BEŽIGRAD JE DEL
Ljubljana je celota
Podreti bo treba občinske »planke« in se več dogovarjati na mestni ravni
Pred kratkim je mestni poli-tični aktiv obiskal občino Beži-gracl. Zakaj? Predvsem zato. ker nobena Ijubljanska občtna ne more Živeti sama zase. Nji-hovl problemi so sicer speci-fifini, a veliko je vendarte skup-nih. Rešimo pa jih lahko le ta-ko, da spoznamo probleme vsake občine. potem pa jih skušamo na ravni mesta enot-no reSevati.
Razgovora političnega akti-va mesta in občine Bežigrad so se med drugim udeležili: Marjan Orožen, Vlado Beznik, Marjan Rožič, Albin Vengusi. Janez   Zaplatnik.   Mirko   Jer-
man, Janez Rigler, Jože Bučar, Lojze Novak, Marjan MalešiČ, JoŠko Pirnar in Marko Kocijan.
Predstavniki občine Beži grad so povedali, da skušajo postaviti čioveka v ospredju tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupno-stih- Prizadevajo si razvijali sa-moupravljanje v slehernem tozdu, Se posebno v majhnih delovnih organizacijah, kjer samoupravljanje največkrat šepa. Seveda pa razvijanje sa-moupravljanja ni samo stvar občine Bežigrad, pač pa cele-ga mesta in republike.
Na področju razvijanja kra-jevne samouprave pa so za Be-zigradom pravzaprav pionirii. Lani so na refarendumu Beži-grajfiani glasovati za pet novih krajevnih skupnosti Načrtuje-jo pa jih Še nekaj.
Zakaj? Krajani večjih krajev-nih skupnosti težje uveljavtjajo svoje želje in potrebe. Vsak krajan pa naj bi samoupravljal tudi v okolju, kjer živi. To ni samo njegova pravica, pač pa tudi dolžnost. ki jo je prinesla samoupravljalska organizira-nost naSe družbe. Krajevnasa-mouprava se zato voliko bolje razvija v manjših krajevnih skupnostih, poleg tega pride tam tudi veliko bolj do izraza glas posameznega krajana. Novoorganizirane KS za Beži-gradom so že jasno pokazale, kaj jih najbolj -tišči«. to pa je tudi pomemben dokaz, ki go-vori v prid nadaljnjim delitvam. Tako nameravajo, te bodo Be-žigrajčani tudi tokrat glasovali ¦>za«, razdeliti na manjše še KS Bežigrad, Stadion, Črnuče--Nad9orica-Borts Kidrič. ka-sneje pa morda še KS Ivana KavčiČa in KS UrŠke Zatlerjeve-
Na tem \zrazito deiovnem pogovoru so omenili, da bi morale vse skupščine občin in mesta Ljubljane pripravljati bolj konkretne seje. To pa po-meni, da bi se morali več po-govarjati o združenem delu in več o življenju v krajevnih skupnostih. Poleg lega bi mo-rala biti gradiva. ki jih prejema-jo delegati - o tem razpravljaj-mo na ravni mesta že nekaj let - bolj jasna, jedrnata in pred-vsem razumljivo naptsana. Kajti samo delegati. ki ra-zurnejo, za kaj gre, lahko odlo-čajo.
Razpravljali sotudi o razvoju Gospodarskega razstaviSča in menili, naj bi o tem spregovo-rila zbor združenega dela skupščine občine Bežigrad in zbor združenega dela SML, pa fudi združeno delo v ostalih Ijubljanskih občinah. Gospo-clarsko razstavišče narmefc ni pomembno leza Bežigrajčane, pač pa za vse Ljubljančane in za vso SLovenijo.
Sploh bi se morale občine čim več dogovarjati na ravni mesta, da občani. pa tudi de-
lovne organizacije in drugi ne bi čutili občinskih »plotov«.
Potem so predstavniki beži-grajske občine in SML obiskali Še Elmo. tovarno gospodinj-skih aparatov na črnučah. Za-kaj prav Elmo? Zato, da bi se tudi predstavniki SML sezna-nili z enim izmed problemov bežigrajske občine. Efma je namreč že vrsto let na robu rentabilnosti. Najti bo treba pot iz tega položaja. Kako? Predvsem z novimi programi dela in širšim povezovanjem.
N.Ž.