¦^.^>^rT/^f^^--Jiu^^^^ngfrXaaa^fl
Wien.
//$P
V Gorici, 23. novembra 1877
„SoLa" izhaja vsik petek in volja
s poSto prejemana ali v Gorici na dom
poSiljana:
Vse lotc.....f. 1.50
Pol Ieta......, 2.30
Cetvrt lota    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznaniiih in prav tako psi ,,po-
$lankahH se placnje za uavadno tristop-
no trsto:
8 kr. Ce se tiska I krat
......-------T~~„""n ~W~~„~2  ,»
*    »    n    n      »    3    „
Za veie firke po pro^woru.
TeeajVII.
Po«araczne gtevilke se dobivajo po
10 soldov v Gorici v toltakarnici v jo-
sposki   nlici   blizo   „treh   kron".   —
• v Tratu v tobaburniei „Via   dclla e&-
senna Gi>k\
Dopisi naj bc blagovoljno poSiliajo nrediiistvu „Sofie" v Gorici „Via Duo-. mo" li. titc-v. 367, II. nadstr. uarotaina' pa opravniStvu „So(So" v Gorici „Via Bcuole" h. Stv. 429, II. nadstr.
Roicopisi se ne vraSajo; dopiBi naj Re blagovoljno frauknjcjo. — Dulalcom in drngim ncprpmoAnim se naroCnina zniia, akose ogJase pri uredni&tvu.
Gtarilo slovenfikega poliiifciiega driiStva goriSkcga za biaiiibo narodtiih pravic.
Vojna za osvobojenje Jugoslovanov.
Da bodo ifui'H i;u>i k\*\. (itatolji jason pivaled celo ruskO'tui>kt* vujikt*, zlo/ili smu o njij tut no po-roflilo, posneto i/ najboljMh viio\. katoro >o v danas-nji >tovtlki zaiHmja. Ono bode obsrgalo v glavuih potezah vsa vujna dojat'jt, kukur mi so vi.-ila nd /a-ietka vnjw in «.>» L<» bodo (Id miiovno jii^i,di»»«. V nnvarinein pw.ialu bourn pa daljo priobiwuli uuvej^c vesti / evrup.-ki'iia in a/ljat-k*-jia hojisra.
I/pr*»d Ph'viic ni do daws pororil o posobno ponitwiljitih bojih. (M^tifljavajjjo .se vo. da ni rn-li.tlo in titdi inanj4*1 bitkr pusuuiviiih krdol hi .-Komi dan za dm-m, Poscbni) general Ski»b«»l<'v r* i/kuxujc pravrga juuuka. da. te!o prevte di/»*n j••. I!anji'u j«i bil zudnje diti v dv»*h I»»»jiK, pa vcndar »'.i popiwtil komatida. T«r>k<* kio^U* i>o mit ut»il»» u/t* pit kouj. ko jilt j.* jahal v boju. -¦- O vojski !nabs»\ua (Jurka ncmamo pDi'oi1!!. a j^otova ji«, da fkrhiift >traAi vbod V Pii'ViJO oil ju^irznpadno strani. ml kat«in» so urkda Mdiemod Alt / m»vo j-ribob-.i.-mo voj-ko )»r>pia\Ija Opmanu i;a )umui\ — M»op» >f ugib.t. /a koliko rasa vti'fiue t<iti >«• Plevna / /iw/fiu pjv.»krli]jci:a, a /a-liesljivt-u'a t,« tiiC* iu» \v. (icdovo j«'. da si-. <Lilian iu; vda, tloklrr ima iijpfrova vuj-ka ftt? kaj pri^rizidti in verjctno je tudi, da biv,^ posku>a j-e m!o prodn'ti rusko-rntuunstce okh*pp, n»*go .se poda na^i otni prosili.
Razli^ne verti pvtijujfjo. da nainefavajo Itu^i z Yojsko 00.000 moi, ki m okolo Tiruo\i*ja iiabira, A« v tern leta zoput (xi Balkan prestupitt i;i ua Adrija-nopolj udariti.
V Sibki sotc.-iki n&^proti Xiko!aj«?vej gori Jie vedno Turki pomnojtujejo svoje baterijc, I*a tudi Rusi so dobili izdatnc pomoii in trduo Avid svojl* po/.icije.
Koza^ki ^tan.'iina Afona/iev jc izpodil z dvema kompanijama Tmke \t Kozalite-fcotctke, pripleuil jc hrane in poigal turski tabor.
Ruska armada v bobruti ima Se vcdno svoje Btare pozicije pred Trajandcim uasipom in v utrjenih prostorih pri Med2idijt>t Kttst«udii in Cerucj vodi. Kedar I'levna pade, bode tudi ta dvl zaCel razvijati svoje mo6i.
Crtiogorci 5e wdno ztnagono.sno n.ipredu-jejo. Vzidi so vse tiir>kt* furte ckolo Rata (Ant ivdiiiiu vCeraj se je govorito. di imajo ttidi vJa> Rar v fcvojth rokah. Daije poroca tt'it^ram \t Cetinja 21. nov., da so vzeH in pozgaU Dobruvodo. kcr se ni hotela brez boja vdati.
LISTEK.
Prizigalce. ftoniftn v 2 zvezkih {I. zvez. 50S str,; II. »vex. 312 *itr.)
It angleicine po*Iov. prof. J. Je*t?uk<j v Tr-stu.
..I^gjbljcn tb\»ku y> z*»xnflj-«ki raj,
AdanwHa dc-ca v prr>gna:>tvi! w jo Je, In pr«>*i, naj #re?c! zapravlj^ni kraj
Odpre ji na wo d<>brntljivi o«"«. Kcspametno Ij'nintvo. tfmu-Ii tvoj stok 'i
Xa delo I Ne mom mi krizema rok! Poverni se samo v per.otnont nazaj
In naslo pov^odi pervotni bos raj!-4     x.
Nebot6 sem se spomnil na navedeno kratko, a lepo, globoko miseino pesratco, katero je pred nekoli-ko meseci v Zvonu priobcil dobro zoani X, ko sem dital obiirni roinan nPriftgalec/ Ta nam v sprelepo razvitih dejanjib kaze, koliko grenkobe in tezav pre-DaSajo na svetu malonlarnt, nepremiSljeni in neumni ljudje. Iz istega neugodnega sveta pa pauietni, pre-miSljeni in delavni ljudje naredL zemeljski raj, ki jira v cbilici ponuja pravega, (istega veselja. Ta zanira-^ivi roman pafi oiitno ka2e, da vsak earn svojo sre« to v sgrci nosi; da ni nobenega stanu in nobenega floyeka^ ki bi ne joogel po svoje prav Brefieq biti»
Najva/.iu'jsi- in liajvcselejSe povo^ilo jc pa priSlo •/. a z i j a t s k (» k a b o j i s (; a. Due 18. t. m. SO Rusi 2 naskokom vzoli Kars, kljuu do male A t, i j v. n a j v i» i' o t a in o ft n j o t r d n j a v o. Roj jo trajal od !>. /.voOor do 8. nr« zjntraj, — toilaj cido n«»t-, 1(> bat-djonov, ki so hotidi nbt>«niti, so Itnsi s kavalorijo uj-li. Trdnjava, mosto, IJOO kanonov in sti'flivo j« Kiisom v lokc 'padlo. Turki so zgubili .rii)iH) inrtvib in ranji'iiili, lo.ooo njetili, Itnsi pa okolo r*7ui> mrtvih in ranjru'li. Ob 11. uri zjulraj jo imcl vojskovoflja, gtMit'ral h o r i s-M e 1 i k o v "sIuvchlmi vliod v int'.sto. V mt'stu so na^li v liolnisnieah okoli 4500 ra»jt!iu'i»v.
To jo oden uajsijajiH'jSih vojnih rinov novojfio /i»o<!oviiio. V Aziji jo vojna zd;>j tikoro da koncaua; kajti j.!absi» ufrjoni Kr/oruin st; no moio dolgo dr/.ati, ti'in niaiij. kor jo Muktarjova vojska v vsakout o/.iru o^laltljona in di'iiioralizdvaua in kor so zdaj lnhko v«-lik did l.«iris-Molikov« vojsk« mi vzotoga'lvarsa po-liiaUno proti Krzi'uimu in ko. tain piiilruzi Hoinnin-Torgukasovi unnadi.
V jilaviioni stanu prod Plcvno jo vt'bt o vzetji Kaisa v/budilanavdiiMMio vcsoljo. Kaj bi no? Madjari p.i. ako bi lintdi duslodni hiti, morali bi vsaj .slinlosot did v fnio obloko zaviti, s postom in pokoro oblnijatt naroduo /alu.sf. In na.si turkofilui listi V Ivedo bi Hi bil mislil, da bodo pri toliki ncsivfi tako vdano v Al-lah-ovo in njogovoga volikega profuta Mubamo.da svcto vtdjo poroC-ali o strati oao.li svojih varovanccv V Kdor no pozna njih pobo^uobti in zuu&ijnosti, mcnil bi lahko, da so hiuavci. —
Kratek pregled letosinje ruske vojne.
Dae 16. novembra 1876. mobilizovalo je Rusko Sost annaduih zborov, ktere je zbralo na mejak bog-danskih (moldavskih). Ko je pa nastopila doba za vo-jevanje ugodna, sklenen je bil 16. aprila t. 1. z Ru-inunskim dogovoi% da biruski vojaci-smeli- prekoradti Hiinuinsko. I)no 20. aprila zapustil je car Aleksander Potiograd i 2U. i 2t. istega mcseca pregledaval je hv«ijo vojsko v KiSenevu. V tem fiasu je bil izdan car.-ki manifest. Due 28. aprila zapustil je ruski po-.-lauik Xelidov glavnt tutiko mesto Carigrad, i v nofci I>o ifttem dnevu so znatne ruske sile prestopile v Ev-ropi Prut, v Aziji pa tur&ke granice. Due 5, niaja piispel je ruski car do Jaa.
Mocno cislani plemcfiituik in neznani delavec, velik bu^atiti in se vefii revei sta lehko enako srefina, se ve, da vsak ua svoj na6in. Vse take razlike v Clove* Seem 2ivenji so naslikaue v Priiigalci. Ka drngi strani nam pa ta roinan kaie, kako nestanovitna, pub-la je ona, videzna srefia, katero lov6 nestanovitni (fer-flavasti) ljudjo, v katerej" se zibljejo o§abne2i in pre-Sirne^i iti katero tako moino dislajo nepremi§ljeni bogatinci in mogotci.
Kakor lansko leto posloveojen Ztipnik Wa-kefieidaki kai^e tudi Pri2igalec oni neini o-kus, s katerim prof. Jesenko odbira najlepSe, najbolj nravstvene povesti v beletristidnett) slovstvu aogleskem ter je v gkdki domaCi besedi presaja na slovensko polje. Naj bolj rahloftitni Citatelj ne bode naSel v Priiigalcu nobene dogodbe* zasledil ne bode celo no-bene besede, ki bi zbodl'a njegovo seree. Uie zato je ta oMirni roman posebno pripraven za odraslo mlade^, za mladcniLe in devojke, ki se ne -mislijo a lijim ie kratkoCasiti, ampak tudi zboljSati svoje viSe bitje, poblaziti svoje s6rce. Uze zarad teh blagih u-zorov nravstvenega livljenja toplo priporocamo Pri-^i galea*). vsem svojtm Citatdjem, vsem prijateljem in podpirateljem slovenskega beletristiLnega beriia. Ta nova knjiga, ki steje v obeh  zvezkih 64 tiskanih
*) Dobiva se Prizi galec, kot smo uze pred tedni na-znaniU, v nalem meatu pri Paternolliju, Yokulatu in Daaejuf v drugih slovenskib mestih pa pri knjigarjih, ki ppjtoft ilovenska kigi|e ptodajajo.
Turci so imcli 180.000 roo2 vojsko, stojefiih vzdolii Donavn do Dobrudzo, ktera je bila Blabo ob-Rodona. Vojska tu.hka jo bila tuko razpostavljona, da sta Vidin, kder je Osman pn§a, i Sumen, kdor jo go-neraliHim Abdul Kerim so svojim nezmo^nim zameni-kom Abmedom Ejnbom veleval, silno bila obsedena.
V  Aziji je Btnloyproti Rusoin 80.000 moi turslra vojske, Na granicoh Crnegorc stalo j« 40 do 50.000 mo2 rcdit'ov i nizamov tnr.skih pod Sulcjmanom, Moh-inedom Alim in Alim Saibom, V Aziji veleval ji> Tur-kom Dorvi.s »n$a, ktereuui je bil poznejo pridoljen go Muktar pasa. Na Donavi imoli ho Turci tudi silne o-klopniAke bojno ladije, proti njimi ho pa Rusi unpeguo uporabili torpedo, in 11. maja vniCtli bo turdki monitor aUitfi Dzolil", dne 26. maja pokonCali bo pa v lltajli turftki monitor „SeifiH.
Turci pricukovali ho prebod Rusov firox Donavo bli/u Hrbskili gtanie. Mofino bill ho iznenadeni, ko ho jo v nooi / 21. do 22. junija ruska vojHka v Oalci i IlrKQvmn na ftolnih Cruz Donavo prepravlla I ko Jo dru/.oga duo zafiola staviti pontonovi most. Hrez poka odstopili ko Turci celo Dobrudzo do trajiuiHkib Ufisi-pov. Dne 10. julija zasel j« general Zimmerinann Med-^idijo se siiruajstiin atmadnitn zborom, pri Cem bo Rusi izgubili v V8cm i povsod 650 mo2.
V  nofii b 26. na 27. junija posroCllo 8e jo Ru-80in prekora^iti tsitno Donavo tudi v Zimnici. Pri tem so izgubili 2000 mot I tu so napravili most Crcz Donavo. Due 28. junija je car v drugo pregledoval vojsko v Svi^r'ovcm. Kakor porecjo Dunaja padlo je tudi porecje Jantre Rusom v oblast, i 7. julija ob* sedli so staroslavno stolno mesto bolgarsko Tirnovo.
Veleva2no za Ruse bilo je pa dobitje Nikopolja 15. i 16, julija, kder so Turci izgubili nekoliko oklop-nib ladij in 8000 moz ranjenih, mrtvih in ujetib. KU kopoljem dobili so Rusi prvo mocno vporo na Donavi,
Proti zapadu prodrli so Rusi do prek Rahovega, Plevna i Lovca, proti Vzbodu pa do RuScuka, Stare D^ume i Razgrada. Due 12. julija vzdignol se je od-va2ni general Gurko s Tirnovega i prekoraclvsT dne 13. julija prevalo (sotesko) hankejsko prilomasti 14. za Staro pianino (Balkan) do Nove Zagore.
Vladni krogi v Carigradu uvidevSi, da bi TurSko tacim zmagovitim postopanjem Rusov moglo izgubiti vse, zvrgli so generalisima Abdul Kerima i miuititra vojne, ter ju internirali na lemniSkem otoci.
Vrhovno zapoved nad zapadno armado tursko obdr^al je Osman pasa, serdaroin ekremom i vihov-
pol, je nas tem bolj razveselila, ker 8e je zarad zna-nib neugodnih razmcr za sedaj ustavilo nadaljevanje Slovenske knjiinice. winter arma silent musae, med vojsko zalujejo modrice."
Priiigalec, tako je prof* Jesenko poslovenil tuje ime „the lamplighter", je skozi in skozi jako za* nimljiva povestt katere dejanje je zacetkom jako pri-prosto, a Lem dalje bolj se zamota ter se nazadnje prav naravno reSi in konia v popolno zadovoljnost Citatelja. Res da semtertija naletimo na kakov od-stavek, ki skoro Crez mero razklada in povdarja u2e stare resnice, a pomisditi moramo, da je Miss Marija Cummins (r. Kemius) pisala anglelki izvirnik zlasti za 2etwki.spol. In Amerikanke so ceW take resnice jemale za neprecenljive bisere; tudi so te med celo dejanje tako nesiloma, tako naravno vpletene, da bi Citatelj skoro nekaj pogresal, ko bi jih vmes ne bilo. Vse skup nam dovulj razjasne, kako se je mogel iz-virnik angloskemu obCiustvu toliko priljubiti. Prikupil se mu je bil tako mocno, da so pervih 7 do 8 tednov razprodali crez 40000 fpravim Stirdeset tisof) iztisov 1 „The lamplighter", Priiigalec se ime-nuje na§a povest. Skoro primernejse bi 30 irnenovali Jerica („Gerty")i kajti Jerica je v njej res ona glavna oseba, krog ktere se sufie vse dejanje od per-vega do petdesetega ali zadnjega pogiavja. Pri2igalecv Trueman Flint, ki je v mestni slu^bi ter svetiluice po ulicah priiiga, je le ,oni delavni, pobo^ni in pri-I grosU m&x ki se je uamilil fiestlqtne Jeme, uboge
nim veffieljem vzhodne armade je bil pa lmenoyan Meheraed Ali, rodora Pros, fcteri je do tikrat stal v Kolasrau proti fcrnejgor:. Tudi Sulejman pasa ml je z ostanki svoje podrobljene annade od mej crnogor-skih poklican, da bi sostavii novo juzno annado, to je annado rumelsko.
V Aziji prestopili so Kusi 24. maja t.l. gramce turSke po treh potib. Pravo krilo rusko deWa je ar-mtda rionska, ktero je irodil general Oklobzjo, rodom Dalmatinec, sredo je vodil general Loris-Melikov, le-vemu krita je pa zapovedoval general Tergukasoy. Meju pravim krilom i sredo gnalo se je ©ddeljenje gen. Develova proti Ardahanu. Kakor v Evropi Tele-knez IfifclavS i carevifi, tako je bil tndi v Aziji vrn-nim Teliteljero vojske — se ve da le po iraemi -~ yeleknez Mihael. Turkom velel je v Batumu Dems paSa, t Karau Muktar, na pravera krila torskem pa Em7'l pasa. Kakor v Evroni ustopavaU so Tuna skoro brezi vsacega upora tudi v Aziji. Mesto Baja-zid padlo je vmoc Tergukasovo brezi strcla. One 11. maja bojevali so sicer Turci srecno v Batumu, a njih uspeh izgubii je vsd zuaraenitost, ko so Rusi 17. maja s naskokom vzeli Ardaban, General Loris-Melikov je anal popolnoma zmotiti MukUrja paso i ko se je po nodi a vecjim delora svojih oroznih sil pridruzil ge-neratuDevelovemu mogli, so tame Rusi v zuatnej pre-aili nastopiti. Ci|j Rusov je bil, odpraviti Muktar-jevo annado iz okolice karske, to trdnjavo obkoliti i potem iz Ardahaua, Karsa i Bajazida proti Erzerumu na treh p*»tih udariti. Teinje ruske bile so uspeSne: Mukur paSa odstopil je tako dalec za pogorje Sog-banlo, da so mogli ves Ears pravilno oblegati i da so ruski jezdki sanio nekoliko kilometrov od Erzeruma bill oddaljeni. Doe 31. maja bilo je jezde§tvo Muk-tarjevo od koxakov naglo napadeuo, dne 16.jumjapa bojevali so Rusi prav uspesno v Delibabi, v Topra-kali, dne 23. junija pa v Batumu.
Pride §e.
Dopisi.
V SoriCl 21. novembra. V seji dne 8. t. m. je mestni zastop gori&ki konecno potrdil svoj prora-cun za 1. 1378 ter je na njegovi podlagi soglasno aprejel sjedece predloge:
1.  Zupan je pooblaScen skleniti pod kolikor mo-goce ugodnimi pogoji posojilo za 20.000 gld., da se zalozi, kolikor premanjkuje za poravnavo tekocih stro-
SkOT.
2.  Navadnih stroSkov se potrdi 170.883 gl., iz-yanrednih 33.566 gl., tedaj skupaj 204.449 gl. (Vsi navadni mestni dohodki znaSajo le 55.691 gl.)
3.  Premanjkljej znasajoS 148.758 gl. se iraa za-loiiti:
a.) s prikladom po  130 0/0 k vinski
uiitnini........54000 gl.
&.} s prikladom po 83 ~/\q % k me-
sni uzitnini   .......     14.000 „
c.) z dav§Lico 3 gl. 94 kr.  na vsak
hektoliter piva......12.000 „
«?.) s prikladom po 25°/0 k zemljige-
nemu in h&nemu davka . . . 22.000 „ e.) s prikladom po 30 % k obrtnij-
skema in dohodninskemu davku.     18.000 „
Vsi obtinski davki bi zne3li .   .   120.000 gl.
In ost&ne se nepokritih      .....28.758 gl.
4. Zupan je poobla§Len,  da vzame na posodo iOO.OOO^gld. (Cujtel); to posojilo pa bo moralo biti
sirote, od hudobne Nani Grantove iz hise izgnane. Res je on Jeri&n reditelj skozi Sest let, a tudi to ne brez tuje pomofii; res je nje u&telj, a nevedno; razvajeno, termoglavo deklico izobrazujejo §e dosta bolj drugi ljudje, zlasti slepa Erailija, gospica Graha-nova, blagoserdna gospa Sulivanova in nje odlicni sin Yiljem. S, 15. poglavjem umerje Pri^igalec. Podoba je. da se cela povest imenuje po njem zato, ker bla-ga, priprossta njogova LaCela tudi pozneje vodijo nje-govo rejenko Jerico. Vodijo jo v srefii in nesreCi ter so se po vecletnem vplivu izobrazenih ljudij v njej tako ukoreninila, da jib v naslednjem 2ivljenji ne o-maje noben vihar, Naoj jo je spominjala ceI6 svitla zvezda na nebu in konci povesti (II. zvezek str. 506) pravi Jerica svojemu zvestemu Viljemu: nGlej lju-bega strijea Truemana I njegova svetilnica §e jasno sveti na nebu in njena luc na zemlji Se nij ugasnila." Vae QBebe so naslikane prav po zivljenji. [Povest v tem oziru popolnoma zadostuje vsem tirjatvam roniana, ki posebno povdarja primerno razvijanje zna-caja posaraeznih osob. Sestletna Jerica izgnana od Nani Grantove in pohcerjena od blagega priiigalca je sperVa ona neberzdana, termasta deklica, kakorSne se nayadno nabajajo med aesrecnimi otroci, katere sta-ri§i zanemarjajo ali so pa kot popolnoma zapu§cene sirote le svojim cudnioi muharu in neberzdanim stra-8tim izroeene. Siroto najde ubogi prizigalec mestnih svetiinic, usmili se je ter jo vzame se seboj domov. To, v priprostera pribelaliScl se zaCoe Jerifiino odgoje-vanje. Strijc TTOemwi, k^kor nriligalca nayadnQ «!•
od stare§instva se posebej potrjeno; s tem zneskom se imajo poplaCati vsi obfiinski dolgovi, kateri zna§a-jo s6 zgorej navedenimi 20.000 gl.— skupaj 285.000 gl., dalje se iroa zaloziti premanjkljej leta 1878; o-stali znesek se pa porabi za obeno koristna zapoce-tia, med katere spada tudi ustanovitev obtinske hra-nilnice, za kojo je odlocenih 20.000 gl. nedotakljive-ga kapitala.                                                 . .   ,.
To ;e budget, s katerim hoCe obLinski zastop stalno zagbtoviti svojemu mestu fasten naslov aav-strijske Nizze.*1
L'e pnmerjamo ta budget z onim raznib drugih, tudi veliko ve&h mest, vidimo, da hofe na§ mestni zastop neprimerno mnogo irtovati za aaglo po-vzdigo svojega raesta, katero naj bi v enem ali dveb letih vse doseglo, kar je v petdesetib zamudilo. Premanjkljej zna§a blizo trikrat toliko, kolikor navadni obtinski dohodki; mestne potreb§fine, katerim hoce obtMnski zastop v prihodnjem letu zadostiti, so tedaj blizo trikrat vefce od mestnih moci.
Prizadevanje nasih mestnih ocetov je vsakakor hvalevredno: Oni hoiejo (Jorico zares lepo imeti, hoeejo, da se pona.4a z vaerai onirai napravami, ki se pristujejo klimattfnemu zdravstvenemu kraju io da privabi vsled tega od vseh strani bogate goste in na-selbenike. Vse to j« prav in dobro! Vpra-sanje jele. ali je tudi mogoce vse to kar na vrat na nos dogna-ti, in ce je mogoce, ali se ni bati, da prenapete zi-le prej ali pozneje popocajo?
Skoro od vseh strani naSe dezele prihajajo ne-nsecne vesti o zalostnih ckonomifnih razmerah, katere ne morejo imeti na de^elno sredi^ee nikakor ugmi-nrga upliva. Zraven tega pa trutimo, da si od da!eL, vendar tudi tukaj, nosledke rusko-turske voj^ke. Dra-ginja raznega blaga rase vsled tega prav vidno v mestu in morda edino sfanovanja ne draz«'», ktr ni prBlo toliko tujeev kakor poprejSnja leta. Za to pa stiska vsak hiSen gospodar, vsak trgovec, v?ak obrtnik in uradnik vi§e ali nize vrste svoj druzinski budget in kedor se hode prepriiiati, kako se celo premo^ncjse dru^ine v svojih stanovanjih vtesnujejo, naj obhodi mesto od enega konca do druzega, in videl bo, k o-liko  praznih sob je  na  ponndbo.—
Gostilne in kreme so v obfie slabo obiskovane, posestnikom se trda godi, obrtniki hirajo. Mestni zastop se pa na vse to prav malo ozira, kar lahko po tem sodimo, da vzdr2uje doscdanje visoke uzitninske in druge davSCine in da je dohodniske in obrtnijske priklade celo povekSal od 15 na 30%. — Ugovarja se lahko, da niti te ogromne doktade ne zadostujejo v zalozbo celega premanjkljeja in da treba se zraven njih skibeti; da se kaj denara na posodo vzame. Res-nicno! pa zakaj?
Ker se je obcinski zastop naenkrat lotil preve-likega bremena, kojemu niso niti priblizno kos slabe moti malega mesta. Zdaj uze omaguje mesto pod tem bremenom in da si preskrbi kaj pomoft, preobla-ga razne svoje kontribuente in ker tudi njih krvavi doneski ne zadostujejo, steza roko po posojilu — 400.000 gld. Iz tega posojila pa nastane stalno bre-me, katero, ce ne porodi prej ali pozneje financne krize, zagotovi brez drugaCe goriSkim kontribuentom vsakoletne velike davScine, katere te^ko, da bi se kedaj zmanjsale sedanjemu rodu. —
Mi zelirao lepi Goriei Cvrst in nagel razvoj, Bog ve, da tako odkritosreno, kakor kateri koli Italijan ali ItalijanciS; toda ie se oziramo na sedanje gospo-darstvene razmere mesta in mestjanov, ne moremo veudar prikimavati v zacetku navedenim skiepom nie-stnega zabtopa, ker se nam zde v njih zapopadeni fi-
nancni eksperimenti preneusmiljeni  do  mestnih kontribuentov in prenevarni — :
Cejo, gospa Sulivanova, nje sin Viljem, zlasti pa slepa gospica Grahamova jo odgojujejo in sicer vsak po svoje, Ce prav so pri vseh enaka nacela, katera sku-§ajo zanemarjeni deklici vdihniti. Tem blagim nacelom ostane zvesta izverstno odgojena Jerica v vseh razmerah naslednjega zivljenja. Sperva se jej Se sedaj pa sedaj izbude stare strasti, a z ^elezno voljo je zna deklica ule§i*i ali pa popolnoma zatreti. Pozneje ne bojuje vec takih hudih bojev sama se soboj, a cakajo jo drugi nic manj nevarni boji. Neskoncne miloserC-nosti ne izkazuje le svojim dobrotnikom, ampak tudi svojim zopernikom; izkazuje jo celo svojej nekdanji strahoviteljici, oni hudobni Nani Grantovi, katero v tuji hi§i sluCajno naleti. Zopet na drugi strani jej preti nevaren boj med naskri^nimi doiznostmi. Vest-na devojka premisli in pretehta vse razmere, ter klju-bu vsej grenkobi, kljubu vsem bododm tezavam skle-ne. zadostiti imenitnejsi, veCi dol2aosti. Odpove se prijetuemu Zivljenji v gospod Grahamovej hi§i, odpove se veselemu potovanju v luznih dezelah tersepro-stovoljno 2ertvuje svojej boluej prijateljici gospej Su-livanovi. Radostna pienasa pri tej vse obile tezave. Neprestano delavna ni le tu, ampak tudi pozneje, ko se je zopet povernila k Gvahainovim. Rahlocutnost in nelnost svojega serca najIepSe ka2e v razmeri med seboj in onim bogatim Benom Brusom. Vsaka manj stanovitna, lehkomiselna devojka bi bila hlastoma sprejela ponudeno BreCo, ki se jej je tako lepo bliS-Sala.                                                            (0^e,)
Iz TrSta, 21. novemb. (Jzv. dop.). (Tr^aske posebnosri. — TurSki poslanci — Vohtve v trgovsko zbornico. — Vreme.) Danes imamo v Trstu velik praznik „la madonna delta salute"; te Matere bozje paL nikder na svetu ne praznujejo, kakor tukaj v Trstu. Nastal je ta izkljucljivo tr5a§ki praznik tako-le: Menda leta 1839 je bila tukaj velika kolera, u-miralo je na stotine ljudi vsak dan, vsled tega na-pravili so pobozniTrzacani na dan „darovanja Marije device**, to je 21. novemb. procesijo do Matere boS-je, ki je v jezuvitski cerkvi in tam se je brala tej Materi bozji na Cast slovesna maSa in obena molitev. Precej thti dan je nekda kolera pojenjala in Trzaca-ni so sklenili ta vazen dan za vse vecne case praz-novati v Cast Materi bozji, in ker je ona zopet Trstu podelila zdravje, krstili so pobo^ni Trzafa-ni ta praznik rla Madonna della salute." Ta praznik se tukaj posebno posvecuje, magazini in skoro vse delavnice so zaprte, in kako se ljudstvo strogo dtzi tega praznika, je dokuz to, da so nekteri trgovci svoje delavce hoteli prisiiiti, naj delajo ; a ti so od-govoriii skoro povsod, da rajsc delajo na bozicne praz-nike, nego pa denes.
To scm Socinim Litateljem hotel naznaniti kakor Trzasko posebnost, katerih je tukaj vefi, nego drugod v Avstriji. Kot posebnost Vain porocam tudi, da sem te dni videl '¦> tur^ke poslance. ki so po-tovali iz Trebinja v Carigrad. Tur^ki poslanci! ali nij to neka posebna specijaliteta na parlameutarnem polji? 0 kako bi bil rad govoril i njtrni in zvedcl, ce jim je znauo, k cemu so klicani v Carigrad. Tei-ko! — Njihovi obrazi in njihovo obnaianjo pustilo me je v tem obziru v popoluem dvomu.
K letu bomo imeli tukaj volitve v trgovinsko zbomicd, ki so tukaj v Trstu veliko vece vaznosti, kakor kdc drugod, kajti tukaj ima ta zbornica v rokah velikanske interese triaSkega prebivalstva.
Volitve nijso se prav blizo in, vendar je u^e za-(¦(>la huda agitucija. Znano Yarn je, da jc sedanja trgovska zbornica nasprotna magistratu, kder nosijo judje in Italijanissimi velik zvoncc. Zatorej pa je iz-dalo uze oni teden kakih 25 do 30 iu\m oster oklic na volilce, naj se m dajo vec motiti po tujcih (1) (Kje so judje doma?) in naj izvolijo take ljudi, katerim je pri sreu narodnost in {uteres Trsta in kateri bodo delali edini z mestnim stareSinstvom. — Ta teden pa je zopet drug volilni odbor izdal nasprotno izjavo, v kateri zagovarja sedanjo zbornico in pravi, da je treba v prvi vrsti voliti v zbornico ljudi, ki pred vsako politico strastjo poznajo in zagovarjajo mate-rijalne interese Trsta, ki se ne brigajo za narodne in druge cudne agitacije, ampak skrbe za obLni bla-gor vseh Trzafanov, posebno trgovcev brez razlocka glede na narodnost itd. Na tem oklicu podpisani so prvi trgovci triaski, kakor Reinelt, Burgstaller, Ritt-mayer, Schroder, Strudthof, Vucetich in drugi.
Glede volitev v trgovsko zbornico bi jez imel govoriti resno besedo s trzaSkimi Slovenci, katerih je vse polno trgovcev in torej volilcev za zbornico; a ker je treba Se ma*sikako bolj siljeno re6 napraviti, predno stopijo Slovenci tudi tukaj na pozoriSce, biza danes saino svetoval odboru drustva ffEdinost",naj za letos saj to stori, da priporoCa vsem slovenskim tr-govcem volilcem, naj se ntkar ne dajo zapeljati zidora, ampak naj volijo tako, kakor jim bo naavetoval odbor, v katerem je Burgstaller, katerega so Slovenci volili v mestni zbor, kder jih tudi po moci posteno zastopa.
Za prhodnjo volitev pa bo treba uze tako ure-diti, da bomo Slovenci lehko tirjali nekoliko koncesij od ene ali druge stranke,;in tak kompromis, da nam dovolijo nekoliko glasov v zoornici trgovski, bi se znal morda ze letos doseci.
Denes zopet enkrat koncam z vremenom: Kras-no vreme smo imeli skoro 3 tedne do denes a denes je zacel dez in za njim prisla je burja. Vojskujeta se jug in sever v zraku, a premagai bo najbrze sever, ker je mocnejSi. Mi Trzacani smo bolj zdravi, tz premaga burja, da bi le Se priSel tiat velik se* verni pis,  ki  bi nase prepelicarje popihal.
Od kar je Kars padel, Spizza in Bar postala It* nogorska, so nasi Turki v skrbi, kako se bodo meta-morfoziraii v Ruse.— Pa takim Ijudem je vse lehko i
Iz Kopra IS. novemb. (Izv. dop.). Tukaj u3e dalje casa ne dezuje; bati se je Kopercanora, da jim zmanjka potrebne pitne vode. ko jih slana voda od vseh strain obdoja. Sicer si 2ejo lahko s prav dobrim terauom gasi,—kdor ne trpi suae v zepu.
Uciteljski kandidatje zopet ozivljajo pusto mesto. Da, zares pusto je; a kaj bi bilo brez dijakov in vojakov? Sicer pa nemajo tu iri eni, ni drugi posebno prijetnega zivenja, ker so domace socijalne razmere take, da ne morejo nikomur prav ugajati.
NaSi slovenski dijaci so v obce prav vrli fantje in ivft v lepi slogi med seboj, kar je vse pohvale vredno; zeleti bi le bilo, da bi n i h 6 e izjeme ne delal, ampak da bi bili vsi jsa enega, edeu za vse. ¦—
H^P!
Prav rad bi nekoga v tern oziru spodobno okaral — pa naj bo za danes prizaneSeno. (Prosimo le tudi za naprej:   Personalia sunt odiosa. Ured.)
Tukaj je v garnizonu bataljon nemSkih lovcev. Ni davno od tega, kar sta si dva vojaka svincc v mozgane poslala in tako sklenila nerodno zivenje. Po-vod je bil nekda prav malenkosten. —
Pri volitvi enega poslanca za istcrski de^elni zbor dne 15. t. hi. je vecina 97 glasov odloella za gimnazijskega ravuatelja Jakoba Babuder-ja proti dru. Manzini-ju, kateri je dobil 31 glasov. Ke vein, kako bi prav znaeil to voiitev; raorda tako: Zmeren, vladen kandidat je zmagal, liberalen, italijanski je propaL_____-.. - -
Iz Isfre 14. noveinb. (Izv. dop.) Boj,—-ne boj, — brezusmiljeno klanje na enej, slabe letiue na drn-gej, uezaupanje, prevara na tretjej, teptanje vsega, kar bi moralo biti eloveku najsvctrjse, na cetrtoj strani in tako ad infinitum, to so znamcnja sedanjcga fasa.
A kar je najzalostneje, je to, da se Cini, ki so biii poprej le po najskritejSih, umazauib kotiii velikih niest, kjer ima deuioralizacija svoja gnjezda, v navadi, zdaj tudi \\U na deceit mod prostim ljudstvoni ponav-Jjajo, koder jc hnela poprej vsaj vera toliko upliva, da jih je zabranjevala.
Pazinska soduija pretekuje zdaj tri zlocine take vrste. —   Cujte!
Neka prekanjeua sluzabnica na Reki jc Rvojej gospodinji, katercj je neusmiljcna smrt pobrala troje preljublji'nih otrok, z zivimi barvami naslikala zalost-no stauje zamerlih na uiiem svetu, o katerem je po cudnem potu v vizijah poavedela; tako ji»j jc izvabi-la veL stotiu denarja in mnogo dnigocenosti, c>s, da odkupi s tern izvelicanje, dasiravno uze pogubljenib otrok. V* osleparjenim plenom jo je na to pobrisala, —a priSla je se o pravera casu pravici v pest—in tu ne uide zasluzeni kazni. —                             v
Drug zloi;in se je vrSil pred kratkcm v Zminji, veliki obciui pazinskega okraja, kdcr so je lotil ne-arecen sin svojo lastno mater umoriti, kar se mu pa, nvala Bugu, ni posreCilo. — Ta teden se je pa raz-ozdana babura ,8 pnmucjo svojega nearamnega Ijubim-ca na potu iz Zminjskega somnja domov k s\\ Viu-cencu izncbila svojega pravntga moza. — Teduj: goljufija, pobku^en umor iu dognan uuior! Ali ni to Btraana progresija V
Koneeni izid kazenskih obravnav naznanirn o ivojeni casu *).____________
Iz Brega v Istri, 20. now (izv. dop.) obza-
lovati je, da je najnovejsa koristolovna politika se svojimi pokvarjajocimi nafieli zdatuo pripomogla Bregu Y malih letih po vsem drugo oblicje dati. Razposaje-nost, neukrotijivost mladiue, zapravljivost, prepirlji-vost, nezaupnost, nilaenost do verskih naukov in ua-ravnega vedcnja so glavne poteze, ktere so se glo-boko zarezuie v obraz nedavno se nepokvaijeiiega Brezana. Teuiu se ni cuditi: kjer ni luci, tam ni svetlobe. So naprave, ktere bi iinele bistriti iu obla-iiti seree. ali te so do sedaj bile svetilnice brez olja: niso tedaj zamogle svetlobe oddajati, Se mauj pa te-mote razganjati. Pri vsem tem je prost kmet Se zmi-rej nezaveden in nesamostaleu „dobra podloga vsaki ptujcevi petia.
Razmere po vsem zalostne pricajo, da ubogemu kmeckenm ljud&tvu je potruba najprvo dobrega, zdra-vega poduka, Sole. Odgoji naj se prosto ljudstvo kr-fecansko, pa ne s pretirano potrpezljivostjo in kiot-kostjo, kteri pri Slovencu navadno niinati ni konca ni kraja; glavua skrb odgoje naj se obraca na to, da se odraScaj razvije v trdne znaCaje, kterih zvestobe ne omaje silni burjin piS.
Zavoij tega srcco pozdrav^jamo novo §olsko na-pravo, s ktero dobi dolinska sola dva ucitelja in uci-teljico domacinko ia se nadejamo, da ucitelja bosta znala zvesto ceniti dostojnost svojo ia samostojnost in na pojju poduka in omike dobrodejno uplivati na mla-dino in s tern pridobiti si soSutje starsev, kteri jima otroke gorko priporocajo.
Pri seji 21. t. m. sta kot glavna govoraika govorila se Skene (proti) in Herbst (za), potem je bila sploSna razprava sklenjcna, da si jebilo se nad 20 govornikov vpisanih.
Ceski poslanci soposlali drzavncrau zboru pismo, v katerem protestujejo zoper dnalizem, zoper direktnc volitve, zoper pravni obstoj po-slanske zbornice in prosijo, naj se njih mandat smatra kot ugasen, ako prestopi zbornica o njih pismu na dnevni red. Kellerspergjeizjavil, zeijo, da bi ceski poslauci v zbor prisli in roko podali k skupnemu delovanju.
Prazakov nasvet, naj se izroci pismo ces-kih poslancev posebncmu odsckn, bil je od vecine, kakor po navadi, zavri^en.
Dnc 21. noverabra jc bil vclik ministcrski svet v Budi pod predsedniStvom cesarjevim. Sklcpalo so je nekda o tem, ali ima na§a vojska Se dalje koncentrovana ostati na juznih dr^avnih mcjah — in obveljal je sklep, da ima ostati, 1c rcgiinenti da so imajo premestiti v intoresu vojagkcga poduka. Govorilo so je tudi, kakor trde* nokatcri casopisi, o zjcdinjcnji vojne krojtno 7, UrvaUko in o okupaciji Bosnc, ki se ima v kratkcm zgoditi.
Iz K n i n a se poro&a 18. t. m,: V6eraj so pozgali Turki na avs trij skcj in na tur-fikoj strani mejc vse hiSe in cno bolnifinico, ka-tero jo za boguncc dala zidati Miss Irby, ople-nili so, kar je bilo v hisah in odgnali ^ivino.
Iz Belgrada se veilno naznanjajo novi obroki, kedaj misli vstopiti srbska vojska v ak-cijo. Zdaj pravijo, da vstopi gotovo 2. decem-bra. Bomo videlil
Tur§ki parlament se je te dni dopolnfl z nekaterimi novimi poslanci. Skoro bode skli-can, Le hitro, dokler je So pot v Carigrad od-prta I
Na Francoskem ni homatlj ni konca ni kraja. Mac Mahon ho6e ostati na svojem mestu in ne mara nikakor zbrati minigtre iz republikanske vefiine, mariveS se 6uje, da bode novo ministerstvo sestavljeno veSinoma iz' Bo-napartistov. Republikanski listi priporocajo, naj zbornica tako dolgo ne potrdi budgeta, da bode ministerstvo iz vecme vzeto.
V Berlinu so zaprli necega Poljaka z imenom Lugovski, kateri je hotel nekda po lastni izpovedi kralja in Bismarka  nstreliti.
Razne vesti.
Politieni pregled.
Govor barona Kellersperga v drz. zboru proti banknem statntu je ze!o razdrazil vladne kroge. Ta razdrazenost se je prav jasno razo-dela v strastnem in kolikor toliko ntdostojnem odgovoru ministra Unger-ja v seji 19. t. m., v kateri je tudi financni minister Pretis prav ob-girao zagovarjal bankno prediogo.
Kellerspergov govor je posebno pomenijiv, ker je govornik obce spoitovan in jako ve-Ijaven mo^, znan zarad svoje neomahljive vda-nosti do Avstrije in do Habsburianov. Toda o tem kaj vec" v uvodcem clanku prih. Stevilke.
¦j Proilnw.
twdi
Slu^ba uditelja v goriski de^elni gluhoneraici bode uze tretjiC razpisana in zdaj s pomno^eno letno plaeo COO gld. in 100 gld. stanovnine. Cuduo, da ni koinpetentov za tako sluLbo v mestu I
Umerl je pretek. torek po dolgi, hudi bolezni v. c. gosp. Mihael M e r v i c, 2upnik-dekan CerniSki. N. v. in. pi
Gradigki c. ki\ okr. Solski svet je zgubil dva uda: gg. Ant. pi. Dottori-ja in Jos. Del T o r r e-j a; oba izvuljenca dezelnega odbora sta se sama tej castni sluzbi odpovedala, ker sta nekda za-pazila pomeuljive nerednosti v sluzbenem poslovanji c. k. okrajnega §olskega nadzornika, g. J. Culot-a. Ke razumemo prav, zakaj sezastopnika dezelnega odbora zarad tacega uzroka odpovedujeta. Kaj dosezeta s tem in koliko koristita stvariV Mari se ne da nepravilno-sti v poslovanji g. nadzornika po nobenem drugem nacinu v okom priti? Pred vsem bi pa6 morala pro-vocirati discipliuarno preiskavo, da se dozene, all za-res obstoje in v tern te nepravilnosti.
GoriSka ditalnica napravi jutri, v saboto, plesno zabavo. ZaCetek ob 8 uri. Neudom je dovoljen vstop samo z vstopnico.
Kvi§can3ka ditainica napravi besedo v nedeljo 25 t m. v dvorani g. 1?. Marinica. Program: 1. Slo-veiiski votpan vgl. Fr. Stele. Svira doniaCa godba. 2. Slareav spev vgl. Avg. Leban. 3. Deklamacija lhrtja oUvljena. V. Vodnik. 4. Slava Slovenccm vgl. Anton Hajdrih. 5. Odlomck iz opere: I due Foscari, vglasb. Donizetti. Godba. 6. Kobariska dolina, dvospev s sprcmljevanjcm z glasovirorn, vgl. Ant. Hribar, 7. Igra Bog vas sprejmi, kdaj pojdctc domii. 8. Zadnp veccr z mesannn zborora. Spr. z glasovirorn, vgl. Jos. MariniC. 9. Aria iz opere Traviata vgl. Verdi. Godba, 10. Neh duSman vidi> vgl. Dav. Jenko. 11. ljudm%la Sojomir, bojni prizor. Slovo. 12, V Boj I vgl. Iv, nl.
Zajc. Po besedi pies. Zafietek togno ob 5. uri ponol. Vstopnina k besedi 20 kr., k plesu 1 gl. GospodiCiie k plesu profste.
Rojanska ditalnica napravi v nedeljo 25. no-vembra besedo v prid dramatifinih potrebSiiin spetjemf deklamacijami in igrama „DomaSi prepir" in „Bog vas sprimi." Ker so role v dobrih rok^ nadejati se je dobrih predstav. Po igrah druStvena zabava. Ustopnina za ude 20 kr., za neude erio ose-bo 30 kr., z druzmo 40 kr. Zafifttek toSno ob 6. uri zveCer.   Uljudno vabi vse  castite  ude in rodoijube
ODBOR.
Okrajni Siviiiozdravnik, Polit. okraji Gra-digfie, Gorica in Tolmin dobe zafietkom meseca de-cembra svojega c. k. okrajnega zlvinozdravnika v o-sebi gosp. Andreja Perko-ta iz Poljan na Go-renjskem, kateri je sluzboval do zaaj na Volovskem v Tstri. Gosp, Perko se je pred par leti u2e nekolikq 6isa mudil v naSem mestu in se takrat ^o v nekatd-rih primerljeih poknzal prav vestnega in enretnega 2ivinozdravuika. Na^im ^ivinoiejcem bode gotovo do* bro doficl. Sezanski polit. okraj. spada v zlvinoKdrav-niskem oziru v delokrog trzagkega dezelnega zivino-zdravnika. — V Gorici imamo sieer tudi izSolano-ga, in pri vojakih v njegovi stroki izve^banega kouj-skega zdravnika, g. Josipa Komol-a, brata znanega stotnika, koji jc uge vec poducnih vojafikili kujig gpl-sal. Tudi tega priporoLamo na&im zivinorcjccm, za-nasaje se. da se bodeta viSe izgolan zlvinozdravuik in ni^e iz^olan konjski zdravnik v svojih poslih oobro razumeia in vzajemno podpirala. —
Porotniki za prihodnje obravnavo, katere za-Cnejo dnc 0. decembra t. 1. ob 9. uri zjutroj, bo:
Murcga Ivan iz Gorice — Markic Ivan iz Gori-ce •— MuHina Anton iz Gorice — Joglic Andr«j \t Gorico — BolafAo Jakob iz Gorice — Morpurgo Mi-roslav iz Gradi^a — Leban France iz Cernic— Bo-navia Ivan iz Trgica -> Jeram Josip iz Gorice — Franzot France iz Farre — Moser Adolf iz Gorice— Baudas Josip iz Gorico •*- Jurettig Huurik iz Gorico
—  Lefttiak Peter iz Gorico — Jurettig Dp. Aloj«IJ iz Horice — Verzegnftssl Dr. France iz Gorice — Cadolini Mildav^ iz Gorice — Printer Sabat iz Gra-di§6a — Ktthnel Anton Iz Gorice — Federlcii Jer-nej iz Gorice — Bridiga Dr. Josip iz Gorice — Ma-rizza Alojzij iz Gorice -* Donda Dominik Iz Kude— Cusolo Josip iz Bonkev—- Ghiauiandi J. K. iz Gorice — Bradaschia Mih. iz Gorice — Bolko Leopold iz Lokavca — Genuizzi France iz Gorice — Bianchl Baron Lenard iz Bubij — Goglia France iz Gorice
—  Furlani Mih. iz Gorice — Zei Mih. iz Gorice — Bolko Anton iz Gorice — Delmestri Ivan iz Gorice
—  Buda Alojzij iz Gorice — Kolerlc* Josip iz Gorice.
N a m e s t n ik i: Claricini pi. Leopold. — Bu-dau Bla2 — Urbauie Josip — Studeni France — Strekel J. J. — Vida Valentin. — Venuti Peter — Velicogna Valentin — Ilek Ivan vai iz Gorice.
Volitve de^elnih poslanoev bodo v krat-kem na Stajerskem. Slovenci v celjskej okolici kan-didirajo dr. DominikuS-a in dekana brazlovSkega g. Bohinc-a. V Slovenjegradci so postavili za kaudi-data gupnika dra. Suc<a.
Imenovan je za kancelista pri c, k. okrajni sodniji v Bovcu Anton Asolif vpokojen iendarski stra^meHer.
Po2ari. V torek «e je vnelo v pritliCnem pro-storu Raschauer-jeve hi§e v gosposki ulici, v sredo pa v Petrogalli-jevi hi§i v poStni ulici, kjer je bila stara aBierhalle." Pozarna straza je bila v obeh primer-Ijajih naglo pri rokah in je pogasila ogeuj. Skoda je neznatna.
Poslaaec Nabergoj je tozen zarad raz^lje* nja fiasti in trzaSka sodnija s«j je obrnila do dr2avne* ga zbora, naj dovoli, da se proti njemu za6ne, pre* iskava. Dr^avni zbor pa po predlogu posebnega od-seka 9 udov ni v to privolil in.sicer z oziroin na to, da je stvar jako matenkostna, opravila driavnega zbora pa so ravno zdaj jako vazna in nujna. Sieer je tudi se spricevali dokazano, da je to, kar je g. Nabergoj govoril in zarad Cesar je tozen, resniend. Povod to2bi je dalo neko BPoslano", katero je posla-; nee Nabergoj objavil v trzaSkem Hstu »Cittadinott proti ueitelju Mastenu v Proseku, ki se je nekda su-rovo obnaSal proti ucencem.
geik-xd-Islamova vojna molitev. — TurS-ka moatev, ki se moli po zapovedi turSkeg^a „pape-za« za easa vojske po vseh molflnicah, se glasiblizu ta: ko!e: Najmilostivejli bog! Ussnili sc nas ter vanij nas, tvoje verno ljudstvo. Vsemogocni bog! Ne usmi-li se nevernikov, varuj nas in nai5e de^ele ter pom6-ti vse nevernike, ki se bojujo proti nam in tvoj^j svetei ter jedmo pravoj v*ri, razzomlje! /atri, o mo-Kocni b»", vse sledi brezboinim Bulgarom m Gvkom, ki tavaio po temninah hodeci, kakor praSiCi po mo-cviriih, in kateri so se ilnnili proti tvojetmi yernemu liudstvu in tvojemu proroku Mahomedu vzdigniti roko. RazreSi jim zveze, razkropi jim €ete, zlomi jiin oro-ije.- unici jim mo6 termite vr^i t globme peklenske. Zuisi nad njih glavami svojo nai(vecjo erdin jezo ter
jih kaznuj, kakor si kaznoval dosiej vse naSe sovra-feiiie. Zmesaj jim jezike, njih kri aaj v potocik te-*e ter glave naj se vate tvojm vermkom* pred noge. Ukloni jim glavarje, razbij jira trdnjave, pomagaj, da upcsnjo In obnemorejo jira site. Sirote naj jim bodo otroci, vdove jim soproge, zalujo naj raatere ia vzemi jim um in pamet. 0 bog! ne daj, da bi ostal na ze-mlji ni najmanjSi sled brezboznik Moskvlcanov, Grkov in Frankov, ki so jim prijatelji in zavezniki. Poslij nad aje vsa neizmerna zla in uniCi naj jih tvoja stra-Soa jeza, ukoncavaj jih z mesaijenjem, pozarom, uta-pljanjem njih ladij, se smertjo na veSalih, kugo, gla-djo in potresi. Mesta naj jira izmro in obiSCejo naj jih vsi tvoji smertui angelji. PoSlji jim bolezni na oko,ca vse Cute in na vse ude, da bodo trpeli. Udar-ci tvoje srdi in jeze naj jih pobijajo kakor toLa, ki pada na zeroljo. Z njimi in njih bogatstvom naj se pak okoristijo oni, ki verujejo v te in tvojega proro-ka Muhameda ter katere izpremljaj povsodi tvoja mi-lost in blagoslov tvojega proroka Muhameda.
Gorica na KoroSkem! Da u fi e n i Neraci belo I^ubljano pogostoma prestavljajo na KoroSko, je uze sploh znaua slvar. NajnovejSe pa je, da je zdaj tudi Gorica korosko mesto. Kdor ne. veruje, bere naj zadnji list hrvaskega nVienca.a Nemcu ne zamerimo, ako ne pozna nasih dezel, Se prav nam je, ker ne mararao, da se preveC z nami peca. Ali od brata Hr-vata, sosebno pa od sicer tako dobro uredovanega lista bi kaj tacega ue bili prieakovali. Saj Gorica ven-dar ni} tako majhao gnjezdo! Kako bi se na§i bratje hudovali, ako bi kak slovensk list pisal, da je Varaz-din ali Reka v Dalmaciji. Ej, vse premalo se Se po-
Najnovej§e vesti.
IZ BUKAKE§TA se brzojavlja 21. novembra: Rumuni so danes po tridnevnem boji s iturmomvzeli mesto Bahovo. Turki so bezali proti Vidian. Nase izgubo so se nezuane.
Vfieraj je rumunska baterija nad Kalafatom ob-strelila tursk parobrod, da je utoi.il.
Iz Getinja se poroca 21. novb. Urnogorci so se Sturmom vzeli utrjeno citadelo v Spici. S tern imajo pomorsko obalo od avstrijske meje do nstja reke Bojane popolnem v svojih rokah. Turki brauijo lc Se citadelo ? fiaru* Glavni stan crnogorskega kneza jc na Rivi, Lelim bejov serail.
HSTNICA tJREDSlSTYA. Gg. dopisnikom du-itajskim. — Ne zamerite, da Va§ih dopiaov nijSmo vvrstili T list. Prejeli smo jib te dm toliko, da bi dobrsni del denaS-nje Stevilke lehko z njimi napolnili. In ako bi tudi, zatajivsi ••megs sebe, tiskali vse te dopise, kdo nam je porok, da z njimi srsenovega gnjezda ne razdrazimo se bolj, da jih za pri-hodnji list ne dobimo se Tec? Tako ne bode ni konca ni kraja * Naj bi nze bilo, ako bi tu slo za kako stvar velicega zamasaja, ali vsi ti dopisi vrte se o nesrecnih strobkah.ft Tant de bruit pour une „trobka!* Odkritosrcno Yam moramo po-vedati, da se nam filisterskim hiperborejcem. to vpraSanje ne zdi take vaznosti, kakorsno ma dajete Yi; ziasti pa moramo dvomiti, da bi ustrezali svcjim bralcem, ako bi vse te dopise ,jza* in »proti* hoteli tiskati. Yse, kar smo o tem refieru ci-tali t doma&h in tujih liatih, navedilo nam je rtis, da sc je llantoat vrsila dostojno slavljenega slovenskega ueenjaka in caatno za alovenske studente. ki so jo osnovali. Ako pa vsem nij bilo vse po volji, kdo bi se mogel temu cuditi — sosebno pri Slovencih. Hi nikdar nijsmo bili na kakorem komersu, o njem nam tedaj ne pristuje sodba, ali toliko nam se vendar dozdeva, da se komers — zabava dijaska — sme nekoliko STobodneje gibati. Komers nij koncert! — Ako bi r tej stvari ¦meli Se kakovo reci, bila bi zelja, iakrena zelja, da bi se lemalu zopet Trail mir mej razdrazene duhove. Ne puscajmo z urns zlatega vodila: Kdor rse razmeri, ni$ ne zameri. — G. F r. Z. r M. rt8oca" navadno ne bode prinasala poezij. Ako bodemo kedaj prinesli kakovo pesem, gledali bodemo, da bode primerna naiemu cbcinstvu in da. bode v obliki kolikor toliko dovr&ena. Yase legende ne moremo tiskati. Ne pi-¦emo rei 1847, temvec 1877; kar se je takrat morebiti imeno-talo TZTiSena poezija, daudanes je prav lehko neslana krpa-rya. Tudi dopisa nijsmo mogli sprejeti, ker tiema krvL nikostf. UBtreSete nam pa z dopisi, ki porocajo o dogodkih Ya-iega kraja. Brezi zamere!
J. P. in K. Obzalujemo, da Yasi zelji ne moremo v-streci in dopisa ne sprejeti. Svetujemo pa Yam, da se narav-noBt do doti&nega g. zapnika obrnete in mu svoje ze^je za-•tran TazsYitljeranja in kar imate se na sereu, razodenete.
T?op. T: Clanek prepozno prejeli, temvec ker moramo marsikaj opiliti, kar bivsedanji obliki g>. drzavnega pravdnika gotoTo t zadrege spravljalo. Frihodnjic ne bo zamujeno; saj je Btvar se t razpravi.
O. Fer. Strukelj t Tolminu: 6e bomo vsakemn,* kdor se oglasi, potvjevali, da ni clanka pisal, pride na Tse zadnje dopisnik gotovo na dan, Sicer pa je prepiren dopis dostojen in kolikor poznamo razmere, resnicenince pri vsem tem komn ni po volji, naj postopa po postavni poti proti urednist-vu, katero sprejema vso odgovornost za dopise flovjega lista. Cemu zamnjati casa s praznim 8umni6enjem?
Razglas.
Daje se v uajem, do seilaj dobro obi-skovaua staeuna kolonijalnega blaga s to-bakarnieo (trafiko). Oni, hifeli, otemtanje poizveclcti, oglasi naj se pri podpisanem Iastniku
Sv. Kriz 2>ri Aj&ovS&ni 8. nor. 1877.
Leopold K«K-ovai\
Ozianilo.
Ravnateljstvo zasta?ljavnice (Blonte di pieta) vstanovljene po grofn Tburnn y Gorici naxnanja, da bode dnc 10. decembra 1877 za^ela javna dra2ba (kant) nere§enih zastav III. ietrt leta 1876 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta In septembra 1876.
V Gorki Am B. nwemhra 1877.
Eavnatelj: Lovisoni.
Koristno naznanilo
precast, duhovseini.
Tovaraa za izdelovanje vos^enili svec. lastnina   Alojzija Bader-ja v Gorici,   ki
je bila odlikovana se sreberao svetinjo in castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoca svoje svefe iz distega voska od Cebel, ki se ue kidajo in ne onesna^ijo altarja. Gorijo, mirno, se ne kidajo in se po&tsi povzijejo.
Priporofinjem toraj prefiastiti duhov-scini, naj se ne daj a motiti po drugih pro-dajaleib, ki prodajajo sve6e, namesane z drugiini tvarinami, kakorsne svece so po cerkvenili postavah prepovedane. Cena jim je 2 gl. 68 kr. kilo najbo!j§e prve viste, 2  „   33  „     „   diuge vrste.
Plafiuje se ob koncu leta,   ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plafca.
Alojzij Bader,
lastnik.
Oznanilo.
Podpisanl ima zalogo vosfienih svec iz tOYarne za svece g. Alojzija Bader-ja v Gorici. Svede iz te tovarne so bile odli-kovane se srebemo svetinjo in fiastnim diplomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakovem in v Trstu leta 1871.
Te svece imajo prednost, da so iz ci-stega voska odfebel,paproste vsake drnge tvarine, so zbolj§ane, da se ve6 ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tem sveLam je % gl. 08 sld. kilo najbolj§e prve verste, 2 „ 33 „ drage verste. Pla6uje se ob koncu leja.
PreSastita duliovsfiina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drngili prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami.
V Kanali ima zalogo
8IEFA3T KRALJ, bandar.
OKLIC!
Bobrodelni bazar na Dunaji
prodaja o priliki rusko-tursko vojske nasledne re6i, ki naj se o bozifnih praznikih v nobeni druzini ne pogre-Sajo. Cena je neverjetno nizka.
Za 5 gold. 75 kr. a* v.
dol)^ se nasledne reji ;
1 majhen ele^aiiien  gla- || sovir, na kterem docki in doklice  igrati zamorejo naj lepse komadc.
1 tako imenovan Wurstel-Tlieater, v prvem dcjanji pi'kb>nM'ck juda \/.amt\ 25 krasitih   dt>koracij    za : bozii'no drcvo.                 !
25 HV«'f za bo/irno drcvo. |j  25 krasnih   HV«M*nikov,    v , kti-ro m> svecV na bozi<*- f[ n» dr«'\*o stavijo.             ,'
1 kinczki Mandarin, ki 14 ,¦' kozohvv pndirno.            |.
1  1»'J»»   «)blf/'(-n(i   |>lJl|rkti,   "i
ki j«» v pli'ti-iiein koHi'kti, || h»» v»/i, vpiji' in h» gibljf. j[
i perzijansk prazni^en voz,
kterega koza pelje. 1 benesko ognji§6e, s po-
sebnim pritiskom se po-
kaze oCaran knjezi«. 1 Sirnpans (opica).   ki mi-
uistru jezik kaz>. 1 oriji'ntalsko    kletko    za
tii'e s tr«mi tici, ki ved-
Jl() pojt'i. 1 pgiptov.sko stra^no hino}
strazur hoili.
1  (Mirovui mlin.
2  b pa kartona z U-hh, ni-zcii zapopudek za otroki; vsuko Mtarosti,
87 kosov!
Vko te ijiiv(>deni> r«'t"i   htant'jo skup le 5 gld. 75 kr. a. v.
Naslov ali adreaa:
PoiSil
Wien, Stadt, Elisabothstrasse 26.
i«? jiroti poitnem pov/otji   a!i za poslani  di'itar.
Zvezki /a pisne vaje
'                v Ijtidskih solali.
Z ozirom na to, da so sev preteklcm solskem letu zares z izvrstnim uspeliom rabiii novi zvezki za vaje v pisanji, katere je potrdilo visoko c. k. M. iolsko svctovalstvo gorisko za rabo na ljudskih golah, naprayila se je za Solsko leto 1877—78 zopet velika mnoiina takih zvezkov §tev. 1 in 2.
Prodajajo jih bukvarji: Base — Henrik Fillak — in Wokulat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad poldrugi krajcar vsak zvezek.
Samd z nakazanimi novci se more narociti:
IL SBopie slov. nar. pesni.
Na 22 straneh velike 8. obsega 22 manj poznanih, Cetveroglasno upravljenih doma^ink. Cena 90 kr. Novi gg. narocniki dob6 I in II zvezek za 1 gl. 50 kr. Gluha pisma se prezirajo.
V Kanalu na GorUkem.
Josip Eocijandid
Bazstava.
Solske sestre Notre Dame razstavile so t mestni dvorani nasproti obcinskega verta 300 krasnili dobitkov loterije, ktero jim je finan6-no ministerstvo dovolilo za zidanje nove kapele.
Eazstava je odperta od 9. ure zjutraj do 4. popoludne in traja od 22. novembra naprej 14 dni.
Vstopnina zna§a 10 soldov.
Prodaja konj.
V Bovcn na posti je nekoliko konj na pro-daj. Konji so v najlepsih letih; iivi kot sajci i sploh za vsako rabo najbolj sposobni.
VeS o tem se zve pri spodej podpisanem.
Bovec 20. nov. 1877.
Alojzij Sor^, c, k. po§tar.
fedavatelj in odgovomi urednik; ANTON FABIJANI. — Tiikar: MAILITO t Gorici,