PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE
KNJIGA 3 — TOME 3
IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI — POBLIE PAR LA SOCIETfi DES SCIENCES NATUR ELLES DE LJUBLJANA
UREDIL - REDIGJ PAR
DR. PAVEL GROŠELJ
✓
LJUBLJANA 1936 — 1939
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCfe ŠTRUKELJ)
? 71260
KAZALO — INDEX
KNJIGA 3 — TOME 3
Roman Kenk, Sladkovodni trikladi iz jam Severozahodnega
dela Dinarskega Krasa. S 7 slikami.................................. 1
Fresh-water Triclads from Caves of tlie Northwestern Part
ot the Dinaric Region. — \Vith 7 Text-fig'ures.....................18
Fran Kos, Orchesellenstudien. Mit 30 Textabbildungen .	.	31
Dr. Fran Dolšak, Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata
Carniolica..........................................................85
Alija Košir,	Uber den	sog.	Pigmentschutz bei Teermausen .	133
Dr. K o s t a V. Petkovič, O stratigrafskom položaju ugljenih
slojeva gornje krede u Istočnoj Srbiji. — S 1 tabelom .	.	.	139
Sur la position stratigraphique des couches de charbon du cre-tace superieur de la Serbie Orientale. Avec un apercju ta-
bellaire...........................................................116
K. Bauer, Neue oder \venig bekannte Ichneumoniden Jugosla-
\viens. - Mit	1	Textabbildung...............................155
Alija Košir, Zur Entwicklungsmechanik einiger Metastasen
des Mauseteerkrebses. - Mit 1 Skizze im Texte und 2 Tafeln	161
Fran Kos, Uber die polymorphe Aufspaltung der Isotomurini.
Mit 45 Textabbildungen.............................................167
Dr. Petar Us, Doprinos poznavanju ortopterske faune u Jugoslaviji ..........................................................239
Ivan Rakovec, Ein Moschusochs aus der Holile Potočka zijalka
(Ostkarawanken). — Mit 2 Tafeln....................................253
Fran Kos, Die Onychiurinen der Jugoslawischen Ostjulischen
Alpen. — Mit 93 Textabbildungen....................................263
Fran Mihelčič, Beitrag zur Kenntnis der Tardigrada Jugo-
slawiens. - Mit 4 Figuren im Texte.................................331
Fran Mihelčič, Tardigrada der Sanntaler Alpen (Savinjske
Alpe). Mit 1 Tabelle und 1 Textabbildung...........................337
Karl Strasser, Uber Attemsiiden (Diplopoda Ascospermo-
phora). Vierter Beitrag. - Mit 16 Textabbildungen ...	347
Vladimir Kodrič, Raymondionymus (Tarattostichus) irre-
gularis sp. n. Mit 2 Textabbildungen...............................361
B. Petrov, New vole from South Serbia...................................363
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 3 (1), p. 1—29 Ljubljana, 20. II. 1986
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE
KNJIGA 3 XI. ZV.), STR. 1—29, 7 SLIK
>**
ROMAN KENK
SLADKOVODNI TRIKLADI IZ JAM SEVEROZAHODNEGA DELA DINARSKEGA KRASA
LJUBLJANA 1936
IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI UREDIL: DR. PAVEL GROŠELJ
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 3 (1) p. 1—29. Ljubljana, 20. II. 1936.
Sladkovodni trikladi iz jam severozahodnega dela Dinarskega krasa.
Roman Kenk.
7 slik v tekstu.
(18. poročilo Društva za raziskavanje jam v LjubljaniJ
Pričujoče poročilo se nanaša v glavnem na sladkovodne tri-klade (Probursalia ali Tricladida paludicola), ki jih je nabralo Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani v dobi od svoje reorganizacije (1. 1925) do leta 1931. Poleg tega se bom oziral tudi na material iz podzemskih jam, ki sem ga ali sam nabral ali pa prejel v obdelavo od sotrudnikov.
Literatura o podzemskih trikladih in splošno o faunistiki in ekologiji jamskih živali je v preteklih dveh desetletjih znatno narasla. Posebne zasluge za naše znanje o teh zanimivih biotopih si je stekla akcija francoskih in rumunskih speleologov, ki so pričeli sistematsko raziskovati biologijo podzemskih jam na vseh kontinentih in ki jim je po svetovni vojni uspelo ustanoviti primerno bazo za trajno smotreno delo v speleološkem institutu v Cluju (Institutul de Speologie, Cluj, Rumunija). K temu so prišla še druga središča speleobiološkega dela, ki so nastala v posameznih evropskih državah, ki pa so se v svojem delovanju omejila na ožja zemljepisna področja.
Z jamskimi trikladi naše domovine so se doslej bavili le maloštevilni zoologi. Znatnejše prispevke k njihovemu poznavanju imamo samo od dveh: od J. Ko m ar k a (1919), ki je obdelal po K. Absolonu nabrani material, in od P. deBeauchampa (1920, 1932), ki je preiskal turbelarije zbirk R. Jean ne la in
E.	G. Racovitze (1918). Beauchampovo izvrstno delo daleč presega okvir zgolj faunistične in ekološke razprave. Avtor je zbral vse njemu znane v literaturi raztresene podatke o podzemskih trikladih, jih kritično razvrstil in na podlagi obširnega materiala podal temeljito študijo o morfologiji, sistematiki in razširjenosti teh živali. Vsako nadaljnje delo v tej smeri se bo moralo nasloniti na Beauchampovo monografijo.
Ožje področje našega proučevanja, Slovenija, je v pogledu tri-kladov še prav malo raziskano. To je tem bolj presenetljivo, ker spada slovenski Kras med najbolj znane jamske predele sveta in je bil tudi zgodovinsko izhodišče za geomorfološki študij kraškib pojavov, že iz tega razloga moramo najtopleje pozdraviti prizade-
vanje Društva za raziskavanje jam, da bi čim bolj pospešilo proučevanje Krasa tudi z biološkega vidika, želeti je le, da bi našlo nesebično in s tolikim navdušenjem započeto delo tega društva tudi nadalje razumevanje in podporo poklicanih činiteljev, javnosti in oblastev.
Fam. Planariidae.
V tej familiji nahajamo, v nasprotju z dendrocelidi, le majhno število vrst, ki bi živele izključno v podzemskih vodah. Nekaj oblik, ki žive sicer v izvirkih in v talni vodi (?), so ponekod opazovali tudi v jamah.
Fonticola dalmatica Stankovič-Komarek 1927.
Najdišča: Logar ček pri Planini, 9. in 10. VIII. 1927 (material Društva za raziskavanje jam, št. 115). V tolmunih v severnem rovu spodnje etaže.
Križna jama pri Ložu, 13. in 14. IV. 1927 (material št. 85). V vodi nižje etaže, ki je dostopna po prvem desnem stranskem rovu.
črna jama pri Postojni. Gospod G. A. P e r c o (Postojna) mi je poslal številne primerke s tega nahajališča (1933). Iz literature citiram: S a b u s s o \v (1911, p. 258: »planarija«); Beauchamp (1920, p. 205: »Planaria albissima?«, in 1932, p. 307 in 312: »Fonticola albissima«).
Primerki rodu Fonticola, ki so bili nabrani v navedenih treh jamah, se med seboj anatomsko povsem ujemajo (gl. sl. 1). Beau-champ, ki je tudi preiskal živali iz črne jame, jih imenuje Fonticola albissima, poudarja pa, da se ta jamska oblika po anatomiji penisa naslanja na vrsto Fonticola dalmatica, ki sta jo opisala Stankovič in Komarek (1927). Ta dva avtorja sta razlikovala več vrst rodu Fonticola iz izvirkov Dinarskega krasa. Medsebojne razlike, ki jih navajata za te vrste, pa so deloma jako majhne in bi težko zadostovale za nedvoumno označbo in ostro razmejitev vrst. Saj vemo po Beauchampovih študijah, da neki anatomski znaki prav pri tem rodu znatno variirajo. Predvsem so, kakor se zdi, forme Albiplanaria macedonica, Fonticola dalmatica in F. ochri-dana v svojih medsebojnih odnošajih jako negotove. Nasprotno pa sta Font. olivacea in bosniaca ostro karakterizirani in očitno »dobri« vrsti, že Beauchamp navaja formi A. macedonica in F. dalmatica zgolj kot varieteti razširjene vrste F. albissima, obliko
F.	ochridana pa smatra za sinonimno z varieteto dalmatica.
Vendar sem mnenja, da je šel Beauchamp predaleč, ko je združil te sporne forme z vrsto F. albissima (Vejdovsky). Vejdov-sky je svojčas opisal svojo vrsto na podlagi češkega materiala, ni pa proučil zgradbe kopulacijskih organov, ki so edini uporabni za nedvoumno karakterizacijo vrst tega rodu. Kot prvo dobro
označbo te vrste moramo, kar poudarja tudi Beauchamp (1932, p. 308), smatrati Bohmigov opis (1909, p. 164—166), ki se pa nanaša na živali iz okolice Gradca na avstrijskem štajerskem. Iz novejše dobe poznamo slike čeških primerkov iz Komarkovih razprav (1926, fig. 4 in Stankovič in Komarek, 1927, tab. 9, fig. 18)
Sl. 1. Fonticola dalmatica iz Črne jame, kopulacijski aparat (F. d. from Črna Jama, copulatory apparatus), 55/1.
Za pojasnila gl. sl. 2 (For explanation see Fig. 2).
b
bd
ode
de
c
Sl. 2. Fonticola albissima iz graške okolice, kopulacijski aparat (F. a.
from the vicinity of Graz, Austria; copulatory apparatus), 100/1. b bursa copulatrix, bd pecelj burze (bursa stalk), de ductus ejacula-torius, gl žleze (glands), o ustna odprtina (mouth), ode oviductus com-munis, vd vas deferens.
in le-te se dobro ujemajo z Bohmigovim tekstom in njegovo sliko kopulacijskega aparata. Torej moremo z veliko verjetnostjo smatrati graško formo za istovetno z ono obliko, ki jo je opisal Vej-dovsky, t. j. za tipično vrsto F. albissima.
Imel sem primerjalen material te vrste iz okolice Gradca (Rosenberg in Plawutsch) in iz okolice vasi Trahiitten pri Deutsch-landsbergu, SW od Gradca. Med temi primerki in živalmi iz naših jam pa obstojajo precejšnje razlike v anatomiji spolnih organov, tako da moremo upravičeno govoriti o dveh samostojnih vrstah (prim. sl. 1 in 2):
1. Penis štajerskih živali je izredno velik in včasih skoraj doseže velikost farinksa, včasih pa ostane tudi manjši od tega. Organ ima bolj ali manj izrazito valjasto obliko in topo konico ali pa izgleda bolj koničasto-stožast, kar bo pač odvisno od kontrakcij-skega stanja. Bulbus je razmeroma majhen, s šibko muskulaturo. — Primerki iz naših jam pa imajo dosti manjši penis s stožasto ali prstasto papilo. Bulbus je tudi pri njih prav malo mišičast.
2. Oba semenovoda (vasa deferentia) se pri živalih iz štajerske združita v območju bulba (Bohmig trdi, da takoj ob vstopu v bulbus, kar pa je netočno). Moglo bi se tudi reči, da se izlivata ločeno, a blizu skupaj, v izbrizgalni vod (ductus ejaculatorius), ki se začenja daleč spredaj v bulbu in je tam večkrat nekoliko razširjen. Izrazite in ostro omejene semenske vrečice (vesicula se-minalis) ni. Ductus ejaculatorius tvori v bulbu nekoliko zavojev, nato pa poteka dokaj ravno v osi papile do njene konice. Cev je precej ozka, samo v nekem daljšem ali krajšem odseku pred izlivom se malo razširi. Obdaja jo močna plast mišičnih vlaken.
Pri primerkih iz naših jam je izbrizgalni vod mnogo krajši, pričenja se šele v papili. Tudi nikakor ni tako ozek kanal, temveč dosega, kakor kaže slika 1., lahko precejšen kaliber. Res je, da njegov premer dokaj variira in da navadno ostane manjši nego na naši sliki, približno tak, kakršnega kaže slika vrste F. dalmatica v razpravi Stankoviča in Komarka (1927, p. 640). Oba semenovoda potekata skozi bulbus in se izlivata blizu skupaj, vendar pa brez dvoma samostojno, v prednji konec izbrizgalnega voda. Značilna je tudi histološka diferenciacija stene sprednjega odseka tega voda. Staniče so tu izvlečene v resice, ki vise v lumen. V prihodnji odsek, ki sledi za tem začetnim delom, se izlivajo številne, močno eozino-filne žleze z zrnatim sekretom; to so one žleze, ki tvorijo hitinasto vnanjo kapsulo spermatoforov. Mišična plast, ki odeva izbrizgalni vod, je znatno šibkejša od one pri štajerskih eksemplarjih.
3. Izvodilo burze je pri štajerskih primerkih diferencirano v zadnji široki odsek (»vagina«, prim. tudi Bohmigovo sliko) in sprednjo ožjo cev. Teh odsekov pri naših jamskih formah ni.
Dalje naj omenim, da sem videl pri živalih iz črne jame nenavadno veliko burzo, kar je opazil že Sabussow (1911, p. 258).
Upoštevajoč vse te anatomske znake se mi zdi potrebno, da oddelim naše jamske forme, pa tudi skupino Fonticola macedonica, dalmatica in ochridana od vrste F. albissima. Mogoče jim bomo
morali priključiti še Komarkovo (1919, p. 12—18) formo Plana-ria illgrica (= Fonticola albissima var. illgrica, Beauchamp) s Trebinjskega polja. Naše jamske oblike navajam začasno, dokler še ne moremo izreči končne sodbe o balkanskih fontikolah, pod imenom Fonticola dalmatica, ker se z opisom te vrste še najbolj ujemajo.
Imel sem priliko opazovati primerke iz Logarčka tudi žive. živali so bele, brez pigmenta. Veliki poedinci so do 14 mm dolgi in 3 mm široki, čelni rob je pri mirnem polzenju malo izbočen, oba stranska avrikula (»ušesci«) zaokrožena in nekoliko nad podlago dvignjena. Za aurikuloma se telo komaj vidno zožuje, tako da je nekak vrat naznačen. Nato stranska robova divergirata, dokler ne dosežeta največje širine, potekata v glavnem delu telesa vzporedno in končno, za farinksom, zopet konvergirata do srednje ostro zašiljenega zadnjega konca. Medsebojna razdalja oči znaša nekaj manj kakor 1ls odgovarjajoče telesne širine, njihova razdalja od sprednjega roba pa je večja kakor razdalja od stranskih robov. Ustna odprtina leži približno na meji med drugo in zadnjo tretjino telesa. Kopulacijski aparat zavzema 2/s postfaringealnega odseka. Po habitu se naša oblika torej nikakor ne razlikuje od drugih evropskih vrst rodu Fonticola.
Končno naj omenim tudi opazovanja, ki se tičejo gibanja živali ozir. reakcije na mehanične in kemične dražljaje. Normalno naša vrsta mirno polzi po podlagi, kakor je to tipično za vse triklade. Pod vplivom močnih mehaničnih dražljajev pa prične telo udarjati navzgor in navzdol s tem, da se upogiba v hitrem tempu menjaje na hrbtno in trebušno stran. Posledica teh udarcev je, da se dvigne telo nekoliko — ne visoko — nad podlago in visi prosto v vodi. Ti gibi kmalu ponehajo in žival pade zopet na dno. Isto reakcijo sem opazil, če se je žival dotaknila pripadnika vrste Dendrocoelum album, ki sem jo imel v istem akvariju. Očividno so bili tu kemični dražljaji, ki so reakcijo povzročili. To gibanje bomo najbolje smatrali za poskušen beg, ki naj bi žival čimprej spravil iz območja dražljaja, ozir. nevarnosti. Lahko primerjamo to reakcijo s plavalnimi gibi večjih rabdocelnih turbelarijev (n. pr. Mesostoma ehrenbergi [Focke], prim. Steinmann in Bresslau, 1913, p. 269), ne da bi jo mogli vzporejati mnogo bolj dovršenemu plavanju mnogih polikladov.
Fonticola bosniaca (Stankovič 1926).
Najdišča: Potiskavška jama v Dobrepoljah, SE od Kompolja, 19. III. 1927 (material št. 74) in 23. X. 1927 (št. 138). V malem potočku v jami.
»Wasserloch« pri Klinji vasi, NNE od Kočevja, 2. XI. 1928 (št. 172) in 25. ter 28. VI. 1930 (št. 218). V potoku
pod kameni. Tudi Wichmannova najdba (1926, p. 131: »Pla-naria cavatica«) se nanaša na to najdišče.
Jama blizu doline »W a s s e r 1 o c h« pri Klinji vasi,
2.	XI. 1928 (št. 173). Jama leži pribl. 120 korakov SW od prejšnjega najdišča. Skozi njo teče očividno isti potok kakor v prvi. Ena Fonticola bosniaca v potoku pod odpadlim listom.
željnska jama, NE od Kočevja, 25. VI. 1930 (št. 214). Jama ima več vhodov. Iz vhoda »pri koritu« priteka majhen potoček, ki izvira v jami sami in je tam tudi zajet v betonski bazen. Fonticola bosniaca je bila najdena v potočku, še v jami.
? »P 1 a n a r i e n s c h a c h t« na Fridrihštajnu, SSW od Kočevja: Wichmann (1926, p. 131: »Planaria cavatica«),
Ta vrsta je bila doslej znana samo iz izvirka Bosne pri Sarajevu. Po Stankovičevih podatkih (1926, p. 237; Stankovič in Komarek, 1927, p. 636) živi tam v velikem številu skupaj z vrsto Crenobia montenigrina (Mrazek). Isti avtor tudi navaja, da se mu ne zdi, da bi bila F. bosniaca tipično reofilna, ker je ni našel v izvirku samem, temveč šele v gotovi razdalji od njega, posebno v mirnejših tolmunih reke.
V Sloveniji so našli to vrsto, ki je jako dobro karakteri-zirana po zgradbi penisa (gl. Stankovič, 1926, p. 235—237; Stankovič in Komarek, 1927, p. 631—636; Beauchamp, 1932, p. 321 do 323) in jo je radi tega težko zamenjati s sorodnimi vrstami, v navedenih jamah, ki leže vse v okolici Kočevja. Razen tega živi tudi v nadzemskih potokih in izvirkih istega predela.
Poznam jo s sledečih nadzemskih najdišč:
»R o s e n b r u n n« pri Mahovniku (»Moschwald«, »Mooswald«), N\V od Kočevja (23. VI. 1930) in sicer v obeh izvirkih (8.6° in 9.8° C) in v odtoku (12 korakov od kamenitega korita: 11.0° C); voda čista, dno blatno, s kameni. F. bosniaca pod kameni jako številna.
Studenec za kolodvorom v Kočevju, 28. VI. 1930; voda izvira in ponica v majhni vdorni kotanji; voda čista, počasi tekoča, 10.3° C; dno potočka blatno, z nekaj kameni; F. bosniaca precej redka.
Očitno je ona vrsta, ki jo je Wichmann (1926, p. 131) ugotovil v kočevski okolici in nazval »Planaria cavatica«, istovetna z našo vrsto. Ta avtor trdi, da se nahaja v vseh podzemskih vodotokih Kočevja in imenoma navaja »Planarienschacht« na Fridrihštajnu in »Wasserloch« pri Klinji vasi.
Doslej znana nahajališča vrste F. bosniaca, namreč okolica Sarajeva v Bosni na eni in kočevska okolica na drugi strani, pač dopuščajo domnevo, da je ta žival v Dinarskem krasu mnogo bolj razširjena, nego bi se moglo sklepati iz redkih do sedaj ugotovljenih nahajališč. Jako verjetno se bo našla tudi na Hrvaškem, kjer se je fauna potokov in izvirkov doslej še jako malo proučevala.
Planaria torva (O. F. Miiller, 1773).
Najdišče: Velika Karlo vica pri Cerknici, 19. VIII. 1927 (material št. 116). V drugem velikem tolmunu (»jezeru«), približno 450 korakov od vhoda v	jamo,	pod	kameni.
Planaria torva, daleč	po Evropi	razširjena vrsta,	gotovo	ni	ti-
pična za podzemske jame. Na to kaže ne samo njena pigmentacija, temveč predvsem dejstvo, da so jo našli samo v eni jami; saj spada ta vrsta med najbolj navadne triklade naših nadzemskih voda in živi tam predvsem v stoječih tolmunih in jarkih. Velika Karlovica je eden od najbolj aktivnih ponorov Cerkniškega jezera. Očitno je, da je prišla planarija v jamo prav iz tega jezera. Mogoče je aktivno sledila odtekajoči vodi, ko se je jezero sušilo; bolj verjetno pa se mi zdi, da jo je vodni tok odnesel v jamo. Isto velja za dve drugi vrsti, Dendrocoelum album in D. lacteum, ki so jih našli v jami na istem mestu. V Cerkniškem jezeru se Planaria torva sicer še ni ugotovila, ni pa nobenega dvoma, da je to njeno normalno bivališče.
Planaria	torva	var.	stygia n. var.
Najdišče: Gradišnica,	južno od Logatca,	31.	VII.	1927
(material št. 114). V globokem sifonu na južnem koncu spodnje dvorane.
V materialu, nabranem v Gradišnici, je bila poleg vrste Dendrocoelum album še neka forma, ki je po svoji vnanjosti spominjala na rod Fonticola. Edini živi primerek, ki sem ga preiskal, je bil 15 mm dolg in 2% mm širok.
Telo je belo, brez pigmenta. Čelni rob mirno polzeče živali poteka v glavnem povprečno (gl. sl. 3), samo njegov sprednji del se lahko nekoliko izboči. Medsebojna razdalja oči znaša približno yt odgovarjajoče telesne širine, razdalji od stranskega in čelnega roba pa sta skoraj enaki. Sprednji konec nima izrazite sprijemne priprave; v histološkem preparatu vidim tu eozinofilne žleze, ki pa pripadajo sistemu po vsem telesnem robu razvitih sprijemnih žlez.
Farinks leži pri konservirani živali približno v sredini telesa in zavzema nekako V" telesne dolžine. Zgrajen je po tipu plana-riidov, t. j. podolžna in krožna vlakna njegovega notranjega mišičnega sloja leže v dveh ločenih plasteh.
Spolni organi (sl. 4): Modni mešički (testes) se nahajajo i na dorzalni i na ventralni strani telesa. Zona teh organov sega
Sl. 3. Planaria torva
var. stygia, sprednji konec žive živali (anterior end of a living specimen).
navzad skoraj do zadnjega konca. Genitalni otvor leži na koncu prve tretjine postfaringealne regije. Genitalni atrij ni ostro ločen v posamezne prekate. Njegov sprednji del vsebuje papilo penisa in ga zato primerjamo z moškim atrijem (atrium genitale mascu-linum). Zadnji odsek pa ima na levo od spolnega otvora malo izboklino, v katero visi papila adenodaktila; ta odsek predstavlja skupni atrij (a. g. commune). Vanj se otvarja tudi izvodilo (»pecelj«) burze. V preparatu gleda konica penisa skozi spolni otvor; njena normalna lega pa mora biti seveda v atriju.
id
ad
de
vd
sp
Sl. 4. Planaria torva var. stygia, kopulacijski aparat (copulatory appa-
ratus), 65/1.
ad adenodactylus, am atrium genitale masculinum, bd pecelj burze (bursa stalk), de ductus ejaculatorius, gl žleze (glands), ode oviductus communis, sp spermatofor (spermatophore), vd vasa deferentia.
Penis sestoji iz slabo razvitega bulba in prstaste papile. Bulbus ima rahel preplet mišičnih vlaken, ki se deloma združujejo v manjše svežnje. Papilo odeva kubičen ali ploščnat epitel; pod tem leži plast krožnih mišičnih vlaken, še globlje pa podolžna vlakna. Poleg tega ima papila še številne radiarne mišice.
Semenska voda (vasa deferentia) vstopita v bulbus od strani, se približata drug drugemu, nato se obrneta v kavdalno in nekoliko ventralno smer in se končno združita v bazalnem delu papile. Tako nastali izbrizgalni vod (ductus ejaculatorius) se polagoma razširi v vretenasto duplino, ki se v njej nahajajo semenske mase, obdane od eozinofilnega ovoja, očitno nedovršen spermatofor. Nato se
kanal spet zoži in teče v osi papile do penisove konice, kjer se otvarja. Izbrizgalni vod ima v odseku pred spermatoforom resaste stanice, v ostalem delu pa ploščnat epitel. Razširjeno mesto s sper-matoforom bi se moglo tolmačiti kot semenska vrečica (vesicula seminalis); ni pa izključeno, da je razširjenje samo prehodno in povzročeno po semenski masi. V normalnem stanju ima vod mogoče popolnoma enakomerno širino.
Semenovoda v območju bulba in pa neparni izbrizgalni vod so opremljeni s prepletom pretežno krožnih mišičnih vlaken.
Jajcevoda (ovidukta) se združita, kakor pri vseh pripadnikih rodu Planetna in Foniicola, v skupen kanal, ki se izliva v genitalni atrij. Zadnji odsek parnega in večji del neparnega ovidukta vzpre-jema izvodila številnih eozinofilnih tzv. lupinskih žlez.
Izvodilo burze leži levo od medijane. Njegovo mišičje ima krožna in podolžna vlakna. Mesto, kjer se otvarja v atrij, je nekoliko zoženo, kar pač povzroča močno razvit sloj krožnih mišic.
Adenodaktil se popolnoma ujema z onim tipične vrste Pl. torva. Njegova oblika je približno valjasta, v loku zavita. V glavnem delu leži v vertikalni smeri levo od medijane; njegova papila pa gleda na desno in navspred. Njegov lumen je cevast in poteka skoraj po vsej dolžini organa. Mišičje adenodaktila je jako gosto in sestoji iz širokega sloja krožnih vlaken. Papila ima poleg tega še posebno plast krožnih in podolžnih mišic pod epitelom.
V okolici spolnega otvora se izlivajo številne eozinofilne žleze skozi kožni epitel.
Po opisanih anatomskih znakih spada naša forma gotovo v najožjo bližino vrste Planaria torva. že po vnanjem izgledu sta si obe obliki jako podobni, vendar pa je jamska forma brez pigmenta. Osnovna zgradba spolnih organov se pri obeh ujema. Večje razlike obstojajo samo v anatomiji penisa. Ductus ejaculatorius je pri naši obliki mnogo ožji in semenska vrečica, ki je pri vrsti Planaria torva navadno prostorna, ostane tu majhna, če je sploh trajno razvita-Kakšna je njena normalna oblika, se bo moglo ugotoviti le na številnejšem materialu. Upoštevati pa moramo, da izobrazba semenske vrečice tudi pri vrsti Pl. torva dokaj koleba; to utegne biti izraz individualne variacije, do gotove mere pa tudi efekt različne mišične kontrakcije pri fiksiranju živali; tudi način, kako se izlivata semenovoda v vrečico, ali samostojno in blizu skupaj, ali pa združena, je za to vrsto težko ugotoviti. Eno pa se mi zdi jasno, namreč da stoji naša forma po anatomiji penisa jako blizu rodu tonticola, posebno balkanskim oblikam tega rodu. To se vidi posebno iz zgradbe epitela v penisovem lumenu, namreč iz histoloških razlik med prednjim in zadnjim odsekom izbrizgalnega voda. Tudi tipična Pl. torva utegne imeti slično diferenciran epitel.
Vsekakor je sorodstvo med obema rodoma, Planaria in Fonticola, zelo ozko.
Zaenkrat bo najbolje, če smatramo našo formo za nepigmen-tirano, življenju v podzemskih vodah prilagojeno varieteto vrste Planaria torva.
Polgcelis felina Dalyell, 1814.
Te vrste doslej še niso našli v naših jamah, živi pa ponekod v potokih, ki ali izvirajo v kraških jamah, ali pa v svojem spodnjem toku ponicajo na kraškem ozemlju. Tako so jo ugotovili v potoku, ki teče v jamo Vratnico (= Predvratnico; 24. IV. 1927, št. 92), približno 1 km W od Velikih Lašč, dočim manjka v jami sami. Tudi živi ta vrsta všumniku, mali dolini pri Malih Laščah (gl. najdišče vrste Dendrocoelum album, str. 11), v nadzemskem delu potoka.
Možno je, da se bo Polyceliš felina ugotovila tudi v podzemskih vodah, čeprav se jih, kakor se zdi, izogiba. Vrsta je namreč v naših potokih jako razširjena. Verjetno je, da bi jo močnejši vodni tok ob priliki lahko odnesel tudi v kraške ponore, vendar bo radi svoje izrazite reotakse najbrž hitro našla pot nazaj v nadzemske vodotoke. Drugod (v Franciji in južni Madžarski) jo poznajo tudi iz podzemskih jam.
Planariidae, spec.
Najdišče: Križna jama pri Ložu, 13. in 14. IV. 1927 (material št. 85). V nižji etaži prvega desnega rova.
V materialu iz Križne jame se nahaja majhen bel planariid, ki očividno ni istoveten z vrsto Fonticola dalmatica. žal je žival slabo konservirana in ne dopušča točnejše opredelitve ali pa opisa. Omenjam jo tu samo radi popolnosti.
Fam. Dendrocoelidae.
Večina pravih jamskih trikladov, ki jih do sedaj poznamo, pripada tej familiji. Pravi troglobionti iz te skupine so beli in navadno slepi.
Dendrocoelum lacteum (O. F. Miiller, 1773).
Najdišča: Velika Karlo vica pri Cerknici 19. VIII. 1927 (material št. 116). V velikem tolmunu pribl. 450 korakov od vhoda v jamo, pod kameni dva primerka.
Črna jama pri Postojni: Beauchamp (1920, p. 204, in 1932, p. 237).
Dendrocoelum lacteum, ena najbolj navadnih evropskih vrst, se nahaja jako pogosto tudi v nadzemskih vodah Slovenije. V jamah so jo ugotovili le redko, tako da moramo sklepati, da je tja prišla pasivnim potom, t. j. prinešena od vode. že podzemska nahajališča sama kažejo na to: saj je Velika Karlovica eden od ponorov Cerkniškega jezera (gl. Planaria torva, str. 7) in črna jama pripada sistemu podzemske struge, ki veže Pivko z Unico, že Beauchamp (1920, p. 204) in za njim Chappuis (1927, p. 12) navajata, da je bila ta vrsta brez dvoma v črno jamo prinešena iz nadzemskega toka Pivke. Vendar pa more v jamah tudi dalj časa vzdržati in se tam tudi množiti.
Dendrocoelum album (Steinmann, 1910).
Najdišča: šumnik pri Malih Laščah, NNE od Velikih Lašč, 24. IV. 1927 (material št. 93). šumnik ni prava jama, temveč majhna, kakih 30 korakov dolga kraška dolina. Na njenem južnem koncu izvira potoček, ki po pribl. 20 korakih na severnem koncu zopet ponikne. V samem izvirku živi poleg nadzemskih živali tudi Dendrocoelum album in Monolistra, dočim te vrste v odprtem potoku niso bile najdene.
Logarček pri Planini, 9. in 10. VIL 1927 (št. 111), 9. in 10. VIII. 1927 (št. 115), 29. in 30. VIII. 1928 (št. 168). V tolmunih in	malih potokih v severnem delu	spodnje etaže.
Vranja jama pri Planini,	24. VIII. 1927 (št. 118)	in 9. X.
1927 (št. 136). V velikem tolmunu na dnu jame.
Gradišnica, S od Logatca, 31. VIL 1927 (št. 114). V globokem sifonu na južnem koncu spodnje dvorane.
Kompoljska jama, SSE od Kompolja v Dobrepoljah, 17. V. 1930 (leg. dr. A. Seliškar). Jama je znano nahajališče človeške ribice (Proteus anguinus Laurenti) in slepega raka Tro-glocaris schmidti Dormitzer.
Velika Karlovica pri Cerknici, 19. VIII.	1927 (št. 116).
V	drugem velikem tolmunu, pribl.	450 korakov od	vhoda,	pod ka-
meni 13 Dendrocoelum album poleg 2 D. lacteum in 1 Planaria torna.
D. album je bil prvič opisan iz studencev v Alzaciji; redka tamkajšnja najdišča so dolgo ostala osamljena. V zadnjih letih pa se je ta vrsta našla tudi v severni Italiji, v Sloveniji, na Koroškem, Madžarskem, češkem in končno v severni Dalmaciji. Verjetno spada sem tudi Komarkova forma Sorocelogsis decemoculata iz jame Medvjedice pri Ogulinu.
V Sloveniji je D. album jako razširjen (prim. Kenk, 1926, p. 184, 186) in živi tu v najrazličnejšem ekološkem okolju: v stoječih tolmunih in jarkih na Ljubljanskem barju, v Ljubljanici, v
Bohinjskem jezeru in v več izvirkih. Fauna, ki ga spremlja, kaže deloma limnadofilen, deloma pa reofilen značaj. Prilagoditi se zna tako raznovrstnim ekološkim prilikam kakor se to pri drugih tri-kladih le jako redko opaža. Vpričo tega ni čudo, da srečamo to vrsto prav pogosto tudi v podzemskih vodah. Vedno pa je vezana na »živo« vodo ali pa na vodne bazene, ki so vsaj od časa do časa, ob visoki vodi, v zvezi s stalnimi vodnimi žilami. Kljub temu, da je D. cilbum pretežno nadzemska vrsta, je vendar ne smemo smatrati za jamam tuj element. Nasprotno, spada med najnavadnejše podzemske triklade, ki lahko ves svoj razvojni krog zaključijo v jamskih vodah. Jame so za to neizbirčno vrsto pač eden od številnih ugodnih biotopov; morda ji tu prija tudi odsotnost sorodnih vrst, ki bi mogle z njo konkurirati v lovu za hrano.
Dendrocoelum spelaeum (Kenk, 1924).
Najdišča: Podpeška jama v Dobrepoljah, 25. IV. 1926 (material št. 17), 24. XII. 1926 (št. ad 18), 2. II. 1927 (št. 66), 12. VI. 1927 (št. 101), 2. X. 1927 (št. 132). V tolmunih desnega rova, tudi v potočku, ki teče na dnu tega rova. Na mestih, kjer curlja voda po stenah, sledi tudi tej visoko navzgor. Literatura: Kenk (1925, p. 153).
? Križna jama pri Ložu, 13. in 14. IV. 1927 (št. 85) 19. VIII. 1928 (št. 165), 1. in 2. XII. 1928 (št. 175). V vodi nižje etaže, ki pridemo do nje po prvem desnem rovu, na mestu južno od Hochstetterjeve »Schulz-Spalte«.
? Jama pri Trebčah, NE od Trsta: S t a m m e r (1932, p. 570).
Material iz Križne jame ni brezhibno konserviran, zato navajam to nahajališče z neko rezervo.
Na tem mestu bi rad izpopolnil opis (Kenk, 1925) te vrste, ki sem ga priobčil po preiskavi enega samega poedinca. Tudi Beau-champove opombe (1932, p. 185—187) se nanašajo na moje prve preparate. Društvo za raziskavanje jam je nabralo posebno iz prvega znanega nahajališča, Podpeške jame, obširnejši material; živali sem proučeval deloma še žive in jih nato fiksiral v laboratoriju.
V svojem prvem poročilu nisem mogel ugotoviti sprijemne naprave na sprednjem koncu živali. Navedel sem, da spremlja rob celega telesa proga tkzv. robnih žlez, ki je le na sprednjem koncu, na dveh mestih, desno in levo od mediane, na kratko razdaljo prekinjena. Na novem materialu pa vidim, da igra mediani odsek te proge, ki leži na spodnji strani glave med obema vrzelima, bržkone vlogo sprijemnega aparata. Ta odsek je mnogo širši kakor ostala proga (namreč ca. 160«, dočim je proga na stranskem robu ca.
35 (i široka) in se lahko blazinasto izboči. Epitelialne stanice so v njegovem območju večinoma »pogreznjene« (»eingesenkt«) in brez rabditov. Proti tej sprijemni blazinici potekajo tudi posamezna mišična vlakna, ki prihajajo, kakor se zdi, iz notranjega sloja podolžnih vlaken kožne muskulature.
o-d	am	bd
Sl. 5. Dendrocoelum spelaeum iz Podpeške jame, kopulacijski aparat (Z). sp. from Podpeška Jama, copulatory apparatus), 90/1. ac atrium genitale commune, ad adenodactylus, am atrium genitale masculinum, b bursa copulatrix, bd pecelj burze (bursa stalk), fl fla-gellum, o ustna odprtina (mouth), ode oviductus communis, pg porus genitalis, vd vas deferens, vs vesicula seminalis.
Kopulacijski aparat (sl. 5): V prvem opisu sem trdil, da penis nima flagela, ki je sicer značilen za mnoge pripadnike rodu Den-drocoelnm. štirje spolno zreli eksemplarji, ki sem jih pozneje prepariral, pa imajo vsi penisovo konico uvihano (Kenk, 1930, p. 157); uvihani del, ki ni ostro omejen od ostale papile, tvori do semenske vrečice segajočo cev. To je očividno normalna oblika tega organa. Prvi eksemplar pa je bil konserviran z izproženim penisom, vsled česar se flagellum, ki histološko ni posebno diferenciran (»pseudo-Hagellum«), ni mogel ugotoviti. Pri normalnem stanju organa (sl. 5) vsebuje bulbus prostorno semensko vrečico (vesicula semi-nalis), ki vzprejema semenovoda (vasa deferentia) od obeh strani. Kubični in žlezasti vnanji epitel penisove papile se podaljša tudi na notranjo stran flagela; na njegovo vnanjo stran pa prehaja močno sploščeni epitel penisovega lumena.
Najdišča te vrste, če se bodo res vsa potrdila, so precej izolirana. Verjetno je, da živi D. spelaeum tudi še v drugih, manj znanih jamah na ozemlju notranjskega in dolenjskega Krasa.
Dendrocoelum tubuliferum de Beauchamp, 1919.
Najdišče: Črna jama pri Postojni, 30. V. 1926. V nekem tolmunu v desnem rokavu jame, na blatnem dnu mnogo živali. Leta 1933. mi je poslal tudi g. G. A. P e r c o več primerkov. V literaturi se omenja črna jama kot nahajališče slepih trikladov v sledečih delih: Vire (1901, p. 172: »Planaria cavatica« iz jame »Magdalena«), Megušar (1914, p. 76: »Pl. cavatica«), Beauchamp (1919, p. 251; 1920, p. 205; 1932, p. 235), Schreiber (1929, p. 51; 1932, p. 651: »Pl. cavatica« iz »Grotta Nera«) in St amin er (1932, p. 572).
Prvi opazovalci te vrste (Vire, Megušar) so jo zamenjali z vrsto Dendrocoelum cavaticum, ki živi v jamah in studencih na švabskem. Tudi v novejšem času jo navaja Schreiber še vedno pod tem imenom. Prvi, ki je spoznal v njej novo vrsto, je bil de Beauchamp. Črna jama je njeno edino znano nahajališče.
Beauchampov opis živali se nanaša na konser-viran material. Izpopolnim naj torej Beauchampo-ve podatke z opisom živega primerka (sl. 6):
Telo je belo, brez pigmeta; samo črevo nekoliko (rumenkasto) proseva, posebno na trebušni strani. Pri mirnem polzenju znaša dolžina telesa 14, širina 3 mm. Sprednji konec s poprečnim robom, ki ob straneh prehaja v dve zaokroženi, lateralno nekoliko izstopajoči krpi. Za sprednjim koncem slaba vratna zožina. Za njo divergirata oba stranska robova polagoma navzad nekako do ustnega otvora, kjer je telo najširše. Zadnji konec se zdi pri polzenju zdaj zaokrožen, zdaj bolj zašiljen. Sprijemna blazinica na spodnji strani sprednjega konca je na živi živali komaj razločna. Baza farinksa je v sredini telesa. Ustni in spolni otvor delita zadnjo telesno polovico na tri skoraj enako dolge dele.
Gibanje živali je ali polzeče ali pa, posebno kot reakcija na mehanične dražljaje, pednjajoče. V miru in pri pednjajočem gibanju se naberejo stranski robovi v male, a slabo izražene valovite gube.
Dendrocoelum, spec.
Najdišče: »W a s s e r 1 o c h« všahnu pri Kočevju, 12. VIII. 1930 (leg. g. Kumer). Natančnejša lega te jame mi ni znana.
Imel sem na razpolago dva poedinca, ki pa nista bila popolnoma dorasla. Telo je bilo belo, sprednji konce opremljen z enim
Sl. 6. Dendrocoelum tubuliferum, oblika mirno polzeče živali (sketch of gli-ding animal), 5/1.
parom oči. Kopulacijski aparat ni bil popolnoma diferenciran, vsled česar nisem mogel določiti vrste. Anatomija farinksa in navzočnost osnove adenodaktila pa govorita za to, da pripada ta forma rodu Dendrocoelum.
Probursalia, spec.
Najdišče: Krška jama pri Gorenji Krki (23. XI. 1930, zapisnik št. 219). Vhod v jamo leži nad izvirom Krke. V tekoči vodi (podzemski Krki) sem videl belega triklada, ki ga pa nisem mogel ujeti.
SPLOŠNI ZAKLJUČKI.
Kakor je bilo pričakovati, nahajamo v kraških jamah in izvirkih triklade, za katere je bivanje v podzemskih biotopih v različni meri značilno. Nekatere teh vrst so jako razširjene v nadzemskih vodah in se v jamah le redko opazujejo; take moramo kot jamam tuje (trogloksene) ločiti od onih, ki jih redno srečamo pod zemljo. V našem primeru sta to vrsti Planaria torva in Dendrocoelum lacteum. Posamezni primerki teh vrst so bili prinešeni v jame oči-vidno pasivno po vodnem toku; tu sicer lahko nekaj časa vzdrže, mogoče celo skoz več generacij, do trajne naselitve v jami pa verjetno ne pride. To izhaja že iz dejstva, da sta se ti dve vrsti našli v takih jamah, ki so v neposredni ali posredni zvezi s kraškimi požiralniki. Planaria torva je znana samo iz Velike Karlovice, ki je požiralnik Cerkniškega jezera. Dendrocoelum lacteum pa je bil ugotovljen poleg tega še v črni jami, ki predstavlja del podzemske struge Pivke in Unice. V obeh primerih je pasiven transport nadzemskih živali v jame lahko razumljiv (to tolmačenje navzočnosti vrste Dendrocoelum lacteum v črni jami je podal že Beauchamp in pozneje še drugi avtorji). Polycelis felina sicer v naših jamah še ni bila opazovana, živi pa v potokih, ki izvirajo iz jam (šumnik?) ali pa se vanje izlivajo (Predvratnica). Tudi to vrsto bodo najbrž ob priliki našli v jamskih potokih, posebno v kraških požiralnikih.
Ostali trikladi, ki so bili nabrani v jamah, pa so bolj ali manj Prilagojeni podzemskemu okolju. Vsi so beli, nepigmentirani. Samo dva, namreč Dendrocoelum spelaeum in tubuliferum, sta tudi slepa.
Znano dejstvo je, da ne obstoja nobena ostra horološka meja med podzemskimi in nadzemskimi živalmi. To velja v enaki meri za kopne in za vodne živali. Vrste z vsemi znaki podzemske adaptacije so se našle v kraških izvirkih in celo v prosti strugi potokov blizu izvirkov. V svoji razširjatvi torej niso odvisne .0(^ svetlobnega faktorja, ampak igrajo tu gotovo še drugi cimtelji važno vlogo. Danes nam še ni mogoče — kakor izvaja Beauchamp — ugotoviti vseh bistvenih pogojev, ki določajo prisotnost ali odsotnost trikladov v kakem vodotoku. Gotovo je pri
tem temperatura eden najvažnejših faktorjev. Mnoge jamske živali so izrazito stenotermni prebivalci hladnih vod. Zanje je morda temperatura vode bolj važna nego manjkanje svetlobe. Tej ekološki skupini bi prišteval n. pr. vrste rodu Fonticola.
Fonticola dalmatica nastopa v Sloveniji kot jamska žival, v drugih kraških predelih pa živi v studencih (v Dalmaciji, sorodne in mogoče istovetne forme tudi v Makedoniji). Fonticola bosniaca, ki smo jo dosedaj poznali samo iz vrela Bosne, prebiva v jamskih in nadzemskih potokih kočevske okolice.
Poseben položaj zavzema Dendrocoeliim album. Po številu najdišč je ta vrsta med našimi jamskimi trikladi na prvem mestu, tako da ne moremo dvomiti, da je njeno bivanje v podzemskih vodah trajno in ne samo slučajno. Vendar pa so njeno glavno bivališče nadzemske vode. Očividno je D. album naš ekološko najbolj plastičen in neobčutljiv triklad. Nahajamo ga na lokalitetah z velikim in majhnim kolebanjem temperature, v stoječih in tekočih vodah.
Planaria torva var. stijgia in obe slepi vrsti rodu Dendrocoe-lum, namreč D. spelaeum in tubuliferum, so po naših dosedanjih izsledkih omejene na jamske biotope. D. spelaeum je, kakor se zdi, na Dolenjskem in Notranjskem precej daleč razširjen; njegovo navzočnost pri Trebčah in v Križni jami pa bo treba še potrditi, ker se po dosedanjem slabo konzerviranem materialu s teh najdišč vrstna pripadnost živali ni dala nesporno ugotoviti. Den-drocoelum tubuliferum in Planaria torva var. stygia pa sta znani vsaka samo iz ene jame.
Glede relativne razširjenosti trikladov v podzemskih vodah si moremo na podlagi zbirk Društva za raziskavanje jam v Ljubljani ustvariti že podrobnejšo sliko. To društvo je v dobi od svoje reorganizacije v letu 1925. pa do meseca marca 1931, t. j. v dobi, v kateri so se nabrali v tem poročilu obdelani trikladi, preiskalo vsega skupaj 150 podzemskih jam in kraških studencev. Sladkovodni trikladi so bili ugotovljeni le v malem odstotku vseh preiskanih lokalitet, namreč na 13 mestih, kar odgovarja 8'67 %. Druge skupine vodnih živali so v zbirkah zastopane v različni meri. Najbolj navadni med njimi so amfipodi, ki so se našli na 49 lokalitetah ali v 32'67 % vseh slučajev. Podzemske amfipode, predvsem pripadnike rodu Niphargus, smemo celo smatrati za nekake vodilne oblike količkaj trajne stoječe ali tekoče vode v jamah. Saj je znano, da živi Niphargus tudi v oni vodi, ki izpolnjuje razpoke in žile v hribinskih skladih in pronica od zemeljskega površja v globino. Po tej poti prihaja v tolmune in z vodo napolnjene sigaste ponve, ki nastajajo v jamah na mestih, kjer kapa voda s stropa ali curlja po stenah (prim. m. dr. opazovanja Hnatewytscha, 1929, p. 246). Očividno se vrši prodiranje trikladov v jame po čisto drugačnih potih: oni so v svojem nastopanju ome-
jeni na večje in stalne vodne žile. Nahajamo jih v podzemskih rekah in potokih, v stranskih rokavih teh vodotokov, v tolmunih, ki ostanejo v sicer suhih rovih po poplavah itd. Iz teh vodnih žil prodirajo aktivno tudi v male in plitve dotoke, samo če so ti vsaj prehodno v zvezi s stalno kraško vodo. Izogibajo se pa ožjih hri-binskih razpok in onega kapilarnega sistema, ki ga polni zgolj pronicajoča deževnica. Ne more biti samo slučaj, da se da za skoraj vse podzemske vode, ki jih naseljujejo trikladi, dokazati zveza z večjimi vodotoki (gl. sl. 7): Jama pri Trebčah vodi do struge Reke, ki je poniknila pri škocijanu; črna jama, Logarček, Vranja jama in Gradišnica pripadajo podzemskim odsekom rečnega sistema Pivka - Unica - Ljubljanica; Velika Karlovica je požiralnik Cerkniškega jezera; v Križni jami je stalen potok, katerega nadzemski izvirek še ni znan; isto velja za vrtačo šumnik;
O Gorica.
‘O Trse
Sl. 7. Pregled nahajališč jamskih trikladov (Map sho\ving localities \vhere cave triclads have been found).
Krška jama je podzemska struga Krke; Podpeška, Kompoljska in Potiskavška jama so tipične vodne jame, njih stalne vodne žile tečejo pod zemljo proti Krki, samo po večjih nalivih bruhajo vodo na prosto v Dobrepoljsko kotlino; jame kočevske okolice (»VVasser-loch« pri Klinji vasi, željnske jame) imajo stalno tekočo vodo; najdišči »Wasserloch« v šahnu in »Planarienschacht« na Fridrih-štajnu mi sicer nista natančneje znani, za zadnje pa navaja VVich-mann, da ima zvezo s studencem »Hirisbrunnen«. Vsekakor je jako značilno, da manjkajo trikladi v jamah, ki imajo zgolj skozi zemeljske plasti pronicajočo vodo, čeprav se ta v jami lahko zbira v stalne tolmune. Isto velja tudi za druge tipične predstavnike
kraške vodne faune, kakor Proteus anguinus Laurenti, Troglocaris schmiclti Dormitzer in vrste rodu Monolistra, ki redno spremljajo podzemske triklade.
Končno naj opozorim na veliki odstotek endemizmov med jamskimi trikladi. Saj je to dejstvo značilno za jamsko fauno v splošnem, za triklade posebej pa ga je študiral in s tabelarnim pregledom evropskih dendrocelidov podkrepil Beauchamp (1932, p. 267, 360). Med 8 vrstami sladkovodnih trikladov, ki smo jih ugotovili v naših jamah, sta obe troglokseni formi, Planaria torva in Dendrocoelum lacteum, splošno razširjeni evropski vrsti; tudi Dendrocoelum album, forma, ki živi v glavnem v nadzemskih vodah, je znana z več srednjeevropskih nahajališč. Od ostalih petih oblik sta Fonticola dalmatica in bosniaca omejeni na dinarski kraški sistem, Planaria torva var stggia, Dendrocoelum spe-laeum in I). tubuliferum pa predstavljajo, vsaj po našem sedanjem znanju, endemizme ožjega področja pričujoče preiskave.
(Iz zoološkega instituta univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.)
Summary: Fresh-water Triclads from Caves of the Northwestern Part of the Dinaric Region.
This paper deals chiefly \vith the material of fresh-\vater triclads \vhich has been collected by the Cave Research Society (Društvo za raziskavanje jam) of Ljubljana, Yugoslavia, during the period from 1925	to	1931.	The cave triclads of the	Dinaric
Region have hitherto been but	little investigated. Among	the im-
portant papers on this subject are the contributions of Komarek (1919) \vho studied K. Absolon’s collections, and of de Beauchamp (1920, 1932) which deals with the Turbellarians collected by R. Jeannel and E. G. Racovitza (1918). De Beauchamp’s paper also contains a very valuable review of ali the data on cave planarians available in literature	as	well as a morphological, ecological and
taxonomic monograph	of	these	forms.
Fam. Planariidae.
Fonticola dalmatica Stankovič-Komarek.
Habitat: Logarček near Planina, Križna Jama near Lož, črna Jama near Postojna (Postumia, Italy). Beauchamp (1932, p. 312), vvhile noting the similarity \vith F. dalmatica, considers the spe-cies from črna Jama identical vvith F. albissima (Vejdovsky). Since Vejdovsky, when he established this species, did not go in to the structure of the copulatory apparatus, Bohmig’s (1909, p. 164—166) data based on specimens from the vicinity of Graz,
Austria, may be taken as the first adequate description of F. al-bissima. Judging by the pictures given by Komarek (1926, fig. 4, and Stankovič and Komarek, 1927, pl. 9, fig. 18) the Austrian species is identical with that from Czechoslovakia, \vhere Vejdov-skv had collected his material.
Comparing our cave species with specimens from Graz and Trahiitten (near Deutschlandsberg, Austria), I notice considerable ditlerences in the structure of the copnlatory organs betvveen these two forms. The main differences are (fig. 1 and 2):
1. The penis of the Austrian species is very large, cylindrical or cone-shaped. In the cave specimens it is smaller \vith a finger-shaped papilla.
2. The vasa deferentia in the Austrian form unite in the penis bulb to form the ejaculatory duet which may be slightly extended at its anterior end. After a few curves \vithin the bulb, the duet continues straight in the axis of the papilla, and remains narro\v except for a section near the point of the papilla \vhere it is somevvhat wider. It is surrounded by a thick layer of muscle fibers. — In the cave specimens the ejaculatory duet is much shorter and wider. Fig. 1 shows an extremely wide duet, usually its dia-meter corresponds to that of the specimen pictured by Stankovič and Komarek (1927, p. 640). The histological differentiation of the duet (villus-like projection of the cells in the anterior section, opening of eosinophilic glands in the adjacent part) is more pro-nounced than in F. albissima. The muscular layer of the ejaculatory duet is decidedly thinner.
3. The bursa stalk in the Austrian specimens is divided into t\vo sections, i. e. a wide posterior vagina and a narrower anterior canal. — There is no such division in our cave species.
Specimens from črna Jama have an exceptionally large bursa copulatrix as was already noticed by Sabussow (1911, p. 258).1
1 »Among the triclad material of the Zoological Museum of the Aca-demy of Science, \vhich I investigated, I found a fresh-water planarian collected in Cavum Magdalene [i. e. Črna jama], one of the sections of the Adelsberg Grotto in Carniola. This planarian, which very probablv represents a ne\v species, is distinguished by a remarkable development of the bursa which amounts to 1 mm in the dorsoventral direction and to 0.4 mm in the rostrocaudal direction. The bursa stalk likewise attains considerable dimensions, its diameter being 0.4 mm. This organ is particularly interesting, since fully differentiated spermatophores are deposited in the bursa; these are surrounded by a yellowish-brown membrane and provided with a rather long stalk which has a disk-like extension at the end. The stalk is in part arched and lies, in the main, in the anterior part of the duet of the bursa copulatrix.« (Translation from p. 257- 258).
Considering ali these differences together with the data on the variability of the specific characteristics of F. albissima as given by Beauchamp (1932, p. 307—321) I prefer to distinguish t\vo closely related species, i. e. the Central European F. albissima and a species comprising the Dinaric forms F. macedonica, dalmatica and ochridana. Perhaps Komarek’s (1919, p. 12—18) Planaria ilhjrica will have to be included \vith them too. Pending the settle-ment of the matter, I am applying the name of F. dalmatica to our cave specimens, since they largely conform with the description of this type. In their external features, ali the European species of Fonticola resemble each other very closely.
In live specimens of our cave form I noticed a peculiar re-action to strong stimuli. Normally the animal glides over the sub-stratum in the typical \vay. When suddenly disturbed, e. g. bv being touched by a needle, it detaches itself from the ground and, striking successively upwards and downwards, remains suspended in the \vater for a short vvhile. The same reaction takes plače vvhen it touches a specimen of Dendrocoelum album; here the stimulus is apparently a chemical one. We may consider this reaction as a primitive attempt to escape the stimulus or danger. It may be compared with the swimming movements of certain larger species of rhabdocoels, e. g. Mesostoma ehrenbergi (cf. Steinmann and Bresslau, 1913, p. 269) rather than \vith the much more perfect svvimming of many of the polyclads.
Fonticola bosniaca (Stankovič).
Habitat: Potiskavška Jama near Kompolje; Wasserloch and another, unnamed, cave at Klinja vas near Kočevje; željne Cave near Kočevje. Wichmann’s »Planaria cavatica« from Planarien-schacht on Friedrichstein near Kočevje is probably also identical with F. bosniaca.
This species has hitherto been observed only in the source of the River Bosna near Sarajevo, Bosnia. In the vicinity of Kočevje it is quite cominon, both in subterranean and surface springs (Rosenbrunn at Mahovnik and a spring near the railroad station of Kočevje). The area inhabited by F. bosniaca is apparently much larger than has hitherto been assumed and it \vill probablv be found in Croatian localities as well.
Planaria torva (O. F. Muller).
Habitat: Velika Karlovica near Cerknica.
This widely spread European species is very common in our country, Slovenia. It is a pigmented, eurythermic form which occurs in ditches and pools of stagnant water. The only subter-
ranean locality \vhere it has been found, viz. Velika Karlovica, is a drain of the Lake of Cerknica. Apparently the animal was carried to the cave by the lake \vater flowing off through this channel.
Planaria torva var. stijgia, n. var.
Material: One single specimen from Gradišnica, near Logatec.
Externally, the animal resembles Fonticola. The body is 15 mm long and 2% mm broad, vvhite. The anterior end (fig. 3) is trun-cate, the median part of the front margin occasionally projecting a little. The distance of the eyes from each other amounts to about one-fourth of the body width at the eye level, while their distances from the front end and from the lateral margins are alinost equal. The head lacks a \vell differentiated adhesive organ; only eosino-philic glands, belonging to the marginal adhesive zone, are de-veloped on its lovver surface.
The pharynx lies at about the middle of the body and covers approximately one - seventh of the body length. Its anatomical structure is that characteristic of the family Planariidae, the lon-gitudinal and circular fibers of the inner muscular zone forming two distinct layers.
Genital organs (fig. 4): The testes are situated at both dorsal and ventral side of the body, extending back\vards almost to the posterior end. The genital pore lies at the end of the first third of the postpharyngeal region. The genital atrium does not form de-finite compartments, though its anterior part, enclosing the penis, corresponds to a male atrium, the posterior part with the genital pore, the opening of the bursa stalk and the papilla of the adeno-dactyl to a coinmon atrium.
The penis bulb is sparsely provided with muscular fibers. The papilla or penis itself is finger-shaped and covered by a cubical or flattened epithelium. Under this, a layer of circular muscles and, stili deeper, one of longitudinal muscles is developed. The vasa deferentia enter the bulb laterally, approach each other, then bend backvvards and pass through the bulb into the basis of the papilla \vhere they unite. The ejaculatory duet thus formed extends into a spindle-shaped cavity in vvhich a spermatophore is in process of formation. This part could be compared to a seminal vesicle; it is, ho\vever, not certain that the widening of the ejaculatory duet in this plače is a permanent feature. Behind the spermatophore the duet tapers, becomes a narro\v canal and opens at the point of the papilla. The epithelium coating the anterior section of the ejaculatory duet consists of villus-like, projecting cells, \vhile in the posterior part it is flattened. The vasa deferentia in the penis bulb and the ejaculatory duet are surrounded by a layer of mainly circular muscles.
The oviducts unite and enter the genital atrium from the dorsal side. Shell glands empty into the distal parts of the separate oviducts and the upper portion of the common oviduct.
The bursa stalk is situated on the left side of the median line. Its muscular layer consists of circular and longitudinal fibers. The opening of the stalk into the genital atrium is slightly constricted.
The adenodactyl is like that of Pl. torva. It is cylindrical in shape and arched. Its main portion occupies a vertical position on the left of the mid-line, while the papilla protrudes into the atrium pointing to the right and anteriorly. The tubular lumen extends through almost the entire organ. The dense and thick muscular layer consists mainly of circular fibers; an additional layer of circular and longitudinal fibers lies under the epithelium of the papilla.
Numerous eosinophilic cement glands open on the ventral surface of the body in the vicinity of the genital pore.
There is no doubt that the animal is closely related to Plan-aria torva. The main differences betvveen these two forms are in the pigmentation of the body and in the structure of the penis. In Pl. torva the ejaculatory duet is usually \vide, with a distinct seminal vesicle, vvhile in our animal the duet is narrovv and the vesicle developed perhaps only temporarily, during the formation of the spermatophore. This question can only be solved on more material. There is, however, a close resemblance between the penis of our form and that of certain species of the genus Fonticola, particularly that of the Western Balkanic species. This resemblance concerns chiefly the shape of the organ and the histological differentiation of the ejaculatory duet. On the other hand, similar histological features may be observed in Pl. torva.
For the present and until further material can be investigated, the planarian from Gradišnica may be considered a depigmented, cave-adapted variety of Planaria torva.
Polijcelis felina Dalyell.
This species has not yet been observed in our caves. Never-theless, since it often lives in creeks \vhich spring from caves (šumnik) or enter caves (Predvratnica), it is to be expected that it \vill be occasionally found in underground rivers.
Planariidae, spec.
Habitat:	Križna	Jama near Lož. A small white planarian
which could not be identified ovving to its bad preservation.
Fam. Dendrocoelidae.
Dendrocoelum lacteum (O. F. Miiller).
Habitat: Velika Karlovica near Cerknica; črna Jama near Postojna. To both localities the specimens have apparently been carried passively from surface habitats (Cerknica Lake, Pivka River).
Dendrocoelum album (Steinmann).
Habitat: šumnik near Velike Lašče; Logarček and Vranja Jama near Planina; Gradišnica near Logatec; Kompoljska Jama near Kompolje; Velika Karlovica near Cerknica.
This species, widely distributed in both running and stagnant surface \vater of this country, is the commonest triclad met with in our subterranean caves. It is not at ali particular as to its habitat and possesses remarkable adaptability. It appears to be a permanent inhabitant of caves and not only a temporary visitor washed into caves by creeks sinking underground.
Dendrocoelum spelaeum (Kenk).
Habitat: Podpeška Jama in Dobrepolje; Križna Jama near Lož; ?Trebče Cave near Trieste.
I \vish to complete my first description of this species (Kenk, 1925) which was based on a single specimen.
The adhesive organ on the lower surface of the anterior end had escaped my attention. It consists of an area of »depressed« epithelium through which numerous eosinophilic glands open. This area, which may bulge like a cushion, is a differentiated section of the marginal adhesive strip. It is \vider than the lateral parts of the strip (160 n : 35 ,u) and separated from them by two short gaps symmetrically placed one on either side of the head. A few fibers of the inner longitudinal layer of the integumental musculature are attached to the adhesive cushion.
Copulatory apparatus (fig. 5): The new material shows that the point of the penis papilla is inversible and that the inverted position is more frequent in the preparations than the expanded State which I had observed in the first specimen. There is no sharp demarcation betvveen the distal part and the basis of the papilla; we may, therefore, call the introverted portion a pseudoflagellum. In the normal state of the penis, as shown in fig. 5, the seminai vesicle is a large cavity and the ejaculatory duet considerably expanded. The vasa deferentia enter the vesicle from both sides. The cubical glandular epithelium of the basal part of the papilla and the flattened epithelium of the seminai vesicle are continued respectively into the inner and outer lining of the flagellum.
Dendrocoelum tubuliferum de Beauehamp.
Habitat: črna Jama near Postojna (Postumia, Italy). Several authors (Vire, Megušar, Schreiber) mistook the species for D. ca-vaticum (Fries); de Beauehamp was the first to recognize it as a distinct species.
External features of the gliding animal (fig. 6): The length of the body amounts to 14, the width to 3 mm. The anterior end is truncated, the middle part of the front margin somewhat bulg-ing, the auricular lobes rounded. Behind these, a slight neck-like constriction can be observed. Then the lateral margins diverge gradually to attain the greatest width at the level of the mouth. The posterior end changes its appearance, being sometimes pointed, sometimes rather blunt. The animal moves by gliding or, particu-larly when disturbed, by leech-like motion. During the latter and vvhen the animal is at rest, the lateral margins show faint undu-lating folds.
Dendrocoelum, spec.
Habitat: Wasserloch in šahen, near Kočevje. The t\vo spec-imens \vhich I investigated \vere both immature. Body white, head vvith one pair of eyes.
Probursalia, spec.
Habitat: Krška Jama near Gorenja Krka. A white triclad has been seen, but not caught, in the river (Krka) flo\ving through the cave.
Conclusions.
The cave-inhabiting triclads of the area investigated may be grouped according to their more or less regular occurrence in sub-terranean localities. A number of species live almost exclusively in surface \vaters and have been rarely observed in caves. These are the trogloxene species Planaria torva and Dendrocoelum lac-teum. They entered the caves passively, \vashed in by the sinking \vaters during inundations and on other, similar, occasions. This is clearly sho\vn by the nature of their habitats: Velika Karlovica, \vhere both species have been found, is one of the drains of Lake Cerknica; črna Jama, \vhere D. lacteum occurs, is part of the channel that connects the Pivka and Unica Valleys. Perhaps Pohj-celis felina will occasionally be observed in similar localities, since it is fairly abundant in several creeks springing from caves or disappearing underground (šumnik, Predvratnica).
Another group of species occur more regularily in caves and complete their \vhole life cycle there, thought they may in certain places be found in springs and the upper parts of surface creeks
as well. Apparently the lack ot' light is not an indispensable con-dition for their occurrence; they depend more on the low and constant temperature of their habitats. Here I wish to class the t\vo species of the genus Fonticola, viz. F. dalmatica and bosniaca. The former is found in the northvvestern part of the Dinaric Re-gion as a true cave animal, while in other parts it has been collected in springs (in Dalmatia, closely related and perhaps identical forms also in Macedonia). F. bosniaca, hitherto known only from the source of the River Bosna, lives in springs and underground creeks in the vicinity of Kočevje.
Dendrocoelum album occupies an ecological position of its own. It is the commonest triclad in the caves and its subterranean occurrence is not merely a matter of chance. Nevertheless, its main habitat is surface \vater. The species is exceedingly eurytopic and in this country inhabits both running and stagnant waters.
Planaria torva var. stijgia, Dendrocoelum spelaeum and D. tubuliferum are, as far as \ve kno\v, restricted to subterranean habitats. D. spelaeum has been found at three localities consid-erably distant from each other, but for two localities the correct identification of the species is not beyond doubt. D. tubuliferum and Pl. torva var. stygia are kno\vn from having been found each in one single cave only.
As to the relative frequency of the presence of triclads in caves the collections of the Cave Research Society (Društvo za raziskavanje jam) of Ljubljana give some useful comparative data. During the period from 1925 to 1931 this society had investigated a total of 150 caves and lime-stone springs. Of these, triclads \vere collected in only 13 localities, or in 8.67 p. c. Other groups of aquatic animals are represented in a different number of caves. Apparently the commonest among them are amphipods which have been found in 49 localities or 32.67 p. c. of the total number. The subterranean amphipods, particularly species of the genus Ni-phargus, may be considered as indicating relatively permanent water, stagnant or running, in caves. It is a well known fact that Niphargus occurs even in the \vater which fills the cracks and veins of the rock and which penetrates from the surface to deeper levels. In this \vay it also reaches pools and sinter basins which appear in caves in places where water drips from the ceilings or trickles down the \valls (cf. Hnatewytsch, 1929, p. 246). The pen-etration of the triclads into the caves took plače in an entirely different \vay:	they	are confined to larger permanent streams.
One observes them in subterranean rivers and creeks, in back-\vaters of these, and in pools left behind in occasionally flooded galleries etc. From there they may penetrate into small and shal-low tributaries. But they avoid the narrow veins and capillaries filled with percolating rain water. In almost ali caves inhabited
by fresh-\vater triclads the connection with permanent streams can be proved (cf. fig. 7): Trebče Cave contains the continuation of the Reka (River) \vhich sinks underground at škocijan (San Canciano); črna Jama, Logarček, Vranja Jama and Gradišnica are ali subterranean parts of the river system of the Pivka-Unica-Ljub-ljanica; Velika Karlovica is a drain of Cerknica Lake; Križna Jama has a permanent creek the surface spring of which is not yet knovvn; the same applies in the case of šumnik; Krška Jama is the subterranean bed of Krka River; Podpeška Jama, Kompoljska Jama and Potiskavška Jama are typical \vater caves \vhose basins drain underground towards the Krka River and only after heavy rainfalls overflow and inundate the basin of Dobrepolje; caves of the vicinity of Kočevje (Wasserloch at Klinja vas and željnske Jame) are traversed by creeks; the localities Wasserloch in šahen and Planarienschacht are not known to the author.
In any case, it is a remarkable fact that fresh-\vater triclads do not occur in caves with merely filtered surface \vater, though this may form permanent pools. The same can be observed in other typical representatives of the subterranean aquatic fauna, e. g. Proteus anguinus Laurenti, Troglocaris schmidti Dormitzer and species of the genus Monolistra, \vhich regulary accompany cave planarians.
As in other cave districts and in other taxonomic groups, the numerical proportion of endemic forms among the underground triclads is comparatively great. Among the eight forms (7 species and 1 variety) of fresh-water triclads inhabiting our caves, the two trogloxene species, Planaria torva and Dendrocoelum lacteum, are \videly distributed European species; D. album, \vhose main habitat is surface waters, is likewise known from a number of localities in Central Europe. Fonticola dalmatica and bosniaca have been found in the Dinaric Region only and the remaining three forms, viz. Planaria torva var. stijgia, Dendrocoelum spelaeum and D. tubuliferum are, as far as we know, confined to the north-western part of this region.
Seznam jam, ki vsebujejo sladkovodne triklade: številka jame ali kraškega studenca po katastru Društva za raziskavanje jam v Ljubljani, ime in najvažnejši v literaturi citirani sinonimi jame, ugotovljene vrste trikladov, v oklepajih številka materiala v zbirki Društva za raziskavanje jam.
List of caves inhabited by fresh-\vater triclads: numbers of caves or Karst springs as given in the register of the Cave Research Society (Društvo za raziskavanje jam), Ljubljana; names and most quoted synonyms of the caves; species of fresh-water triclads found there; the numbers in brackets refer to the So-ciety’s collections.
12. željnske jame (Seeler Grotten).
Fonticola bosniaca (214).
17. Podpeška jama (Podpeč Hohle).
Dendrocoelum spelaeum (17, ad 18, 66, 101, 132).
25. Kompoljska jama (Hohle von Kumpole).
Dendrocoelum album (—).
28. Logarček (Graf Falkenhayn-Hohle).
Fonticola dalmatica (115),
Dendrocoleum album (111, 115, 168).
54. Potiskavška jama (Hohle von Podtiskavec).
Fonticola bosniaca (74, 138).
65. Križna jama (Mrzla jama, Kreuzberggrotte).
Fonticola dalmatica (85),
Planariidae, spec. (85),
? nendrocoelum spelaeum (85, 165, 175).
73. šumnik.
Dendrocoelum album (93).
74. Krška jama (Gurkhohle).
Probursalia, spec. (219).
86. Gradišnica (Teufelshohle).
Planaria torva var. stygia (114),
Dendrocoelum album (114).
87. Velika Karlovica (Grosse Karlovica).
Planaria torva (116),
Dendrocoelum lacteum (116),
Dendrocoelum album (116).
88. Vranja jama (Rabenhohle).
Dendrocoelum album (118, 136).
118.	»Wasserloch« pri Klinji vasi (Klindorfer Wasserloch). Fonticola bosniaca (172, 218).
119.	Jama SW od »Wasserloch« pri Klinji vasi.
Fonticola bosniaca (173).
Črna jama (Schwarze Grotte, Magdalenengrotte, Grotta Nera). Fonticola dalmatica,
Dendrocoelum lacteum,
Dendrocoelum tubuliferum.
Jama pri Trebčah (Lindnerhohle, Grotta di Trebiciano).
? Dendrocoelum spelaeum.
— »WasserIoch« v šahnu pri Kočevju.
Dendrocoelum, spec.
— »Planarienschacht« na Fridrihštajnu (Planarienschacht auf
dem Friedrichsteine).
? Fonticola bosniaca.
CITIRANA LITERATURA (LITERATURE CITED).
B e a u c h a m p, P. de, 1919: Diagnoses preliminaires de Triclades ob-scuricoles. Buli. Soc. zool. France, 44, p. 243—251.
1920: Biospeologica. XLIII. Turbellaries et Hirudinees (Premiere serie). Arch. Zool. exper. gen., 60, p. 117—219.
1932: Biospeologica. LVI. Turbellaries, Hirudinees, Branchiob-dellides (Deuxieme serie). Arch. Zool. exper. gen., 73, p. 113—380. B o h m i g, L., 1909: Turbellaria, Strudelwiirmer. II. Teil: Tricladida. Die Susswasserfauna Deutschlands, herausgeg. von Brauer, 19, p. 143—176. Jena (G. Fischer) 1909.
C h a p p u i s, P. A., 1927: Die Tier\velt der unterirdischen Gevvasser. Die Binnengewdsser, herausgeg. v. A. Thienemann, 3, 175 pp. Stuttgart (E. Schweizerbart) 1927.
Hnatewytsch, B., 1929: Die Fauna der Erzgruben von Schneeberg im Erzgebirge. Zool. Jahrbucher, Abt. Syst., 56, p. 173—268.
J e a n n e 1, B., et B a c o v i t z a, E. G., 1918: Biospeologica. XXXIX. finumeration des grottes visitees 1913—1917 (Sixieme serie). Arch. Zool. exper. gen., 57, p. 203—470.
Kenk, B., 1925: Dendrocoelides spelaea n. sp., nov jamski triklad (Turbellaria, Tricladida) iz Slovenije. Rad jugosl. Akad. Zagreb, 230, p. 153—160. (D. sp. n. sp., eine neue hohlenbe\vohnende Tricladenart aus Slovenien. Izvješča o raspr. mat.-prir. razreda, Jugosl. Akad. Zagreb, 19—20, p. 43—45.)
-	1926: Bod Polycladodes (Turbellaria, Tricladida). Rad jugosl.
Akad. Zagreb, 232, p. 175—189. (Die Gattung Polycladodes. Izvješča o raspr. mat.-prir. razreda, Jugosl. Akad. Zagreb, 21, p. 23—26.) 1930: Beitrage zum System der Probursalier (Tricladida palu-dicola). Zool. Anzeiger, 89, p. 145 - 162.
Komar ek, J., 1919: O temnostnich tricladach (Vermes, Turbellaria) z krasu balkanskych na zaklade sberu Dra. Karla Absolona. Časopis Moravskeho Musea zemskeho, 16, p. 255	304. (t)ber hohlen-
bewohnende Tricladen der balkanischen Karste. Arch. f. Hijdro-biol., 12, p. 822	828.)
Komarek, J., 1926: Doplnek ku Vejdovskeho revisi českych Triclad (Supplement to the account of fresh-water Tricladidea found in Boheraia by Vejdovsky). Vestnik češke spol. nauk, 75, 32 pp.
Megušar, Fr., 1914: Oekologische Studien an Hohlentieren. Carniola, N. v. 5, p. 63—8't.
Sabussow, H. (3a6ycoBT>, H. n.), 1911: M3Cjrfe,noBaHia no M0pt})0Ji0rin h cacTe-MaTHKt imaHapifi 03epa BattKa/ia. I.Pojrb Sorncelis Grube. (Untersuchungen liber die Morphologie und Systematik der Planarien aus dem Baikalsee. 1. Die Gattung Sorocelis Grube). Tpyabi [Trudi] 06w. Ecre-CTBOHcn. npn Ka3aHCK0MT> yhhb., 43 (4), 422 + 8 + 2 pp. Ka3aHb [Kazan] 1911.
Schreiber, G., 1929: II contenuto di sostanza organica nel fango delle grotte di Postumia. At ti Accad. Veneto-Trentino-Istriana, 20, p. 51—53.
1932: L'azoto alimentare degli animali cavernicoli di Postumia. Arch. Zool. Ital., 16, p. 650—653.
S tam m er, H. - J., 1932: Die Fauna des Timavo. Zool. Jahrbiicher, Abt. Si/st., 63, p. 521—656.
Stankovič, S., 1926: tjber zwei neue Planarienarten der Balkan-halbinsel nebst Bemerkungen liber Verbreitung von Planaria olivacea O. Schmidt. Zool. Anzeiger, 66, p. 231—2M.
Stankovič, S., und Komarek, J., 1927: Die Siisswasser-Tricladen des Westbalkans und die zoogeographischen Probleme dieser Gegend. Zool. Jahrbiicher, Abt. Syst., 53, p. 591—674.
Steinmann, P., und Bresslau, E., 1913:	Die Strudelwiirmer
(Turbellaria). Monographien einheimischer Tiere, herausgeg. v. H. E. Ziegler und /?. \Voltereck, 5, 380 pp. Leipzig (W. Klinkhardt) 1913.
Vire, A., 1901: Liste des principales especes etrangeres entrees dans les collections du laboratoire de biologie souterraine du Museum en 1900 et 1901. Buli. Mus. Hist. nat. (Pariš), 7, p. 169—172.
W i c h m a n n , H. E., 1926: Untersuchungen iiber die Fauna der Hohlen. Sitzungsber. Ges. naturf. Freunde Berlin, 192'f, p. 113—132.
NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK F. ŠTRUKELJ)