KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 32 (21
PATENTNI
Pilkingtcm Brothers Limited, Cšiass Works, St. Hefens,
La^caster, Hoglija.
Priplava za <;vrst'> držanje zadnih komada kod mašina za brušenje
staklenih ploča
Prijava z dne 26 januarija 1922.	Velja od 1 tebruarija 1924.
Prvenstvena pravica z dne 10 oktobra 11)17 (Anglija)
INIH ISTRI JSKE S VO JIN E
IZDAN 15. MARTA 1925
SPIS ŠTEV. 2652
Dosedaj je bilo V navadi, da se je pritrdilo steklene plošče, lo.tere je bilo brusiti ali polirati, na plast oemm a ali na kako podlago i/. kakve mehke snov:, kateri odnosno katera je bila poprej o.mešena na mizo ali na ko loto. Da se obvaruje Ja ne odleti steklo preč vslrd učinkovanja bežne sile, je predviden na robu mize v nec 1 ik su katere se zabije lesene klince, pa i Čemer se izpolni vmesni prostor ni’ d stakli niim ploščami, ki na j se izbrusijo ali izpeurajo in lesenimi klinci s steklenimi kosi
Shodno iv umu se stekleni deli odnosno ste ki ne plošče pridrZe trdno na površini mize potoni sesalcev, ki so nameščeni na mizi in tako napravljeni de se istočasno poravna od nosno [ ogladi vsaka plošča, ki je poslala pri ohladjeniu kriva ali grbasti, vsled Česar sp lahko pogreša paroha kake podložne snovi
Sesalci za trdno dovažanje stekla potom v istih proizvedene delne zračne praznote so Že bile vporabljane za dviganje staklenih plošči bilo je tudi že predlagano, da se jih uporabi za Pritrditev takih na mizah AmPak Praktično niso bile še uporabljene za to svrbo, ker dosedanji srsalci niso bili v stanu, da bi Povekli tako krepko Plošče na mizo, da bi se bile Pogladile odnosno sploščila neravna mesta, tako da ako nalete plošči skupaj, n« obstoji nikakva nevarnost, da bi moleli deli Površ ne ene plošče črez površino sosednje in s tem tvorili Štrleči rob katerega bi lahko Prijel del,
ki sc ribi c ne piozkovi da se izbrusi
Pri dosadanjih sesalcih se drži steklo na sesalcu Potom delne zračne Praznote katera se napravlja Potom sesalne zračne pum pe i! potom izvlečenja gumijeve čepice, in sesalec se nato tako Potegne navpično Proti stekleni Ploskvi da vleče stakleno gipo Proti mizi Sila, s katero se sesalec tako vleče, mora biti vedno malenkostnejša od one ki Povzroča da se drži stekla, in ker se ta zadnja sila menja z višino zračne Praznot« in s stopnjo za gostitve med sesalcem in steklom trda! se mora dopustiti znatno razliko med ono silo, katera buče Premakniti sesalec Preč od staki ne plošče in ono. katera stremi, da bi obdržala ses lec trdno na steklu, da s*> more dohajati spremembe v višini zračne Praznote
Pri takih pripravah mole biti tore! dosegljivi tlak mtd steklom m mizo znatno malenko stnejši kakor oni, kateri odgovarja dobri zračni praznoti v sesalcu in vsak odpovedek pri sesalni pumpi ali v provodu, kateri vodi do tega, da se prekorači, dobisi tudi le trenotno, ono razlike sile, napravi vse sesalce za dotični čas neučinljive, s čemur nastane možnost, da odleti steklo preč od delovne mize
Glavna korist shodno izumu izvedenega sesalci obstoji v tem, da ne nastopa mkaka sila. ki hoče povleči sesalec od stekla. V sesalni pripravi se proizvaja delno zračno praznoto, s či|e učinkovanjem pritiska atmosfe-rični zračni tlak steklo tako proti sesalcu, ka-
Oin.15.
kor tudi proti mizi Od vsega atmosferičnega tlaka, ki odgovarja zračni praznoti v sesalcu, se lahko da onim delom ki služijo za pritiskanje stekla na mizo in proti sesalcu, vsaka poljubna vrednost s tem da se da v poštev prihajajočim delom sesalne priprave pripravne relativne izmere Nadalje ako se zniža zračna praznota potom delnega odpovedka priprave za proizvajanje zračne praznote, se znižajo tlaki m d steklom in mizo, kakor tudi med steklom in sesalcem v istem razmerju in torej sesalec ne stremi nikdar da bi se odločil od slekla. Ako bi torej sprema za proizvajanje zračne praznote kedaj popolnoma odrekla se vendar takoj zopet vspostavijo polni tlaki, kakor hitru je zopet vspostavljena zračna pra znota in sicer tako dolgo, kakor ostane steklo na mizi.
Sl 1 je navpični presek skozi izvedbeno obliko enega sesalca kot primer shodno izumu Sl. 2 je zopet navpični prerez, kateri predočuje neki menjani gradbeni način se-•Salca
\ vsaki sliki je ob enem predstavljen kos mize, na kateri je nameščen sesalec.
1 je steklena plošča in 2 je brusna ali po-Jirna miza. 3 je obroč iz gumija ali usnja nameščenega v vodi ali olju, na katerim po-ičiva steklena plošča; 4 je na mizo postavljeni odlitek in 5 je v istega sega uča cev, ki vodi k zračni pumpi.
V sl 5 je gumijev obroč 3 pritrjen na ko-luto 6 ki je pritrjena potom svornika 8 na bat 7 Svornik je prevrtan, da tvori kanal •8a, kateii veže notranji prostor gumijevega obroča 3 z notranjostjo bata 7 Ta deluje v cilindru katerega tvori odlitek 4, in isti se •drži v normalni legi potom zavojne vzmeti U v višini, in sicer tako, da stoji zgornja plo skev gumijevega obroča nekoliko preko površine mize.
Ko je položeno steklo na mizo, tako da .počiva na gornji strani gumijevega obroča, se isesa zrak iz Prostora Pod batom in iz Prostora notri v gumijevem obroču, in atmo sferični zračni tlak Preša sedaj steklo na gumijev obroč in istočasno se Potisneta nizdol ta obroč in bat. dokler se dotakne steklo mize.
Radi enostavnega razkaza naj se vzame, da <se nahaja en edini sesalec Pod stekleno plo-,ščo in da je zračna Praznota PoPolna. Potem se tvori skupni tlak na stekleno Ploščo iz teže atmosfere, katera se nahaja nad Ploskvo med notarnjim robom gumenega obroča. Ta ploskev bodi označena kot učinkovita Ploskev sesalca; ista je naznašena Potom pikčaste črte 17, 17. Ko se dotakne steklo mize, se tvori tlak med obema deloma Potom teže atmosfe--re ki se nahaja nad notranjim Prečnim Prerezom cilindra, v katerem deluje bat. Ta Ploi-
skev bodi imenovana učinkovita cilindrova ploskev ista je naznačena Potom Pikčaste Črte IS, 18 Tlak med steklom 1 in gumijevim obročem 8 je torej razlika med skupnim tlakohi na steklo in tlakom med steklom in mizo (z Zanemaro teže stekla, ko leži isto v vodocavni ravnini).
Ako zanemarimo tlak vzmeti 9 ostanek) ti odnošaji nespremenjeni, kakoršna je tudi zračna praznota, in učinek kake vsled delnega odpovedka zračne sesalne spreme zmajšane praznote ni pni, da bi se odstranil gumij-v obroč od steklene plošče, temveč oni, da bi se znižal tlak med steklom in mizo, temu nasproti ostaneta steklo in gumijev obroč vedno v dotiki medseboj dasi s primerno znižanim tlakom med obema deloma
Ker torej ne more voditi k resni nezgodi kak delni odpovedek zračne sesalne spreme, ni treba da se odredi nikakih ukrepov proti kaki taki, in neki mali del na raspolago stoječega skupnega tlaka se lahko dopusti, i o izm ra h pripravi' dotiku med "steklom 1 in gumijevim obročem 3 in gla ni tlak. ki je gospodarstveno1 možen, se tore| ohrani med steklom in mizo.
Ako se predvidi prilično število sesalcev na mizi, tedaj se lahko ohrani tlak med. steklom in mizo zadosti velik da se zabraniavsrf&io morebitno stemljenje prvega, da bi poland® po mizi vsled bežne sile, dočim se krivd iti grbaste steklene plošče plosko potlačijo- »a mizni ploskvi	- - tj <d \
M 2 kaže neki gradbeni način, piti katerem je nameščen gumiiev obroč 3 na pnto; brnjeni skledici 13, kateri je vodjenal pravo! kotno proti ravnini stekla potom cilindr-ičnq ploske okrilja 4 la ploskev 14 lahko.tidiri z notranjo ploskvo ostenja skledice ISi-rteiiitce-dušno zvezo, ista služi Pa prednostno le^ot vodilo, s tem da je opremlje a ali ploski* 14 okrilja 4 ali notarnja ploskev skledičneg* roba 3, z rebri, ki se nahajajo v primehili razdalji medseboj	> oni-oit
Vstop zraka v sesalec se očuva Jiobuitni obroča 15 iz gumija ali enaki, učipkujdčfe snovi, ki je postavljen med skledicdct 13: in okrilje odnosno odlitek 4 in vtori neproiahisiro zagostitev med obema Obroč 15 tvqRi-sb me# seboj nasproti ležečimi si ploskvami skledici 13 in osrednjega dela okrilja 4 skupaj; v silhčr Ijivo kambro, katera predstavlja nasprotniikofe k cilindru in batu sl. 1. in čijih učmkovitii ploskev je naznačena potom pikčaste eotfc 18, 18 Vzmet 16 izraža svoj učinejmkaltni-vzmet 9 v sl 1.	! ; i b okat
Izum nudi korist, da se drži steklo trdnieje na'mizi kakor s cementom da se dst i*>t;o 'nadalje trdno držati na navpično stojočlh*' 4h prebrnjenih mizah in da se končano krive ali
-^fbaste. plošče plosko potlačijo.
Pri navedbi učinkovnega načina sprema je vzeto, da se lahko zanemarja tlak vzmeti 1* odnosno 164 katera teži, da bi obdržala zgornjo ploskev gumijevega obroča 3 nekoliko nad ploskvo mize 1 nasproti atmosferičnemu tlaku fcateri učinkuje na steklo
PATENTNI ZAHTEVI:
1) Priprava z'» trdno držanje delovnega ‘kosa pri brusnih strojih za staklene plošče, oz-mačenastem, da je pritrjen za podlago plošče
določeni prožni zagostilni obroč na enem delu. neke cilindrove in batove uredbe, Čije drugi del je zvezan z brusno mizo, pri čemur je učinkovita ploskev v notranjosti zagostilnega obroča večja kakor ona cilindrove in batova uredbe in da je prostor v notranjosti zagostilnega obroča v zvezi s cilindrevo in batovo uredbo in s spremo za sesanje zraka
2) Priprava po zahtevu 1 ), označena s tem, da je cilindrova in batova uredba neprodušno zaprta potom prožnega obroč > (15j, kateri določa njeno učinkovito ploskev.

A d patent brof 2652.
it-! Lu
\L. \ N NN	^





' '


'


' v .•



;

/'V'-'.'	•
■
V