Vj do pa bo dopoldne v roL Ivice Burnik in njenih^ petov s poslušalkami poj sko. Moškim sodelovanja prepovedano. Govorili o vseh temah, ki vas vsai nevno zanimajo, od vlagar šivanja, receptov, morda l^^ snih gospodinjskih tov... Zato povabljeni že sredo, da ji prisluhnete, in v oddaji, ki bo rdeča nit- poldneva od 9. do 13.) tudi sodelujete. H NATAŠA GERKEŠLEfl ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: ^ 26. 9.: Lidija KRUŠIČ iz Škofje vasi - deklico, Marija STROJANŠEK iz Braslovč - de- klico, Branka SKALE iz Gorice pri Slivnici - deklico, Anita PUKL iz Slovenskih Konjic - dečka^ Silva KRIŽNIK KRIS- TOVIČ iz Vranskega - dečka in Zinka FILIPANČIČ iz Buč - dečka; 27. 9: Tatjana FALNOGA iz Vitanja - deklico. Božiča IVIČ iz Kumrovca - dečka in Kseni- ja ZORE iz Štor - dečka; 28. 9.: Sabina DULLER iz Loč - dečka, Barbra MOLI- ČNIK iz Nazarij - dečka in Mirjam VENGUST iz Celja - dečka; ^ 29. 9.: Oreola KAŠIČ iz Šmartna v Rožni dolini - deč- ka, Andreja MARGUČ KAVČ iz Loč - deklico in Frančiška ZAVRŠNIK iz Braslovč - dekli- co; 30. 9.: Sabina DŽINIČ iz Velenja - dečka, Darka BE- SEDNJAK iz Velenja - dečka, Gordana PIRNAT KOVAČ i% Zreč - deklico, Margareta PRTNJAČ iz Planine pri Sevni- ci - dečka, Slavica VEDLIN iz Celja - dečka in Vladka ŠPOL- JAR iz Vinske Gore - deklico; ^ 1. 10.: Aleksandra ČATER iz Škofje vasi - deklico. Božiča ŽOHER iz Celja - dečka, Vanja GLAVAČ iz Celja - dečka, Aleksandra KROFLIČ iz Celja - dečka in Manuela ČEBULAR iz Ljubna - dečka; 2. 10.: Metka VODEB iz Štor -deklico. POROKE Celje Poročila sta se Vili KRAJŠEK in Barbara KRE- GAR, oba iz Celja ter Božo PEKOŠAK in Vlasta DRAŽIČ, oba iz Celja. Laško Poročilo se je 14 parov, med njimi: Anton FRECE in Marjanca KAJTNA, oba iz Sliv- nega pri Laškem, Danilo RAUŠL iz Nemčije in Hermina GAJŠEK iz Vrbnega pri Šent- jurju, Bogdan VIDIC iz Sevc pri Rimskih Toplicah in Petra OJSTERŠEK iz Laškega, Hu- sein IVANOVIČ iz BiH in Ivan- ka KRESNIK iz Vodenega pri Šmarju. Aleš JAZBINŠEK iz Obrežja pri Radečah in Kar- men STRAŠEK iz Sevc pri Rim- skih Toplicah, Slavko DIJA- KOVIČ in Andreja PAULIČ, oba iz Celja, Andrej VODENIK in Maruša BOŽIČ, oba iz Celja ter Aleksander OSETIČ iz Žal- ca in Mateja JAVORNIK iz Vin- ske Gore. Šentjur pri Celju Poročila sta se Andrej JAZBINŠEK in Lidija HUDEJ, oba iz Štor ter Gregor LEBER iz Dramelj in Andreja ZAGAJ- ŠEK iz Babne Gore. Velenje Poročila sta se Robert BA- ČOVNIK iz Velikega Vrha in Silva ŠUMAH iz Gaberk. Žalec Poročil se je 1 par. SMRTI Celje Umrli so: Renata HRAST- NIK iz Celja, 42 let, Leopold CMOK iz Lutrja, 61 let, Peter KRAMER iz Prožinske vasi, 61 let, Eva BABNIK iz Celja, 83 let, Jožefa REZAR iz Trnovelj pri Celju, 83 let, Ana STRAŠEK iz Mestinja, 69 let, Simon Metod URLEP iz Celja, 58 let, Alojzija KUMERC iz Vezovja, 78 let, Li- dija KLADNIK iz Košnice. 84 let, Frančiška BILA iz Globoke- ga, 78 let, Ana KOZOVINC iz Celja, 78 let. Anton BAŠTEVC iz Hajnskega, 66 let, Stanislav JEZOVŠEK iz Lipoglava, 55 let, Ciril POČIVALŠEK iz Celja, 63 let, Stanislav KOSTANJŠEK iz Celja, 82 let, Anton JERAJ iz Savine, 67 let, Rafael KAKER iz Foršta, 53 let, Alojz VERDEV iz Podkraja. 70 let. Kari ZEME iz Začreta, 67 let, Anton Martin SLEMENŠEK iz Zvodnega, 61 let in Franc ULČNIK iz Drešinje vasi, 77 let. Laško Umrla je Frančiška PAV- ŠEK, 81 let, iz Laškega. Šentjur pri Celju Umrli so Hinko ZAPUŠEK iz Šentjurja, 72 let, Franc ŠKOBERNE iz Tajht, 84 let in Marija VREČKO iz Ostrožna pri Ponikvi, 66 let. Velenje Umrli so: Ana ŽIDOV iz Ša- leka, 45 let, Gracija OPARE- NOVIČ iz Medloga, 71 let. An- drej GOLAVŠEK iz Skornega pri Šoštanju. 92 let, Jožef ŠTUMPFL iz Lipja, 64 let, Ljudmila HRAMEC iz Šmart- na ob Paki, 84 let, Ivana HO- RVAT iz Šoštanja, 67 let in Angela CERKOVNIK iz Loko- vice, 87 let. Žalec Umrla sta Frančiška KA- PUS iz Ločice pri Vranskem, 74 let, in Ivan REBEC iz Žalcj 40 let. IZBOR IZ SPOREDA Petek, 10.10. ob 18.30: 100 letnica Narodnega doma Osrednja prireditev ob stoletnici Narodnega doma bo v petek, pred in v prostorih Narodnega doma. Tudi Radio Celje bo tam, da bo prenašal neposredno prireditev, obenem pa bosta Mateja Podjed in Nataša Gerkeš poskrbeli še za zanimi- ve goste pred radijskim mikrofonom. Radio Celje bo tam preživel ves petkov večer, vse do 22.ure. Zato izjemoma ne bo študentske oddaje V petek zvečer, kviza Izi kvizi bizi in oddaje DJ time. Sobota, 11.10. ob 17.00: Redbergslids : Celje Pivovarna Laško Sobotno popoldne bo v znamenju rokometa. Celje Pivovar- na Laško bo v povratni tekmi prvega kroga pokala prvakov gostovalo v Goteborgu pri Redbergslidsu. Srečanje se bo začelo ob 17.00, zmagovalec dvoboja pa bo udeleženec lige prvakov. Celjani imajo pet golov prednosti iz Golovca. Bo to zadostovalo za preboj med najboljših šestnajst moštev v Evropi? Ekskluzivni prenos na valovih Radia Celje, televizij- skega prenosa po zadnjih podatkih ne bo. iz Liseberghalle, ki sprejme dva tisoč gledalcev, bomo začeli deset minut pred sedemnajsto, reporter bo Dean Šuster. Podjetje NT&RCd.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rolie: Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 442-"ii 442-201, 442-223, fax: 441-032.. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cer; izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.;442 500, int. 10. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev Številka žiro računa: 50700-603-31: Nenaročenih rokopisov in fou ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in le.: d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direkio: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja K-linistrstva za ; informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode infomiativnega značaja, za katere.^ plačuje 5% davek ai prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednik.!: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Iren. Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, GregorKal Urška Selišnik, Ivana Stamejčii Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marc Tehnični urednik: Franjo Rogad Računalniški prelom: Robert Kojlerer, IgorŠarlali. Oblikovanje: Minja Bajagič Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Ve- Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Toii- Glasbeni urednik: Stane Špeg^' Vodja tehnike: Bojan Pišek; Telefonstudia:441-310,441-51U' - AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostori" Novem tedniku in Radiu Celj^ ter nudi ostale agencijske storitvi' ■ Direktor Agencije: Frančeh I^mgerčič Propaganda: Valter leben, \'oP' Grabar. Zlatko Bobinac, Carnie" Hriberšek, Vesna Matja-^ič; Koordinator trženja: Mitja Um""' Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-22^' fax: 441-032,443-511 SNOPIČ INFORMACIJE 23 24 NASI KRAJI IN UUDJE Kovane vrtnice za oicoi je Ocenjevanje najlepše ure- jenih okolij v občini Zreče, ki poteka v okviru državne akcije Moja dežela lepo ure- jena in čista, je bilo zaklju- čeno v soboto, ko so lastniki najlepše urejenih okolij pre- jeli kovane vrtnice. Ocenjevanje najlepše ureje- nih okolij v občini Zreče pote- ka v petih različnih kategori- jah. Med vasmi in zaselki so letos prejeli priznanji v zasel- ku Šterc in vasi Zlakova, ko- vano vrtnico pa vaščani Gore- nja. Med podjetji in drugimi organizacijami po mnenju komisije za urejeno okolje najboljše skrbijo v gostišču Smogavc, priznanji pa sta v tej kategoriji prejeli še Terme ter Ložcommerce Zreče. V kategoriji stanovanjskih blokov so priznanje prejeli stanovalci s Ceste na Roglo lla ter 11 b, kovano vrtnico pa stanovalci bloka na Mla- dinski ulici 3. Pri ocenjevanju urejenosti okolice zasebnih hiš je ko- misija za najlepše urejeno razglasila okolico Potočni- kovih iz Bukovja, pisni priz- nanji pa sta prejeli družina Taler iz Gabrovlja 13 in Bornškovi s Stranic. Kot po- sebno kategorijo so letos ocenjevali tudi urejenost kmetij; kovano vrtnico na tem področju si je prislužila kmetija Arnečak iz Gabro- velj, pisni priznanji pa Oro- ževi z Dobrave ter Hlasteče- vi z Brinjeve gore. NMS Extempore Savinjski gaj Pretekli petek in soboto je Kulturno društvo Jurij Mozirje v sodelovanju z Zavodom za kulturo Mozirje pripravilo tretji Extempore Savinjski gaj. Extempora so se udeležili dr. Jože Muhovič, Lucijan Bratuš, Lojze Zavolovšek, Bogdan Borčič, Aleš Zavolovšek. Zmago Modic, Maks Menoni, Vojko Gašperut, Drago Jerman, Karmen Goričar, Klavdij Margon, Peter Matko, Metod Sem, Anka Rakun, Alica Jovšnik, Jože Tisnikar in Jure Repenšek, ki so motive za svoje ustvarjanje poiskali v parku slovenskih vrtnarjev in v okolici. V soboto so se na okrogli mizi, na kateri sta sodelovala tudi dr. Jože Muhovič in Jože Hudeček, pogovarjali o Extemporu danes, zvečer pa v galeriji Mozirje odprli razstavo z deli, ki so nastala na Extemporu Savinjski gaj. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovali Kristina Šuster in.družina Repenšek. US>Fojo^ CIRIL SEM Gostje letošnjega Extempora so si ogledali tudi kmečko hišo v Savinjskem gaju. Ker so imeli dost'... »Dost mamo!« so člani kulturno umetniškega druš- tva Vesna iz Vojnika naslovi- li sobotno glasbeno priredi- tev v centru Vojnika, s kate- ro so želeli opozoriti pred- vsem na ignorantski odnos družbe do alternativne kul- ture. Kot je povedal Ervin Siko- šek, predsednik društva Ve- sna, so shod organizirali predvsem zato, ker člani društva niso našh skupnega jezika s predstavniki vojniške občine v zvezi z 'razpolaga- njem z dvorano vojniškega kulturnega doma, v katerem želijo organizirati koncerte alternativnih skupin, razstave in druge kulturne prireditve. Po besedah Bena Poder- gajsa, župana vojniške obči- ne, je občina pripravljena mladincem odstopiti želeni prostor; vendar pod pogo- jem, da se med koncertom ne bodo točile alkoholne pi- jače, kar pa članom društva, ki želijo z organizacijo kon- certov tudi zaslužiti, n. treza. Sobotni koncert celjskihj okoliških alter skupin (nastj pili so Orgasmus Blues Benj Gisele & Srečko, For ^ Rifm sestre ter Riot), kijelj organiziran v okviru shoda.j izzvenel na zelo visoki ravii organizatorji pa so občinstv - predvsem občanom Vojn ka, v podpis ponudili tudipi tičijo za pridobitev prostori kulturnega doma. Ena od skupin, ki so med sobotnim shodom v centru Vojnika navduševale občinstvo, soi^^ Rit'm sestre. Kdojili ne sanja... »Kdo jih ne sanja, svo- jih sanj?« je vprašanje, ki si ga med likovnim izra- žanjem postavlja Aleš Hofman. Takšen je tudi naslov razstave njegovih likovnih del, ki jo bodo odprli da- nes, v četrtek, ob 17. uri v knjižnici Gimnazije Celje- Center. NMS Sindilcalnopočitnilcovanje \ v počitniškem naselju v Termah Čatež je sindikat SK^ Gorenje iz Velenja pripravil 1. oktobra priložnostno slov^ snost ob odprtju dveh apartmajev. V zidanih objektih pridobili dve sodobno opremljeni počitniški stanoval' naložba pa je vredna približno 25 milijonov tolarjev. Gre za redek, če ne celo prvi primer po lastninjenj^^ Sloveniji, da je zidani počitniški objekt tudi v zemljiško-knji^ lasti sindikata, je potrdil predsednik republiškega odbora Slovenije Albert Vodovnik. »Kljub različnim stališčem do s\i^. kalne lastnine smo prišli do zastavljenega cilja. Uspelo nan^' s skupnimi močmi, z vztrajnostjo in delavnostjo,« je drugim poudaril predsednik izvršilnega odbora sklada soli"^ nosti, vzajemnosti in samopomoči SKEI Gorenje Emil Kru^' Najzaslužnejšim za to pridobitev in vsem, ki so s prostov^j nim delom pripomogli k hitri in vzorni ureditvi apartmajev- ob tej priložnosti podelili priznanja. Zmogljivosti v ov objektih so do konca leta že zasedene. H. JER V Kon jicali Icmalu nov radio Tomo Penič, izdajatelj tednika Novice, je na zadnji seji konjiške občinske svetnike seznanil s projektom konjiškega radia, ki naj bi začel oddajati konec okto- bra. Priprave na ta dogodek že intenzivno potekajo tako na področju opremljanja novega studia kakor tudi na področju izobraževanja kadrov. Radio že ima svojo frekvenco, njeno pridobivanje pa je trajalo kar pet let. Kot je povedal njegov idejni oče, bo radio zelo pomem- ben za promocijo kraja in pomeni nadgradnjo domačega časopisa. Po njegovih besedah radio ne bo vplival negativno na ostale lokalne radijske postaje, saj bo imel svoje poslu- šalce. Program bo prilagojen predvsem najaktivnejši skupi- ni občanov. Ustanovitelj pričakuje tudi sodelovanje občine. V kolikor se bo občina vključila v projekt tudi s finančnimi sredstvi, bo imela v programskem svetu tudi predstavnike. JH Prvič so podelili spričevala V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega so v soboto, 4. oktobra, prvič podelili spričevala za opravljene zaključne izpite v koncesiji srednješolskega programa glasba. Mlajši slušatelji so ob tej slovesni priložnosti pripravili kratek glasbeni program, o uspehih posameznikov in dosež- kih celotnega kolektiva na pedagoškem področju pa je sprego- vorila mag. Majda Zaveršnik-Puc. S prof. Cirilom Vrtačnikom sta nato podelila zaključna spričevala prvim sedemnajstim dijakom srednje glasbene šole. Še posebej so pohvalili dva študenta, Niko Lendero in Tomaža Sevška (na sliki), ki sta bila zaradi uspešnega študija različnih glasbenih instrumentov oproščena opravljanja zaključnih izpitov. J. MIKLAVC Izvirovci očistili obrežje Hudinje člani Izvira, društva za aktivno in zdravo življenje, ki deluje na Dobrni, so se v soboto lotili prve čistilne akcije. Dvanajst mladih, članov društva, se je tako lotilo celodnev- ne akcije čiščenja bregov Hudinje v okolici Sorževe domačije in mlina v Novi Cerkvi. »Ta je bil, predvsem zaradi obiskoval- cev, ki si hodijo ogledovat to čudovito znamenitost, že zelo onesnažen, kar je dokazal tudi poln kontejner smeti,« je povedal Oton Samec, gospodar Sorževe domačije. NMS Nova trim steza Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo v nedeljo, 12. oktobra, predalo namenu novo trim stezo Celje- Šentrupert pri Laškem-Celje. Progo, ki meri dvajset kilometrov, bodo odprii pred gasilskim domom v Pečovniku. Otvoritev ter njena predstavitev bo ob 9. uri. Pot vodi mimo Celjske koče, čez Svetino in Konjuce do Šentruperta nad Laškim, večinoma skozi gozdove ter zaselke. Odprta bo vse leto, v gostilnah Franci v Zagradu ter v Kocman v Šentrupertu pa bodo imeli kartončke ter vpisni knjigi. B.J. Turnir V taroku v soboto, 4. oktobra, je Društvo ljubiteljev družabnih iger Kaval iz Laškega organiziralo v piceriji Bolero v Košnici pri Celju prvi zaporedni turnir v taroku za sezono 1997-98. Prvenstva se je udeležilo 39 tekmovalcev s Štajerske in z Dolenjske. Najboljši je bil Zvonko Marcius iz Celja, drugi je bil Franc Klemenčič iz Trebnjega, tretji pa Tolja Orač iz Celja. Drugi turnir bo predvidoma 8. novembra ob 8. uri v dvorani gostišča Dom v Slovenskih Konjicah. KL SNOPIČ TEMA TEDNA 25 rudi dobre ceste potrebujejo lametne voiniice jvtocestni odsek Vransko-Arja vas izboljšal prometno varnost? - Konjičani ogorčeni zaradi plačevanja cestnine [j^ko pričakovana avto- ,13 med Vranskim in Arjo jjoter naprej proti Hočam ocenah ljudi velika pri- jijtev in po mnenju stro- iinjakov tudi dovolj varna, , vozniki spoštujejo pre- kine predpise. Kljub temu I je že takoj po otvoritvi jpirala vrsta vprašanj. Je jjotvoritev prehitra, saj je [j avtocesta še vedno del- gradbišče? Bomo zdaj iča divjanju brezvestnih ierjev po stari magistral- IKonjičani pa se sprašuje- zakaj bodo v kratkem edi- iSlovenci, ki bodo v svo- a kraju plačevali cestni- rehitro odprta za promet? Liocesta Arja vas-Vransko Ha za promet odprta 19. Jembra, šele 1. oktobra je m tem avtocestnem odse- dokončan tudi priključek 12 vas in šele takrat je po- ia avtocesta prevozna po i voznih pasovih. Prve Acije javnosti so bile, da je avtocestni odsek prehitro predan prometu. Če smo ča- kali tako dolgo, bi pač poča- kali še nekaj tednov, so raz- mišljali ljudje še zlasti po pro- metni nesreči v Arji vasi, ki je terjala d\ie človeški življenji. V zvezi s to nesrečo je treba povedati, da zanjo ni bila kri- va avtocesta, temveč po oce- nah policistov nedovoljeno obračanje na avtocesti. Dars namigovanja o prehi- trem odpiranju avtoceste od- ločno zavrača. Po njihovem mnenju so trditve popolnoma nestrokovne. Ob stiku stare in nove ceste je bilo po zago- tovilih Darsa potrebno v Arji vasi izvesti določena dela, ki so posegala tako na novo av- tocesto kot tudi na staro pri- ključno cesto. Teh del ni bilo možno izvesti, dokler je pro- met potekal po stari priključ- ni cesti. Zaradi te pogojene postopnosti gradnje avtocest- nega odseka Arja vas-Vran- sko in priključka Arja vas je bilo nujno voditi in preusme- riti promet po novem odseku, čeprav v območju priključka Arja vas le po polovici avtoce- ste. Takšna tehnološka reši- tev je bila tudi vseskozi načr- tovana, zatrjujejo predstavni- ki Darsa. Ljudje vozijo na pamet Koliko je avtocestni odsek pripomogel k večji prometni varnosti in ali so se uresničile napovedi o zmanjšanju pro- meta po stari magistralki pro- ti Ljubljani, smo povprašali vodjo referata za prometno varnost UNZ Celje Franca Klanjška: »Od 1. oktobra, ko sta bila v Arji vasi odprta oba vozna pasova, je na avtocesti v smeri proti Hočam ostalo eno samo večje gradbišče, to je gradnja cestninske postaje za izvoz v Slovenske Konjice. Ob sami avtocesti je še nekaj gradbišč, ki pa neposredno ne posegajo v vozno površino avtoceste. V prihodnje bo še prihajalo do manjših pose- gov, ker bodo ob avtocesti urejevali in gradili zaščitne protihrupne ograje. Manjši občasni posegi na avtocestah niso nič neobičajnega, saj po- dobno ravnajo tudi na tujih avtocestah. Nova avtocesta nedvomno veliko prispeva k varnosti prometa. Število pro- metnih nesreč na našem ob- močju sicer ni bistveno manj- še, manjše oziroma manj hu- de pa so posledice teh pro- metnih nesreč. Vsem skupaj pa mora biti jasno eno. Avto- cesta bo bistveno lahko pri- pomogla k boljši prometni varnosti, če bodo vozniki upoštevali predpise. To po- meni, da lahko po avtocesti vozijo s hitrostjo 120 kilome- trov na uro, upoštevati mora- jo dejstvo, da je prepovedana vožnja po odstavnem pasu in zelo previdni morajo biti pri prehitevanju, prav tako je tre- ba upoštevati vse vrste pro- metne signalizacije. V praksi namreč opažamo, da ljudje vozijo dobesedno na pamet. Prejšnji teden smo zaradi povečanega prometa pri izstopu iz avtoceste v Ce- lju ter lažjega vključevanja v promet po Mariborski cesti na tamkajšnjem križišču vključili semaforje. Ljudje so bili doslej navajeni, da sema- forji niso delovali in dogajalo se je, da so vozniki enostavno vozili skozi križišče pri rdeči luči. Zato so na tem križišču več dni stali člani ZŠAM in opozarjali ljudi na spremem- be. Semafor na tem križišču bo deloval tudi v prihodnje in opozarjam voznike, naj bodo pozorni. Nadalje ugotavlja- mo, da se poskušajo nekateri vozniki tovornjakov izogniti plačilu cestnine. Dogaja se, da se pripeljejo iz smeri Trojan in vožnjo nadaljujejo po stari magistralki skozi Čeplje, Go- milsko in Šentrupert. tam pa se potem vključijo v promet na avtocesto. Podobno se do- gaja v smeri od Celja proti Tepanju, tudi na tem delu vozniki tovornjakov, spet za- to da bi se izognili plačilu cestnine, uporabljajo staro cesto proti Slovenskim Konji- cam. Zaradi tega razmišljamo o določenih ukrepih, med drugim bo morda sprejeta pobuda o prepovedi uporabe stare magistralne ceste za tranzitni tovorni promet,« je povedal Klanjšek. Po odprtju avtocestega od- seka Arja vas-Vransko je po njegovih informacijah bistve- no manj obremenjena stara magistralka med Celjem in Ljubljano. Ker obstoja boja- zen, da bodo vozniki na stari magistralki prekoračevali do- voljeno hitrost, so se v Šem- petru že odločili za okrepljen radarski nadzor. Protest Konjicanov S povsem drugačnimi problemi, povezanimi z avto- cesto, pa se bodo v prihodnjih dneh srečevali Konjičani. Z odprtjem avtocestnega odse- ka Arja vas-Vransko se je na- mreč na celotni avtocesti od Hoč do Vranskega spremenil način plačevanja cestnine. Namesto zaprtega se je uve- ljavil odprti sistem pobiranja cestnine. Ob tem naj pojasni- mo, da so cestarji v glavnem vseskozi zagovarjali zaprt si- stem plačevanja cestnine, vendar je kljub temu julija 1994 parlament sprejel usme- ritve o odprtem načinu plače- vanja cestnine, odločitev o tem je sprejela vlada in ne Dars. Na 71 kilometrov dol- gem odseku avtoceste se po novem plačuje le na dveh čel- nih cestninskih postajah Te- panje in Vransko. Primer zase so Konjičani, ki bodo predvi- doma po 15. oktobru na avto- cesto izstopali in vstopali na novi cestninski postaji v Slo- venskih Konjicah. Za vstop oziroma izstop naj bi plačeva- li 150 tolarjev. To pomeni, da bodo Konjičani edini v Slove- niji, ki bodo cestnino morali plačevati tako ob vstopu kot tudi ob izstopu, medtem ko prebivalci ostalih mest vzdolž avtoceste vstopajo in izstopa- jo brezplačno. V zvezi s konjiškim proble- mom smo na Darsu lahko slišali le odgovor, da je odloči- tev o odprtem sistemu plače- vanja sprejela vlada, da pa cestninske postaje v Sloven- skih Konjicah in s tem plače- vanja cestnine v tem kraju zagotovo ne bi bilo, če soglas- ja k temu ne bi dobili v sami občini. Konjiški župan Janez Jaz- bec je v' torek povedal: »Na vlado in Dars sem naslovil pismi, v katerih jasno poudar- jam, da projekt avtocestnega omrežja v Sloveniji razumem kot nacionalni interes, odloč- no pa zavračam predvideni plačilni sistem, ki postavlja Konjičane v neenakovreden položaj. Občinski svet v Slo- venski Konjicah nikoli ni sprejel nobenega sklepa v zvezi z gradnjo cestc^inske postaje in načinom plačeva- nja cestnine. Osebno zagovar- jam stališče, da je treba prob- leme razreševati z dogovori. Toda če v tem primeru ne bomo našli skupnega jezika, se lahko zgodi, da bomo reši- tev poskušali najti na drug, morda manj prijeten način. Predlagal sem dve rešitvi: Ko- njičanom naj se brezplačno omogoči vsaj dostop do ene- ga regijskega središča, torej Celja ali Maribora ali pa se za obe strani zmanjša višina cestnine. Odgovora na pisma še ni in menim, da si takšnega ignorantskega odnosa ne bi smeli dovoliti,« dodaja Janez Jazbec. IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATlČ V minulih dneh so posebno opozorilo v zvezi s prometom na avtomobilski cesti pripravili tudi v referatu za prometno varnost Inšpektorata policije UNZ Celje. Z njim opozarjajo, da na avtomobilski cesti nastanejo nevarne situacije najpo- gosteje zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, neupošteva- nja varnostne razdalje in premajhne pozornosti voznikov pri prehitevanju, nepravilnega vključevanja in izključeva- nja na oziroma z avtomobilske ceste ter polkrožnega obra- čanja, ki je na vseh avtomobilskih cestah strogo prepoveda- no. Na avtomobilski cesti voznikom ni dovoljeno ustavljati vozila, razen na parkirišču izven vozišča. Nadalje ni dovo- ljeno voziti po odstavnem pasu, voziti motornih vozil, ki ne morejo voziti s hitrostjo najmanj 40 kilometrov na uro, vleči pokvarjenih in poškodovanih vozil, razen če se vozilo pokvari na sami avtocesti, voziti vzvratno ali voziti po voznem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Na avtocesto tudi ne sodijo pešci, vozniki koles, koles z motorjem, traktorji in podobna vozila. Zaradi preprečeva- nja kršitev cestno prometnih predpisov na delu avtomobil- ske ceste na območju celjske regije bodo policisti PPP Celje na tej cesti 24 ur na dan izvajali poostren nadzor prometa in zoper vse kršitelje dosledno represivno ukrepali. Vozniki in policisti na avtocestnem odseku Arja vas- Vransko opozarjajo še na eno slabost oziroma nevarnost. Po prvih ocenah je na dokaj neprimerni lokaciji postavljena cestninska postaja na Vranskem. Leta namreč ne stoji na povsem ravnem terenu. Vozniki v prometnih konicah stoji- jo v koloni ali morda brskajo po denarnici ter zbirajo denar za plačilo cestnine, pri tem pa se lahko njihovo vozilo zaradi nagiba začne pomikati nazaj in zadene v drugo, za njim stoječe vozilo. Ta problem bo verjetno še bolj pereč v zimskih mesecih oziroma takrat, ko bo vozišče spolzko, zato voznike še posebej opozarjamo na previdnost in us- trezno varnostno razdaljo. V Arji vasi pospešeno gradijo priključek na velenjsko cesto, dela bodo zaključena v nekaj dneh, do konca leta pa bodo po zagotovilih Darsa podrli tudi objekte na stari cestninski postaji v Arji vasi. prav tako pa tudi vse ostale stare cestninske postaje ob avtocesti. 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE SNOPIČ MAH OGUVSI - INFORMACIJE 29 30 INFORMACIJE SNOPIČ 31 Heroin v študijski knjižnici ijeti B.K. je v prostorih jijske knjižnice v Celju j3jal heroin. Z zaseženo ,.jjio bi na uličnem trgu liO iztržil do 1 milijon 140 ^tolarjev. jtiminalisti UKS UNZ Celje nekaj časa sumili, da se pi B.K. iz Celja ukvarja s ovanjem z mamili in da se septembra letos pri teh po- I združil z do zdaj še nei- jtificiranimi osebami. 1. [dbra so mu sledili in ga jfli s 110 grami mamila, [erega analiza je kasneje po- zala, da gre za zelo kakovo- ,j heroin, ki bi zadostoval 2tisoč do 3 tisoč odmerkov, jje B.K. na »prostem trgu« Biamilo prodajal po ceni od I do 12 tisoč tolarjev za am, bi z njim lahko zaslužil ili do I milijon 140 tisoč iarjev. ' Z zbiranjem obvestil so kri- minalisti ugotovili, da B.K. iš- če v Celju kupce oziroma pre- prodajalce mamila heroin ter z njimi vzpostavlja stike. V sredo, 1. oktobra opoldne, so ga opazili na Muzejskem trgu v Celju, kjer je vstopil v pro- store tamkajšnje študijske knjižnice in ponujal v prodajo 110 gramov heroina v vredno- sti okoli 665 tisoč tolarjev. V akciji so kriminalisti ugotoviU, da je prodaji namenjeno ma- milo skril v toaletnih prosto- rih, na kotličku WC-ja. Ob 12.30 uri so ga v knjižničnih prostorih aretirali. Osumljenega B.K., ki je brez zaposlitve in je samski, so po- licisti v preteklosti že obravna- vali, in sicer za 2 kaznivi deja- nji goljufije in za kaznivo deja- nje izdaje nekritega čeka. Ob prijetju pri prodaji heroina so ga najprej pridržali, v petek dopoldne pa so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskoval- nemu sodniku okrožnega so- dišča v Celju, ki je zanj odredil pripor, je na torkovi izredni novinarski konferenci povedal Aleksander Jevšek, načelnik urada kriminalistične služne UNZ Celje. B.K. je osumljen storitve kaznivega dejanja neupraviče- ne proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. Motiv za to njegovo dejavnost je bilo koristoljubje. ■■MMMMMM M. AGREŽ Nasilnež v vojašici uniformi Na policijsko postajo v Mo- zirju je prejšnji četrtek po- poldne nekdo sporočil, da je na cesti v kraju Soteska opa- zil voznika rdečega osebne- ga avtomobila znamke Opel Astra, ki s svojo drzno vožnjo nevarno ogroža ostale udele- žence v prometu. Dva prometna policista sta se nemudoma odpravila na te- ren, da bi izsledila tega vozni- ka, že med potjo pa sta prejela dodatno informacijo, da je isti voznik oplazil nek osebni avto R5 in divjal dalje. Iskano vozilo sta policista iz- sledila in ustavila v kraju Ljubi- ja ter pri postopku ugotovila, da gre za voznika Marjana F., ki je v uniformi Slovenske voj- ske in ki kaže vidne znake opitosti. Med ugotavljanjem identitete se je voznik močno razburjal in policista žalil z različnimi neprimernimi izja- vami, žaljivke pa so se stopnje- vale do te mere, da je Marjan F. enega od policistov udaril v obraz. Napadalca sta policista razmeroma hitro obvladala in ga s pomočjo druge patrulje odpeljala na policijsko postajo v Mozirju. Pa se nasilnež tudi tam ni umiril. Nadaljeval je v prejšnjem slogu in policista, ki je vodil postopek z njim, udaril in ga brcnil. Medtem so bili o dogajanju obveščeni tudi vo- jaški organi, ki so Marjana F. po končanem policijskem po- stopku prevzeli in ga odpeljali. Kako pa bodo oprali madež na vojaški uniformi, pa je že dru- ga zgodba. M.A. Ponesrečena uicana Policisti Policijske postaje Celje so 25. septembra po- poldne ustavili voznika. Bori- sa B. (23) iz Celja in pri pre- gledu vozila ugotovili, da se v njem nahaja embalaža ukra- denih predmetov pri vlomu na gradbišču poslovnega ob- jekta Kastner&Ohler v Celju, in ukraden avtoradio. Pri nadaljnjem postopku so policisti ugotovili, da je Boris B. osumljen dveh vlomov na omenjenem gradbišču. Ugoto- vili so tudi, da je Boris prijavil, da sta ga 22. septembra na očetovem vikendu v Šmarju pri Jelšah oropala B.Z. in B.P. Pri tem ropu naj bi jima moral izročiti vibracijski vrtalni stroj, kotno brusilko, baterij- ski vrtalni stroj, ventilator, 3 tisoč vijakov in še drugo orod- je, kar je ukradel na gradbiš- ču. Za nameček naj bi mu z vratu odtrgala debelejšo zlato verižico. Med dodatnim zbiranjem obvestil se je ugotovilo, da B.Z. in B.P. nista oropala Bori- sa B. in da si je Boris rop enostavno izmislil. Ker jima je bil dolžan večjo vsoto denarja, ju je pokhcal k sebi z name- nom, da jima izroči »nekaj robe« za poplačilo dolga. Po- leg navedenih predmetov jima je dal še nekaj zlatnine, katere izvor policisti še ugotavljajo. Zoper Borisa B. so policisti sestavili kazensko ovadbo za kaznivo dejanje krive ovadbe in za vlome. M.A. MINI KRIMIČI Posicrbel za garderobo Za novo garderobo je poskr- iltisti neznani storilec, ki je prvih dneh minulega tedna »inil v skladišče v Šmartnem 'Paki, ki ga uporablja Dušan Ukradel je večje število '»ških, ženskih in otroških |tel v vrednosti 191 tisoč šarjev. Roparji s ceste Otmar G. (62) iz Celja je v; ^tlo, 1. oktobra, obvestil celj- policiste, da so ga prejšnji "1. med dopoldanskim spre- "'ioni po mestu, v nek hod- Glavnem trgu s pretve- ' ^Vabili neznanci in ga pre- ■"^tili, ko so se fizično spra- ^"Nadenj in mu iz denarnice' *r3li okrog 10 tisoč tolarjev Vlomilec v zupniscu p sredo, 1. oktobra popold- p neznani storilec vlomil v Nore župnijskega urada v L^'Cerkvi. V tamkajšnji pi- r' je iskal predvsem denar, l,'^3šel in odšel z okoli 40 •^očaki. S slabim ^^Mačana dobrota ^.^ Se dobrota včasih izkaže J^ot sirota, je sredi prejš- Jj^ ^^dna na lastni koži ob- R., državljan Poljske. Ko je v svoji domovini odšel na dolgo pot, je v svoj tovornjak sprejel dva neznana avtošto- parja, moškega in žensko. Ker sta bila brez denarja in med potjo postala lačna, jima je na postankih plačeval hrano in pi- jačo. Po prihodu v našo državo pa je Jan vozilo ponovno usta- vil in parkiral pred tovarno Co- met v Zrečah, da bi si po napor- ni vožnji spočil. Ko je za kratek čas zadremal, pa je ugotovil, da sta neznanca ta čas izkoristila tako, da sta mu ukradla za okoli 70 tisoč tolarjev gotovine in odšla - iskat novega dobrot- nika in novo žrtev. Odpeljal obračalnik v noči na 2. oktober je nez- nanec stopil v odklenjeni pro- stor gospodarskega poslopja v Globokem pri Rimskih Topli- cah. Od tam je odpeljal trak- torski obračalnik za seno, sku- paj s kardanom. Lastnika Franca D. iz Ojstrega je oško- doval za 138 tisoč tolarjev. Tovoril blagajno v noči na 2. oktober je nek- do vlomil v skladiščno-prodaj- ne prostore podjetja Kapljica L. d.o.o. v Šaleku. Storilec je s pomočjo ročnega viličarja, ki je bil v skladišču, odpeljal več- jo kovinsko blagajno. Okoli sto metrov stran od objekta je blagajno naložil na neko vozi- lo, viličarja pa spustil v reko Pako. Škoda, ki jo je povzročil lastniku, znaša več kot pol mi- lijona tolarjev. Zamašil odtoke, odprl vodo v zadnjih 14 dneh je nezna- ni storilec obiskal nedograje- no stanovanjsko hišo v Laš- kem, last Zdenka L. Najprej je zamašil odtoke v hiši in odprl vodo, potem pa še ukradel na- hrbtno motorno kosilnico znamke Stihi. S tem početjem je lastnika oškodoval za prib- ližno 100 tisoč tolarjev. Vlom v hišo v četrtek, 2. oktobra do- poldne, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Rušah. Ko je pregledal in prei- skal vse prostore, je iz hiše odnesel usnjeno denarnico, v kateri je bilo okoli 15 tisoč tolarjev denarja ter nekaj zlat- nine. Lastnik Rado D. je oško- dovan za okoli 50 tisoč tolar- jev. Zaga s tovornjaka v noči na 2. oktober se je neznani storilec povzpel na tovorni avtomobil, parkiran v Zbelovem in z njega ukradel oranžno motorno žago znam- ke Alpina. Lastnika Franca R. je oškodoval za približno 90 tisoč tolarjev. Krvavi družinski prepir Minuli petek zvečer je v družini Ivana T. v Zlatečah prišlo do hudega prepira. Ker je oče Ivan T. pričakoval, da bosta sinova z iijim fizično obračunavala, se je oborožil s kuhinjskim nožem. Stopil je na dvorišče in tam sta ga sino- va Janez in Martin resnično napadla, zato je oče izvlekel nož in Martina zabodel v levo nadlahtnico in mu povzročil hudo telesno poškodbo. Drzni tat Minuli petek dopoldne je k 87-letni Angeh B., ki je hodila po Aškerčevi ulici v Šoštanju in se je z nakupov odpravljala proti domu, pristopil nezna- nec. Ženski, ki je nosila koša- ro, polno nakupljenih pred- metov, je z vrha košare ukra- del denarnico ter odhitel v smeri središča trga. Angela B. je oškodovana za okoli 3 tisoč tolarjev, drzni tat pa je moški, star okoli 18 let, visok od 180 do 185 cm in krajših las. Oble- čen je bil v kavbojke in modro vetrovko z neznanim napisom na hrbtni strani. Ukradena avtomobila v noči na 1. oktober je nek- do ukradel starejše osebno vo- zilo znamke Talbot Horizont, ki je bilo parkirano na Stari Dečkovi cesti v Celju. Vozilo je bele barve, z registrsko ozna- ko CE 61-15D, lastnica Eržebet Š. pa je oškodovana za približ- no 100 tisoč tolarjev. V noči na 4. oktober pa je nekdo ukradel osebno vozilo znamke Ford-D Escort 1,4 flash, parkirano pred stano- vanjskim blokom na Goriški cesti v Velenju. Vozilo je vijo- lične barve, z reg. oznako CE"^ C9-564, lastnik Muhamed D. iz Velenja pa je oškodovan za okoli 2 milijona tolarjev. Pretep v Krivici Minulo nedeljo popoldne je v vasi Krivica prišlo do hudega prepira. Jože G. in njegov oče sta se na parceli Miloša B. sprla z Milošem in njegovimi tremi brati. Prepir se je stop- njeval do množičnega prete- pa, v katerem je Jože G. utrpel hude telesne poškodbe. Ah je Jožeta G. ranil Miloš B. ali kateri od njegovih bratov, bo pokazala nadaljnja policijska preiskava. Zgrabil za nož v ponedeljek, 6. oktobra zvečer, sta se v stanovanju na Goriški ulici v Velenju sprla in nato stepla 37-letni Valentin V. in 18-letni Silvester Z. V nava- lu jeze je Silvester Z. pograbil nož in z njim Valentina V. porezal po glavi in ga hudo telesno poškodoval. Avtovlomi v noči na 3. oktober je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Kia, parkiran na Ljubljanski cesti v Celju. Ukradel je snemljivo ploščo avtoradio kasetofona in lastnika Vladi- mirja J. oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Minuli petek zvečer je bilo vlomljeno v osebni avtomo- bil, ki je stal na parkirišču v Šempetru. Ukradel je avtora- dio in lastnico Marijo Š. iz Gotovelj oškodoval za 47 tisoč tolarjev. M.A. 32 KRONIKA NOČNE CVETKE i • Na hišnem hodniku na Cankarjevi 13 je bilo 30. sep- tembra popoldne glasno in napeto, ko so se med prepi- rom z žaljivkami obmetavali Sonja T., Misel Č. in Sonja H. Policisti pa so pri intervenciji ugotovili, da je hudo kri pov- zročila Sonja T., ki je v stano- vanju Sonje H. iskala televi- zor, ki naj bi ga Misel Č. ukradel Sonjinemu sinu Ro- bertu. Vsi trije razgrajači bo- do morali k sodniku za pre- krške. • Na začetku prejšnjega tedna so poklicali iz bifeja Solidarnost na Lavi. Tam se je Srečko Č. izživljal tako, da je metal po tleh steklovino, iz lokala pa odšel še pred prihodom patrulje. Kljub te- mu ga čaka sodnik za pre- krške. • V torek, 30. septembra po- poldne, sta se na zelenici pred blokom grdo gledala dva jez- na očeta, Mladen M. in Goran J. Med prepirom naj bi Goran Mladena celo fizično napadel, za vse skupaj pa naj bi bili krivi nevzgojeni otroci, ki so to popoldne metali kamenje po zelenici. Oba atija sta jo v spopadu odnesla z nekaj pra- skami. • Na Ipavčevi 16 je vnuk Bo- jan N. tepel svojo babico Ano. To nezaslišano in neodpustlji- vo dejanje je storil 30. sep- tembra popoldne. • V Mustang baru se očitno veselo požvižgajo na zapiral- ni čas. 30. septembra so bili spet glasni in spet so ogrožali spanec stanovalcev v hiši. Ko je na kraj kršitve javnega reda in miru prispela patrulja, je bila ura že 23.30, lokal pa bi moral biti vsako noč zaprt ob 22. uri. • Bojan je 1. oktobra prijavil, da ga je v mestu ustavil Vili K. in od njega zahteval, da mu plača pivo. Ker je bil Bojan brez denarja, to pa je Viliju tudi povedal, ga je Vili boksnil v obraz in s kraja pobegnil. Kasneje je Vilija spet našel in ga spet udaril in si prislužil skorajšnje vabilo sodnika za prekrške. • V Vojniku je Marjan P. spet pretepal svojo izvenzakon- sko Dragico. Tega vzgojnega ukrepa se je nazadnje domi- slil 1. oktobra zvečer. • Policisti so 2. oktobra okrog polnoči izvedeli, da je pred bistrojem Marko na Podjavorškovi ulici kraval. Glavni protagonist nočnega nemira je bil Tomaž L., ki je razbijal po vratih omenjenega lokala. Žeja včasih res ne poz- na meja. M.A. Gorel lev Minulo soboto zvečer je nastal požar v gostinskem lokalu Lev v Mestinju, ki že dlje časa ne obratuje. Ogenj, ki je povzročil za okoli 1 milijon tolarjev gmotne škode, so pogasiH gasilci iz Mestinja in Šmar- ja pri Jelšah. Policisti in kri- minalisti vzrok požara še raziskujejo. M.A. Trije šefi in blagajničarka pod žaromeloD) Oddelek za zatiranje gospodarske kriminalitete UNZ Celje razkriva nečedne posle vodilnih ljudi - V vseh treh primerih, ki jih navajamo, gre^^ oškodovanje podjetij in posredne ali neposredne materialne koristi osumljenih. Na UNZ Celje so v torek, Z oktobra, sklicali izredno no- vinarsko konferenco, na ka- teri so predočili izsledke in rezultate preiskav v treh podjetjih, kjer naj bi tam za- posleni odgovorni ljudje grobo kršili zakone. Gre za vodjo delovne enote Trgovi- na in servis v celjskem Avto- motorju, za direktorja in bivšega direktorja Merxove- ga podjetja Turist d.o.o. v Nazarjah in za blagajničar- ko v Bohorjevi Žagi in fur- nirnici v Šentjurju. O izsledkih preiskav je na omenjeni novinarski konfe- renci govoril Stane Jerman, načelnik oddelka za zatiranje gospodarske kriminalitete. V Avtomotorjevi delovni enoti Trgovina in servis s se- dežem na Miklošičevi ulici 5 so kriminalisti ovadili 50-let- nega Silvestra S. iz Celja , vod- jo te delovne enote. Osumljen je, da je kot odgovorna oseba izrabljal svoj položaj in z raz- ličnimi mahinacijami podjetje oškodoval za več kot 3 milijo- ne tolarjev, s tem pa pridobil protipravno premoženjsko korist zase oziroma za dva svoja dva sinova in za znanca P.M. Zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe in kazni- vega dejanja oškodovanja upnikov je osumljen Drago R. (50) iz Mozirja v vlogi direktorja Merxovega go- stinskega podjetja Turist v Nazarju, pri tem pa mu je bil v pomoč bivši direktor Turi- sta, 50-letni Stanislav R (50), tudi Mozirjan. Oba sta v letu 1995 kupila družbo Šared d.o.o. s sedežem v Mengšu in jo preoblikovala v by pass podjetje. To družbo sta ku- pila izključno z namenom, da sta lahko vse finančne prilive podjetja Turist (ki je imelo dlje časa in nepreki- njen blokiran žiro račun) preusmerila na družbo Ša- red in tako nemoteno poslo- vala preko te zasebne by pass firme. Z različnimi kompenzacijami in finančni- mi mahinacijami sta Turisto- ve upnike oškodovala za najmanj 14 milijonov 522 ti- soč tolarjev. Na podobno nezakonit način je Drago R. prišel tudi do tovornega vo- zila, vrednega 1 milijon 300 tisoč tolarjev. Vozilo je pla- čala družba Šared, osumlje- ni pa ga je brez pravne pod- lage prepisal na svoje ime. S Turistovim denarjev (preko družbe Šared) si je Drago R. kupil tudi tri konje, vredne 600 tisoč tolarjev. Bojana K. (47) pa je osumljena dveh kaznivih dejanj poneverbe in i vega dejanja tatvine, | bi si kot blagajničarl^a horjevi Žagi in furnirn,. Šentjurju protipravno laščala denar v gotovini ji je bil zaupan pri opravj; nju blagajniških poslov! razne načine je v času' leta 1992 do junija 1997 kodovala Bohorjevo in furnirnico in svoje soi lavce za blizu 10 milijoj tolarjev, to pa je vsota, naj bi si jo blagajničarka' jana prilastila. Podrobneje bomo o p( meznih primerih poročal naslednji številki. MMHH MARJELA ACS PROMETNE NEZGODE Na kolesarski stezi Na regionalni cesti zunaj naselja Šoštanj se je v torek, 30. septembra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil huje ranjen voznik mo- tornega kolesa. Gmotna ško- da znaša približno 70 tisoč tolarjev. Jožef K. (63) iz Raven pri Šoštanju je vozil motorno ko- lo iz smeri Velenja proti Šo- štanju. Ko je po kolesarski stezi pripeljal v bližino Ter- moelektrarne, je dohitel osebni avtomobil, ki je zaradi okvare stal na kolesarski ste- zi. Voznik Jožef K. je z motor- nim kolesom trčil v avtomo- bil, padel po cesti in se hudo telesno poškodoval. Prehitro na magistralko v križišču magistralne in lokalne ceste v Spodnjih Ne- gonjah se je v nedeljo, 5. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe, gmotna škoda na vo- zilih pa znaša okoli 700 ti- soč tolarjev. Monja M. (21) iz Rogaške Slatine je vozila osebni avto- mobil po lokalni cesti iz smeri Zgornjih Negonj proti Spod- njim Negonjam. Ko je pripe- ljala do križišča z magistralno cesto, se je v promet po njej vključila v času, ko je iz smeri Rogatca pripeljal voznik osebnega avtomobila, 21-let- ni Boštjan K. iz Cerovca pod Bočem. V trčenju, ki je sledilo, je voznica Monja M. utrpela hude telesne poškodbe. Zaprla pot mopedistu Na magistralni cesti v na- selju Škofja vas se je v petek, 3. oktobra popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel voz- nik kolesa z motorjem. Na vozilih je škode za okoli 220 tisoč tolarjev. Tina J. (19) iz Škofje vasi je vozila osebni avtomobil po dovozni cesti v smeri magi- stralne ceste. Pri zavijanju na magistralko je zaprla pot voz- niku kolesa z motorjem, 55- letnemu Jožefu O. iz Ivence, ki se je pripeljal iz smeri Celja. V trčenju med voziloma je voznik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškod- be. Nesreča pri zavijanju Na magistralni cesti zu- naj naselja Stranice se je v soboto, 4. oktobra ob 2. uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ra- njena, škoda na vozilih pa znaša okoli 500 tisoč tolar- jev. Robert Š. (18) iz Križevca je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Vitanja proti Stranicam. Ko je v Stra- nicah pripeljal do križišča z magistralno cesto, je zavijal levo v smeri Zeč. Takrat je iz smeri Zeč pripeljal voznik osebnega avtomobila, 29-let- ni Ivan Z. s Skomarja in vozili sta trčili. V nesreči je hude telesne poškodbe utrpel voz- nik Ivan Z. Vinjen in brez izpita Na Tovarniški ulici v Zre- čah se je v soboto, 4. okto- bra ob 3.30 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bil ena oseba hudo telesno poško- dovana. Gmotna škoda zna- ša približno 100 tisoč tolar- jev. Aleksander L. (17) iz Zreč je vozil osebni avtomobil (brez vozniškega dovoljenja in z 2,12 promile alkohola v krvi) po Tovarniški cesti iz smeri Kovaške ceste. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je zapeljal desno z vozišča in trčil v betonsko vrtno ograjo. V nesreči je hude telesne poš- kodbe utrpel sopotnik, 18-let- ni Gregor G. iz Prelog. V ovinku po levi Na lokalni cesti zunaj na- selja Tržišče se je v soboto, 4. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila hu- do ranjena ena oseba, škoda na vozilih pa znaša okoli 550 tisoč tolarjev. Zoran J. (33), državljan Hr- vaške, je vozil osebni avto- mobil po lokalni cesti iz smeri Rogaške Slatine proti Brezov- cu. Ko je v kraju Tržišče peljal po klancu navzgor in pripeljal v desni nepregledni ovinek, je zapeljal na levo. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka, 22-letni Franc H. iz Zbelovske Gore in med voziloma je prišlo do trčenja. Voznik osebnega av- tomobila je pri tem utrpel hu- de telesne poškodbe. Padla z mopeda Na regionalni cesti v kraju Špitalič se je v soboto, 4. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodovala vozni- ca kolesa z motorjem. Nataša R. (16) iz Starih Sle- men je vozila kolo z motorjem po regionalni cesti iz smeri Starih Slemen proti Skednju. V Špitaliču je pri zavijanju na ■■■■■■■■■ni dovozno cesto padla po voji ču in se huje poškodovala, V nasproti vozei avtomobil Na magistralni cesti zuo naselja Sevce se je v poneii Ijek, 6. oktobra ob 15.40 mi pripetila nezgoda, v katerii ena oseba utrpela hude teli sne poškodbe. Oton Jurij T. iz Rimskih i plic je vozil osebni avtomoi iz smeri Laškega proti Rj skim Toplicam. Zunaj našel Sevce je v dolgem levem pi glednem ovinku zapeljala levo stran ceste in trčil v na proti vozeč osebni avtomotii ki ga je vozil 28-letni Roberti iz Svibnega. Hudo ranjene« voznika Roberta K. so : zmečkane pločevine rešili cel ski poklicni gasilci. Lažje teli sne poškodbe sta utrpela so potnica v vozilu Roberta i 26-letna Mojca E. iz KolenoR ga Grabna, in voznik Oton]« rij T. M Radarji bodo • v četrtek, 9. oktobra dopoldne na območju Rogaške Slatine, • v petek, 10. oktobra dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja, • v noči na 12. oktober na območju Velenja, • v ponedeljek. 13. oktobra dopoldne na območju Celja in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Celja in Sloven- skih Konjic, • v torek, 14. oktobra dopoldne na območju Mozirja, popoldne pa na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah in • v sredo, 15. oktobra dopoldne na območju Velenja in Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja. Smrtno trčenje Na regionalni cesti Radmirje - Gornji Grad, zunaj naselja Radmirje, se je v soboto^^ oktobra ob 8.11 uri, pripetila nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, udeleženca pa sta utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilih znaša oko milijone 600 tisoč tolarjev. .; Stanislav D. (47) iz Nazarij je vozil osebni avtomobil iz smeri Radmirja proti Gornjem Gradu. Kol zunaj naselja Radmirje peljal po klancu navzgor, je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na , stran vozišča. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa. 27-letni Jožef T. iz f;.^ Loke, in kljub temu, da sta oba voznika močno zavirala, sta vozili trčili. Voznik osebnega avtomo'^' . ostal vkleščen med pločevino in je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Hude t^' pj poškodbe sta utrpela voznik avtobusa in potnica, 43-letna Marija D. iz Zgornjih Luš. Foto: SHt Tragične posledice trčenja v Radmirju i fs(m)o Gaad je. Pravi rocicerji! ^ Podpešico |l jezero ^ Nove oblelce za novo miss Francosici par (kanje izgubljene dote Na Rajski obali Avstralsko severovzhodno obalo »poznajo« tudi naši TV gledalci »pristanku z letalom v severovzhodnem žalskem letoviškem kraju Cairns smo že prvem koraku iz prijetno klimatizirane ^''ške stavbe spoznali, da smo tokrat re- ^no v tropskem pasu, s temperaturami \ 40»C in vlažnostjo nad 80%. S potova- "1 proti jugu so se temperature le počasi 'ščale, tako da smo šele v Sidneyu, 3000 '•ližje, imeli opravka z vremenskimi raz- '^•ni, podobnimi našim poletnim. Približno 20-dnevnem potovanju ob obali z *m avtodomom (vožnja po levi strani!) smo ^■^ično naužili lepot in zabave. Na mirnem smo imeli v predsezoni povsem zase % desetkilometrsko, s kokosovimi palma- "t^dano peščeno plažo. Občutek, ko počasi v kristalno čisto vodo ob ugrezanju nog v nežno mivko v popolni divjini, je nebeški. Po prijetni osvežitvi ti preostane le še počitek v senci visokih palm in potešitev žeje s kokosovim mle- kom, ki ga izsrkaš iz na tleh ležečih zrelih kokosovih orehov, če seveda nimaš pri sebi prijetno ohlajenega piva. Vendarie, vse ni tako popolno. Edina stvar, ki kazi »predstavo o nebe- sih«, seveda preti iz morja. Ne^ ne mislim na krvoločne morske pse, ki so pogosti obiskovalci avstralskih obal, pač pa na »Jelly Fish«, neke vrste meduz, katerih dotik z dolgimi, kot nitke tankimi lovkami, lahko pomeni tudi smrt, največkrat pa brazgotine za celo življenje, zato so ob sezoni teh meduz na vseh večjih plažah severne obale urejeni omreženi prostori za kopanje. Kje je Slovenija? V mestu Bundaberg smo si ogledali destilarno najbolj znanega ruma na svetu, Bundaberg Rum Destilery, kjer smo doživeli tudi prijetno prese- nečenje. Ob uvodnem nagovoru nas je vodič spraševal, od kod prihajamo, v smislu: »Kdo je iz Vzhodne in Zahodne Avstralije? Kdo je iz ZDA?«. Ko je prišel do Evrope in že naštel skoraj vse države (poznal jih je presenetljivo veliko, glede na to, da nekateri Avstralci sploh ne vedo, kje Evropa je), nas je osuplo pogledal, ko smo mu povedali ime naše dežele. Na presenečenje vseh pa se je takrat iz zadnje vrste zaslišalo v pravil- nem slovenskem jeziku: »Se mi je kar zdelo«. Glede na to, da so bile to edine slovenske besede, ki smo jih slišali, odkar smo zapustili Tasmanijo, smo se sunkovito ozrii. Gospa, ki je sedela v zadnji vrsti, je bila Primorka, ki živi v Avstraliji že 40 let, po napisu na moji majici pa je sklepala, da smo iz Slovenije. Bundaberg velja tudi za mesto orjaških želv, vendar so v času našega obiska prišle na kopno. od nekaj sto tisoč želv, ki vsako leto tu izležejo jajca, le tri. Zamudili smo tudi parjenje kitov, kar je vsakoletni dogodek na obali Bundaberga. Postavnih Avstralk pa nilcjer! v Brisbaneu, velikem poslovnem središču dežele Queensland, smo med visokimi nebotič- niki doživeli najbolj vroč dan do tedaj in sicer 42"C v senci. Zato smo se po kratkem ogledu središča mesta hitro odpravili naprej, kamor nam je misel uhajala že zadnjih nekaj dni, v Surfers Paradise. Za razliko od severnih obmor- skih krajev, kjer smo uživali v čudoviti naravi in se v nežnem bučanju valov predajali globokim mislim, pa je bila tu slika drugačna. Čez dan je na plaži vsepovsod opaziti zagorela telesa (ni videti neke pretirane zaskrbljenosti zaradi sicer zelo nevarnega sonca), na ogromnih valovih deskarji, beachvolley igrišča polna mojstrov v odbojki na mivki, mikavne obline lepotic, ki pa jih ni toliko, kot bi človek pričakoval in snemal- ne ekipe z avstralskimi filmskimi zvezdniki, ki jih lahko gledamo tudi pri nas (npr. »Rajska obala«). Dejstvo je, da Avstralke niso pretirano lepe, še posebej pa ne postavne, verjetno tudi zaradi njihovega načina prehranjevanja. Tako sem bil večkrat deležen nevoščljivih pogledov, saj sem bil v družbi treh čednih Slovenk. PETER ŽILNIK Zlata obala in njeno središče, Surfers Paradise, mesto za vse, ki so željni sonca in zabave. 34 REPORTAŽA Pet sveč za Pepito Kdo je Nada Kirbiš, ženska, ki je v Slovenske Konjice pripeljala znane Slovenke in Slovence iz sveta zabave, mode, kozmetike... Ljudje so preprosto nava- jeni, da se morajo vse po- membne stvari dogajati v Ljubljani. Glavna urednica revije Pepita Nada Kirbiš je prepričana, da Slovenija ni zgolj in samo Ljubljana. Za praznovanje petega rojstne- ga dneva svoje revije Pepita je izbrala Slovenske Konjice in v ta prekrasen svet pod obronki Konjiške gore pova- bila preko 200 gostov. Menihi in icartuzija Vse skupaj se je dogajalo prvega oktobrskega dne. Sredi popoldneva so se gost- je zbrali v konjiškem hotelu Dravinja, ki je bil tistega ve- čera zaprt za naključne obi- skovalce. Prve ure druženja so bile namenjene spoznava- nju Žičke kartuzije. Fantasti- čen je bil pogled na nekdaj mogočno kartuzijo, tu in tam so gorele bakle, ob vhodu so goste pričakali menihi. Kot da se je kolo časa zavrtelo stoletja nazaj v preteklost. A le navidez in s pomočjo čla- nov turističnega društva Špi- talič. Pater Jaka je v resnici upokojeni agronom Jaka Zi- danšek. Takole je pripovedo- val: »V menihe se oblečemo ob obiskih večjih skupin in s tem popestrimo dogajanje. Po pismenih virih je leta 1160 Otokar 1. v te kraje pripeljal 12 posvečenih in 24 neposve- čenih menihov kartuzijan- skega reda. V Žički kartuziji je bil samostan za posvečene brate, v Špitaliču pa samo- stan za neposvečene meni- he, ki so skrbeli za hrano in preživetje menihov. Leseni samostan je leta 1190 nado- mestil zidan objekt, leta 1390 je bil tukaj celo občni zbor kartuzijanskega reda. V ka- snejših obdobjih so jih več- krat obiskali Turki in jim povzročili veliko škode, nič bolj rožnatih časov niso do- življah v obdobju protestan- tizma. Leta 1695 so samostan ponovno naselili in takrat se začenja njegov največji gos- podarski razcvet. Menihi so imeli 13 mlinov, več žag, na Glažuti blizu Špitaliča so ime- li za takratne čase eno naj- večjih steklarn. Jožef II. je leta 1792 ukinil številne me- niške redove, ta usoda je do- letela tudi Žičko kartuzijo. Objekte so fizično uničih in onemogočili cerkveno življe- nje, ostala pa so gospodar- ska poslopja. V zadnjih 20 letih smo obnovili del kartu- zije, letos smo v sodelovanju z občino, podjetjem Zlati grič in še nekaterimi drugimi ob- novili gostišče Gastuž, kate- rega korenine segajo v leto 1520.« Pepitinim gostom so meni- hi postregli z moštom in je- senskimi plodovi, posebno doživetje pa je ob tem priča- ral glasbeni gost Oto Pestner. Riemerjev ledeni konj Iz žičke kartuzije nas je pot vodila k človeku, ki velja za enega najbolj premožnih Slo- vencev, Francu Riemerju ozi- roma v Mestno galerijo Rie- mer, kjer je na ogled njegova zasebna zbirka umetniških del. Med drugim tudi original- ni Picasso. Nič manj kot umet- niška dela in izjemno dragoce- no pohištvo ni bila pozornosti gostov deležna še ena Riemer- jeva zanimivost. Med kozarci šampanjca se je v vsej svoji ledeni krasoti bohotil konj, na- rejen iz pravega pravcatega le- du. Ledena umetnina je bila delo mojstra z Brda pri Kranju. Brez politike, afer in kriminala Kazalci so se pomikali proti osmi zvečer, ko smo se spet zbrali v hotelu Dravinja oziro- ma v tamkajšnjem zabavišču Tarantela. Slovenci spoznajo še enega uspešnega konjiške- ga moža, direktorja podjetja Jelen Borisa Klančnika. In zdaj nekaj besed o slav- Ijenki. Pepiti. Je revija, ki s^ ne ukvarja z aferami, politiko in kriminalom, a kljub temu izhaja v nakladi, pred katero velja sneti klobuk z glave. Ne, številk ne bomo izdajali, ker so pač poslovna skrivnost. Revija izhaja enkrat mesečno, pred kratkim so svoje pred- stavništvo odprli v Mariboru, sicer pa vse delo opravijo štiri dekleta. Glavna urednica Na- da Kirbiš, odgovorna uredni- ca Dušica Herman, vodja og- lasnega trženja Denisa Hu- ber in vodja prodaje Sabina Povhe. Štiri ženske, ki skup- no obvladajo pet svetovnih jezikov. Duša Pepite je vsekakor glavna urednica Nada Kirbiš. Po rodu je Trboveljčanka, po pokhcu pravnica. V medijski dejavnosti se je pojavila kot vodja oglasnih projektov pri Delu in potem sodelovala pri rojstvu Slovenskih novic kot pomočnica glavnega uredni- ka za trženje. »Slovenske no- vice so bile moja usoda. Po- kazale so mi, česa nikoli v življenju ne bi delala. In takrat sem se vprašala, kdo pa je tisti, ki bi ljudi spodbujal k optimizmu. Cenim Slovenske novice, že zaradi tako visoke naklade, ampak to je njihova filozofija,« pravi Kirbiševa. Njena je drugačna: »Ko sem se lotevala posla, sem imela v rokah samo vero, da lahko s pozitivizmom, vizijo in opti- mizmom pridobiš ljudi. Leto dni smo živeli v Ameriki in šele takrat sem ugotovila, da živimo v raju. Morda se to shši pretirano, ampak Slove- nija je res raj. Samo malo manj bi morali biti zavistni, sovražni drug do drugega in manjši individualisti. Sloveni- ja rabi vedrino, dobro voljo, smeh, tega je premalo. In mo- rah bi biti ponosni, da smo se obdržali kot narod,« je prepri- čana Kirbiševa. Trenutno pripravlja Pepitin bonton za mlade. »Brezplač- no bi ga radi razdelili vsem razrednikom v osnovnih in srednjih šolah za razredne ure. To bo darilo mladini in podlaga za pozitivno mišlje- nje. Del naklade bo šel v pro- dajo, izkupiček pa bomo na- menili mladim slovenskim genijem, ki zmagujejo na raz- ličnih tekmovanjih po svetu.« Na vprašanje, zakaj je za praznovanje izbrala ravno Slo- venske Konjice, je odgovor kratek: »Preprosto zato, ker so bile Slovenske Konjice prvo mesto izven Ljubljane, ki smo ga predstavili v Pepiti, velik del zaslug ima tudi Konjičan Jože Kuzman, edini pravi poznava- lec opalov v Sloveniji. Trdim, da je poleg Ljubljane še ogrom- no prijetnih mest, na katere velja opozoriti Slovence.« Kardiokirurgija in golf kot način življenja z Nado Kirbiš sta v Sloven- ske Konjice prišla tudi hči Katja, študentka, in soprog Janez Kirbiš. Gospod Kirbiš velja za enega najboljših slo- venskih specialistov s po- dročja kirurgije srca in ožilja, njegovo ime je izjemno cenje- no v svetovnih krogih. Na nje- govi vizitki je uradno zapisa- no: asistent Janez Kirbiš dr. med.. Klinični center Ljublja- na Khnični oddelek za kirur- gijo srca in ožilja. Mariborčan po rodu je o svojem, brez dvoma silno odgovornem de- lu, v Slovenskih Konjicah raz- mišljal: »Pot kirurga je tak- šna, kakršno pač zahteva si- stem šolanja, poleg tega mora kirurg pri svojem delu vnesti svojo osebno noto, inovativ- nost, izvirnost in tudi hra- brost. V Sloveniji ni možna super specializacija iz kardio- vaskularne kirurgije, zato si naziva ne pridobivamo z izpi- tom, pač pa s pedetnim de- lom v tej stroki po speciali- stičnem izpitu iz splošne ki- rurgije. In vedno znova je tre- ba v svet, da spoznaš različne šole, tehnike, doktrine, takti- ke in nove raziskave. Zelo dobro sodelujemo s strokov- njaki v Zagrebu, Gradcu, Hu- stonu, Bostonu. Srečen sem, ko vidim, da zunaj praktično delajo na istem nivoju in z istimi rezultati kot pri nas, to ti okrepi samozavest.« V Sloveniji letno opravijo 500 do 550 operacij srca, bolnikov, ki čakajo na tovrstne operativ- ne posege, je vsaj še enkrat toliko. Razmere se izboljšujejo, saj so z organizacijo novega kardiološkega oddelka začeli tudi v Mariboru. Idejni oče, koordinator in strokovni vodja projekta v mestu ob Dravi je prav Janez Kirbiš: »Dela smo se lotili pod okriljem kardioki- rurške klinike v Ljubljani in v sodelovanju z mariborskimi kolegi. Oddelek je nujno potre- ben, če hočemo vsaj nekoliko zadovoljiti potrebe in priti na nivo operacij, ki jih zahtevajo standardi v Srednji Evropi. V Mariboru smo tako o^fl ja letos do junija uspe§,B vili 50 operacij. Osebji' prepričan, da se bo y ] ^ dveh v Mariboru razvil ? kardiokirurški center n kem novem, modernen) ^' enostavnem konceptu' Janez Kirbiš najbrž nii^ ' bo natančno vedel, kolii^g ^ tevnih operacij je opravil, j^J , ljudem je morda s svoji,^jJ' mi in znanjem pomagal ^ ' veti. »Vsako operacijo vv silno resno. Kardiokirurc zame način življenja. To n-, ba od šestih do dveh. ' prideš domov, si z misk bolnišnici, pri ljudeh. Za vsj' ga pacienta, ki ga operiraj' tistem dnevu štirikrat ali ^' pokličem v bolnišnico ali a tja, če je potrebno. Ko vei^' grem na dopust, zadnji \ pred dopustom nikoli ne op ram, ker potem ne bi ^ spremljati svojih pacientov,s pa od dopusta tudi ne bi jj kaj prida,« je odločen. Ko ima Janez Kirbiš Cas mo zase, se posveti špoi Včasih je igral nogon ogromno presmučal, igral nis, zdaj se navdušuje j golfom, za katerega pra\i, prav tako kot kardiokinii| postaja njegov način živfe Znana imena prv v Slovenskih Konjicah Sredi je sledil četrtek, n no gostov še ni kaj prida i malo, da jih čez nekaj ura nov delovni dan. V Taran so odmevale salve smefe, sta na oder stopila Sašo Hii ali Ivo Godnič, za glasb« plesno vzdušje so skrbeli C Pestner in fantje iz ansani Štajerskih 7. Pepitin rojstnih je bil dogodek, na katerem manjkalo znanih Slovenk Slovencev. Prišel je igralec ii nej Šugman, pa prvi dami s venskega radia in televiz Nataša Dolenc in Ajda Kalan možem Ludvikom Toplakij je bila Edita Benko, pa lasin prve Escadine trgovine v S veniji Danijela Čehovin. Ma kal seveda ni znani pisec (ii žabnih kronik Aleksander 1 cu-Luc. Tudi s Celjskega manjkalo uspešnih podje'] kov, med njimi sta bila di« tor Mont Kozje Jože Planinci direktor G Trade Celje D« Godec. Nemogoče je naš« vsa imena, vsi pa so zatrjf^^ v en glas: "Bilo je nepozabj Nada Kirbiš Janez Kirbiš Riemerjev ledeni konj pred vhodom v Mestno gtderijo Riemer. Menihi Žičke kartuzije v družbi z Otom Pestnerjem, Jaka Zidanšek je prvi menih rui ptTICA PO SLOVENIJI - HUMOR 35 SLOVENSKE CERKVE lAala Nedelja v Halozah ,f|(ev Mala Nedelja ob- ' :g skupaj z gradom na 0 ravnici široko okoli- osem stoletij nazaj. ,3 lega je na nekdanji jrsko-ogrski črti in ni te je ime madžarske- ^ora. V tistih časih so ,j kraji redko naseljeni, vendar je prav »štajer- jt« botrovala njeni ohra- jjvba se po svoji zasnovi jljoje od cerkva, kjer so na zahodni strani, ,„i vhod je nekoliko levo jesno. Ta cerkev ima zvo- na vzhodni strani in pod J je vhod v cerkev. Cerkve ilo postavljenimi zvoniki jiajo nekatere severne opske države. Tako zida- so hoteli imeti takratni jSki vitezi, ko so se odre- Diadžarskemu slogu in po- jil cerkev po »svoje«, lajpnvlačnejša je cerkev na lodni strani, kjer je prvoten ves spodnji del zvonika, izita je tudi polkrožna apsi- z romanskim oknom s pr- jim oltarnim prostorom, aj so tri kamnite figure, ki stare kot cerkev. Prva je lana nad streho apside, kot isvojim poprsjem zaključe- 1 njeno stožčasto obliko, {a je vzidana v južni steni zvonika, tretja pa gleda iz majhnega okenca ob ladijskem grlu ali oglu, kot domačini pra- vijo. Prav zadnja je zanimiva, saj se je mojster kipar upodobil s kapico na glavi brez ogledala. Seveda je ljudskemu izročilu treba verjeti! Istočasno pa nam figura kaže njegov prisluh Dra- vi, ki prinaša novice, najlepše - nepisane. Novice so podobne takratnim, me prepričuje do- mačin, ki gre blizu figure, ker pač dva slišita več. Znotraj cerkev ni več toliko srednjeveška. Cerkev so vmes podaljšali, obokali, okrasili pevski kor, dodatno opremili. Veliki oltar, ki je po- stavljen pred vmesno steno, zasluži pozornost, ker so ta- ko oddelili stari romanski prezbiterij od barokizirane ladje. Značilen je po strogi arhitekturi, ki kaže sledi izgi- nevanja, slovo častitljivega baroka in se že bliža zmerne- mu klasicizmu. Posebej zanimiv je zdaj od cerkve oddeljeni prostor pod zvonikom, ki se proti vzhodu poglablja še v potegnjeno pol- krožno apsido. Tu je stal ves srednji vek glavni oltar in ta prostor je bil povezan z ladij- skim skozi visok polkrožni lok. Zdaj stoji v njem velik kamnit krstni kamen, ki so ga našli zazidanega komaj pred petimi leti. Obnavljali so cerkev, hkrati pa so raziskovali njene najsta- rejše dele, ki segajo še v ro- mansko dobo. Tudi ta kamniti krstilnik je še iz tistega časa in je najstarejši v Sloveniji. Ob vr- hu ga na štirih straneh krasijo iz istega kosa kamna izklesane glave z značilnimi »izbuljeni- mi« očmi in »ribjimi usti«, ki so s temi posebnostmi opredelji- ve še v romanski čas in je torej krstilnik star že dobrih 700 let. Kdo ve, koliko jokajočih otrok je bilo v stoletjih ob njem kršče- nih in je poslušalo »kraljevske« besede obreda? NAMENJA NA PLANINSKIH POTEH Križ na Šicrlatici slovenski planinci imamo t simbolov. Triglav je sim- I svobode, domovine in venstva. Jalovec je kot lepša slovenska gora v 'ninskem grbu. Ojstrica v 'injskih Alpah je upravi- 't> druga najlepša sloven- ^gora. Martuljkova skupi- le prav gotovo eden naj- 'ših pogledov na naše go- Se mnogo je lepih simbo- |Pri nas. Tudi Škrlatica ^8 m), druga naša najviš- §wa, je s križem, ki so ga ' njenem vrhu postavili Turističnega kluba ^'a že leta 1934, predstav- il Poseben simbol, '"ž je bil postavljen v spo- "vsem žrtvam v naših pla- Leta 1954 pa je bil po- ^1 vržen v prepad. J' njegovi postavitvi je so- tudi planinec in olim- ^ Gregor Klančnik, ka- direktor železarne na !'^3h na Koroškem, pred- tJJ''^ Planinskega društva nJana-Matica in človek, ki r^l največ zaslug za razši- r planinskih domov pri J'3vskih jezerih in na Kre- l^J'' Bil je tudi slikar ama- IUstvaril je veliko akvarel- . Podob z naših gora in ^ tudi več razstav. Med J|°^imi akvareli je tudi sli- Jjža na Škrlatici, ki jo je že leta 1940, poklonil; svojemu planinskemu ij Le leto pred svojo; ^°dnjo smrtjo pa jo je. preslikal tudi za mojo privat- no zbirko. Kopijo prvotnega križa na Škrlatici so v organizaciji Slo- venskega gorniškega kluba ponovno postavili v lanskem poletju; 1. avgusta ga je bla- goslovil dovški župnik Fran- ce Urbanija, naslednik Jako- ba Aljaža. Škrlatica je 5. za- poredna postaja RSPP in z novim križem tudi pomem- bna točka v zbirki verskih kulturnih spomenikov na Razširjeni slovenski planin- ski poti. CIRIL VELKOVRH Križ na Škrlatici. akvarel Gregorja Klančnika. VABILO NA IZLET Podpešico jezero Prav na robu ljubljan- skega Barja leži kraj Pod- peč. Nad njim se dviguje slikoviti tisočak Krim, mi- mo kraja pa v ostrem oklju- ku lenobno teče Ljubljani- ca. Podpeč je znana pred- vsem po Podpeškem jeze- ru. To slikovito jezerce leži v resnici v sosednjem za- selku oziroma vasi, ki se imenuje Jezero. Podpeško jezero ali kratko Jezero kot ga imenujejo do- mačini je majhno kraško je- zerce, v bistvu požiralnik, ki ima izrazito ovalno obliko. Njegova posebnost je v temu, da jezerce napajajo površin- ski kraški izviri (največji je Mlinski potok), ki pritekajo po večjem zamočvirjenem predelu pod Krimom. Voda iz jezera pa ne odteka v obliki površinskega odtoka - potoč- ka, temveč skozi ponor - glo- bok lijak (podzemni požiral- nik) na dnu jezerca. Po prib- ližno tristotih metrih pod- zemnega toka napaja jezer- ska voda izvirke v bližnji vasi. Jezero je zavarovano kot na- ravni spomenik. Skupaj z je- zerom je zavarovana tudi ce- lotna močvirska ravnica, saj so prav močvirja s svojim rastlinskim in živalskim sve- tom zaradi človekovih pose- gov zelo ogrožena. Podpeško jezero je prijetna izletniška točka, poleti pa je tu raj za kopalce. O ostalih podrobnostih tega naravnega spomenika nas pouči poseb- na obvestilna tabla, ki stoji ob prihodu k jezeru. Voda v jezeru je zelo čista. Velikost jezera je večinoma stalna in niha od 120 do 140 metrov premera. Največja glo- bina jezera je 26 metrov. Jeze- ro je privlačno tudi za ribiče. Na svoj račun bodo prišli tako »salmonidarji«, saj je v jezeru avtohtona potočna postrv, kot »vijačarji«, ker je v jezeru pre- cej ščuk, smučev in somov. Lov na živo ali mrtvo ribo ni dovoljen. Tisti, ki imajo raje »sedeči« ribolov, pa bodo lah- ko poizkusili srečo pri lovu na krapa, linja ali amurja. Z jeze- rom, ki mu ribiči pravijo tudi Krimsko jezero, gospodari Ri- biška družina Barje. Če vas torej pot iz Ljubljane zanese proti Brezovici in dalje proti Podpeči, se ustavite ob tej naravni znamenitosti. Če pa ste si vzeli nekaj več časa za celodnevni izlet, pa lahko nadaljujete pot na bližnji Krim, v Iški Vintgar ali pa v borovniško sotesko slapov, imenovano Pekel. Namigov za dobro izkoriščen dan je v teh krajih kar nekaj. MIROSLAV ŽABERL Podpeško jezero pod Krimom. STRANKA ŠAL JI VCEV Vsak teden med šalami izberemo najboljšo in pošiljatelja kot tudi enega izmed izžreban- cev med kuponi nagradimo z izletom. Skupaj s turistično agencijo Dober dan smo za jesen- ski izlet izbrali veselo Martinovanje 15. no- vembra, ko nas bo pot vodila v Ljutomersko- lendavske gorice. Takrat se boste razigrani družbi pridružila še Lili Soline iz Celja za šalo tedna in Vesna Jager, Proseniško 14, kot izžre- banka med kuponi. Pošljite nam svojo šalo tedna tudi vi. Današnji sodelavci: Marična Mavec, Kranj, Lih Soline, Celje in Marko Mastnak, Grobelno. Dež Po dolgem sušnem obdobju se srečata Tone in Štefuc. Tone pravi: »Uf. kako se je danes ohladilo. Tale dež pa je vendarle kot naročen. Zdaj bo spet oživelo vse. kar je v zemlji.« Štefuc ga zgroženo pogleda in reče: »Bog ne daj. Tri žene sem do sedaj pokopal.« Štoricija štorklje se počasi odpravljajo v toplejše kra- je. Dve se malce obotavljata in mimogrede pogledujeta s strehe v spalnice. V eni sta dva zaljubljena še posebej »vroča«. Ena štorklja reče: »Poglej ju. lepo te prosim, kaj delata. Potem bodo pa zopet rekli, da so krive štorklje!« v posteljo Stari devici Mica in Franca se spravljata k počitku, ko se ena zdrzne. »Ali se ni pod posteljo nekaj premaknilo?« »Mhm. kot da bi bil pod posteljo moški« »Mica. če je to res, ne pozabi - jaz sem ga prva slišala.« Cigani Cigani so se za kozolcem rešili zasledovanja policistov, zato so le-ti naredili obsežno akcijo. Med drugim so v bližini povprašali tudi staro ženičko: »Mam'ca. ste videli tod bežati cigane?« »Seveda! V tisto smer so šli. Ampak, drugič se pa le skupaj držite, da se ne boste iskal...« Cigani 11 Ko seje cigan vrnil iz gledališča, v katerem je bil prvič, so ga vprašali, kako je bilo in kaj mu je bilo najbolj všeč. Dejal je: »Vse je bilo lepo. najlepše pa je bilo na koncu, ko so delili plače. Vzel sem tri...« Pevsice vaje Srečata se Lojz in Slave. »Madonca, Slave, nič te ni videti! Kje ho- diš?« »Ja. zdaj sem pa jaz pri pevskemu društvu.« »Se mi je zdelo, da si se malce spremenil. In kaj počnete?« »Razno. Poslušamo plošče, včasih plešemo, kartamo in sem ter tja kaj popijemo...« »In kdaj potem pojete?« »Takrat, ko gremo domov...« ŠALA TEDNA Edina ljubezen Vnuk zgroženo reče svoji babici, ki ga skrivoma »lučka«. »Draga moja babica! Mislim, da je ta i steklenica viskija edina ljubezen v tvojem - življenju.« »Ne. Sploh ne. Imam še eno pod posteljo.« * 36 GUSBA Na drugi strani Jan Zmazek Žan je izdal samostojni album Na drugi strani je prvi sa- mostojni album enega plod- nejših slovenskih avtorjev dobre glasbe Janeza Zmazka Žana. Žan letos praznuje pe- tindvajsetletnico delovanja na slovenskem glasbenem prizorišču. - Svoja glasbeno pot je začel leta 1972 pri skupini Jaguarji in se že leta 1976 pridružil legendarni ročk skupini Bul- dožer, s katero je s krajšim presledkom igral deset let. Nekaj mesecev je sodeloval s prav tako legendarno skupini Pankrti. V zadnjem času (od leta 1989) ga poznamo kot člana skupine Don Mentony band, s katero še vedno sode- luje, bil pa je tudi soustanovi- telj te skupine. Veliko izpovednih pesmi se mu je nabralo, zato se je odločil, da bo posnel samo- stojni album. V zadnjih dveh letih je tudi zelo veliko in uspešno sodeloval z drugimi znanimi slovenskimi izvajal- ci zabavne glasbe, predvsem kot pisec besedil in včasih tudi glasbe. Letos je tako pri- pravil album za Janka Ropre- ta. Na albumu Na drugi strani je enajst pesmi, od katerih je le ena - »Ostan z menoj« pri- redba tuje pesmi, ostalih de- set pa je delo Janeza Zmazka Žana. Skladbe so bile posnete maja, junija in julija v studiu Činč, album pa je izšel v času Mednarodnega obrtnega sej- ma, kjer je na odru Radia Celje Žan nekaj teh skladb prvič predstavil obiskoval- cem. Zelo zanimivi so naslovi Ža- novih skladb, kot npr. »Dost je blo besed«, »Hopla kono- pla«, »Dotakn se me z občut- kom«, »Lahko nardim še boljš», »Ostan z menoj«, »Okoli sebe poglej«, »Na dru- gi strani«, »Živimo za petek«. »Zgodba o ljudeh«, »Brez ve- ze« in »Duša je prazna«. Pri nastajanju albuma so poleg članov skupine Don Mentony band sodelovah še Alenka Godec, Damjana Go- lavšek, Boris Bele, Janez Bončina Benč, Jani Kovačič in aranžer godalnega kvarteta ter pihalne sekcije Sašo Fa- jon. SIMONA BRGLEZ Na sliki so z leve proti desni: Zvone Kukec, soavtor in aranžer ter dobitnik oblikovalskega Zlatega petelina, ki je tudi avtor celostne podobe Žanovega albuma; Borut Cinč, producent in tonski mojster in Janez Zmazek Žan. Hajdi navespi Dekle na sliki je znana pev- ka iz Celja, Hajdi, vespa pa je darilo njenega glavnega spon- zorja. Avto šole Mazzoni iz Žalca, s pomočjo katerega pripravlja novo kaseto in CD. 150-kubični motor ji bo goto- vo v pomoč pri drvenju z enega nastopa na drugega, le še kanček previdnosti bo pri tem potrebovala. Foto: GK To s|m}o Gaadje. Pravi rockerji! Štirinajstletni Grega Bezensek iz Šentjurja, ustanovitelj Gaad benda, že od petega leta prisega na dobri, stari ročk Ko je bil star kakšnih pet let, je začel igrati sintesaj- zer, ampak tega se niti slu- čajno ne spominja več. Spo- minja pa se, kako ga je pri šestih ata vpisal v šentjursko glasbeno šolo, kjer je začel igrati še kitaro. »Vedno sem poslušal samo ročk; za razli- ko od mojih vrstnikov, ki so večinoma nori na techno,« pravi štirinajstletni Grega z moškim glasom, postavo in nastopom, ob katerem bi mu lahko vsakdo kaj hitro pri- dal kar nekaj let več. Ampak, ob tem, da je usta- novitelj in najstarejši član Gaad benda, je po letih najm- lajši, Alen in oba Tomaža, novi člani skupine, ki vadi garaži Bezenškovih, ki je predelana v pravi profesionalni studio, so od njega starejši tri, štiri leta. Smešno mu je govoriti o začetkih ali o šoli ali o pun- cah. Glasba je vse kar ga zani- ma; glasba je tisto, kar ga druži s prijatelji in prvo kita- ro, na katero je pri šestih letih nekaj mesecev preigraval en sam akord, ko je skušal po- snemati svoji najljubši skupi- ni, Queene in Guns'n'Roses, še danes v svojem studiu hra- ni kot pravo svetinjo. Prvo, navadno kitaro je kaj kmalu zamenjala električna, tej je sledil prvi nastop na prireditvi »Korajža velja«, kjer se je Grega tako dobro izka- zal, da so ga organizatorji po- vabih v studio, kjer je začel prvič resno delati z bendom. Pri devetih letih je napisal in uglasbil svoj prvi komad, ki ga je naslovil »Več ljubezni«. »Ne, ne igramo ga več,« pravi, ko ga prosim, naj ga zaigra, »vendar pa je to prva pesem na našem CD-ju in kaseti.« In kljub temu, da je ustano- vitelj in glava Gaad benda, noče igrati nikakršnega šefa. »Želim si, da bi delali čim bolj spontano, zato se med vajami nikoli ne dogovarjamo, kako se bomo na odru obnašali ali kako mora kdo igrati. Po- membno je, da smo usklajeni kot glasbeniki in pa, da se znamo prilagoditi eden dru- gemu,« razlaga Grega, ko si bend med šest ur trajajočo nedeljsko vajo vzame pet- najst minut odmora. Polno so zaposleni tudi s snemanjem novega, že petega videospo- ta, ki nastaja v Triglavskem narodnem parku. »Predvsem smo glasbeniki in ne šminkerji. Nočemo biti nekakšni Back Street Boys; glasba je namreč glasba in ne manekenstvo,« razlaga Gre- ga, klaviaturist Alen in oba Tomaža, bobnar in kitarist, pa mu zavzeto prikimavata. »Sploh pa je jasno, da tam, kjer je dobra glasba, ponava- di ni slave in denarja,« je Gre- ga spoznal tudi že na lastni koži. »Vsem slavnim skupi- nam pojejo in igrajo drugi, oni pa samo plešejo, migajo z ritjo in igrajo frajerje,« je razo- čaran Grega, ki pa je v vsem tem času že spoznal, da brez komerciale vseeno ne bo šlo. »Če mi je še toliko do tega, da bi ustvarjal samo kakovostno glasbo in se z njo ukvarjal kot profesionalec, bom moral v prihodnosti od nečesa tudi ži- veti,« razmišlja štirinajstletnik že skoraj preveč zrelo. »Zaen- krat me, tako kot tudi druge člane benda, še podpira ata, vendar tako seveda ne bo šlo večno, zaradi česar bo ob vseh tistih pesmih, ki jih us- tvarjamo in delamo za lastno dušo, potrebno kdaj pa kdaj ustvariti tudi kakšen bolj ko- mercialen komad. Lahko si namreč še tako dober glasbe- nik - če boš igral samo v lastni garaži, ti vse skupaj ne bo nič pomagalo,« je v vseh teh letih vaj in igranja že spoznal. In načrti tega, glavnega Gaada? »Trudimo se delati in igrati dobro glasbo in pa seve- da tudi uspeti; najprej na slo- venskem tržišču, potem pa si žeUmo prodreti tudi v tujini. Najprej, že drugo leto, bomo začeli z igranjem na Hrvaš- kem, potem pa se bomo poiz- kusili tudi v Kanadi,« razlaga načrte benda Grega in resen izraz na njegovem obrazu ne dopušča nobenega dvoma o tem, da ne bi tistega, kar si je zastavil, skupaj s prijatelji iz benda tudi uresničil. »Sicer pa je bistveno,' da ostanemo op- timisti. Nisem namreč človek, ki bi se v karkoli sihl. Glasba je tisto, kar hočem in kar si želim in dobra glasba je to, za kar se bom trudil in delal vse življenje,« še pove mladi, na- črtov in volje poln glasbenik, potem pa spet prime v roke tisto, kar najraje drži v rokah. Kitaro. In začne spet delati tisto, kar drži v rokah njega. Glasbo. Dobro glasbo. NINA M. SEDLAR Gaad bend in njegov ustanovitelj Grega Bezenšek (na levi). Večer duhovnil) pesmi Od 18. do 25. oktobra bodo v Sloveniji vrstiij stopi 45-članskega črnd ga pevskega zbora ^ članskega jazz ansami), ki prihajata iz ZDA. »vJ duhovnih pesmi in gelija« se imenuje prjf' tev, ki jo bodo pripravUj osmih slovenskih mestij. Prihodnjo soboto, ig ; tobra ob 20. uri bo koncer hotelu Terme v Zrečah, č- ' kasneje, v nedeljo ob pa v celjskem Golovcu, si ^ dili bodo koncerti v Mur; • Soboti, Mariboru in Veleni. kjer bo 22. oktobra ob \{i v Rdeči dvorani, nato pa^J; Novem mestu, Novi^Gor in v Ljubljani. Gre za črnski zbor. Rigaj na turneji po ZDA sesij( Celjan Marijan Hlastai pevci pa prihajajo iz osi različnih baptističnih in m todističnih cerkva v Dallaii Zbor vodita dirigenta Eri; Willis in njegov ponioa Clark Jospeh. Na omenieE prireditvah bo nastopila lui znana pevka duhovne gl; be Linda Septien, ki jo s:; vensko občinstvo že poc z lanskoletne Marjaruc Velenju ter z nastopov c god po Sloveniji. Mariji Hlastan pa bo predstai svojo zgoščenko duhovii pesmi, ki jo je letos posnd Dallasu. I Na koncertih naj bi soit lovali tudi slovenski zboiii posameznih mest, ki bi ]£. ko skupaj z gosti za zak.. ček zapeli pesem »O Happ Day«. To naj bi bila priloi nost, da bolje spoznajo a: sko duhovno glasbo in: menjajo pevske izkušnie vrtec mavrica vojnik Prušnikova 29 a, 3212 Vojnik razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. oziroma 144. člen Zakona o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraže- vanja (Ur. list RS številka 12/96). Za uspešno vodenje pedagoške- ga In poslovodnega dela vrtca morajo imeti pedagoške, organiza- cijske In druge sposobnosti. Nastop dela po dogovoru oziroma najkasneje 1.3.1998. Mandat ravnatelja s polnim delovnim časom traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela In programskimi usmeritvami za vodenje vrtca pošljite v 15. dneh po objavi v časopisu na naslov vrtca s pripisom »razpis ravnatelja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. frricA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS lledtem, ko se na radijskih postajah že vrti najnovejši hit pjce Up Your Life« britanske dekliške atrakcije SPICE 0, je v javnost pricurljala sicer »strogo« varovana vest, [,0 njihov drugi album »Spicevvorld« izšel že 4. novembra, j njem bo poleg že omenjenega singla še devet pop jjstrovin, ki jih bo v začetku prihodnjega leta (23. januarja) ijpremil še istoimenski film. jealtleški megazvezdniki 01 JAM so končno le ,5neli material za svoj no- že dalj časa napovedova- album, ki naj bi izšel še ed koncem letošnjega le- na njem pa bo 12 skladb. {katere izmed njih bodo Iko ljubitelji te edine pre- dle velike grunge zased- eslišali še pred izidom LP- tudi v živo, na nekaj kon- !rtih, ki jih bodo Eddie (dder in njegovi odigrali jt predvozači na turneji ročk institucije The Rolling Stones. Še letos pa bo v trgovinah z nosilci zvoka moč kupiti tudi zbirko hitov znamenite bri- tanske alter pop zasedbe THE CURE. Na LP-ju »Galore - The Singles 1987-1997« se bo poleg 18 uspešnic znašla tudi nova skladba »Wrong Num- ber«, ki so jo The Cure pred nedavnim posneli skupaj s kultnim kitaristom Reeves Gabrelsom (Tin Machine, Da- vid Bowie...). THE BEAUTIFUL SOUTH, v Veliki Britaniji in Zahodni Evropi že več let zelo pri- ljubljena angleška zasedba, se pripravlja za naskok na ogromen ameriški glasbeni trg, kjer bo te dni izšla njiho- va UK No.l plošča »Blue Is The Colour«. Vodja benda Paul Heaton in visoko nose- ča pevka Jacqualine Abbot sta prejšnji teden v New Yor- ku na tiskovni konferenci predstavila tudi prvi »ame- riški« single, na katerega je založba Mercury uvrstila mehkejšo verzijo skladbe »- Don't Merry Her«, katere re- fren gre v originalu takole: »Don't Merry Her, Fuck Me...«, občutljivi Američani pa bodo, namesto v ZDA si- cer največkrat slišane bese- de, v tej pesmi poslušali »- Don't Merry Her, Have Me...«. Konec prejšnjega meseca je neodvisna založba One Little Indian objavila tretji samostojni album 31-letne islandske pop princeske BJORK Gudmondsdottir. Podobno kot pri prvih dveh LP-jih, »Debut« (1993) in »- Post« (1995), so mnenja kri- tikov o njenih najnovejših kreacijah spet deljena. Ne- kateri so njen tokratni izde- lek že označili za enega iz- med boljših glasbenih do- sežkov devetdesetih, spet drugi pa namigujejo, da nje- na zvezda počasi ugaša, sam pa bi se še najbolj strinjal z oceno priznanega kritika Mikea Rossa, ki je »Homo- genic« opisal kot zelo oku- sen, a težko prebavljiv. V organizaciji koncertne agencije ŠKUC - ROPOT so bo danes, v četrtek, v ljub- ljanski Festivalni dvorani ob 20. uri zgodil koncert emi- nentne seattleške zasedbe WALKABOUTS, ki bo poleg številnih starejših »uspe- šnic« predstavila tudi svoji novo ploščo »Nighttovvn«. Na taistem prizorišču bodo 28. oktobra žagali britanski novometalci PARADISE LOST, katerih energični in že kar strah vzbujajoč na- stop smo lahko na sončni strani Alp spremljali že dva- krat - leta 1992 in 1994. Prejšnjo sredo so v Nashvil- leu že 31. podeljevali nagrade COUNTRV MUSIC ASSO- CIATION AWARDS. Največ nagrad, dve, si je letos prislu- žil George Strait (pevec leta, album leta), ostale nagrade pa so si razdelili že preverjeni zvezdniki country glasbe - Garth Brooks - na sliki (za- bavljač leta), Brooks&Dunn (duo leta), Trisha Yearwood (pevka leta)... Čeprav so oklahomski ču- dežni dečki HANSON s svoje- ga neverjetno uspešnega pr- venca »Middle Of Novvhere« pred kratkim na lestvice lan- sirali šele drugo uspešnico »- Where's The Love«, so že pripravili tudi ves material za božični album »Snowes In«, ki bo v glavnem zapolnjen s priredbami klasičnih božičnih pesmi, izšel pa bo sredi no- vembra. Izvrstna britanska plesna zasedba M PEOPLE bo v po- nedeljek naskočila evropske lestvice z novim albumom »Fresco«, ki bo poizkušal po- noviti zavidanja vredne pro- dajne rezultate predhodnih albumov »Elegant Slum- ming« (1994) in »Bizzare Fruits« (1995). M People so v svoji (slabih šest let dolgi) glasbeni karieri samo v An- gliji prodali več kot 5 mihjo- nov plošč, na vrh britanske lestvice single plošč pa se je do sedaj povzpelo že osem njihov uspešnic. Po štiriletnem premoru se z veliko ameriško klubsko tur- nejo na glasbeno sceno spet vrača bivša ročk zvezdnica PAT BENATAR. Ta 43-letna Američanka se je proslavila v zgodnjih osemdesetih, ko je nanizala več kot ducat soft- metal hitov in nato vrsto let veljala za kraljico ameriškega soft metala, s pojavom new- wavea in rapa pa je njena pri- ljubljenost (konec osemdese- tih) začela hitro upadati. Teden dni za tem pa bo izšel tudi novi album znane angleške skupine LIGHT- HOUSE FAMILV. Gre za LP »Postcards From Heaven«, s katerega je na single formatu že izšla prva uspešnica »- Raincloud« . Novomeška skupina DRU- ŠTVO MRTVIH PESNIKOV se te dni odpravlja v studio Luca, kjer bo posnela še ne- kaj skladb za tretji album, na katerega bodo ti dolenjski melanholiki uvrstili tudi svojo poletno uspešnico »Čutim te« in priredbo maturantske him- ne »Gaudeamus«. Ko smo že pri koncertih, vas moramo vsekakor še en- krat spomniti na koncert leta - 31. oktobra bo v Hali Tivoli ropotala najboljša, najpopu- larnejša in najglasnejša tehno zasedba THE PRODIGV. Vstopnice za ta spektakel so že v prodaji. MTV je že objavila nomini- rance, ki se bodo letos (6. novembra) potegovali za na- grade MTV Europe Music Awards. Med nominiranci, ki se bodo potegovala za te pre- stižne nagrade, so največkrat omenjeni The Prodigy, Spice Girls, Radiohead in Puff Daddy STANE ŠPEGEL Na svoj debitantski LP izdelek se pospešeno pripravlja tudi slo-dance duo 2 4 U, ki je domačo glasbeno sceno maja »pretresel« z kvazi-uspešnico »Oprosti mi«. Mr. Juices se je za svoje nove podvige pred kratkim opremil z novo pevko Lučko Pipp iz Kranja, s katero bo posnel tudi priredbo letošnje naj uspešnice »ril Be Missing You« Puffa Daddya. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 REPORTAŽA Maiiana, amigos! S potepanja po Mehiki, kjer imajo najraje cili, fižol in tacos Mehika, dežela, ki jo na eni strani stiska Karibsko morje, na drugi pa Pacifik, je najsevernejša država La- tinske Amerike. Mešanica ameriško-indijanske in španske kulture, s čudovito naravo, neverjetnimi os- tanki bogate zgodovine, predstavlja živ spomenik davne kulture, ki so jo da- našnjim prebivalcem zapu- stile neverjetne stvaritve Majev in Aztekov, prvotnih prebivalcev teh področij, katerih civilizacija je v za- četku šestnajstega stoletja podlegla agresivnosti špan- skih osvajalcev, ki jim je tako uspelo uničiti eno naj- razvitejših svetovnih kul- tur. Španci, katerih osnovni na- men je bil širjenje krščanstva, pri doseganju tega cilja niso izbirali sredstev, mehiško pre- bivalstvo pa jim je uspelo pod- jarmiti do te mere, da je da- nes, po štiristo letih, uradni jezik v Mehiki španščina, ve- čino prebivalstva pa predstav- ljajo mestici - mešanci med Indijanci in Španci. Vseeno pa je v Mehiki še mogoče srečati tudi »prave« Indijance, ki predstavljajo iz- virne potomce prvotnih prebi- valcev Mehike. Vendar so ti, večinoma kot tretjerazredno prebivalstvo, odrinjeni na rob življenja in družbe; večinoma živijo v odročnih gorah ali tako imenovanih »kolonijah« - napol podrtih lesenih bara- kah, ki jih je na obrobjih mest zanje milostno zgradila drža- va. In čeprav je le pet odstotkov mehiških prebivalcev »čisto« bele polti, boste med zaposle- nimi v pisarnah, uradih in bol- nišnicah našli skorajda samo njih. Mexico D. F. Pritisk, ki ga čutim v glav- ni zaradi čudnega, sladkob- no zadušljivega vonja ob iz- krcanju z letala, je dosti večji kakor strahovi, ki me spremljajo vse od začetka priprav na potovanje. Ver- jetno zaradi preveč vnetega branja turističnih vodičev, ki svarijo pred umori, posi- ljevanjem in ropi, ki naj bi v tej, največji metropoli sve- ta, ki šteje že čez 22 milijo- nov prebivalcev, vse tiste, ki dajejo tako ali drugače sluti- ti, da so turisti, čakal na vsakem koraku. Nihče me sicer ni oropal, vsa druga pričakovanja pa je glavno mesto Mehike izpol- nilo že prvi dan - kot večina velemest predstavlja nekak- šno brezosebno gmoto zgradb, cest, prometnega kaosa, vrveža ljudi, klošar- jev, ki si kurijo in spijo sredi mesta. Dobro organizirana varnostna služba preseneča - na vsakem vogalu policaji, pripravljeni svetovati in us- merjati, številni ponudniki izletov v smeri okoliških znamenitosti pa s svojo vztrajnostjo največkrat pre- pričajo. V splošnem pa je lahko človek, ko prileti v Mexico City, kar malce razočaran. Nikjer veselih mariachijev, ki bi igrali na uhci, nikjer veseljakov, ki bi se nalivali s tequillo in mahali s sombre- ri... Le kopica mrkih obra- zov, ki začno gledati še bolj grdo, ko ugotovijo, da si bele polti in da, po možnosti, ne znaš špansko. Brez znanja tega jezika si v tej raznoliki deželi nasprotij izgubljen. Acapulco kot gmota betona Večino turistov iz tega one- snaženega mravljišča kaj kmalu prežene v toplejše in prijaznejše kraje. Možnosti je veliko - tisti, ki pridejo iskat počitnic ali zabave, se odpravijo proti Acapulcu, od koder se, z raz- beljenega betona in ogrom- nih hotelskih konstrukcij, kamor jih organizatorji se- rijskega turizma kot ribe v konzervo tlačijo za mastne denarce, večinoma vračajo razočarani. Druga možnost, ki si jo za kraj dopusta izberejo petič- ni Američani, pa je Karib- ska obala, kjer boste od fe- bruarja, ko začne turistična sezona cveteli, težko našli prenočišče, za katerega bi odšteli manj kot 70 dolarjev za eno noč. Tudi to je eden od razlogov, da se bolj avan- turistično usmerjeni popot- niki skušajo lovljenju tak- šnih ciljev izogibati in se raje usmerjajo proti pacifiš- ki obali, kjer boste, za pre- nočišče v mnogo prijaznej- šem in bolj urejenem hotelu (ponavadi gre za družinske hišice) odšteli le pet ali de- set dolarjev in se počutili dosti bolj prijetno. Če niste naklonjeni hotel- skemu turizmu, ostajajo še številne druge možnosti. Lahko se, na primer, odloči- te za obisk Zipolitov ob oba- li Pacifika. Gre za eno tistih ribiških vasic, ki so kljub temu, da se v njih kar tare turistov, kot po čudežu s tu- rizmom še vedno neobreme- njene. Tako neokrnjena na- rava in hamack, viseča mre- ža, ki si jo lahko kupiš ali sposodiš, jo napelješ med dve drevesi in potem v-njej dopustuješ, pa dajejo obču- tek, da živiš divje življenje sredi mehiške džungle. Sku- paj z domačini, ki se še ved- no preživljajo predvsem z ri- bolovom in pa gradnjo caban - lesenih, iz bambusa zgraje- nih in s slamo kritih kolib. Fižol z ananasom Mehiška prehrana je prila- gojena ljudem, ki se lahko pohvalijo s trdnim želod- cem. Glavnega obroka, kosi- la, ni brez mesa, fižola in tortilj. La merienda, večerja med sedmo in enajsto zve- čer je navadno obrok; ponavadi pojej ' vo ali mleko in pa nekgi^ sov sladkega kruha. Družina ponavadi je sobi, za isto mizo; imajo pripravljeno v Jj. in si vsak član družine ima čas, svoj obrok prjJ sam. Najbolj priljubljena h. je ob čiliju - začimbi, i^, najdete v vseh možnih ^ kah in v vseh možnih živji (z njim začinijo celo koij^ ki mu dodajo pomaranj sok), črn fižol in tacos. Brez tortilj, našim mij cem podobnim ploščicam koruze, ki jih popečejo plošči, si je kakršen \ obrok hrane v Mehiki si, rajda nemogoče predstavij ti. Uporabljajo in jedo i nekako tako kot pri ^ kruh; vendar so dosti bi razširjene, saj vanje, 1 tem, ko jih segrejejo inj pečejo, zavijejo vso priptj Ijeno hrano - od riža do« nega fižola, pečenega aj nasa ali papaje do vsegao] talega, kar sestavlja obti mehiške družine. Ena najbolj priljubljeni mehiških »obcestnih« jedij je tacos - pečen piščanec,! zavit v tortiljo in obogatej raznimi zelenjavnimi dodi ki predstavlja uspešno p; tiutež ameriškemu hambi gerju. Na indijanski tržnici v mestu, imenovanem San Cristobal de las Casas. Zipolite, znana hipijevska vasica ob mehiški obali Pacifika. Med prebivalci ene od indijanskih kolonij, v katerih belci niso ravno dobrodošli. pETICA ZA AVTOMOBILISTE 39 Uspeh italijanskih davčnih spodbud liCetku letošnjega leta je hjiska vlada ob sodelova- avtomobilskih tovarn 4la posebne davčne olaj- jza tiste, ki bi bili priprav- j svoje staro vozilo zame- ij 2 novim. To je poteza, ki l^irno nova, doslej pa se je ^la za dobro vsaj v pri- ko je bilo treba povečati j^ajo. Toda v Italiji so te 0e spodbude padle na iz- jflO plodna tla. [letošnjih osmih mesecih namreč prodah 1,66 mihjo- osebnih avtomobilov oziro- jza skoraj 35 odstotkov več (lani v tem času. Zanimivo da je bila prodaja zelo lodna tudi avgusta, ko so Idali 105 tisoč avtomobilov joma za 32 tisoč več kot gusta lani, pri čemer je splo- 0 znano, kako neprimeren bilvse doslej osmi mesec za isel z avtomobili. Če bo pro- ija še naprej tako ugodna, idopri naših zahodnih sose- liprodali 2,3 milijona avto- Mov. To bi pomenilo, da se bo italijanski trg prerinil na drugo mesto v Evropi, torej takoj za Nemčijo. Posebej pomembno, vsaj za italijansko državno blagajno pa je tisto, kar je prinesla ta povečana prodaja. Tako je dr- žava skupaj z izdelovalci avto- mobilov kupcem dala za 1090 milijard lir spodbud, vendar je bilo posla za 1900 milijard lir, kar pomeni, da je država do- slej na boljšem za dobrih 800 milijard lir. Sedanje spodbude bodo ve- ljale do konca leta, kaj pa se bo zgodilo potem, pa seveda nihče ne ve. Zanimivo ob tem je, da je seveda na račun teh spodbud veliko pridobil Fiat, ne pa tudi Alfa Romeo, ki je sicer sestavni del te korporaci- je. Ta tovarna sicer veliko pri- čakuje od nove alfe 156,«ki bo nadomestila alfo 155, ki bo na voljo konec oktobra in bo torej italijanske davčne olajšave ujela za rep. Spet avtomobilska vojna med ZDA in Japonsico? ''red leti, še v času, ko je vodil George Bush, se je '''•^0 govorilo o tako imeno- avtomobilski vojni med in Japonsko. Problem je '^n: Japonska je imela v Jovanju z ZDA izjemno ve- * presežek in to predvsem J^sdi dobre prodaje japon- ''^ avtomobilov v Ameriki, '"blem je bil vedno bolj ali s žgoč, vse pa kaže, da je znova v ospredju. i^^Prav je Japonska obljubi- : ^3 bo poskusila pospešiti ameriških avtomobi- . ^a domačem trgu, se to l|'^(la ni najbolj posrečilo, ijj^aže, da Japonci niso naj- ,j 1 spoštovali tistega dogovo- ^Po katerem naj bi povečali h.jWo svojih avtomobilov v jjj.' ne pa izvoza. Tako se je 'iski izvoz japonskih avtov povečal celo za 22 od- >v na približno 127 tisoč ijj^^^obilov. Po drugi strani je avgustu ameriški izvoz ^Ponsko manjši kar za 29 odstotkov (vsega 6.200 avto- mobilov). Prav zaradi teh po- datkov je ameriško združenje avtomobilske industrije ame- riško vlado pozvalo, naj ukre- pa proti Japonski, ki očitno ne spoštuje dogovora. Po drugi strani pa z Japonske prihajajo glasovi o tem, da ne bodo več popuščali pred ameriškimi pritiski. Na sliki: daihatsu applause. 40 ZA AVTOMOBILISTE Galaxy (končno) na slovenskem Irgu Ford galaxy je enoprostor- ski avtomobil, ki je na svetu skoraj dve leti, k nam pa prihaja v teh dneh. Kot pra- vijo pri Summit Motorsu, ki je uradni predstavnik Forda pri nas, se je to zgodilo zara- di iskanja ustrezne cene. Ka- korkoli že, galaxy povečuje gnečo na tem trgu in v tem razredu, kjer z veliko pred- nostjo vodi VW sharan. To je po svoje zelo zanimi- vo, kajti Ford in Volkswagen izdelujeta galaxyja in sharana v skupni tovarni na Portugal- skem. Torej to pomeni, da gre v obeh primerih za enak avto- mobil, ki ju poganja nekaj raz- ličnih motorjev. Ford galaxy bo slovenskim kupcem na vo- ljo z dvema opremama (GLX in ghia), za sedaj še z ročnim petstopenjskim menjalnikom, predvsem pa z novim motor- jem. To je 2,3-htrski bencinski štirivaljnik z močjo 147 KM in s po štirimi ventili na valj, pa z dvema gredema v spodnjem delu motornega bloka, kar pri- pomore k bolj uravnotežene- mu oziroma mirnejšemu teku agregata. V varianti GLX je avto serijsko opremljen z dve- ma zračnima blazinama, ser- vovolanskim ojačevalnikom, protiblokirnim zavornim si- stemom ABS, električnim po- mikom stekel, električno urav- nanimi zunanjimi ogledali. Galaxy v tej izvedenki je na voljo za približno 4,5 milijona tolarjev, pri čemer Summit Motors računa, da bodo do konca leta prodali od 60 do 70 avtomobilov, prihodnje leto pa približno 250. Ob tem mo- torju bodo nekaj kasneje na vrsto prišli še drugi, tudi tur- bodizelski. Na sliki: ford galaxy. Švedska Scania pri nas švedska Scania je druga polovica podjetja Saab-Sca- nia, vendar se ukvarja iz- ključno z izdelavo tovornja- kov in je vsekakor v manjših težavah - če sploh - kot Saab. Pred nedavnim f)a je Scania pri nas ustanovila svoje pod- jetje Scania Tovarna vozila. Ob tem nameravajo na Ptuju in v Kopru odpreti svoji pro- daj no-servisni delavnici. Sicer pa je bila Scania usta- novljena leta 1891, doslej pa so izdelali skoraj 900 tisoč tovornjakov in avtobusov. Letno naredijo do 50 tisoč vozil, kar pomeni, da so četrti največji izdelovalec tovornja- kov in na petem mestu med izdelovalci avtobusov. IMV oziroma Revoz praznujeta jubilej Sredi šestdesetih let je v okviru industrijske koopera- cije ljubljanski Litostroj se- stavljal francoske renaulte. Točno pred 25 leti pa je bila podpisana pogodba o preno- su teh pravic, ki jih je nato dobil novomeški IMV (Indu- strija motornih vozil). S tem se je začelo novo ob- dobje Renaulta pri nas, dobrih pet mesecev kasneje pa so v novomeški tovarni naredili pr- vi renault 4 oziroma katrco. To je v dosedanji zgodovini IMV, ki se je leta 1988 oziroma 1989 preimenoval v Revoz, najuspešnejši avtomobil (575 tisoč). IMV oziroma Revoz sta v svoji dosedanji zgodovini poznala različne čase, tudi krizo, ki se je začela leta 1983. Večinski lastnik Revoza, v ka- terem ta trenutek izdelujejo le clia, pripravljajo pa se na izde- lavo novega renaulta, ki ga za sedaj poznamo le pod oznako X 65, je Renauh (54 odstotni delež). Tovarna je že vrsto let podjetje z najvišjimi prihodki pri nas, poleg tega pa največji slovenski izvoznik v Francijo. Letos naj bi v novomeški to- varni naredili približno 90 ti- soč avtomobilov, kar bi bil,re- kord. Tako so nekoč izdelovali renault 12 v IMV. Oplova ornega v modelskem letu 98 Nemški Opel v teh dneh objavlja svoj natančnejši načrt predstavitve nekate- rih svojih avtomobilov (no- va astra v različnih karose- rijskih izvedenkah, pa zati- ra, enoprostorska različica tega avtomobila ipd.), hkra- ti pa tudi tisto, kar bo na- prodaj prav kmalu. Med te novosti spada nekoliko ob- novljena omega za model- sko leto 98. Omega, največji avtomobil te nemške avtomobilske tovar- ne, bo namreč jeseni naprodaj z nekoliko spremenjeno zuna- njo podobo, pri čemer je treba reči, da gre predvsem za neka- tere manjše karoserijske pravke. Bistvena novost je vih 2,0-litrski turbodizels motor iz serije Dl. Ta moto/j opremljen s turbinskim nilnikom in hladilnikom pi nilnega zraka ter po štirii ventili na valj, končna močf je 74 kW/100 KM, navora| naj bi bilo za 205 Nm žep 1600 vrtljajih v minuti. Po prečna poraba, in to je v ta primeru bistveno, naj bi bi 6,9 htra dizelskega goriva i 100 kilometrov. Pri nas bool novljena omega naprodaj č( dober mesec. Na sliki: obnovljena op omega. ' BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pron. avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil. Organizatorji so Izdali 65 ' kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev '^^^ pETICA ZA MOTOCIKLISTE 41 TEST Francoski par Peugeot speedfight 50 A.C. in LC, (gomenim besedo skuterji, se večina ljudi spomni Italije, p in mestne gneče. A Italijani niso osamljeni ne v težavah Ipstoto prometa niti pri izdelavi skuterjev. Kar je v Italiji Iggio je v Franciji Peugeot. Ne samo avtomobili, tudi Jerji. mopedi in kolesa prihajajo iz Peugeotovih tovarn, j^encem znano prepoznavnost in posebnosti avtomobilov ^nanike je moč najti tudi na ostalih izdelkih, tudi na šport iiterju druge generacije speedfightu, ki ga poganja zračno yodno hlajen dvotaktnik. letošnji hit med skuterji je [Iga generacija športno obli- j.^nih skuterjev. Ali so sku- jjprve generacije preživeli? iigeotovemu speedaku, jggiovemu NRG, Vamahini stari Italjetovi formuli 50 jAprilijinemu SR bi človek iko očital zastarelost. Tako )l vedno je nekdo prestopil ,t)ikon in ponudil nekaj več. afno hlajen Peugeotov eedfight je od predhodnika ažjiza borih 12.000 tolarjev, irje zanemarljivo in razvese- ,vo hkrati. Čudovita reč je le plastika. Naslednik je na maj vsaj svetlobno leto pred ledhodnikom. Nezgrešljivo lugeotovski je pristop k obli- )»anju s fantastično našpiče- k kljunčkom, s počivališ- ll za noge z dvignjenim' Idnjim delom, ki se proti iBŽu skladno preliva v Bnski del in počasi dviguje v dek. Nič štrlečih ali tja v tri »pritrjenih delov. Smerniki,| aska krmila, vzvratna ogle-i ila,blatnik spredaj, plastika,' ipokriva dno skuterja - vse je )t ulito s celoto. Le neugle- fn ročaj za sedežem in reso- mčni izpuh, ki štrli daleč za. kolesom, motita skladnost ce- lote. Zato pa izpušni plini ne motijo zadaj sedečega. Malokdo bi pomislil, da sta speedfight in njegov predhod- nik speedake postavljena na skoraj enako osnovo. Dvotakt- nik z nazaj pomaknjenim va- ljem in dolg nihajni monoblok poganja večino Peugeotovih skuterjev. Francozi so prvič uporabili vodno hlajen cilin- der na modelu L.C., ki se, razen hladilnih rež na spred- njem delu, širše zadnje pnev- matike in merilnika tempera- ture hladilne vode, na zunaj ne razlikuje od zračno hlaje- nega skuterja. Je pa zato mal- ce močnejši, tišji ter skrom- nejši pri porabi. Za oba pogon- ska sklopa je značilno, da sta ena boljših na trgu. Zanesljivo vžigata, mehko speljujeta brez sunkov in pospešujeta zelo enakomerno in brez tresljajev. Kakovost izdelave je ned- voumno nad povprečjem. Ce- lo očem skriti mehanski sklo- pi so skrbno izdelani, le plasti- ka, ki obdaja skuter je meh- kejša in ni naknadno obarva- na z nanosom laka, ki bi jo ščitil pred spraskanjem. Izje- ma je stranska panela pod se- dežem, ki je okrašena v kar- bon-kevlar imitacijo tako kot konica izpušnega lonca. Speedfight je v dolžino in širino enak predhodniku, ki je celo nekaj širši (za 9 cm) in ga je več med kolesi (za celih 10 cm). Manjša medosna razdalja ne vpliva na vzdolžno stabil- nost pri največji hitrosti. Šele pri največjih nagibih postane skuter lahek na krmilu, zato najprej zdrsne prednje kolo, tu- di zaradi pretrdih pnevmatik. Mere pnevmatik so iste, ne pa kolesni obroči. Nad zadnjim ko- lesom manjka blatnik, zato se vožnje po mokrem cestišču končajo z umazanijo na vozni- kovem ali sopotnikovem hrbtu. Peugeot ne bi bil to, kar je, če ne bi ponudil tehnične posla- stice. V tem primeru je to pred- nje vzmetenje imenovano Sin- gle Arm, ki je zelo podobno Italjetovemu S.I.S. vzmetenju. Francozi so uporabili prepro- stejši sistem enoročnega vpetja kolesa, ki učinkovito kroti uči- nek posedanja med zavira- njem na prednje kolo, hkrati pa omogoča dovolj velik obra- čalni kot, ki omogoča obrača- nje skuterja na manjšem pro- storu. Vzmetenje v celoti je naravnano mehko. Zadaj lahko uravnavamo trdoto vzmeti. Skupaj z mehkim sedežem je vožnja po mestnih ulicah, ki so ponekod podobne minskemu polju, nadpovprečno udobna. Na skuterju sedite z dovolj dvignjenimi rokami, kolena ne trkajo v krmilo, le prostor za stopala je zaradi dvignjenega osrednjega dela omejen v dol- žino in širino. Krmilni držaji so mehko obloženi, v vzvratnih ogledalih vidite veliko, s stikali ni težav, merilniki so nadpov- prečno veliki, merilnik količine goriva je zelo natančen, le kon- trolke so slabo zasenčene. Udobno vzmetenje in živahen dvotaktnik naredita ta skuter uporaben za vožnjo do sosed- njega mesta, tudi dlje. Pri vož- nji v dvoje malce opešajo pov- prečne zavore. Prednji kolut je v premeru manjši kot pri prejš- njem modelu, ki je bil lažji. Zato mora biti pritisk na zavor- ni ročici večji. Ena od Peugeotovih poseb- nosti je obvezno zaklepanje krmila, preden hočemo izvle- či ključ. S tem ključem prav tako zaklepate velik podse- dežni prtljažnik. Z nenavad- nim dodatnim ključem spro- stite zapah, ki je nameščen pod zadnjo lučjo, kjer se skri- va dolga veriga iz valjčkastih členkov, s katero objamete ulično svetilko ali drug trdno nameščen predmet. Tako pri- klenjen skuter bo težje zame- njal lastnika. Pohvale vredna pogruntavščina, ki bi lahko imela posnemovalce pri dru- gih izdelovalcih skuterjev. A ker temu ni tako, ostaja peu- geot speedfight dovolj razpoz- naven in s takimi in drugačni- mi tehničnimi posebnostmi izstopa iz množice skuterjev, ki preplavljajo Slovenijo. Ko sem v Classovem skla- dišču dobil v roke ključa, dva sta, sem podvomil v čudno reč, ki je bila bolj podobna tulcu od puškinega naboja z rdečim ročajem, kot pa ključu. Kam naj z njim? Peugeotovec je pričakoval moje vprašanje. »Poglej!« je rekel, ko je šaril s ključem tam okoli skuterjeve »tazadnje«. Naenkrat je iz zad- ka potegnil pravcato železno anakondo. Konec »kače« spo- jiš s tulcem na sredini in dobiš večno zanko. Za varno hranje- nje urnega bojevnika potrebu- jete še močan »kandelaber« ali državnega uradnika. Oba sta kot pribita na položajih. Za- pah, veriga, lisice, kaj vem ka- ko bi imenoval Peugeotovo ka- čo, je učinkovita pogruntavš- čina, ki ji ni para. Zmikavti, ki slovijo po hitrosti lastninjenja tujega premoženja (ne mislim gozdov) bodo okoli speed- fighta hodili dolgih nosov. Ku- pec pa bo privarčeval nekaj denarcev ker bo lastnina osta- la v pravih rokah pa še nakup alarmne naprave bo »prespal«. ■TEODOR JESIH Foto: T.J. in A.JERMAN Prednje vzmetenje z enoročno nihajko. ime- novano Single Arm, dobro kroti učinek pose- danja med zaviranji. Učinkovita pogruntavščina: v zadku vgraje- na veriga iz valjčkastih členkov varuje skuter pred krajo. Na kontrolni plošči speedfightu L.C. je skrajno desno merilnik hladilne tekočine. Merilniki so veliki in pregledni, le kontrolke so nezasenčene. Tehnični podatici: Motor: enovaljni dvotaktnik * '-no (vodno) hlajenje z vetrnico ;31 ccm * moč: 4,3(5,2 KM)* ■"^ele v sesanju * uplinjač 12 mm samodejnim čokom * vžig: elek- ski CDI * mazanje: ločeno iz - iit rezervoarja * zaganjač: -^tnčni in nožni * samodejna ■^ntrifugalna sklopka * zobati jer- -'1 * variomatski brezstopenjski '■njalnik. Okvir in vzmetenj okvir iz •klenih cevi s pločevinastimi oja- 'ami * spredaj: Monolever -olžna enojna nihiajna roka upr- ^ na vzmetno blažilni element * nihajni monoblok uprt na i^ojni vzmetno blažilni element ^'oli. nastavljanje trdote vzmeti, ^vore in pnevmatike spre- kolut premera 180 mm z _°t)atno čeljustjo * zadaj: me- '^sko krmiljena bobnasta zavora '^iiera 110 mm * pnevmatike j/zad: 120/70-12 in 130/70- ^'140/70-12). .^5e in teža- dxvxš: 1730 x ^ 700 mm * medos.razda- ja 55 mm * višina sedeža: 805 ^ * suha teža: 90 (95) kg * /'sl^upna teža 270 kg * rezer- ^- plastičen, 7,2 lit 95 okt ig^^ bencin * največja hitrost: /ri/i", . poraba na testu: pov- J^'s: 4,2 (4,04) 1/100 km * 402.000 (426.000) SIT, lj /^'ša CIaas Ljubljana * garan- 1 leto. Prvo polletje Od januarja do sredine leta so Slovenci registrirali 969 motociklov nad 50 ccm, kar je dobrih trinajst odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Po tipih še naprej vodijo chop- perji s 37-odstotnim deležem pred enduro (19,3 %) in supersport motocikh (23,5 %). Podobna slika je med najbolje prodajanimi modeli, kjer vodi chopper kavvasaki VN 800. Na lestvici deset najbolje prodajanih motociklov je kar 6 choppejev in osem yamah. 42 NASVETI KULTURA BIVANJA Iskanje izgubljene dote v duhu mrzlične želje po modernizaciji starih zgradb in domov so do nedavnega brezsrčno in za vedno izgi- njali nešteti dragoceni arhi- tekturni detajli. Premnoge zgradbe so priča neusmilje- nemu izmaličenju zgodovin- ske in narodne dediščine. Tako kot arhitektura so bile žrtve tudi staro stilno in kmeč- ko pohištvo, skrinje, lonci in okraski, ki so trumoma romali na smetišča, da bi naredili pro- stor novim, bleščečim, od časa neokrnjenim mojstrovinam. Ravnodušnost, ignoranca ali celo sovražnost so izpodrinile pristno dediščino z imitacijami in postmodernimi dekoracija- mi. Toda minili so tisti časi, saj so se ljudje začeli zavedati, kaj pogrešajo. Danes postajajo originalni arhitekturni detajli vse bolj pomembni, kar obe- nem nedvomno pripomore k vrednosti neke nepremičnine. Nekateri predani posamezni- ki imajo »vrnitev stila« za moral- no poslanstvo, to pa je naloga, ki zahteva veliko vestnosti, zna- nja in celo detektivskega dela, predvsem pa tudi denarja. V takšnih primerih se postavi vprašanje, do kakšne mere naj poteka restavracija. Čisto mo- goče je restavrirati del pohištva ali interierja tako dovršeno, da bo končni izgled na las podo- ben originalu, vključno z aplika- cijo barv po starih recepturah. Če gledamo proces restavri- ranja z bolj objektivnega zorne- ga kota, pa se slej ko prej sooči- mo s situacijo, ko praktičnost modernih aplikacij pač pretehta zgodovinsko pristnost. V glav- nem velja pravilo, da je dobra tista rešitev, kjer je uspešno po- vezano staro in novo. Najbolj učinkovita in praktič- na je restavracija na področju stilnega arhitekturnega detajla. Detajl pa ima kot element v prostoru veliko večjo moč kot beseda, ki ga označuje. Končni efekt takega, na videz nepo- membnega in drobnega detaj- la, je zelo občuten, ko stopimo v staro hišo, kjer le-tega ni več. Detajl definira proporce, opiše merilo in doda kvaliteto celot- nemu izgledu interiera. Stropni okraski, štukature oz. stropne in talne obrobne letve pripo- morejo k lažji vizualni z.aznavi razlike med stropom, stenami in talno površino; le-te so da- nes na razpolago iz zelo lahkih in trpežnih materialov. Okvir, ki obdaja kamin, da prostoru eleganco, hkrati pa je osrednja točka za razstavo dekorativnih predmetov. Tudi sodobni interieri pri- dobijo na karakterni globini ob dodatku pravilno izbranih arhitekturnih detajlov, ki v kombinaciji z osvetlitvijo in izbiro barve prostoru pričara- jo resnični ambient. Vlivanje nove duše Vzajemno z zanimanjem za ohranitev klasičnih arhitektur- nih detajlov se je razvila bujna trgovina s starim pohištvom in reprodukcijami vseh vrst. Ka- ko popolna naj bo restavracija oziroma obdelava kosa pohiš- tva, ki smo ga še pred nedav- nim rešili iz sosedove temne kleti ali celo iz smeti? Morda vas že misel na takšno dejanje preseneča, vendar je dejstvo, da je vedno več (celo zelo premožnih) ljudi, ki jim je to- vrsten način »recikliranja« vse- vrstnih predmetov postala že prava strast in zato sploh ni nujno povezana z materialno (ne)zmogljivostjo. Po ocenah in besedah nekaterih pozna- valcev trendov je dom, oprem- ljen z izključno novo kupljeni- mi predmeti, kičast, brezdu- šen, v najboljšem primeru pa je bržkone obsojen na modni rok trajanja. »Recikliranje« ali oživljanje starih in celo odpisa- nih in na videz popolnoma bre- zvrednih kosov dekoracije in pohištva ima naravnost magič- no moč. ,Za ustvarjalnega in ne- mirnega duha namreč takšen podvig pomeni izziv, iskanje nove rešitve, samopotrditev. Marsikdo, ki je iz starega, zavr- ženega ustvaril kaj novega, uporabnega, lahko potrdi, da mu je takšen predmet vrnil veli- ko več veselja in topline kot popolnoma nov izdelek. Nikj tudi ne piše, da moramo zain in zakriti vse ostanke zoba čas saj staranje ima svoje lepote čare, ki jih mladost ne premoi Le zakaj se mora torej sto p deset let stara omara svetiti, li da je bila kupljena včeraj? In-, bi se nekdo, ki je ravnokar pr; noval svoj 80. rojstni dan, [ skušal pretvarjati, da je naj nik? Ohranjeni arhitekturni detajli ustvarijo prijeten ambinet. Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer KMETIJSKI NASVETI Čas za trgatev Upravna enota Celje je letos v sodelovanju s Kmetijskim za- vodom Maribor spremljala sore- lost grozdja na vinorodnem območju Upravne enote Celje, ki spada v Šmarsko-virštanjski okohš posavskega rajona. Analize na osnovi vzorčenja so pokazale, da je zrelost grozdja letnika 1997 v vinogra- dih nadpovprečna. Vsebnost sladkorja je višja od povpreč- ne vrednosti zadnjih osemnaj- stih letnikov (1980 - 1997) za 5,3 Oe pri srednje poznih sor- tah in za 6,4 Oe pri poznih sortah. Vsebnost skupnih ki- shn je pri srednje poznih sor- tah nižja za 2,6 g/l, pri poznih sortah pa je nižja za 4,0 g/l. Na podlagi pokazateljev žreTosti grozdja in rokov tr- gatve predhodnih letnikov priporočamo pričetek trga- tve: - za srednje pozne sorte (beli pinot, sivi pinot, char- donnay, zeleni silvanec, žlaht- ninec, savignon, traminec, ru- meni muškat, kerner, šentlo- vrenka, modri pinot, modra frankinja) se je trgatev že pri- čela; - za pozne sorte: laški riz- ling trgamo od ll.oktobra da- lje, šipon, renski rizling in ža- metovko pa od 15.oktobra dalje. MARJA MAJER -CUK, dipl.ing. FRANCOSKA KUHINJA Piščančje prsi v kivi omaici Potrebujemo: 80 g dolgozmatega riža, sol, 4 zrezke iz belega piščančjega mesa, sveže mleti poper, malo sladke paprike v prahu, 2 jedilni žlici olja, 4 kivije, 2 čajni žlički limoninega soka, ostrgano lupino polovice limone, 1 jedilno žlico javorjevega sirupa, za noževo konico currya in nekaj lističev peteršilja za okras. Priprava: riž skuhamo do mehkega v dovolj slane vode. Kurje meso dobro začinimo s soljo, sveže mletim poprom in papriko. V kožici segrejemo olje in v njem dobro opečemo meso. Pečeno meso vzamemo iz ponve in ga spravimo na toplem. Kivije olupimo. En sadež narežemo na tanke koščke in ga damo na stran. Preostalo sadje pa s paličastim mešalcem zmeljemo v pire. Damo ga v lonec in segrejemo. Začinimo ga s soljo, sveže mletim poprom, hmoninim sokom in naribano limonino lupino in z javorjevim sirupom. Kuhan riž odcedimo in mu vmešamo curry. Pečeno kurje meso razrežemo na koščke in jih porazdelimo na pogrete krožnike. Oblijemo s kivijevo omako, okrasimo s tankimi kivijevimi lističi ter priložimo kuhan riž. Okrasimo s svežimi peteršiljevimi lističi. SOKOVNIKI Sočen je in vkuhavan je Pri pripravi živil in doma- čih sokov za ozimnico si lah- ko pomagamo z različnimi pripravami za sočenje sadja in zelenjave kot so klasični ali univerzalni sokovniki. Sočimo lahko tudi s pomočjo posebej prirejenih ekonom loncev. Za vkuhavnje živil pa lahko uporabimo posebne lonce za vkuhavanje. Čisto naravno sadje, zele- njava in zeliščni sokovi so v tempu današnjega življenja zelo potrebni za zdravje in dobro počutje. Uživanje na- ravnih sadnih sokov ima velik pomen za vzdrževanje našega zdravja. Take sokove si lahko pripravljamo kar doma z raz- ličnimi pripravami za sočenje. Sočimo lahko sadje, zelenja- vo, različne zdravilne rastline in tudi različna gozdna zelišča. Priprava poceni sadnih in zeliščnih sokov je zelo prepro- sta in hitra z uporabo vseh vrst sokovnikov. Z njimi doseže- mo, da sokovi, ki jih sami pri- pravljamo, obdržijo naravno aromo in tudi naravno barvo. Brez prevelikega truda s pomočjo razhčnih strokov- njakov pripravljamo tudi raz- lične marmelade, kompote, želeje in podobno. Univerzalni sokovnik Lahko ga uporabljamo kot specialni sokovnik, kjer ste- klenic ni treba postavljati niž- je od lonca, ker se polnijo skozi specialno polnilno cev, ki je speljana od zgoraj. Lo- nec je lahko tudi praktična naprava za vkuhavanje do osem enolitrskih kozarcev is- točasno. Poleg tega je imeni- ten pripomoček za kuhanje. S svojimi 15 1 vsebine je kot nalašč za veliko ali družabno družino, za družinske prazni- ke, za pripravo želejev, mar- melade, oziroma za vse pri- ložnosti, kjer so običajni lonci premajhni. Lonec predstavlja zaprti si- stem. Za sočenje natočimo vanj 2 litra vode in jo varčno ogrevamo. Tesni pokrov zadr- ži paro v loncu, ta pa z nežnim pritiskom deluje na vsebino, ki jo želimo sočiti. Iz lonca uhajajo le neznatne količine pare, v kuhinji ni več neprijet- ne vlage. Zaprti sistem zago- tavlja višji tlak, to pa pomeni krajši čas sočenja, prihranek energije in časa. Solidni, za- nesljivi ventil nežnega tlaka regulira parni tlak z lastno te- žo ventilne kroglice. Lonec in steklenica sta v isti ravnini, kar zagotavlja čisto in zanesljivo delo brez problemov. Kot smo omeniti, je lahko lonec tudi idealna naprava za vkuhavanje. Vkuhavanje je s tem loncem zelo enostavno. Iz odprtine v pokrovu poteg- nemo cevko za sočenje in gu- mijasti zamašek ter vstavimo termometer. Vkuhavamo lah- ko v večih legah istočasno. Kozarce postavimo enega na drugega, zmogljivosti vkuha- vanja pa so: 8 kozarcev po 1 liter ali 8 kozarcev po tričetrti- ne litra ali 12 kozarcev po pol htra. Zaprti sistem z neznatno količino potrebne vode prihra- niti dragoceni čas in energijo. Predstavljeni univerzalr,; lonec za sočenje, vkuhavanif in kuhanje lahko zaenkil kupimo le v tujini. jj Ekonomik I sokovnik I Ekonomik sokovnik je m stavljen iz 7-litrskega lonca na zvišan pritisk in dodatre opreme za sočenje. Ker se v takem loncu ustvarja pritist je sočenje hitrejše kot v n vadnem sokovniku. V omenjenem sokovn lahko sočimo vse vrste sa( jagode, borovnice, ribez, i nje, višnje, bezgove jag« marelice, breskve, kutine, bolka, hruške... Sočimo la ko tudi več vrst zelenjav rdečo peso, korenje, čebu paradižnik, špinačo... Zelenjavne sokove upa bimo kot začimbo ali jih u vamo kot pijačo. Zeliščne s kove uporabimo kot dišavi ce ali zdravilo (pelin, melis arnika...). Sok, ki je pripravljen v oi sanem sokovniku, ohrani v vitamine, rudninske in 2i matične snovi. Delo s talo sokovnikom pa je enostavl ■■■■■■■i BOJAN SEŠ^ pETICA 43 NEDEUSKO KOSILO rjgmpirjevi žličniki u zelenjavni juhi ,^jiani ajdovi štruklji i^hi. koroški zavitki, dušena jabolka Čokoladna mlada glenjavnajuha trebujemo: 5 dag maš- 2 žlici sesekljane čebule, ll^a strtega česna. 2 zeleni lo, 2 paradižnika ali žlička ližnikove mezge, 1 večji iček, sol, poper, sesekljan Šiljjušno kocko, iprava: papriko opere- prerežemo, odstranimo ;in narežemo na majh- ocke, paradižnik opere- prerežemo, iztisnemo ; in narežemo. Koren- olupimo in na drobno 3amo. 1 maščobi, najboljša je a mast, steklasto spraži- Jebulo, dodamo papriko ašimo, da paprika poste- j. Dodamo korenček, ga )j trenutkov pražimo, jemo vročo vodo, osoli- dodamo jušno kocko, er, ko zavre, skuhamo npirjeve žličnike. Vro počasi 7 minut, potrese- speteršiljem in juho po- žemo. »mpirjevižlicniki iprava: 20 dag kuhanega lačenega krompirja zabeli- s 3 dag masla, 2 žlicama tane, osolimo, zamešamo ce in 7 dag moke. Z dvema lima žUcama oblikujemo like in jih polagamo v vrelo I. Kuhani ajdovi štruklji z orelti 'trebujemo: 1/2 1 ajdove ■e, slan krop. idev: 1/41 zmletih orehov, ci drobtin, 1 jajce, 4 žlice i smetane, nekaj žhc ostre lične moke. "iprava: med ajdovo mo- 'rilivamo in mešamo to- vrele slane vode, da do- 0 goste žgance. Zgnete- jih v testo. Po potrebi etemo v testo nekaj pše- le moke in hlebček testa ^0 zvaljamo na pomoka- 'eski. Med orehe pome- '0 drobtine, jajce in sme- ^; Namažemo po testu in 'jemo. Štrukelj položimo 'lažen prtiček, potresen ^oblinami in zavijemo, 'arno ga v slanem kropu ^0 40 minut, odvisno od l^line štruklja. Malo oh- štrukelj odvijemo, na- ^iTio in rezine polagamo ,°§ret krožnik. Po želji l^^e potresemo s sladkor- toroski zavitki ^''^rebujemo: testo iz 25 1'^oke, sob, 1 jajca, žlice 70 dag suhega sadja: ^' jabolčni krhlji, hruške, '^^ dag belega kruha, 5 dag j^^> limonino lupinico, ci- '■1 žUco sladkorja, 2 žlici smetane, za zabelo: prepraže- ne drobtine. Priprava: iz moke, soli, jaj- ca, olja in vode zamesimo te- sto malo bolj trdo kot vlečeno, a bolj mehko kot rezančno. Testo dobro pregnetemo. po- čiva naj pol ure, nato ga zvalja- mo za nožev rob debelo. Prst od roba in 2 prsta vsaksebi polagamo kroglice nadeva. Testo prepognemo, s kolešč- kom odrežemo po dolgem in med nadevom ter robove sti- snemo. Zavitke kuhamo 10 minut pokrite. Nadev: suho sadje namoči- mo, slivam odstranimo košči- ce, hruškam pecelj in muho, nato sadje skuhamo in zmelje- mo. Kruh narežemo na majh- ne kocke, zabelimo z maslom in zmešamo z zmletim sadjem. Po okusu dodamo sladkor, ci- met, hmonino lupinico in sme- tano. Dušena jabolka Potrebujemo: 1 kg jabolk, 4 dag masla, sladkor po oku- su, košček cimetove skorjice, kozarec belega vina. Priprava: jabolka olupimo, prerežemo in odstranimo peščišče. V kožico damo ma- slo, sladkor, vino, cimet in jabolka. Dušimo jih na majh- nem ognju 30 minut. Čokoladna rulada Potrebujemo: 4 jajca, 12 dag sladkorja, 10 dag moke, 5 dag zribane čokolade. Nadev: 1/4 1 sladke smeta- ne, 1 žlico sladkorja, 1 žličko trdilca ali 3 lističe želatine. Priprava: med trd sneg be- ljakov damo sladkor in rume- njake ter stepamo, da se spe- nijo in narastejo. Zamešamo moko, pomešano s čokolado. Na pekač položimo papir za peko, ga rahlo namažemo z] mastjo in testo enakomerno^ namažemo po papirju. Peče- mo pri 220 stopinjah 10 do 12 j minut, največ pa 12 minut, j Testo s papirjem vred dvigne-' mo, ga položimo na pomoka-^ no desko. Če na papir položi-' mo mokro krpo, se lepše loči od testa. Ohlajeno testo nama- žemo z nadevom in tesno zvi- jemo. Nadev: želatino namočimo v vodi, stopimo jo v 3 žlicah tople vode, ohladimo in tik preden žehra, jo med meša- njem vlivamo v spenjeno, os- ladkano smetano. Piše: sestra VENDELINA KANČEK BONTONA Sedem »grehov« Ker sodi neposredni oseb- ni pogovor med najosnov- nejše, hkrati pa najpogostej- še in najbolj žlahtne oblike medsebojne komunikacije, kjer lahko vljudnost odigra ključno vlogo (beri: opleme- niti ali pa razvrednoti in zbanalizira), si oglejmo se- dem največjih napak -smrt- nih grehov po sodobni bon- tonski bibliji. 1. Degradacija in poniževa- nje sogovornika s tem, da ne pridemo na sestanek, zamu- dimo na pogovor, pridemo nepripravljeni ali pa sogovor- nika sploh ne poslušamo in ga ne pustimo do besede. Kdor zamudi na sestanek več kot 10 ali največ 15 minut, lahko doživi, da ga bo gosti- telj vljudnosti navkljub vrgel skozi vrata oziroma prestavil razgovor na oddaljeni na- slednji termin. Izgovorov kot so: »Tako sem zaposlen... Ne- nehno me preganja čas... Preveč obveznosti imam... Zadnje dni sploh ne uspem več kontrolirati svojega živ- ljenja...,« so žaljive za gostite- lja, zato se jih raje ne poslu- žujte, saj vas bo vljuden so- govornik gotovo pomiloval zaradi nesposobnosti in vam svetoval, da si čimprej omi- slite terminski koledar oziro- ma si izberite posel, ki mu boste kos. 2. Uporaba visokospeciali- ziranih podatkov in informa- cij, ki jih sogovornik ne razu- me, ga ne zanimajo aH pa jih ne more preveriti in jih dejan- sko sploh ne potrebuje (beri: namerno zavajanje). Vse, kar sogovorniku ne more koristiti ali pa vsaj zbuditi njegovega interesa, pustite raje doma in z njim ne obremenjujte gosti- telja ali poslovnega partnerja. Pogovor skušajte voditi tako, da ga bo partner sprejel kot dobrohoten izziv in prilož- nost, da vam postane enako- praven sogovornik. Le tako se lahko nadejate uspeha v. poslovnem ali privatnem sve- tu. 3. Zbujanje občutka izjem-^ nosti, unikatnosti in nenad- kriljivosti. Pretirana samoza-. vest in samozadostnost ško- dita v poslu, še bolj pa v privatnem življenju. Nepri- merno pa je tudi poučevanje in dajanje napotkov, nasvetov ali vsiljevanje idej, kadar nas zanje nihče ne zaprosi. 4. Nemirno beganje s pogle- dom med pogovorom, očitna nezainteresiranost ali celo nezaslišana odločitev, da so- govornika prekineta sredi pripovedovanja (če morate to storiti zaradi izjemne nuje, skušajte biti tedaj čimbolj pri- jazni in blagohotni ter obe- tavni hkrati). Nikakor pa ne gre pogovora prekiniti prej kot po prvih 5 minutah. V kolikor nimate časa, potrplje- nja, interesa, živcev ali volje za več kot petminutno poslu- šanje ali klepet, poskrbite ra- je, da se v pogovor sploh ne boste zapletli, bodite raje malce bolj zadržani in se po- slovite, preden se razvije de- bata. 5. Preglasno govorjenje, dviganje glasu, vpitje na dalja- vo in premočno gestikuliranje med komunikacijo. 6. Premajhna fizična razda- lja med sogovorniki - vdiranje v zasebno sfero posameznika. V naši srednjevropski civiliza- ciji in kulturi velja kot naj- manjša optimalna razdalja 50 cm. V zelo glasnem in popol- noma javnem okolju se sogo- voriiiku lahko bolj približa- mo, vendar se mu moramo za to opravičiti in opazovati nje- govo reakcijo na telesni kon- takt. Hkrati pa je potrebno pristopiti k sogovorniku tako, da se ta v naši bližini ne počuti utesnjenega, omejenega ali ce- lo ogroženega. 7. Kritika. Če je le mogoče se ji izognimo, ker vzbuja od- por in pomisleke, spodbuja negativna čustva in neprijet- no razpoloženje. Zlasti nepo- sredna kritika ali ironično obravnavanje sogovornika sta pravi tabu v sferah bonto- na in etikete. Kadar vas nekaj zelo moti in se nikakor ne morete izogniti pripombam, poskusite raje z blagohotnim opozorilom; bolj ko bo to vljudno, močneje bo spodbu- dilo k razmišljanju in tehtanju zadeve osebo, ki ji je name- njeno. BIO KOLEDAR PREHRANAZAZDRAVJE Zakaj vlaknine? Prehrambene navade Slo- vencev se ne ujemajo s pri- poročili Svetovne zdravstve- ne organizacije. Še vedno pojemo preveč maščob, predvsem nasičenih maš- čobnih kislin, ki so pretežno živalskega izvora (mast, loj, maslo), holesterola (vživilih kot so jajca, mastno meso) in sladkorja ter premalo vlaknin, mineralov in an- tioksidantov (to so snovi, ki zavirajo poapnenje žil, sta- ranje celic in se nahajajo v živilih rastlinskega izvora, zelenjavi in sadju, pa tudi v rdečem vinu, medu in še kje). Beljakovine, ogljikovi hi- drati in maščobe so energet- ska hranila, ki v prekomer- nih koncentracijah negativ- no vplivajo na zdravje. Za njihovo presnovo pa skrbijo neenergetska hranila, ki so za telo nujno potrebna, kljub temu, da so brez ener- getske vrednosti. To so vlak- nine, voda, minerali in vita- mini. Številna obolenja prebav- nih organov, bolezni presno- ve, kot sta sladkorna bolezen in debelost, so največkrat po- sledica pomanjkanja narav- nih, industrijsko nepredela- nih živil z veliko vsebnostjo prehranskih vlaknin. Razhkujemo topne vlakni- ne, kot so pektini, razne smo- le in sluzi v sadju, ovsu, fižo- lu, grahu, soju in leči ter ne- topne, ki hitro preidejo skozi črevo (žitni otrobi, vse vrste polnozrnatega kruha ter hstna- ta zelenjava). Njihov pozitiven vpliv na or- , ganizem se kaže v tem, da-j preprečujejo zaprtost (zape- \ ko), pripomorejo k zniževa-1 nju holesterola v krvi in pogo- j sto preprečujejo nastanek j žolčnih kamnov. Obe vrsti ^ vlaknin pa ob pomoči nekate- rih antioksidantov (vitamin C, tokoferol in beta-karoten) ve- zeta strupene snovi in jih od- vajata iz telesa ter tako varu- jeta pred nastankom rakavih obolenj. Dnevni obrok hrane z zmerno količino vlaknin znižuje energetsko gostoto hrane, upočasni prebavo in vsrkavanje hranil ter daje ob- čutek sitosti zaradi temeljite- ga in daljšega žvečenja. Delež vlaknin v prehrani lahko povečamo tako, da: - bel kruh zamenjamo s polnozrnatim, - zajtrk dopolnimo s sve- žim sadjem, - navadni jogurt obogatimo z nastrganim jabolkom, jago- dičevjem, orehi ali lešniki, - malice, sestavljene iz su- hih mesnin, obogatimo s sve- žo zelenjavo (hren, črna red- kev), kislim zeljem, žitnimi solatami (koruzo, ješpre- njem), - v juhe in solate vmešamo fižol, grah, lečo, sojo, prose- no, ječmenovo, ajdovo kašo, ipd. SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn. OZIMNICA Radijsko kuhanje Pred dobrim tednom so na Radiu Celje z radijskimi po- slušalkami klepetali o je- senskih opravilih. Seveda je bilo veliko govora tudi o vla- ganju in vkuhavanju. Ob- javljamo nekaj receptov, ki so jih povedale - in seveda preizkusile - nekatere izmed poslušalk, ki so tudi predla- gale, naj jih objavimo. Kompotiz buči Potrebujemo: 25 dag na kocke narezanih buč, 1/4 litra vina, 3 del vode, 25 dag slad- korja, 1,5 hmone, cimetovo skorjico. Priprava: bučke položimo v marinado in jih v njej kuha-,, mo, da posteklenijo. Potem] še vroče vlijemo v kozarce,] zapremo in pustimo, da se-^ ohladijo. ;] I Kompotiz bucil Potrebujemo: 3 kg na kocke narezanih buč (lahko tudi ru- menih), liter belega vina, 1,5 1 vode, 2 na kolobarje narezani limoni, kilogram sladkorja, 2 del ruma, nekaj klinčkov, ci- metovo paličico. Priprava: bučke kuhamo v marinadi, dokler ne porume- nijo. Rum dodamo šele na koncu. Še toplo vložimo v ko- zarce, zapremo, pokrijemo z odejo in pustimo, da se počasi ohladi. Fižolova solata Potrebujemo: 3 del olja, 6 glav čebule, 3 kg paprike, 3 kg paradižnika, 3 kg svežega luš- čenega fižola, 3-5 del kisa za vlaganje, 2 žhci sladkorja, 3 žlice soli, feferon. Priprava: olje, narezano če- bulo in papriko dušimo 15 minut. Dodamo paradižnik in dušimo še 10 minut. Dodamo skuhan fižol in vse skupaj du- šimo še 5 minut. Prevremo kis, sol in sladkor, vmešamo v zelenjavo, še vroče napolnimo v kozarce, zapremo, počasi ohladimo in hladne kozarce za 24 ur shranimo v hladilni- ku. Solata nato lahko »prezi- mi« v shrambi ali kakšnem drugem, nekoliko hladnejšem prostoru. Lahko uporabimo tudi kozarce na navoj. 44 ZA RAZVEDRILO pETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN In prav Malajski polotok je bil najin naslednji cilj. Ker sva si severni del dežele ogledala že na poti v Chieng Mai, sva se v Bangkok peljala ponoči, nato pa sva se postopoma spuščala proti Maleziji. Prvi najin postanek je bilo mesto Nakhon Pathom. V njem kra- ljuje oranžno rjava zvonasta stupa, ki je z svojo višino 127 metrov najvišja stavba Taj- ske, hkrati pa tudi največji budistični spomenik sveta. Megalomansko zgradbo je dal preko starejše razrušene stupe, ki je datirala v pred siamsko dobo, leta 1855 zgraditi kralj Mongkut. Ker je vso svojo mladost do zrelih let, ko je zasedel prestol, pre- živel kot menih, je njegova skrb za verske objekte ra- zumljiva. S kraljem-meni- bom sva se ponovno srečala v mestecu Petchaburi, kjer si je na griču uredil čudovito letno rezidenco v neoklasici- stičnem stilu. Z observatori- ja, kraljevi konjiček je bila astronomija, je čudovit po- gled na številne mestne templje in okolico. Sicer pa se južni del dežele po arhi- tekturi ne more primerjati s severnim, kjer se je rojevala tajska zgodovina. Je pa polo- tok sinonim za vse o čemer sanjari romantična, a dosti- krat premalo poučena evrop- ska duša, ko si predstavlja raj na zemlji: sinje morje. peščene plaže, toplo sonce, lepa dekleta... V znamenju kokosa s prijateljem sva se namer- no izogibala krajem kot sta Phuket in Pattaya, kamor se danes zliva množica agencij- skih turistov, mesta, kjer se namesto skromnih ribiških hišic košati beton in jeklo in si izbrala otok Koh Samui, ki je znal, verjetno zaradi odmak- njenosti, ohraniti še nekaj ek- sotične lepote. Ekonomija otoka, poleg tu- rizma v novejšem času, bolj kot na ribolovu, temelji na kokosovemu orehu. Ta trdo- živi sadež je pravi borec, ki lahko ponovno zaživi po več mesečnem namakanju v slani vodi. Prav zaradi te lastnosti, zmožnosti dolgih morskih potovanj, Kolumb je bil proti kokosu pravi vajenec, še da- nes ne vemo, kje je njegova pradomovina. Notranjost oreha, ki skriva v debelem hranljivem ovoju pitno teko- čino, je zaščitena z dvojno lupino. Ta je skrivnost njego- ve trdoživosti. Oreh domuje v vrhovih visokih, vitkih palm, ki valovijo in šumijo v vetru po celotnem otoku. Obira jih veter, človek in največkrat marljive, skrbno zdresirane opice. Resnici na ljubo so te zadnje najbolj primerne za delo na deset do trideset me- trov visokih »jamborih«. Otok je posejan z romantičnimi po- stajami, kjer kokos zbirajo, sekajo, izrezujejo belo hran- ljivo sredico in jo sušijo. Otok je z motorjem v nekaj dneh obvladljiv. Vožnja v pri- jetnem vetru, kopanje v tur- kizno zelenem morju, razi- skovanje samostanskih dvo- rišč, opazovanje ribičev pri delu z njihovimi poslikanimi čolni, pohajkovanje ob sa- motnih rekah globlje v divji- no, opazovanje celotne polje- delske veje s predznakom kokos je prava hrana za ro- mantično pustolovsko dušo. K prijetnemu počutju pa ne- malo pripomorejo otočani, katerih prijaznost je še za spoznanje večja kot prijaz- nost sorodnikov s celine. Ven- dar se je najin čas nepreklicno iztekal. Otok sva po treh dneh zapustila in nato preko mesta Songhkla in Haad Yaija pre- stopila v Malezijo. Tajska je danes prijetna in varna dežela, ki je zaradi cene- nosti dostopna tudi našim Iju- dem^. Največji garant varnosti je tajski človek, ki je vedno nasmejan, dobrovoljen in mi- roljuben. Večina Tajcev še da- nes živi v vaseh, kjer v svojih ličnih hišicah na kolih živijo umirjeno življenje, ne glede na menjavo oblasti v Bangkoku. Notranjo trdnost mu daje mi- roljubni budizem, kjer pa ta zaradi odmaknjenosti, vzviše- nosti odpove, se zateče po bolj praktično duševno pomoč k domačim duhovom in zaščit- nikom. Tajec ostane dosti janstven in umirjen tudi v naj bolj nemogočih trenutkih. ]( za in razburjenje je za te Ijui nekaj nezaslišanega in z n ne prideš nikamor. Izjema le tajski boks in petelinji b Ob teh igrah se Tajci razži' do nerazpoznavnosti. Taj je res dežela smehljaja, kij kaj ponuditi. KONEC Obiralka kokosovih orehov. Plesali in pili smo, da le kaj, se marsikaterikrat pošteno stepli, največkrat zaradi veljave pri punčarah, ali preveč na korajža nošenega klobuka tega ali onega fanta, zlasti še, če je bil z druge vasi. Drakslerjevega Matevža je nekdo ob takšnem splošnem pretepu na velikega šmarna dan tako česnil po butici, da vse do božiča ni vedel, kdo in od kod je. Na ta dan pa ga je telica sunila v glavo in nenadoma se je zavedel, da je Drakslerjev Matevž. Še dolgo po tem dogodku so vaščani dražili malo prismuknjenega Janežičevega Pepeka, naj gre k Draksler- jevi telici, da ga bo spravila k pameti. Do prepira kaj šele do pretepa pa nikoli ni prišlo, če je bil v gostilni Dimec, katerega smo se bali bolj kot hudič žegnane vode. Visok je bil blizu dveh metrov, v rame širok kot omara, noge je imel hudo na iks, roke lopataste, močan pa ko bik, sicer pa zelo miroljuben. Prepirov, zlasti pa pretepov ni maral. Če je naletel na pretep, je postal, kot brez uma. Ponavadi je zagrabil prvega, ki ga je dosegel in z njim opletal po drugih, da so cepali po tleh kot muhe. Ko so se vsi pomirili, kar se je vedno zgodilo zelo hitro, je ponavadi tistega s katerim je mlatil po drugih, vrgel skozi okno. če tudi je bilo zaprto. Govorilo se je. da mu gostilničarji jedače in pijače niso zaračunavali, če je prišel v gtstilno pred morebitnim pretepom. Tisto poletje, češnje so bile že dozorele, smo se na večer spet hudo spoprijeli zaradi Finkove Agate. Z njo sem največkrat plesal, kajti bilo je je kaj videti spredaj in zadaj, ko je prišel do naju Kuratov Lojz in mi jo hotel prevzeti. Ker le ni odnehal, sem mu primazal eno krepko okoli ušes in začel se je čeden ravs in kavs. Bili smo že v najlepšem delu pretepa, ko me je nekdo pograbil za ovratnik in hlače pri zadnji plati ter začel z menoj mahati po drugih. Toliko sem še bil pri sebi. čeprav sem bil pijan kot čep. da sem takoj vedel v čigavih rokah sem in se zbal. da je prišla moja zadnja ura. kajti zadeval sem z glavo ob hrbte in glave drugih, pri čemer se mi je pred očmi pobliskovalo v vseh mogočih barvah, v glavi pa potrkavalo, kot da po njej mahajo mlatiči s svojimi cepci, nenadoma je železni prijem popustil. Čutil sem, kako letim skozi prostor, zaslišal rezek žvenket in si rekel - zdaj menda letim skozi okno, nakar me je objela vijoličasta tema z zlato-rumenimi obroči različnih veli- kosti. Ajda je že zorela, ko mi je Agata neko nedeljo po maši rekla, naj pridem po večernicah k Mačkovemu tolmunu. Na vpraša}- nje, zakaj, je dejala, da mi mora povedati nekaj važnega in že se je pomešala med ostala dekleta. Ko sem pozno popoldne prišel k tolmunu, je že sedela ob vodi. Povabila me je, naj sedem poleg nje, pa tega nisem maral storiti. Nisem hotel, da bi me kdorkoli videl takole na samem sedeti z njo. Ko tudi ob njenem ponovnem vabilu nisem sedel, mi je zabrusila, naj seje ne sramujem zdaj, ko nosi mojega otroka; boljše bi bilo. ko bi se je sramoval tisti večer na skednju. Nisem vedel, ali slišim prav ali ne. Rekel sem ji, naj povedano ponovi. Ponovila je. Najprej sem mislil, da se ji meša ali da se šali. Kmalu za tem pa zaslutil, da gre zares. Za trenutek se mi je porodila misel, da bi jo sklofutal, vendar sem namero opustil in ji trdo rekel, da nisva nikdar ležala skupaj in tudi nikoli ne bova. Če je res noseča, ni to meni prav nič mar Z rokami sije pokrila obraz in začela jokati. Jok se mi ni zdel pristen, zato sem ji iztrgal roke z obraza in videl, da nima solznih oči. Obrnil sem se in odšel. Zakričala je za menoj, da se bova videla na sodniji. Okoli Miklavža sem dobil poziv na sodno obravnavo. V začetku razprave je slabo kazalo zame. Sodnik me niti posluša- ti ni hotel, smel sem le zatrjevati, da njene izjave niso resnične. Trdila je, da sem jo na skednju na silo potegnil k sebi na seno, da sem zelo spreten in močan in se zaradi tega ni mogla uspešno braniti. Ko sem sodnika čisto mimo odgovoril, da o vsem tem prav nič ne vem, je obupano zavpila, kako moram tako hitro pozabiti, da me je pijanega in hudo zdelanega napol nesla od Kapleta do skednja in zbrala zadnje moči. da me je mogla zvleči na skedenj. Ko je to povedala, je sodnik udaril s kladivom po mizi in rekel: >Gospod Cokal. vi niste oče njenega otrokaU Justika. za katero se je vsak rad ozrl. se ni več jezila name; spet sem smel vasovati pri njej.« Spet so nazdravili. Tokrat resnici in pravici na ljubo. Cokal ni vedel, daje bil Dimec očetov in tetin brat - moj stric. Pižorl je v naglici Izpraznil kozarec, pri čemer se mu je rahlo zaletelo in rekel: »Tebi je tista Agata napravila sitnosti, meni pa je m nesojena tašča s copmijo vlila strah v kosti in mi hkrati zavi z boleznijo. Prepričan sem. da mi je tisto, kar se mi je pripel zakuhala ona. Tistega dne, devetnajsto sedmega leta. si meseca, je nastopila nenadna in močna odjaga. Sneg je v ca padal z drevja, po poteh pa taka žlavsa, da je v obutev kaj h primezela voda, sem bil na Kapljem vrhu v Plečkovi gostilni zlati ohceti - slavljenca sta bila Okornova. Veselje pa ni troj dolgo. Okom je zgodaj zvečer vprašal, če bo ura kmalu devet, vprašanje, zakaj, je hudomušno obljubil, da nam bo osfl pripravil presenečenje. In res! Okoli devete ure je zapel s svo, starčevskim. a še krepkim glasom, pesem o mladem razbojnJi ki je napadel dekle z namenom, da jo oropa in po svetinjid njenemu vratu spoznal svojo sestrico. Ko je odpel ganljivo pese je nazdravil svoji ženi. Izpila sta do dna. Ni še postavil koza na mizo, ko je omahnil in padel po tleh. Zadela ga je srčna k Svatje so potrti začeli zapuščati gostilno. Le še par jih je sede moževali so o žalostnem dogodku, ko sem se tudi jaz odpravi veži bi se skoraj zaletel v gospodinjo, ki je prihitela iz knliii >Kaj že odhajaš,< se je začudila in prišepnila, da je Anica goni podstrešni kamri. Meni ni bilo veliko za Anico, njej pa še fnflj zame, ampak stara dva bi naju rada spravila skupaj, združila grunt mojega očeta s svojim posestvom, gostilno mesarijo. Ujezila me je njena vsiljivost pa sem revsnil, da'^' nocoj ni za takšne reči in zaloputnil vrata za seboj. Pot domov je bila sila pusta. Vse hujša snežena brozga zatekala v obutev, da mi je med prsti kar žvrkalo. ZaW pihati topel veter, oblaki pa so se z naglico podili proti Po/u^'" Ko sem prišel že mimo Pobežinovega križa, se mi je ^'^^ nenadno vdrla v nekaj mehkega. Hitro sem jo potegnil k seb[ tisto obšel, pa mi je pod nogo spet zacmokalo, kot bi stop^^ globoko razmehčano prst. Poskusil sem na drugi strani, tudi tam je bilo močvirno. Ko sem hotel po poti nazaj, od sem prišel, sem naletel po nekaj korakih na prav tako razmehčano pot, saj se mi je noga ugreznila v kot testo /^p'i' zemljo, da sem jo komaj še izvlekel. Začel sem iskati ^^^^ h žival ujeta v kletko, a zaman. Na vse strani okoli mene so le za tri ali štiri korake trdna tla. naprej pa pogubno i Nisem mogel doumeti, kaj se je zgodilo, saj je prav tam^ vedno trdna pot. Daje bila mera polna, seje ulil še dež. i bila kratka, toda dovolj dolga, da me je premočilo do „ Obleka je postala nadležno težka in začelo me je ^^^.j Poskakoval in zamahoval sem z rokami, da sem malo občutek mokrega mraza, ki se je plazil po telesu. Začel se ^ lotevati obup. Nekajkrat sem, kolikor sem mogel glasno, domače, čeprav sem vedel, da me ne more nihče slišati, kap tam do doma je slabe pol ure hoje. Polastila se me je ^^'''^^ 0 in malodušnost. Sezul sem si čevlje, sedel nanje in čakal do me ni spet začelo pošteno zebsti. pETICA V MODNEM VRTINCU 47 Nove obleke za novo miss Zmagovalna kreacija prihaja iz Slovenj Gradca ^ sredo, 1. oktobra, je bila v jznem ambientu Lutkovne- gledališča v Ljubljani gala ij„a prireditev ob sklenitvi jjekta Slovenski modni obli- ^3lci za miss Slovenije, ki ga jfganizirala Ona, ženska pri- ,j Slovenskih novic. Ua modni reviji je strokovna jjjsija izbrala tri najboljše jjcije, v katerih se bo miss jvenije Maja Šimec predstavila izboru Miss sveta, ki bo pri- jnji mesec na Sejšelih. I^ed dvanajstih finalistk, ki l^e predstavile z eno večerno eno spektakularno obleko, je j)l(Ovna komisija po tehtnem finisleku, pomerjanju in pri- frjanju izbrala najboljše. Druga večerna obleka kreator- [Tanje Zorn iz Nove Gorice je jlepa mojstrovina smetanaste j[ve v kombinaciji z idrijsko pko. Prva večerna obleka je delo leksandre Šaronjič iz Ljublja- t Bakrena barva, prefinjenost :eleganca, ki ju poudarja ročno jrejena struktura z našitimi riicami, kontrast svetlobe in Bce, prosojnost in neprosoj- tst materialov je navdušila ne le emisijo, temveč tudi občinstvo. Iftav tako kot zmagovalna - Ufakularna kreacija 24-letne plventke fakultete za obliko- vanje tekstilij in oblačil, Stanke Blatnik iz Slovenj Gradca. Stanka je za to, kot sama pravi, že svojo staro, vendar še neizdelano ide- jo, uporabila kovinsko čipko, ki med hojo ustvarja hladen žven- ket. Je torej simbolično opozori- lo na nemire po svetu in človeko- vo notranje neskladje, je protest proti izključevanju in težnja po uveljavitvi drugačnosti brez pri- lagajanja splošnim družbenim normam. Z večernima oblekama se bo naša miss Maja Šimec predstavi- la na obveznih snemanjih oziro- ma sprejemih pred zaključno pri- reditvijo. Na samem izboru Miss sveta, ki si ga bosta ogledali dve milijardi televizijskih gledalcev po celem svetu, pa bo nosila spektakularno obleko, ki bo po mnenju strokovne komisije naj- bolj reprezentativno zastopala Slovenijo v svetu. Foto: STANE JERKO Lanska miss Alenka Vindiš v prvi večerni obleki Aleksandre Šaronjič, letošnja miss Maja Šimec v spektakularni kreaciji Stanke Blatnik in Teja Boškin, miss 95. v večerni obleki Tanje Zorn. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Znani Slovenci o oblačenju Ana Nuša Kneževič, priznana estetologinja, svetovalka za celostno po- dobo človeka, gostja odda- je V modnem vrtincu na Radiu Celje, 27.septembra 1997: »Celostna podoba posa- meznika ni nikoli samo nje- gov zunanji videz. Večina lju- di misli, da se vidi le to, kar imajo oblečeno, obuto, kako so naličeni, počesani... Na ža- lost se vidi mnogo več. Ce- lostna podoba je harmonija med človekovo zunanjostjo in notranjostjo. Če te harmo- nije ni, se to takoj začuti, vide- ti je, kot bi človek nosil nekaj tujega, vsiljenega. Pa čeprav je denimo ženska brezhibno naličena, oblečena v drago modo in celo, če se vsa ta oblačila in dodatki med sabo skladajo. Nesmiselno je tudi svojo osebnost prikriti z moč- nim, neustreznim make- upom. Najbolj žalostno je videti ljudi, ki ne izžarevajo svoje individualnosti, ki so le kopije nekoga drugega, ki so videti, kot bi bili narejeni na ciklo- stil... Vsakdo je namreč svoja in edinstvena osebnost, zato se slepo posnemanje modnih trendov oziroma oblačenja in obnašanja vzornikov (pevci, modni kreatorji, medijske zvezde...) praviloma ne ob- nese najbolje. Celoten zunanji videz spa- da v neverbalno komunikaci- jo, tako v poslovnem kot tudi zasebnem oblačenju. Samo tri besede je treba dosledno upoštevati, pa bomo lahko, ne glede na leta, postavo in finančne zmogljivosti, zago- tovo uživali v svoji zrcalni podobi. Te čudežne besede so: mera, dostojnost in okus.« Ana Nuša Kneževič KOZMETIČARKA SVETUJE Jesenske maske za obraz ženska mora danes preu- darno razporejati denar in seveda tudi čas. S prepro- stimi in ne predragimi iz- delki lahko tudi doma do- seže velik učinek. Tokrat vam predlagamo pripravo mask, ki so primerne za ta letni čas, ko je na voljo obi- lo jesenskih sadežev. Jabolčna maska v mleku kuhajte jabolko toliko časa, da nastane gosta zmes. Še toplo (ne prevroče) si jo namažete na obraz, po 15 do 20 minutah, ko se ma- ska posuši, jo zmijete z mlač- no vodo. Za zelo mastno ko- žo dodajte maski stepen be- ljak. Maska iz svežega zelja Listi svežega zelja so trdi in grobi, zato jih je treba najprej pregnesti, tako da se navlaži- jo z lastnim sokom, šele nato si z njimi obložite obraz in vrat. Ležite za 15 minut, po- tem si obraz umijte z mlačno vodo. Takšna maska dobro dene vsem vrstam kože. Nagrajenke meseca septembra: 1. Darilni bon v vrednosti 7.000 tolarjev podjetja Pro- metej iz Celja: Anita Šalej, Cesta na Os- trožno 9, Celje. 2. Parfum podjetja Weit- nauer iz Ljubljane: Valentina Mirnik, Pristava 12, Vojnik. 3. Darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev podjetja Papil- lon iz Celja: Marija Ferlič, Pod Resev- no 1, Šentjur. Anketno nagradno vprašanje oktobra: KAKŠNA »ŠLAMPARIJA« (vprašanje tudi za moške!) VAS NA ŽENSKAH NAJBOU MOTI? a) prekratka in preozka krila na premočnih nogah; b) odrgnjene in pošvedrane pete na čevljih; c) bežeče zanke na nogavici; d) okrušen lak na nohtih, površen ali razmazan make up. e)_ 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Nerešeni primeri Nova avtocesta skozi Savinjsko dolino je sicer osrečila številne slovenske voznike, malo manj pa bližnje prebivalce. Ti so svojo zaskrbljenost izrazili z napisi na majicah: »Nerešeni primeri v vplivnem pasu avtoceste«. Če nič drugega, v tolažbo jim je lahko vsaj to, da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi... Železniški radar Po svetu imajo težave z zamujanjem vlakov, pri nas pa tudi s prehitevanjem. Dve, tri minute pred voznim redom, to ni na obsoteljski železni cesti iz Imenega nič posebnega. Slovenskim železnicam svetujemo radarsko kontrolo. Obrt cveti Le kaj bo z našo obrtjo? Obrtniki, ki plačujejo davke, prispevke ter prispevkov prispevke, se upravičeno hudujejo. Pa ne vsi, kajti najstarejša obrt cveti kot še nikoli. Mehr licht! Od konca tedna so si Celjani iz južnega dela zaželeli delček srednjega veka, ko so že obstajali začetki javne razsvetljave. Ponekod so namreč davkoplačevalci ostali v bolj ali manj trdem mraku, saj je iz javne razsvetljave sijala le tema. Več luči, je terjal že Goethe, z njim pa se strinja celjski jug. Prošnja celjsicemu županu Zgornjesavinjčanom in Zadrečanom bi lahko v smetarski vojni na pomoč priskočil celjski župan. Ta ima v svoji zbirki pripomoček, ki se imenuje »smetko«. Če za nič drugega, bi ga lahko uporabil za to, da bi vojskujoče se v smetarski vojni krepko po riti. DEKLE IZ OBJEKTIVA Katja Kori iz Maribora je znana kot fotomodel in maneken- ka in se lahko pohvali tudi z nekaterimi lepotnimi naslovi. Foto: GREGOR KATIC AMADEUS POROČA Sestavljanka Dve pomladni stranki počasi, a zaneslji- vo sestavljata svojega predsedniškega kan- didata. Do sedaj sta našli okončine in sred- nji del. Manjka le še nadvse pametna in predvsem popularna glava. Ker so politiki v povprečju celo preveč pametni, se ni bati, da bi delni kandidat kaj kmalu dobil tudi glavo. (Od)lcloiii Grozdje je že dozorelo, o, kdaj odrasli bomo mi, morda, ko v krvi bo zavrelo, ker kar naprej nas pitajo z lažmi. Žal pa laž ni odpravnina, ki managerjo vtakne v žep, ko zamenja ena ga družina, v drugo gre tešit pohlep. POPEVKAR ZANIMIVOSTI Kakšna lefina! Na Svetini, pri Ulagovih, kot pravijo hiši po domače, vcsA letos pese velikanke. Med pospravljanjem pridelkov so naleteli na rdečo peso, tež 2,9 kilograma ter 9,85 kilogramov težko krmilno peso. Na njivi našli celo vrsto takšnih velikank, kar pripisuje Zlata Vidic, ki jih odkopala, lepemu vremenu. Prav tako je povedala, da imajo soseščini menda še večje primerke pese. B. J., Foto: G. VITEZI BELEGA MESTA