ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 '3-4(126) »463-478 465 Danijela Trškan Metodična struktura sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino Učbenik je temeljna šolska knjiga, v kateri so znanstvene in strokovne vsebine predelane po določenih programskih, pedagoških, psiholoških in didaktično-metodičnih načelih. Učbenik mora biti usklajen z učnim načrtom, prilagojen za določeno starost učencev ter didaktično- metodično in vizualno ustrezno oblikovan.1 Vloga sodobnega učbenika v šolskem izobraževanju se je spremenila. Učbenik ne pred- stavlja edini vir znanja, ki gaje potrebno uporabljati in reproducirati, ker poenostavlja znan- stveno vsebino in uvaja učence v svet znanosti in stroke, ampak postaja tudi knjiga, ki omogoča produktivno delo, učenje in izobraževanje ter tako omogoča spoznavanje, razmišljanje, opa- zovanje, sklepanje in samostojno delo. Učbenik je torej postal knjiga, ki uči učiti se.2 Nekateri učbeniki imajo tudi dodatno didaktično gradivo, kot npr. delovne zvezke, atlase in zbirke virov. S takšnim gradivom se pri sposobnejših učencih lahko preseže učbeniška zahtevnost, pri šibkejših učencih pa dopolnjuje učbeniška razlaga. Vrste učbenikov Učbeniki so lahko klasični, poldelovni ali delovni. Klasični učbenik vsebuje besedilo, slikovno ali pisno gradivo pa je le ilustracija ali poglobitev besedila v učbeniku. Klasični učbenik vsebuje sistematični pregled učnih tem, zato nakazuje tudi norme za preverjanje znanja za receptivno preverjanje znanja in za samopreverjanje znanja učencev. Zato je na- menjen predvsem domačemu delu.1 Poldelovni učbenik4 vsebuje besedilo, slikovno gradivo in naloge. Vprašanja na koncu ali med besedilom poglavja so namenjena utrjevanju in ponavljanju učbeniške vsebine, motiva- 11 1 Malic. J. (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov H. septembra 1991. Ljubljana: DZS. str. 34. Podobno navaja tudi: Strokovnik. (1997). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Šolstvo, str. 13. 2 Malic, J. (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov 1 '• septembra 1991. Ljubljana: DZS. str. 34-3.V »Kljub velikemu prodoru sodobne učne tehnologije je učbenik Se vedno temeljni pripomoček pri učno-vzgojnem delu v Soli. Z njegovo pomočjo dobijo učenci potrebno znanje, hkrati Pa jim pomaga razvijati umske sposobnosti. Se posebej kritično, dialektično in ustvarjalno miSljenje. brez katerega m mogoče dojeti bistva stvari in pojavov.« Poljak. V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljub- Uana: DZS. str. 3. 1 Janez Fcrbar razvršča učbenike v pojmovno orientirane učbenike, ki razčlenjajo, urejajo in povezujejo znanje stroke oz. znanstveno vsebino; v procesno orientirane učbenike, ki posvečajo pozornost dejavnostim, ki so značilne « določeno znanost ter tako poudarjajo predvsem procese za pridobivanje novega znanja ter v učbenike, ki v ospredje Postavljajo vsebine, ki so zanimive za določeno starostno stopnjo učencev ali tudi družbe. Ferbar. J. (1992). Učbeniki « uk in pouk. V: Učbeniki danes in jutri. Phapevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991. Ljubljana: DZS, str. 41. 4 Zaenkrat je bil edini poldelovni učbenik za srednjo Solo. gimnazijski učbenik Grobclnik. I. (1992). Zgodovina 3- Ljubljana: DZS. O tem učbeniku je pisal Trojar. S. (1994). Vloga delovnega učbenika zgodovine v učnem proce- su' V: Zgodovina v Soli. Letnik III. Št. 1. str. 4.1-46. 466 D. TRSKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO ciji učencev za branje in za dodatno razmišljanje o vsebini, nekatera vprašanja pa so na- menjena tudi analizi slikovnega gradiva. Takšen učbenik vsebuje tudi napotke za delo npr. z atlasom, delovnim zvezkom ali drugo dopolnilno literaturo. Delovni učbenik spodbuja produktivni učni slog in samostojno delo učencev, saj vključuje učbeniško besedilo, pisne in slikovne zgodovinske vire ter številne naloge. Delovni učbenik vsebuje tako veliko slikovnega in pisnega gradiva, ki je namenjeno za uporabo in analizo oz. je vključeno pri nalogah. Delovni učbenik5 omogoča aktivno poučevanje in učenje. Lahko se uporablja pri obravnavanju učne snovi, pri preverjalnem in ponavljalnem razgovoru, pri urjenju in ponavljanju učne snovi ter tudi pri samopreverjanju znanja. Nekatere naloge v učbeniku pa tudi spodbujajo k dodatnem delu in uporabo dodatnih učil (npr. videa, strokovne literature, CD-ROM-ov, interneta). Učbenik vsebuje veliko nalog, ki se nanašajo na različne zgodovinske vire, kjer lahko učenci pojasnjujejo, poglabljajo, širijo in konkretizirajo zgodovinsko besedilo v učbeniku ali pa spodbujajo razvijanje predmetnih sposobnosti, kot npr. analizo, interpretacijo in vrednotenje pisnih in vizualnih virov (zem- ljevidov, statističnih podatkov, grafov, plakatov, karikatur itd.). Vprašanja v delovnih učbenikih se lahko nanašajo na dejstva in podatke, na razumevanje dogodkov, na poglabljanje ali širjenje znanja. Naloge so lahko objektivne naloge pojasnjevanja in interpretiranja, naloge s kratkim odgovorom ter krajše in daljše esejske naloge. Delovni učbeniki nakazujejo precej bolj razčlenjeno metodično stran pouka. Takšni učbeniki nudijo za isti učni načrt različne metodične kombinacije in variante, zato se medse- bojno razlikujejo. Pri izboru se učitelji odločajo glede na metodično zasnovo ali pa glede na različne didaktične poudarke ob istih temah. Delovni učbenik naj bi učence naučil, kako se uči predmet zgodovina, kako se razumno bere besedilo v učbeniku, kako se loči bistvo od nebistva, kako se bistvene elemente podčrtuje ali kako se te elemente v obliki preglednih stavkov prepisuje v zvezek, kako se bere in opisuje slikovni material, kako se slikovno gradi- vo uporablja in kako se lahko pisno ali ustno, samostojno ali skupinsko preuči učbeniško gradivo. Takšni učbeniki omogočajo, da učenci z njihovo pomočjo pridobijo znanje in delov- ne sposobnosti.6 Značilnost slovenskih učbenikov za zgodovino 20. stoletja je, da so predvsem klasični učbeniki, kjer je poudarjena vsebina; slikovno gradivo pa je ilustracija ali poglobitev učbeniške vsebine. Učbeniki vsebujejo le motivacijska in zaključna ponovitvena vprašanja učbeniške vsebine. Ponekod so delovni elementi do neke mere prisotni, vendar pa premalo dodelani oz. ne omogočajo produktivnega pouka.7 Francoski učbeniki za zgodovino 20. stoletja so različni, saj je v Franciji veliko založb, ki izdajajo učbenike. Tako so nekateri učbeniki klasični (dopolnjuje jih delovni zvezek), drugi pa poldelovni učbeniki, saj vsebujejo različne naloge, ki spodbujajo samostojno in produktivno delo učencev. Angleških učbenikov za zgodovino 20. stoletja je zelo veliko, vendar pa pre- vladujejo poldelovni učbeniki. 5 O delovnih učbenikih tudi: Weber. T. (1993). Zgodovinski učbeniki, njegova didaktična zasnova, tipi učbenikov in delo z njimi. V: Zgodovina v Soli. Letnik II. Št. 3, str. 25-26. * Več o tem v: Dvoržak, N., GrSič, D.. Orlic. A. (1989). Metodični priručnik za nastavnika uz udžbenik povijesti čovjek u svom vremenu za VIII. razred osnovne Sole. Zagreb: Šolska knjiga, str. 10: Poljak. V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 19-20. 7 Izjema pa so že nekateri učbeniki, npr. učbeniki za tehniške Sole, ki vsebujejo naloge, ki se nanašajo na slikovno in pisno gradivo. Npr. Derzelak. S. (1999). Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne Sole. Ljubljana: Modrijan. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 ' 2002 • 3-4 (126) 467 Didaktično-metodična zasnova sodobnih zgodovinskih učbenikov Pri didaktičnem oblikovanju učbenika je potrebno upoštevati predpisani učni načrt in predmetnik. Zunanjo strukturo učbenika predstavljajo format, vezava, obseg učbenika, vrsta papirja, prelom, pisava, jezik in stil ter likovna oprema.8 Glavni elementi notranje strukture sodobnega učbenika pa so besedilo, slikovno gradivo, pisni viri, slovar pojmov in naloge. * Osnova notranje strukture učbenika je besedilo, ki predstavlja znanje določenega pred- meta. Na osnovi tega avtor strukturira in sistematizira vsebino v poglavja oz. široke teme, te pa na teme, ki vsebujejo podteme oz. didaktične poudarke. Avtor izbere tudi naslove za po- glavja in teme ter vključi tudi podnaslove za didaktične poudarke. Tako didaktično dodelani učbeniki že nakazujejo obseg in globino učne vsebine za posamezno učno uro. Učbenik pri zgodovini je sekundarni vir, saj avtor predstavi podatke oz. dejstva, ugotovit- ve in primere, ki jih je povzel in prilagodil stopnji učencev iz različnih drugih sekundarnih virov ali zgodovinske literature.10 Sodobni zgodovinski učbenik naj bi bil objektiven pri ponujanju različnih mnenj in vi- dikov obravnavanih problemov; vseboval naj bi dovolj osnovnih informacij in primerov za razumevanje glavnih problemov obdobja; dovolj primerov, da bi se učenci lahko posvetili določeni temi bolj splošno ali pa poglobljeno; veliko virov, ki bi bili primerni starosti in sposobnostim učencem in bi omogočili razvijanje raziskovalnih sposobnosti; dovolj poda- tkov iz virov, da bi učenci lahko vrednotili vire in tudi različne aktivnosti za samostojno delo učencev." 8 O tem več v: Malic. J. (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991. Ljubljana: DZS, str. 36. * O tem tudi: Vrbetič, M. (1983). Kako učiti istoriju. Metodički priručnik. Beograd. Zavod za udžbenike in nastavna sredstva, str 159- Malic J (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991. Ljubljana: DZS. str. 35-36 in Moniot. H. (1993). Didactique de I'histoire. Paris: Nathan, str. 205-206. 10 Poljak, V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 25. »Učbenik naj bi bil napisan tako. da omogoča učencu učenje z razumevanjem. To pa je možno le. če je po uporabi izrazov, skladnji in celotni strukturi usklajen z razvojno stopnjo mišljenja učencev, ki jim je namenjen. /.../ Vživeti se mora v položaj učenca: ali učencu omogoča njegov miselni razvoj razumevanja besedila; na kakšen način predstavit, snov. da bo «imbolj jasna in nazorna (uporaba besedila, slik. skic. grafikonov), na kakšen način vzbudili radovednost pri učencu, da ga bo snov pritegnila .... Puklek. M. (1996). Učenje pojmov in učbeniki na prehodu s konkretno-logične na formalnologično stopnjo mišljenja. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 5-6. str. 297-298. 1' Povzeto po: History teaching and the promotion of democratic values and tolerance. (1996). A handbook for •cachcrs. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation, str. 49-50. Nevenka Cigler meni. da učitelji družboslovnih predmetov uporabljajo bolj slikovno in grafično gradivo učbenika, besedila redkeje. Zato je potrebno, da učitelji uporabljajo pri pouku tudi učbeniško besedilo. Cigler. N. (997). Kakšen je dober učbenik, kako napravili, izbrati in uporabljati učbenike. Seminar Sveta Evrope v Uppsa!.. V: Vzgoja in izobraževanje. Letnik XVIII. Št. 3. str. 36. »Glede na metodo branja in dela s tekstom je nenavadno pomembno, da tekst učbenika učence neposredno navaja na uporabljanje določenih aktivnosti - miselnih, izraznih, senzoričnih. praktičnih. S takim navajanjem bodo "cenci učbenik brali, vendar bodo delali tudi s tekstom, in ko si to sposobnost pridobijo ob branju učbenika in ob delu i. učbenikom, se bodo hkrati usposobili tudi za delo z vsemi drugimi teksti.« Poljak. V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS. str. 118. . »Ne znajo smiselno brati učbenika in samostojno delati s shemami, tematskimi kartam., dokumenti in drugim. ««ili- Takšni učenci si med daljšim učnim procesom ne pridobijo dobrih učnih navad in sposobnosti sistematičnega razmišljanja.« Trojar, Š. (1997). Tekoče utrjevanje in dolgoročno preverjanje znanja pn pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v So!.. Umik VI. Št. 4. str. 43. 468 D. TRSKAN: METODIčNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UčBENIKOV ZA ZGODOVINO Posebno mesto ima v učbeniku slikovno gradivo, saj je brez njega učbenik informativno manj učinkovit, enoličen in kompozicijsko siromašen.12 Med najpogostejše ilustrativno gra- divo spadajo fotografije, umetniške slike, plakati, karikature, skice, grafi, statistične tabele, pa tudi zemljevidi. Slikovno gradivo ilustrira oz. prikazuje določene situacije, dogodke, oseb- nosti ali poenostavlja in konkretizira določene podatke in težje dele besedila. Ilustracije v učbeniku morajo biti didaktično in metodično usklajene z vsebino učbenika in starostno stopnjo učenca. Ilustracije in besedilo v učbeniku se medsebojno dopolnjujejo, zato mora biti tudi jezik ilustracij in besedil dostopen učencem ter mora razširjati vizualno predstavo učencev o določenem zgodovinskem dogajanju.11 Posebno vizualno predstavitev pa predstavljajo be- sedne sheme oz. grafične predstavitve podatkov ter tudi časovne preglednice pri zgodovin- skih učbenikih, ki konkretizirajo in poenostavljajo učno snov. Poleg vizualnih virov pa učbenik vsebuje tudi pisne vire oz. odlomke iz primarnih virov (npr. pričevanja, govori, uradni dokumenti, pogodbe ipd.) in odlomke iz sekundarnih zgodo- vinskih pisnih virov (literarnih del, znanstvenih monografij). Pisni viri so lahko daljši ali krajši odlomki in so v tesni povezavi z učbeniškim besedilom, saj učbeniško vsebino razširjajo ali poglabljajo. Didaktično-metodična vloga pisnih virov je precejšnja, saj omogočajo konkret- no predstavo zgodovinskega dogajanja in so lahko tudi osnova za samostojno delo. Z branjem, opazovanjem, analiziranjem in vrednotenjem teh virov se učenci učijo dela pravih zgodovi- narjev oz. raziskovalcev. Za pridobitev znanja pa se morajo učenci naučiti tudi pojme, izraze oz. zgodovinsko terminologijo, zato sodobni učbeniki posvečajo več pozornosti tudi razlagi določenih poj- mov, ki olajšujejo učencem branje in razumevanje učbeniškega besedila. Pojmi so lahko predstavljeni na koncu učne teme ali na koncu učbenika v obliki slovarčka pojmov. Poleg vsebine pa so pomembne tudi naloge. Sodobni učbeniki vsebujejo naloge že na začetku besedila (poglavja in tem), da uvajajo učence v branje vsebine učbenika. Med bese- dilom so ponavadi naloge postavljene na slikovno gradivo ali na pisne vire. Naloge so najpo- gosteje naloge, ki zahtevajo krajši odgovor oz. krajše esejske naloge ter objektivne naloge s kratkimi odgovori ali naloge pojasnjevanja in interpretiranja. Pri nalogah učenci vadijo različne dejavnosti kot so senzorične dejavnosti (opazovanje slikovnega gradiva) ali miselne dejavnosti (analiziranje, izločanje, primerjanje, razlikovanje, konkretiziranje, sistematiziranje, povzemanje, razširjanje, dokazovanje, sklepanje, opre- deljevanje itd.).14 Kriteriji za učinkovite naloge so razumljivost, primernost oz. ustreznost učencem na določenem nivoju; veljavnost (prikazujejo realnost tistega, kar izražajo); izvršljivost (učenci jih rešujejo glede na sposobnosti in glede dostopnih virov); določenost (so jasno in natančno izražene) in združljivost (so usklajene z drugimi nalogami).15 Naloge in vprašanja v učbeniku poskušajo odvrniti učenca od pasivnega branja, mehaničnega osvajanja in verbalne reprodukcije formalno naučene učne snovi. Učbenik mora učence navajati, da aktivno pristopijo, mislijo, odkrivajo glavne podatke, analizirajo, po- vezujejo, sintetizirajo, podajajo logične zaključke, ocenjujejo itd. Avtorji ponavadi uporab- ljajo naslednje glagole: poglejte, opišite, analizirajte, ponovite, utrdite, razporedite, povežite, pojasnite, razmislite, ocenite, navedite primere, dokažite, preverite, poiščite ipd. 12 O tem tudi: Poljak, V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 61. 13 Poljak, V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 61. 14 Ibid.. str. 28. 15 Kriteriji so povzeti po: Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmcr Press, str. 90. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 « 2002 ' 3-4 (116) 469 Naloge, ki so na koncu poglavja in tem pa omogočajo srednje in dolgoročno ponavljanje učnih vsebin za zapomnitcv in trajnost znanja. Ponavljanje je lahko reproduktivno in produk- tivno. Reproduktivno ponavljanje je dobesedno reproduciranje učne vsebine. Avtorji v učbeniku pomagajo učencem pri ponavljanju tako, da nakažejo v besedilu obdelane učne vsebine in razmerje med poglavji ali temami učbenika s posebnim tiskom (npr. poševno, podčrtano, z drugo barvo ipd.) ali s posebnimi opozorili (kot npr. Pomembno! Pomni! Ne pozabi!) S taksnim zapisom avtorji učencem omogočajo, da ločijo bistvo od nebistva oz. da bistveno ponovijo. Nekateri avtorji pa dodajo tudi povzetek teme ali časovno preglednico pomembnih dogodkov. Pri produktivnem ponavljanju pa gre za ponavljanje vsebine ali pri- merjavo poglavij in tem z novega vidika, tako da lahko učenci vsebino poglobijo, razširijo ali kako drugače spremenijo."' Naloge lahko navajajo na branje in preučevanje dodatne literature. Naloge se lahko nanašajo tudi na vsebino izven učbenika, npr. na atlas ali dodatno strokovno literaturo.17 Takšna notranja struktura je še posebej pri poldelovnih in delovnih učbenikih, kjer je značilno, da so naloge v uvodu, med besedilom ter na koncu poglavja in tem. Pri izbiri učbenikov so pomembni tudi naslednji elementi: aktualnost vsebine, glavni Pojmi, privlačnost tiska, prilagojenost učencem z različnimi sposobnostmi, možnosti za razvoj kreativnosti: prilagojenost določeni stopnji učencem, prilagojenost težavnosti jezika, cena učbenika; možnost svobodne izbire vsebin in uvajanja nove učne strategije ter vključenost predlogov za domače naloge.1" Glavna vprašanja, ki se postavljajo pri evalvaciji učbenikov, so naslednja: - ali sta podoba in izdelava učbenika ustrezni za uporabo pri pouku (format, način vezave, vrsta papirja, velikost in tipologija črk, ilustrativno gradivo); - ali so v učbeniku primerni in zadostni napotki za uporabo; ~ ali je obseg učbenika ustrezen; ~ ali je vsebina učbenika povezana s cilji učnega načrta; - ali so elementi ustrezni (kot npr. razporeditev učne snovi, uvajanje v učno temo, dosled- nost podajanja, preglednost, primernost navedenih definicij temeljnih pojmov, razumlji- vost, obseg in izbor ilustrativnega gradiva, izbor vaj in nalog); 16 Več o ponavljanju: Poljak. V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 30. 17 Več o nalogah pri zgodovinskih učbenikih: Vrbctič, M. (1983). Kako učiti i storiju. Metodički priručnik. Beograd. Zavod za udžbenike in nastavna sredstva, str. 176-77 in Poljak. V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 29. »Zato bi lahko rekli, daje učbenik sele izhodišče, .z katerega učenec samo- stojno napreduje v ustvarjalnem delu. to pa pomeni, da si razSirja in poglablja znanje zunaj okvira učbenika.« Poljak. v- (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. str. 40. " Povzeto po: Marsh, C J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmcr Press. ««•• 54-155. Pri analizi učbenikov sc upoütcvajo naslednji elementi: avtorji, cena. izdaja, datum izdaje, založba, pro- dajni postopki, količina, posebne zahteve, izobrazba učiteljev, estetska vrednost, sestavine, potroSnost. trdnost, me- diji, kvaliteta, sigurnost, pristop, učni cilji, usmerjenost bistvenih vprašanj, multikulturna«, obseg in zaporednost, "mejitev časa. sredstva za ocenjevanje, razumljivost, sposobnost motiviranja, predpogoji, berljivost, vloga učenca. v'"ga učitelja. Prav tam. str. 56. Dober učbenik bi moral biti »privlačen na videz, kar je posebno pomembno za naslovnico. Pisan je v jeziku, ki je učencem blizu. Sporočila so jasna, kajti besedilo, ki ga učenci ne razumejo, se "čijo na pamet. Zaželena je obarvanost s humorjem. Nazornost besedila dopolnjujejo slike in ponazoritve. Vsebina •tfbenika mora vsebovati razlago temeljnih dejstev, pojmov, definicij in strukturo mišljenja. Slikovne in grafične Ponazoritve morajo imeti napise, ki pojasnjujejo in usmerjajo učenca k bistvu. Učbenik naj bi spodbujal vedoželj- no.st (usmerjanje v iskanje dodatnih informacij v drugih virih) in kreativnost, omogočal individualizacijo, koopera- cijo med učenci, pomagal razvijati jezikovno kulturo in vrednote, kol so kritičnost, demokratično mišljenje, enakost sPolov. strpnost in sožitje.« Ciglcr. N. (1997). Kakšen je dober učbenik, kako napraviti, izbrati in uporabljati učbenike. Seminar Sveta Evrope v Uppsali. V: Vzgoja in izobraževanje: Letnik XVIII. Št. 3. str. 35. 470 D. TRSKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO - ali učbenik spodbuja učenca k raziskovanju, razvijanju sposobnosti in spretnosti, iskanju in reševanju problemov ter komuniciranju; - ali vsebuje diferenciacijo pouka, navaja na skupinsko delo in iskanje različnih poti do ciljnih znanj in sposobnosti." Pri zgodovinskem učbeniku pa se pri evalvaciji pojavljajo tudi dodatna vprašanja: - ali učbenik vključuje različne vire, ki omogočajo učencem razvijati sposobnosti za preučevanje virov; - ali selekcija virov predstavlja različne poglede in mnenja; - ali vprašanja omogočajo možnost za pravo preučevanje in diskusijo.20 Joke van der Leeuw-Roord predlaga naslednje kriterije, ki bi se lahko upoštevali pri so- dobnem zgodovinskem učbeniku: 1. »Izziv: Učbenik ne daje končnih odgovorov, ampak odpira poti za nadaljnja vprašanja in osebno raziskovanje. Spodbuja kritično mišljenje in razvija osebno mnenje oz. oceno. 2. Aktivnost in kreativnost: Zgodovinski učbenik spodbuja samostojno učenje. Učenci bi morali biti sposobni uporabiti besedilo in se učiti brez pomoči učitelja. Učbenik mora spodbujati spiralni razvoj spretnosti in vedenja, prispevati k osebnemu razvoju učencev in vsebovati različne naloge in vaje. 3. Akademsko in pedagoško posodobljen: Učbenik mora vsebovati rezultate natančnega znanja sodobne znanosti. Napisan mora biti brez nacionalne pristranskosti ali prednosti. 4. Večperspektivnost: Učbenik mora vključevati več interpretacij zgodovine in vsebovati vire, ki vsebujejo različna mnenja. Mora biti proti pristranskosti in stereotipom. Vključevati mora naslednje elemente: človekove pravice, večkulturnost in enakopravnost ter vsebo- vati ravnotežje med lokalno, regionalno, nacionalno, evropsko in svetovne zgodovino. 5. Starostna skupina in sposobnosti: Učbenik se mora osredotočiti na starostno skupino učencev. Upoštevati mora nivo bralca, ponuditi diferenciacijo pri nalogah in vajah ter tudi pomoč pri ocenjevanju in moderaciji. 6. Jezik: Učbenik mora upoštevati jezikovne sposobnosti določene starostne skupine, mora pa tudi razvijati pojmovne in jezikovne spretnosti. 7. Usklajenost z učnim načrtom: Učbenik mora biti usklajen z učnim načrtom, vendar pa mora dopustiti tudi čas za dodatne dejavnosti. 8. Atraktivnost: Učbenik mora biti atraktiven. Ilustracije morajo imeti namen in ne smejo biti za dekoracijo. 9. Dodatni materiali: Učbenik mora vsebovati napotke za druge vire, kot so npr. multime- dija in informacijska tehnologija. " Kriteriji so vzeti iz: Strokovnik. (1997). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Šolstvo, str. 13. Kriteriji za evalvacijo učbenikov so različni. Na primer delitev na Šolske kriterije: ali je vsebina povezana s cilji, ali je veljavna in zanesljiva, ali je logično organizirana, psihološko ustrezna, prilagojena principom učenja in razvoj- ni stopnji učencev, interesu in osebni motivaciji; ali gre za točnost in ustreznost jezika, ustrezne in primerne ilustra- cije, ali je zaporedje nalog ustrezno, ali učenci dobijo hitro povratno informacijo in ustrezno vajo; ali zagotavlja razvoj razumevanja in kritičnega miüljenja ter na drugi strani delitev na praktične kriterije kot so cena, atraktivnost, format, uporaba barv, kakovost papirja in platnic. Lewy. A. (1977). Handbook of curriculum evaluation. Internatio- nal institute for educational planning. New York: Longman Inc., str. 76. Glavna vprašanja, ki se nanašajo na učbenik so naslednja: »ali naj bo učbenik edini ali temeljni vir znanja za učence; ali naj učbenik usmerja učence, kako se učiti, ne le, kaj se učiti; ali naj učbenik usmerja učitelje, kako poučevati, in ali naj vsebuje več snovi, kot jo učitelj v razpoložljivem času z učenci lahko predela.« Cigler. N. (1997). Kakšen je dober učbenik, kako napraviti, izbrati in uporabljati učbenike. Seminar Sveta Evrope v Uppsali. V: Vzgoja in izobraževanje: Letnik XVIII. Št. 3, str. 34. 20 Kriteriji so vzeti iz: History teaching and the promotion of democratic values and tolerance. (1996). A hand- book for teachers. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation, str. 37-38. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 « 3-4 (126) 4T[ 10. Korelacija: Učbenik mora ponuditi učiteljem in učencem predloge za interdisciplinarne teme in projekte v učnem načrtu.«2' Učbenik je na eni strani namenjen učencem za dopolnjevanje in poglabljanje ter domače učenje, na drugi strani pa ga uporabljajo tudi učitelji, saj jim pomaga izdelati letni individual- ni učni načrt ter načrtovati učne oblike, metode in sredstva. Učbenik ima pomembno vlogo pri načrtovanju dnevnih aktivnosti v razredu, saj učitelj uporablja učbenik za načrtovanje vsebinskih poudarkov in tudi dejavnosti. Primerjava metodične zasnove sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino 20. stoletja Slovenski srednješolski učbeniki Za primerjavo metodične zasnove slovenskih učbenikov za zgodovino 20. stoletja sta vključena naslednja učbenika: Repe. D. (1995). Našadoba. Oris zgodovine 20. stoletja, učbenik za 4. razred gimnazije. Ljubljana: DZS in Repe, B. (1998). Sodobna zgodovina. Zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. Slovenska učbenika sta klasična učbenika in vsebujeta časovno preglednico dogodkov na začetku vsakega poglavja, učbenik iz leta 1995 pa vsebuje še umetniško sliko in citat. Vsaka tema ima na koncu naloge za ponovitev učbeniške vsebine (učbenik iz leta 1995 ne vsebuje nalog pri vsaki temi), učbenik iz leta 1998 pa ima pri skoraj polovici tem tudi razložene pojme. Učbenik iz leta 1995 vsebuje bogato in različno slikovno gradivo, ki je vzeto iz različne literature (seznam literature je na koncu učbenika), za slovensko zgodovino pa tudi iz sloven- skih arhivov in muzejev. Vsaka tema vsebuje slikovno gradivo (fotografije, zemljevide, umetniške slike, plakate, statistične tabele, skice itd.) inje predvsem ilustracija in poglobitev učbeniške vsebine. V učbeniku iz leta 1998 pa je slikovno gradivo drugačno kot v učbeniku iz leta 1995 inje zbrano iz različnih arhivov in muzejev. Najštevilčnejše so fotografije, zem- ljevidi, potem pa umetniške slike, fotokopije dokumentov, karikature itd. Ob slikovnem gra- divu so podane še dodatne informacije. Učbenik iz leta 1995 vključuje odlomke iz primarnih dokumentov (pričevanja, referati, govori) in sekundarnih virov (strokovna literatura in literarna dela), vendar jih je malo. Po- sebno vrednost imajo tudi fotografije oz. fotokopije, ki prikazujejo naslovne strani original- nih dokumentov (pogodbe, časopisne strani ipd.) v francoskem, nemškem, italijanskem ali slovenskem jeziku, vendar pa zaradi premajhne velikosti niso vsa berljiva. Vsi odlomki še dodatno konkretizirajo in ilustrirajo učbeniško vsebino. Učbenik iz leta 1998 pa ne vsebuje odlomkov iz zgodovinskih virov, manj je vključenih tudi fotokopij originalnih strani iz časo- pisov, uradnih listov in drugih dokumentov. Posebnost novejšega učbenika pa so grafične Predstavitve podatkov oz. besedne sheme v preglednicah ali v barvnih kvadratih ter časovne Preglednice, ki poenostavljajo učbeniško vsebino. 21 http://www. glasnct.ru/-turoclio (History textbooks all over Europe. Van der Leeuw-Roord. J. (1996). What makes a good textbook?, str. 10. Internet: julij 1999) Avtorica Joke van der Leeuw-Roord ugotovlja. da učbeniki, ki *> zelo cenjeni, niso uporabljeni v razredu ali obratno. Meni. daje pisati kriterije za dober učbenik zelo nevarno. Tudi če učbenik ustreza vsem kriterijem, je lahko zelo slab ali obratno. Zato pa meni. da je dober učbenik mešanica objektivnih kriterijev in osebnih izkušenj. Avtorji učbenikov iščejo idealno ravnotežje med zgodovinskimi vin, kijih vključujcjo in temeljnim besedilom. Tudi naloge, ki jih avtorji dodajo, so zelo pomembne za upoštevanje načela individualizacije in diferenciacije. Seveda pa je velika težava, kako postaviti dobra vprašanja. Nekateri skušajo "Poštevati Dloomovo taksonomijo. vendar pa še vedno prevladujejo spominska vprašanja oz. vprašanja obnavljanja snovi. Drugi pa poskušajo postaviti vprašanja na različnih nivojih mišljenja. 472 D. TRSKAN MI-TODICNA STRUKTURA SQIX>BN1H SRKDNJIiSoUSKIH UĆBKNIKOV ZA ZGODOVINO Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva pri dveh predstavljenih slovenskih učbenikih: 500 400 300 200 100 o D 0 s — I 5 4) iS • 2 2l Npr učbenik i/ leta 1995 vsebuje pri IS temah (skupaj 30 tem)ponovitvena vprašan/t/ tU koncu tem. Nanašajo Be na učbeniško vsebino, ne pa na slikovno gradivo. Vsa vprašanja so krajša vprašanja s prostimi odgovori o/, krajše esejske naloge. Učbenik ne nakazuje akn\ ne- ga dela učencev, ampak omogoča, da učitelji sami izberejo metode in oblike dela ter ra/liene dejavnosti. Pri učbeniku i/ leta 1998 pa se ponovitvene naloge, ki so na koncu vsake leine, nanašajo na \sebino učbenika in so krajše naloge s prostimi odgovori oz. krajše esejske naloge ter prevajajo znanje in razumevanje učbeniške vsebine rertudi »amostojiwrazmiftljaqje, vendar pa le delno usmerjalo učence k samostojnemu delu V Sloveniji so delo\ ni zvezki Z različnimi nalogami sesias m del učbenika. ZBtOSO učbeniki še vedno bolj klasični kot poldclovni. Delovni zvezki tako dopolnjujejo slovenske učbenike in omogočajo številne možnosti Za samostojno m diferencirano delo učencev \ srednji šoli. sa| vključujejo na cm strani naloge objektivnega lipa. na dfllgi strani pa tudi Icrsjic naloge prostih odgovorov in naloge, ki se nanašajo na zgodovinske vil Da bi bila metodična zasnova slovenskih učbenikov boljša, hi morali vsebovali več nalog. ki bi se nanašale na pisne ali slikovne vire. več ulOfl na dodatno literaturo in tudi primere maturitetnih nalog. Francoski srednješolski učbeniki Številne francoske založbe kol so npr liordas. Malier, ABC Brcal. Hachettc. Magnard. Nathan izdajajo učbenike za zgodovino, zato morajo šok-oz. učitelji izbran ustrezni učbenik. V nadaljevanju sta predstavljena dva poldelovna učbenika za zgodovino 20. stoletja" Histoire i (1995). Collation / Marseille. Nuthan m Histoirt Terminale. (1998). Collation J. Marseille. Nathan. Po zunanji strukturi sta podobna slovenskim učbenikom, še posebej glede formata in barvnega slikovnega gradiva. V uvodnem delu obeh učbenikov je uvod avtorja o namenu unski poudarid o/, vsebinski cilji učbenika [XHI.II.IH» ludi kriterije /.t preverjanje učnih qV?ffffhp* I i " ' tem dobi torej preko ui|o svojo očno usmerjenost In snuselnosi i'n kratkoročnem načrtovanju pouka se opiram« tudi na nsnovo ačbenika m njegova izhodhVs i/ njegovih preverjalnih vpraianj dobimo osnovo ca osne preverjanj« /naniii \ razreda • Pa tudi na maturi Irojar, S < 1997)- Tekoče utrjevanje in dolgoročno preverjanje znanja pri pouka tgodovine.V:Zgodovinavloli LetnikVI St4.atr.47. ° v Veliki Britaniji posebnih deJovnin cvezfcov, ki U dopolnjevali aftrenikf, m v Franciji pa Izdajajo delovna rvezfcc / razUčninu' nalogami založne, ki Izdajajo učbenike, ki ne vsebujejo posebnih nalog za učence /(;< »iM >\ INSKI C \s(u»is • v.. 2003 •3-4036) 473 nčlvnika. kazalo \ sfhinc in ludi odlomki i/ učnega načrta. Seznam revij in izdajateljev do- datnega gradiva, ki so dovolili Izdajo slikovnega in pisnega gradiva, je lahko na začetku ali pa na koncu učbenika. Na koncu učbenikov je tudi biografija pomembnih zgodo\ inskih osebno- sti, indeks ključnih besed, pojmov ter kratic. ' Glavni namen Irancoskih učbenikov je dali učiteljem in učencem delovni pripomoček. uporaben \ razredu m za samostojno delo; predstaviti na jasen način glavne probleme, ki se jih morajo učenci naučiti za malum; zajeli učni program s strukturiranim prikazom; predsta- vi ti besedilo tako, da se lahko učenci z Lahkoto znajdejo, učitelju pa morajo prepustiti svobodno didaktično-metodično izbiro. Oba učbenika v uvodu na kratko predsttf Ijala zasnovo učbenika, tako daje uporaba eno- stavna. Jezik in stil pisanja sla enostavna ler prilagojena učencem srednjih šol. Metodična Struktura \ francoskih učbenikih je zelo natančno oblikovana- Oba učbenika imata v uvodu \ vsako poglavje uvodno besedilo (učbenik iz leta 1995 vsebuje krajši odlo- mek iz literarnega dela», seznam lem \ poglavju m motivacijsko fotografijo. Francoska učbenika vsebujeta bogato .slikovnu in pisno gradivo, Prevladujejo barvne fo- tografije, črno-belc lolografijc. zemljevidi, grafi in plakati. Učbenika vsebujeta tudi karika- ture, umetniške slike, statistične tabele. Posebnost so časovni trakovi, ki predstavljajo glavne dogodke pri posameznih temah (učbenik iz leta 1998), Spodnji graj prikazuje vrste slikovnega gradiva pri irancoskih učbenikih 500 400 300 200 100J o» o do. J (D iZ — £3 £ i H 5 3 ^ Posebnost učbenikov založbe Nathan pa so ludi zemljevidi, ki so na prvi notranji in zad- "M notranji stranici. Na prvi notranji stranici učbenika je zemljevid Evrope ali sveta za leto, kjfl se začne UČbeniika vsebina in na zadnji notranji stranici učbenika ravno tako zemljevid SVeta ali Evropa za leto, kjer se konča učbeniška vsebina. Učbeniki vsebujejo različne naloge za utrjevanje in ponavljanje, ki omogočajo diferen- ciacijo m navajajo učence na samostojno delo. Npr. učbenik iz leta 1998 vsebuje več vprašanj, ki se nanaiajo na pisne vire, učbenik iz leta 1995 pa več nalog, ki se nanašajo na učbeniško Vsebino. Učbenik iz lela I998vsebuje manj krajfill nalog s prostimi odgovori in manj predlo- gi eseiske naloge. Oba učbenika vsebujeta naloge v uvodu in v zaključku \sake leme. V "vodu vsebujeta eno vpraianje, ki se navezuje na celotno temo, V zaključku pa izpitne tipe nalog 'i Aeniklzleu 1993tau 130 «rani tarnat 21x27 cm I S»eiiikizlelily98iii»357«nuilR«Tmii21x27cni Slikovno gradivo |c prikazano u ni fmncoeke ucoenike ffirtoto terminale. 11992). Collection A. Gauticr. Ronny Čeden ABC fctitkms Breal rfituriic I •"• (1995) Collection J. ManeUle. Nathan tn Hietoin Terminale. (1998) Collection J ManeUle Nathan 474 D. TRSKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO Metodična kvaliteta francoskih učbenikov je precejšnja, saj različne naloge in predlagani seznami dodatne literature v učbenikih omogočajo diferenciacijo, skupinsko in samostojno delo učencev ter omogočajo različne aktivne metode dela (npr. metodo dela s slikovnim gradivom, metodo pisanja esejev, metodo dela s pisnimi viri itd.). Posebnost francoskih učbenikov je tudi, da imajo na koncu učbenika še dodatne naloge, ki so namenjene pripravi za maturo. Učbenik iz leta 1998 vsebuje tudi splošne informacije o maturi iz uradnega dokumenta iz leta 1996 (navodila o pisanju esejske naloge, o pisanju sestavka, kjer se proučujejo različni viri, o pisanju komentarja na en zgodovinski vir in infor- macije o ustnem delu mature). Konkretni primer didaktično-metodične strukture teme pa je predstavljen v nadaljevanju za temo hladna vojna iz učbenika iz leta 1995. Tema Hladna vojna 1945-62 je predstavljena na 14 straneh. Uvodni del vključuje dva barvna plakata (plakat proti ZDA in plakat proti SZ); uvodno besedilo; načrt teme s štirimi podtemami; seznam pojmov (hladna vojna, zajezitev, Zdanova doktrina, Ljudska demokracija. Miroljubna koeksistenca, masivne represalije, stopnjevani protiudarec), ključno vprašanje: Kakšne so bile odgovornosti ZDA in SZ pri začetkih in razvoju hladne vojne? in časovno preglednico dogodkov 1947-1959. Osrednji del vsebuje štiri obširne didaktične poudarke oz. probleme, ki so še naprej razčlenjeni (Izvori hladne vojne; Krize hladne vojne 1948-53; Obdobje popuščanja; Ravnotežje terorja). Zaključni del sestavljajo dosje in naloge. Dosje vsebuje temo Nemško vprašanje 1945-62 in je sestavljen iz primarnih pisnih virov. Naloge pa so namenjene pripravi na maturo in vsebujejo vprašanja, ki se nanašajo na besedilo; vprašanja, ki se nanašajo na pisne vire (oz. t.i. francoski komentar virov) in predlagane teme za esejska vprašanja. Dodan je izpis dokumentov oz. pisnih virov, oseb, datumov in besedišča, ki so uporabljeni v temi in seznam dodatne literature in filmov. Tudi ta primer prikazuje eno od možnosti, kako vključiti v učbeniško besedilo slikovno in pisno gradivo ter številne naloge, ki spodbujajo, raziskovanje, kritično mišljenje, omogočajo diferenciacijo in podajajo napotke za druge vire. Takšen učbenik posredno tudi nakazuje način pouka in priprave na maturo. Tudi slovenski učbeniki (za 4. letnik) bi lahko pri vsaki temi vključevali motivacijski uvod (slikovno gradivo, pisno gradivo, časovno preglednico), na koncu pa tipe izpitnih nalog. Sedanji učbeniki vključujejo uvodni del le pri poglavjih. Na koncu učbenika bi bili lahko razloženi pojmi, kratice in kratke biografije pomembnih oseb- nosti, seznam dodatne literature ter npr. dodatne naloge za pripravo na maturo. Angleški srednješolski učbeniki Angleške založbe izdajajo številne učbenike oz. različne učbenike za določeno starost učencev pri predmetu zgodovina. Pomembne založbe so Heinemann Educational, Nelson, Collins Educational, Longman, Cambridge University Press, Stanley Thornes, Oxford Uni- versity Press. Šole izberejo učbenike, ki so napisani za določene učne načrte. Izbira učbenikov je prepuščena šolam oz. učiteljem. Učbenikov za zgodovino 20. stoletja je izredno veliko za starost od 14.do 16. let in od 16. do 18. let. V nadaljevanju je predstavljen učbenik, ki ga uporabljajo učenci za pripravo na izpit GCSE (14. do 16. let): Harrison, S. M. (1993). World Conflict in the Twentieth Century. Nelson. Predstavljena sta tudi dva učbenika, ki ju učenci pogosto uporabljajo za pripravo na izpit GCE (16. do 18. let): Traynor, J. (1991). Europe 1890-1990, Challenging History. Nelson in Lowe, N. (1997). Mastering Modern World History. Hampshire and London: Macmillan. /c',oi>()viNSKi ČASOPIS* 36 «2002» 3-4(126) 475 Prvi učbenik iz leta 1991 vključile evropsko zgodovino od leta 1890 do 1990. drugi učbenik i/ leta 1997 pa svetovno /.godovino 20. stoletja. Učbenika i/ leta 1993 m 1997 Ma poldelovna. učbenik i/ leta 1991 pa je delovni učbenik. Zunanja struktura učbenikom je podobna /lasu zaradi formata (učbenika i/ leta 1993 in 199] i in pri vseh tudi /aradi črno-belega slikovnega gradiva Učbeniki v uvodnem delu vsebujejo uvodno besed« založbe, uvodno besedo avtorja, ka- zalo m tudi seznam vključenih zemljevidov (1993, 1997). V zaključnem delu učbeniki vse- bujejo seznam ključni]] besed m seznam založb, ki BO dovolile objavo slikovnega in pisnega gradiva. Ne vsebujejo pa razloženih pojmov. Učbenik i/ leta 1997 pa vsebuje ludi seznam dodalne lilerature /a \sako poglavje v učbeniku ' Angleški uelviiiki SO metodično dodelani. Vsako poglavje ima določeno metodično Mruk- turo, ki je sestavljena i/ uvodnega slikovnega in pisnega gradiva, temeljnega besedila in nalog. Npr. vsako poglavji \ učbeniku iz leta 1991 ima v uvodu sliko in uvodno besedilo ter se Zaključi s pODOVitvenimi vprašanji, med katerimi prevladujejo krajše naloge s prostimi odgo- vori in tudi objektivne naloge. Npr. vsaka uma v učbeniku «/ leta I4'1'7 vsebuje splošni uvod v temo m didaktične pou- darke, ki s,, zastavljeni problemsko oz. pogOStD V obliki vprašanj. Glavni izrazi in pojmi so razloženi s besedilu in tudi pomembnejši stavki ter ključne besede so podčrtani. Na koncu teme BO ra/hene naloge, ki se nanašajo na učbeniško vsebino ali na ra/lične pisne in slikovne vire. Slikovno gradivo V angleških učbenikih je črno-belo. Značilnost slikovnega gradiva je. da predstff (ja vizualno predstavitev obdobja, pojasnjuj« In podpira besedilo ter ran tja pri učencih Spretno« Opazovanja. V učbenikih prevladujejo fotografije, manj pa je zemljevidov, karika- tur in Statističnih tabel. Slikovno gradivo je mani zastopano kot pri francoskih in slovenskih učbenikih, razen pri učbeniku iz leta 1991.27 Spodnji graf prikazuje vrste Slikovnega gradiva pri VSefa predstavljenih angleških učbeniku): § |i H z* I • .2 o o Slikovno gradivo predstav l,a glavne osebnosti, prizore iz srečanj pomembnih zgodovin- skih osebnosti In prizore u različnih dogodkov 11991,1993.1997». Slikovno gradivo m pisni Odlomki so primerni ter so usklajen, z učbeniško S seb.no. Posebnost v učbeniku iz leta 1997 ' i Cbcntt i/ u-t, 1991 inu 165 itnsl Bonm 19x20 «• Uftanifc ii len 1993 im 363 stran.. Formal 18,3x24.3 cm i vtvmk li led 1997 inu 522 «rani Rum* 13.5x23,5 cm. Np. Od l^nakliu^noi/hn.n.hanyl.-^.hMOtx-nikov It W***>lskO MoPii|oMo. dO IS let), nohen ućhcn.k ne ntofr bemegi lUkovoegi mdhw Zi nt^o Mopotfo (pod M letom ittroeti) pi ncm»Ua raobujejo bervoo slikovno rr.ulivo 476 D. TRŠKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SRF.DNJESOLSKII I UČBENIKOV ZA ZGODOVINO so fotografije, ki prikazujejo tudi krute prizore (ulične poboje, žrtve vojn, sestradano prebi- valstvo, pobite ljudi ipd.). Fotografije prikazujejo žrtve vojn in pobite ljudi, zlasti v obdobju od leta 1945 do 1991. Učbenik iz leta 1991 ne vsebuje takšnih fotografij, medtem ko vsebuje učbenik iz leta 1993 tudi nekaj prizorov žrtev vojn po letu 1945. Takšnih fotografij pa franco- ski in slovenski učbeniki ne vsebujejo. Značilnost vseh angleških učbenikov je tudi, da vsebujejo pisno gradivo oz. veliko odlomkov iz pisnih virov, ki niso vključeni za ilustracijo učbeniške vsebine, ampak predstav- ljajo poglobitev učbeniške vsebine (učbenik iz leta 1991 in 1993) ali pa so vključeni v naloge (učbenik iz leta 1997). Npr. učbenik iz leta 1993 vsebuje odlomke iz pisnih virov, ki navajajo učence na podrob- ni študij virov. Učenci imajo možnost upoštevati ne samo probleme, s katerimi se ukvarja zgodovinar, ampak tudi tiste s katerimi se soočajo osebe v preteklosti. Pisni viri so odlomki pričevanj ali poročil o dogodkih ali odlomki iz strokovne literature, ki vsebujejo interpreta- cije zgodovinarjev. Različne vrste virov (statistični, grafični, pisni) omogočajo vživljanje v preteklost. Posebno značilnost imajo teme z naslovom Uporaba virov, ki vsebujejo samo odlomke iz pisnih virov, naloge pa so postavljene direktno na te vire. Slikovno in pisno gradivo sta usklajena z učbeniško vsebino ter povečujeta kvaliteto učbeniškega besedila in razumevanje pri učencih. Vsebina v pisnih odlomkih izpostavlja posebne dogodke, osebe in probleme obdobja ter omogoča, da učenci najdejo lastno pot skozi kompleksnost zgodovinskih problemov, preizkusijo lastno mnenje in širijo lastno zani- manje. Vprašanja na pisno gradivo in tudi deloma na slikovno gradivo pa spodbujajo ponovi- tev in utrjevanje učbeniške vsebine ter tudi zavedanje različnih interpretacij in pogledov o zgodovinskih dogodkih.2* Tako naloge preverjajo poleg znanja in razumevanja, tudi analizo, sintezo in vrednotenje ter omogočajo diferenciacijo in samostojno delo učencev. Naloge so v angleških učbenikih zelo pogoste in so namenjene utrjevanju in ponavljanju. Vključene so v učbeniško besedilo ali pa so na koncu tem ali poglavij. Tako so npr. vprašanja pri učbeniku iz leta 1997 na koncu tem. Prevladujejo vprašanja s krajšimi odgovori, ki se nanašajo na vsebino teme in vprašanja, ki se nanašajo na zgodovin- ske vire. Učbenik iz leta 1993 pa vsebuje predvsem krajše naloge s prostimi odgovori in naloge, ki se nanašajo na vire, zelo malo pa je daljših esejskih nalog. Naloge, ki jih vsebujejo vse teme, preverjajo učenčevo poznavanje učbeniške vsebine. V učbeniku iz leta 1991 so različna vprašanja, prevladujejo pa naloge, ki se nanašajo na pisne vire, potem krajše naloge s prostimi odgovori, manj pa je daljših esejskih nalog in nalog objektivnega tipa. Naloge se v glavnem nanašajo na pisne vire, ki so v učbeniku, manj pa na učbeniško vsebino in na slikov- no gradivo. Na podlagi analize nalog v angleških učbenikih lahko posredno sklepamo, da pouk z uporabo teh učbenikov zahteva samostojno delo učencev, to je branje in analizo pisnega in slikovnega gradiva ter pisanje krajših esejskih nalog. Zaključek Na podlagi didaktične analize predstavljenih učbenikov za zgodovino 20. stoletja, ugotovimo, daje značilna kronološka razporeditev Širokih tem. Široke teme so razporejene v različna obdobja, v ob- dobje pred prvo svetovno vojno, v prvo svetovno vojno, v obdobje med obema vojnama, v drugo sveto- 28 Povzeto po: Traynor, i (1991). Europe 1890-990, Challenging History. Nelson, str. vii. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 • 5-4 (126) 477 vno vojno in v obdobje po letu 1945. Od leta 1901 do leta 1945 prevladujejo zgodovinski pregledi držav Italije, Nemčije, Španije, Japonske. Velike Britanije, Francije in ZDA. Vsebina po letu 1945 pa je različno tematsko razčlenjena. Prevladujejo teme kot so npr. hladna vojna, vzhodni blok, zahodni blok, ncuvrSčenost, tretji svet in dekolonizacija. Med neevropskimi državami pa so v ospredju Koreja, Viet- nam, Kitajska in Kuba. Vsi učbeniki vsebujejo predvsem vojaško-politično zgodovino in družbeno-gospodarsko, redko pa znanost in tehnologijo, kulturo, delavsko gibanje, okolje, zgodovino vsakdanjega življenja ter pregled dogodkov v neevropskih držah. Največ gospodarskih, socialnih in kulturnih tem imajo slovenski in francoski učbeniki. Zaključimo lahko, da imajo sodobni srednješolski učbeniki za zgodovino v Franciji in Veliki Brita- niji pomembno metodično vlogo pri učnem procesu, saj vsebujejo številne aktivnosti za učence in tudi izpitne naloge. Ravno tako pa imajo tudi didaktično vlogo, saj predstavljajo osnovo za vsebinsko pri- pravo na zunanje srednješolske izpite (tudi v Sloveniji). Slovenski pisci učbenikov bi lahko npr. uporabili francoske učbenike (založbe Nathan) za primer didaktično in metodično izpopolnjenega učbenika glede na evalvacijske kriterije, ki se uporabljajo za učbenike. Slovenski učbeniki bi lahko postali integrirani učbeniki, ki bi vključevali poleg osnovnega besedila tudi zgodovinske vire in različne aktivne naloge. Takšni učbeniki bi posredno omogočali kva- liteten pouk in tudi boljšo pripravo na maturo iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji. Literatura Cigler, N. (1997). Kakšen je dober učbenik, kako napraviti, izbrati in uporabljati učbenike. Seminar Sveta Evrope v Uppsali. V: Vzgoja in izobraževanje: Letnik XVIII. Št. 3, str. 34-36. Clary, M., Genin, C. (1991). Enseigncr Phistoire ä l'ecole? Paris: Hachette. Debeljak, D. (1996). Lažje na maturi. V: Didakta. Letnik VI. Št. 30-31, str. 30-33. Dvoržak, N., Gršič, D., Orlić, A. (1989). Metodični priročnik za nastavnika uz udžbenik povijesti čovjek u svom vremenu za VIII. razred osnovne šole. Zagreb: Šolska knjiga. Ferbar. J. (1992). Učbeniki za uk in pouk. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991. Ljubljana: DZS, str. 41-44. Harrison. S. M. (1993). World Conflict in the Twentieth Century. Nelson. Histoire lre. (1994). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire T"•. (1995). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire Terminale. (1992). Collection A. Gautier. Rosny Cedex: ABC Editions Breal. Histoire Terminale. (1998). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire-Gćographie. (2000). Cahier d'activitćs 2'. Paris: Hachette education. Histoire-Geographie. (2000). Travaux dirigćs 2^. Paris: Hatier. History teaching and the promotion of democratic values and tolerance. (1996). A handbook for tea- chers. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. http://www. glasnet.ru/-euroclio (History textbooks all over Europe. Van der Leeuw-Roord, J. (1996). What makes a good textbook?, Internet: julij 1999). Lowe, N. (1989). Mastering Modem World History. Hampshire and London: Macmillan. Malic, J. (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991, Ljubljana: DZS, str. 33-10. Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmer Press. Meeting of experts on educational research on the learning and teaching of history. (1995). Secretariat Report. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. Moniot. H. (1993). Didactique dc 1'histoire. Paris: Nathan. Poljak. V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS. Poljak, V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. Puklck. M. (1996). Učenje pojmov in učbeniki na prehodu s konkretno-logične na formalnologično stopnjo mišljenja. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 5-6, str. 291-305. 478 D. TRŠKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO Repe, B. (1995). Naša doba. Oris zgodovine 20. stoletja, učbenik za 4. razred gimnazije. Ljubljana: DZS. Repe, B. (1998). Sodobna zgodovina. Zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. Strokovnik. (1997). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Šolstvo. Traynor, J. (1991). Europe 1890-1990, Challenging History. Nelson. Trojar, Š. (1994). Vloga delovnega učbenika zgodovine v učnem procesu. V: Zgodovina v šoli. Letnik III. Št. 1, str. 43-48. Trojar, Š. (1997). Tekoče utrjevanje in dolgoročno preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v Soli. Letnik VI. Št. 4, str. 42^19. Vrbetić, M. (1983). Kako učiti istoriju. Metodički priručnik. Beograd. Zavod za udžbenike in nastavna sredstva. Weber, T. (1993). Zgodovinski učbeniki, njegova didaktična zasnova, tipi učbenikov in delo z njimi. V: Zgodovina v šoli. Letnik II. Št. 3, str. 20-35. Summary Methodic Structure of Modern High-School History Textbooks Danijela Trškan Beside text, a modem textbook on history also includes a rich variety of pictorial material, written sources, notions, temporal tables and different exercises that enable students to work actively and independently. Contemporary 20th century history textbooks include numerous B&W and color photographs, posters, caricatures, maps, graphs, statistical tables, etc., with additional information on historic events and personages. Pictorial material in textbooks usually serves to motivate the pupil, or to illustrate and provide additional information on a given subject, whereas in workbooks it is contained in different assignments. A special feature of French and British textbooks on history are paragraphs taken from written sources that bring different interpretations of the same events, therefore providing concretization and further information on a subject. These written sources can either be primary (such as witness accounts, memoirs, speeches, reports, etc.) or secondary (interpretations from technical literature) and serve for a better understanding of historic events and, most often, provide the basis for assignments that require analysis, comparison, synthesis and evaluation of these sources. Slovene textbooks, on the other hand, contain an abundance of rich pictorial material (in color) but fewer written sources that could provide additional information. Even though numerous assignements in the textbooks could refer to the rich pictorial material or additional written segments, this task has been transferred to workbooks. Slovene textbooks could therefore contain more assignments dedicated to repeating a given theme, or to the work method utilizing historic sources. Slovene texbooks on history primarily contain shorter assignments with open-type answers, or short compositions related to a given subject. Aside from short thematic compositions, French and British textbooks, on the other hand, have mostly assignments that refer to written sources or passages from documents, and occasionaly to pictorial sources and essay questions. So far. assignments in Slovene textbooks verify mostly lower cognitive elements, or knowledge and comprehension of the textbook contents; if they contained other types of assignments (such as alternative exercises, source verification, thematic compositions), however, they could serve to verify higher cognitive processes as well. Textbooks could thus become the basis for individual or group work. And if they also contained a list of additional bibliography, films and website addresses in connection to textbook themes they could help students to become accustomed to additional independent work.