GG - Bled GG - Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA - Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič AERO-CELU LOZA-Medvode GRADIS-LIO - Škofja Loka LETO IV ŠTEV. 1 1979 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED Ugotovitve iz analize poslovnih rezultatov po zaključnem računu za leto 1978 I. Skupne ugotovitve za SOZD GLG Izredno visoka konjunktura na domačem trgu je pri naraščajočem povpraševanju bistveno vplivala na povečanje proizvodnje in prodaje, hkrati pa tudi na povečanje cen, kar vse je ob povečani stopnji zaposlitve povzročilo v letu 1978 izreden porast proizvodnih in poslovnih dosežkov, ki jih po glavnih elementih navajamo v indeksih (leto 1977 je 100): gozdar- stvo lesna dud. celuloza- papir povpr. SOZD GLG obseg proizvodnje 108 111 123 111 število zaposlenih 101 103 101 102 produktivnost dela +7% + 8% +22% +9% celotni prihodek 121 131 117 127 dohod eik 152 165 167 162 čisti dohodek 126 148 128 141 akumulacija 270 193 — 194 Realnost doseženih rezultatov celotnega prihodka in vseh elementov njengove delitve je nasproti letu 1977 težko primerljiva, ker so na te elemente poleg povečanih proizvajalčevih prodajnih cen (v gozdarstvu az oiko-li 12 %, v lesni industriji za okoli 15 %) bistveno vplivale tudi večkratne spremembe v sistemu alizacije približal sistemu fafctu-obračuna, ki se je od plačane re-rirane realizacije, ki pa je glede porabljenih sredstev obremeoje-nas stroški od celotne realizirane proizvodnje. Ne glede na gornje sistemske razlike, ki jih je težko vrednoti-titi, pa z gotovostjo lahko ugotovimo naslednje: 1. Bistveno povečani skupni obseg celotnega prihodka v SOZD GLG je posledica izdatno povečanega obsega realizirane proizvodnje lesne industrije, ki je bila dosežena: — z novimi investicijami oz. zmogljivostmi (i. s. največ Alples Železniki in ZLIT Tržič, le delno in izpod dejanskih možnosti pa tudi Jelovica Škofja Loka in LIP Bled); — z večjim izkoriščanjem obstoječih (zlasti Celuloza Medvode) zmogljivosti; — s povečanjem prodajnih cen pod vplivom velikega povpraševanja na domačem tržišču in zaradi naraščanja podražitev surovin in repromateriala; — s povečanjem deviznega priliva zaradi povečanega obsega in rentabilnejšega izvoza pri LIP-u Bled. 2. Ekonomičnost poslovanja je porasla zaradi manjše udeležbe porabljenih srdestev v celotnem prihodku, kar je posledica večjega obsega realizirane proizvodnje in sorazmernega znižanja stalnih (fiksnih) stroškov na enoto proizvodov. Nasprotno pa tega ni mogoče trditi za direktne stroške, ker so ti stroški stalno naraščali pod vplivom podražitev surovin in reprodukcijskega ■materiala. Cenimo, da se je ekonomičnost poslovanja največ dvignila pri elsni industriji, saj je udeležba porabljenih sredstev (po korigirani vrednosti) v celotnem prihodku v letu 1978 znašala 72,99 % nasproti 75,27 % v letu 1977, kar povečuje dohodek lesne industrije za polnih 7 %. 3. Pri doseženem indeksu dohodka (162) je treba upoštevati vpliv razlik v sistemu obračuna za okoli 20 poenov ter povečanja prodajnih cen za okoli 14 po-enov. Po teh korelacijah naj bi se realna vrednost doseženega dohodka povečala za okoli 28 %, kar je pripisati poveačni proizvodnji (+ 11 poenov), produktivnosti dela (+ 9 poenov) in ekonomičnosti poslovanja (6%). Ti rezultati se gibljejo iznad povprečja gospodarstva gorenjske regije. Treba pa je poudariti, da k tako visokemu povprečju največ prispevajo poslovni rezultati DO Alples Železniki, ki po vseh kazalcih gospodarjenja izrazito ugodno izstopajo. 4. Visoko doseženi indeks dohodka vpliva na ugoden indeks čistega dohodka, Iki je pa nasproti letu 1977 povečan tudi zaradi nižje stopnje rasti družbenih obveznosti i. s. od 15,17 % na 12,16%, če ne upoštevamo plačanih obresti za najete bančne kredite. Ob upoštevanju bančnih obresti i. s. 74 milijonov v letu 1977 in 153 milijonov v letu 1978 znaša stopnja bremenitve dohodka v letu 1977 25,4 % ter v letu 1978 26,6% v glavnem na račun izrednega obsega plačanih obresti pri odplačevanju dolgoročnih kreditov Tovarne celuloze Medvode. 5. Razmerje pri delitvi čistega dohodka se je v povprečju vseh članic SOZD GLG gibalo takole: Smučarji sestavljene so Imeli tekme na Viševniku — reportaža na zadnjih straneh 1977 1978 btto OD 79,43% 72,74% Sklad skupne porabe 10,19 % 12,23 % akumulacija 10,38% 15,03 % Nedvomno so gornja povprečna razmerja ugodna in odražajo kakovostne spremembe v delitvi doseženih rezultatov dela v korist akumulacije. Razmerje v korist akumulacije bi bilo še ugodnejše, če TOZD-i Jelovice Škofja Loka v letu 1978 ne bi morali pokriti tudi izostanka sredstev skupne porabe po zaključnem računu iz leta 1977. To dodatno pokritje vpliva na povečano udeležbo skupne porabe v delitvi čistega dohodka, neugodno pa se odra- ža tudi na bilanco sredstev Jelovice, ki bo v letu 1979 poleg novih investicij močno angažirana tudi za odplačila kreditov za naložbe, iki v tem času še niso aktivirane (investicije v TOZD Montažni objekti). Na skupno povprečje v strukturi delitve čistega dohodka v SOZD GLG že v zaporedju dveh let neugodno vpliva izredno visoka bremenitev dohodka z obrestmi, ki jih TOZD Tovarne Celuloze Medvode plačuje pri odplačilu dolgoročnih 'kreditov, ki praktično onemogočajo formiranje čistega dohodka iznad višine sredstev, ki so potrebni za pokritje btto osebnih dohodkov in minimalnih sredstev sklada skupne porabe. V današnjih okolnostih, ko odločitve o po- Nadaljevanje na 2. strani Sklepi DS SOZD GLG DS sestavljene organizacije je na svoji seji 20. 4. 1979 sklenil: — da se pospešeno dela na sistemu uvajanja dohodkovnih odnosov ter da naj odbor za uvajanje dohodkovnih odnosov v pomoč poišče zunanje sodelavce; — da se začasne normativne cene, sprejete na prejšnji 'seji, razveljavijo, Iker ni prišlo do sprejetja ustreznih sporazumov ter da se zadolži kolegijski poslovodni organ za določitev politike cen v SOZD do uvedbe dohodkovnih odnosov; — da se verificirajo spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov, sprejetih na podlagi zakona o združenem delu ter da se ti sporazumi uporabljajo od 12. 2. 1979 dalje; — da se razpišejo volitve v DS SOZD in odbor samoupravne delavske kontrole z rokom 10. 6. 1979; — da se sprejmejo ugotovitve iz analize zaključnih računov članic za leto 1978; — da dobavitelji surovin pospešijo dobavo celuloznega lesa tovarni v Medvodah; — da se pristopi k pripravam za planiranje v naslednjem srednjeročnem obdobju ter pri tem zagotovi večje in tesnejše sodelovanje vseh članic pri skupnem planiranju; — da se pospešeno odpravljajo vsa nerazrešena vprašanja v zvezi z izvajanjem sedanjega srednjeročnega plana, posebno pri odnosih Jelovica — Gradis; — da se sprejmejo ugotovitve iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS o delovanju SOZD; — da se sprejme program prednostnih nalog SOZD GLG kot celote in na tej osnovi izdelan program dela delovne skupnosti za leto 1979; — da se sprejme poročilo o izvrševanju finančnega plana delovne skupnosti v preteklem letu, finančni načrt za delovno skupnost za leto 1979; — da se daje soglasje DS k okvirni organiziranosti delovne skupnosti SOZD GLG; — da se razpišejo delovna področja predsednika kolegijskega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili za področje plana in razvoja ter organizacij sko-kadrovskih zadev in da se ponovno razpišejo dela in naloge za področje komerciale in gospodarsko-finančnih zadev; — da se imenuje stalna lista arbitrov SOZD GLG; — da se apelira na vse zaposlene v SOZD ter članice SOZD, da takoj pristopijo z materialnimi prispevki in denarjem iz enodnevnega zaslužka k odpravljanju posledic potresa v Črni gori. Ugotovitve... Nadaljevanje s 1. strani daljšanju zapadlih kreditov za naložbe v papirni stroj še niso znane, je tudi likvidnost TOZD-a Medvode omejena na skrajni minimum. Pri delitvi čistega dohodka je svoj položaj močno poslabšala tudi DO GG Kranj, ki je dosegla le minimalna sredstva poslovnega sklada, udeležba OD in skupne porabe v čistem dohodku pa znaša celo 95,2 %. Prvikrat v dosedanjem poslovanju bo DO morala poseči v substanco v prejšnjih letih ustvarjenih sredstev poslovnega sklada, da bi izpolnila obveznosti do sklada federacije za nerazvita območja in za druga obvezna združevanja v merilu SRS. II. Kazalci o uspešnosti poslovanja (glej preglednico II.) Primerjalne kazalce vzporejamo samo po rezultatih iz leta 1978, ker primerjava z letom 1977 iz že uvodoma navedenih razlogov ne bi bila realna. Rezultati kažejo na velike razlike dosežkov med posameznimi članicami SOZD GLG. Za primerjanje dosežene družbene produktivnosti dela (doho-poslovanja (% dohodka na vložena sredstva) in na razmerje v delitvi dohodka (% OD in skupne porabe od doseženega dohodka in povprečni čisti OD na delavca) ter dosežene stopnje reprodukcijske sposobnosti (% btto sredstev za reprodukcijo na povprečno koriščena poslovna očmi naslednje podatke za leto 1978: OZD Dohodek na delavca ND % OD in -skupne porabe na delavca od dohodka Povprečni čisti OD mesečno Stop. repr. sposobn. (% btto sr. repr. na povpr. vlož. sred.) ND ND Alples 298.210 42,95% 6.136,— 17% LIO Gradis 251.607 51,09% 5.563,— 16% Jelovica 188.643 63,45% 5.785,— 7% LIP Bled 196.753 59,64% 5.632,— 11% ZLIT Tržič 155.606 70,19% 5.050,— 10% Lesna ind. 218.055 55,38% 5.750,— 11% GG Bled 169.821 50,18% 6.628.— 10,5%* GG Kranj 214.981 60,16% 6.764,— 6°/o* Gozdarstvo 241.065 54,47% 6.700,— 9% Celuloza Medv. 247.495 45,40% 5.640,— 3% SOZD GLG skup. 225.646 54,16% 5.930,— 9,15% * brez upoštevanja biološke izgradnjo gozdnih cest amortizacije in združenih sredstev za Vzroki za dosežene razlike so tudi objektivne narave, ker so povezani s splošnimi pogoji poslovanja kot so vpliv inflacije, večja ali manjša odvisnost od politike zadržanih cen in vpliv izvozne dejavnosti na obseg dinarskega dohodka. gativna odstopanja od doseženih povprečij potrebno iskati tudi v slabši produktivnosti in v pomanjkljivi organizaciji dela, kar preprečuje, da bi na posameznega delavca in na vložena druž, bena sredstva dosegli čim večji dohodek. Vpliv objektivnih činiteljev pa se v pogojih (pregrete« konjunkture domačega tržišča bistveno Večja odstopanja se kažejo predvsem pri DO Jelovica, ZLIT Tržič in LIP Bled, če vz- zmanjšuje, zato je vzroke za ne- poredimo naslednje kazalce: Kazalci na enega delavca Povprečje lesne ind. SOZD GLG Jelovica LIP Bled ZLIT Tržič povprečno uporab, sred. na delavca 386.937 333.480 389.136 251.188 dohodek na delavca 218.055 188.634 196.753 155.606 razmerje dohodka do vloženih sr. 56,40% 56,60% 50,60% 61,90% OD in skupna poraba na delavca 120.768 119.691 117.342 109.222 udeležba OD in skupna poraba v dohodku 55,38% 63,45% 59,64% 70,19% akumul. na delav. 35.226 13.898 25.473 20.219 btt sred. za repr. na delavca 46.377 24.472 42.571 29.209 razmerje btto sred. za repr. do vlož. sredstev 11,99% 7,34% 10,94% 11,63% Osnovna problematika Jelovice Škofja Loka in LIP Bled se kaže v velikih razlikah ustvar- jenih dosežkov med posameznimi TOZD znotraj delovne organizacije, kar je posebej razvidno iz naslednjih primerjav: Na zaposlenega delavca Štev. zaposl. doh. OD + sk. porabe , % od znesek doh. akumul. btto sr. za rep. Jelovica Šk. Loka povprečje DO 1246 188.634 119.691 63,45 13.898 24.472 TOZD Mont. ob. 232 166.000 114.724 69,11 3.095 9.603 LIP Bled povprečje DO 1007 196.753 117.342 59,64 25.473 42.571 TOZD Bohinj 470 162.553 106.925 65,78 11.402 29.202 Problemi so tem bolj pereči, ker se javljajo pri istih TOZD tako v Jelovici Škofja Loka kot v LIP Bled že v zaporedju dveh let in to v obdobju najbolj ugodne tržne situacije. Objektivno jih je težko opravičiti, ker vzroki gotovo sežejo na nerešeno področje organizacije in produktiv- nosti dela. Vzroki izhajajo tudi od slabih efektov po izvršenih investicijah (TOZD Tomaž Godec Bohinj) oz. od zakasnitve pri aktiviranju investicij (TOZD Montažni objekti Škofja Loka). Posledice izostanka efektov od nedokončanih investicij se pri Jelovici Škofja Loka neugodno 2 odražajo tudi v pogledu likvidnosti poslovanja, ker bo za odplačilo medtem zapadlih kreditov potrebno poseči celo v substanco poslovnih skladov. ZLIT Tržič v gornji primerjavi izstopa z nizko udeležbo vloženih sredstev na delavca, ker je ta organizacija pričela z vlaganji v razvojne investicije šele v zadnjih treh letih. Kljub temu pa je stopnja doseženega dohod- ka ugodnejša od povprečne stopnje dohodka lesne industrije SOZD GLG, seveda pa pri dohodku na delavca še v velikem zaostariku za povprečjem lesne industrije. III. Izvršitev letnih planov 78 Izvršitev po glavnih elementih letnega plana 1978 je naslednja (v indeksih — plan je 100): Element Gozdarstva Lesna ind. 'Celuloza papir SOZD GLG Celotni prihodek 105 103 106 104 Dohodek 105 117 99 112 Čisti dohodek 106 110 92 108 Akumulacija 208* 113* — 112 VKijucno aet. oonoa'Ka, usi je rezultat lzjemnin ugodnosti za uporabo v OZD (gozdarstvo) in Am mad minimalno stopnjo (za gozdarstvo in lesno industrijo). Upoštevajoč okolnost, da so letni plani za 1978 vključevali poleg možnosti povečevanja proizvodnje tudi že predvideno povečanje prodajnih cen, kaže nominalno preseganje vrednosti letnih planov realnejše rezultate in so posledica povečanega obsega realizirane proizvodnje ob večji produktivnosti dela. IV. Investicijske naložbe Intenzivnost investicijskih vlaganj se je nadaljevala tudi v letu 1978, ko jo po knjigovodskih podatkih (»investicije v teku«) lahko spremljamo po naslednjih vrednostih: v 000 ND OZD 1977 1978 Alples 56,861 79,742 LIO Gradis 9,597 2,687 Jelovica 42,569 55,422 LIP Bled 29,188 52,916 ZLIT Tržič 2,270 2,295 Lesna industrija 140,485 183,062 GG Bled 21,319 30,550 GG Kranj 13,818 19,974 Gozdarstvo 35,137 50,524 Celuloza Medvode 12,922 21,059 SOZD GLG skupaj 188,545 254,648 Investicijska vlaganja potekajo skladno s programi srednjeročnega razvoja. Glavni del in- odložen na leto 1979, udeležbah sredstev Jelovice pa v tem času še ni zagotovljena. vesticij v lesni industriji pred-Ijajo zaenkrat še vedno gradbeni objekti in oprema za proizvodnjo, čeprav na udeležbi pridobivajo tudi investicije v trgo-sko mrežo, delno celo z združevanjem sredstev (Alples - ZLIT). Udeležba investicij LIO Gradisa je v letu 1978 upadla zaradi neskladja pri rešitvi skupnega financiranja polnojarmenika z Jelovico Škofja Loka, vsled česar je bil pričetek investiranja GG Kranj glede na postavljeni srednjeročni program občutno zaostaja pri izgradnji gozdnih cest, ki zahteva temeljite investicijske priprave in ustrezno investicijsko usposobljenost. Nadomeščanje gozdnih cest z večjim obsegom gradnje traktorskih vlak je zato izhod za silo, ki draži stroške spravila tekoče proizvodnje. Zadolženost članic GLG v pogledu odplačevanja dolgoročnih kreditov za osnovna in obrbatna sredstva je v občutnem porastu, kar sledi iz naslednje primerjave predvidenih odplačil teh kreditov (za leto 1979) v odnosu na ustvarjeno akumulacijo po zaključnem računu za leto 1978: OZD Ustvarejna akumulacija v 1. 1978 Predvidena odplačila v 1. 1979 Udeležba v % 3:2 1 2 3 Alples 67.188 29.146 43% LIO Gradis Škofja Loka 13.200 1.890 14% Jelovica 17.318 30.322 175% LIP Bled 25.652 9.696 37% ZLIT Tržič 5.009 3.806 76% Lesna industrija 128.367 74.860 77% GG Bled 16.338 3.843 23% GG Kranj 3.576 5.594 156% Gozdarstvo 19.914 9.437 47% Celuloza Medvode — 139.184 — SOZD GLG 148.281 223.481 150% Stopnja zadolženosti presega ustvarjena sredstva akumulacije pri Jelovici Škofja Loka in GG Kranj ter bo za pokritje odplačil potrebno angažirati tudi sredstva ustvarjene amortizacije. Pri odplačilih kreditov je Celuloza Medvode odvisna samo od obsega že ustvarjene in tekom leta 1979 na novo formirane amortizacije, ki pa obe skupaj ne mo- reta pokriti obveznosti, če ne pride do predvidene odložitve plačila anuitet tako za inozemskega dobavitelja kot tudi za kredite od Jugobanke Ljubljana. V. Zunanjetrgovinska menjava Obseg zunanjetrgovinske menjave se je v dolarski vrednosti pri izvozu povečal za 10%, pri uvozu pa celo za 21 %, tako da se je pokritje uvoza z izvozom poslabšalo za 4,4'%. Največje napore za uspešno povečanje izvoza še naprej vlagata LIP Bled in Celuloza Medvode. Napredek kaže tudi Alples Železniki, ki pa — tako kot Celuloza Medvode — iznad ustvarjenega izvoza povečuje tudi vrednost uvoza. Obe navedeni organizaciji ostajata še vedno na poziciji »neaktivcev«, kar pri zaostrenem deviznem režimu prinaša težave pri redni oskrbi proizvodnje z reprodukcijskim materialom in pri nabavi uvozne opreme. J. D. Gojenje v temelje plana Naši temelji plana za tekoče vsebujejo lesno surovinsko delitev in podrobneje elemente blagovne gozdecHtehnične proizvodnje. Nezadostno ali skoro nič pa se ne bavijo z biološko gozdno problematiko. Gojenje gozdov, ki spada sem, razširitev gozdne proizvodnje na neizkoriščena zemljišča ter premena gozdov v boljše sestoje in primernejše drevesne vrste, vse bolj stopa v ospredje, bodisi kot proizvodni faktor v reševanju deficitarne lesne surovinske bilance, bodisi kot tvorec človekovega okolja. Res je, da štejemo tudi načrtne sečnje med gozdnogojitvene ukrepe, vendar brez osnovne nege gozdov ter smotrnega širjenja, t.j. razširjene reprodukcije gozdnega področja zaradi proizvodnega aktiviranja nezadostno ali sploh neizkoriščenih zemljišč. Zato so organi samoupravljanja na razpravah s strokovnimi službami ugotovili potrebo, da se tudi že pri načrtovanju postavijo s temelji plana obvezne osnove gojenja za sledeče srednjeročno razvojno obdobje, in to z namenom, da zadolžijo delavce gozdnih gospodarstev za načrtno uresničevanje te osnovne naloge gozdnega gospodarjenja. Pomen gozdov mimo lesne proizvodnje vse bolj pridobiva v zavesti državljanov in vse bolj činiteljev, da so gozdovi dobro posebnega družbenega pomena. Uspeh naših prizadevanj, da smo dosegli pri bankah znižanje obrestne mere, podaljšanje odplačilnih rokov in ugodnejše pogoje lastnega deleža za gradnjo gozdnih cest, ugotovitev v predhodnem odstavku, samo potrjuje in daje izgleda na učinkovitejše družbeno-ekonomske in politične posege v gozdarstvo. Zato moramo z gozdnimi gospodarstvi pripraviti temelje planov za gojenje gozdov v obdobju 1981—1985. J. H. e 'fluotfoi Pregled btto dohodka povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, amortizacije po minimalnih stopnjah akumulacije in btto sredstev za reprodukcijo za leto 1977 in leto 1978 v 000 din OZD Družbeni proizvod (btto doh.) Povprečno uporabij. poslovna sr. Am po minira. stopnji Akumu- lacija Btto sredstva za reprodukc. Alples 1977 156-686 296.068 9.655 44.777 54.432 1978 264.120 428.507 11-537 67.188 78.725 indeks 168 145 119 I50 145 LIO Gradis 1977 47-561 100.658 5.624 5.308 10.932 1978 66.561 101.620 2.956 I3.2OO 16.156 indeks 140 101 52 249 148 Jelovica Šk.L .1977 158.904 304.040 17.552 3.849 21.401 1978 248.213 415.517 13.175 17.318 30.493 indeks 156 136 75 449 142 IIP Bled 1977 143-368 277.076 .14.557 16.452 3I.OO9 1978 215-348 391.861 17.218 25.652 42.870 indeks 14-7 141 118 155 138 ZLIT Tržič 1977 38.722 54.387 2.330 3.202 5-532 1978 48.063 73-347 2.625 5.904 8.529 indeks 124 135 113 184 135 Skupaj lesna 1977 545-241 1,032.229 49.7I8 73-588 123.306 industrija 1978 842.105 1,410.852 47.5II 129.262 176.773 indeks 154 137 95 176 143 v 000 din OZD Družbeni proizvod (btto doh.) Povprečno uporabij. poslovna sr. Am po minim. stopnji Akumu- lacija Btto sredstva za reprodukc. GG Bled 1977 IOI.434 205.527 12.202 4.364 16.566 1978 149.OO9 294.947 14.639 16.338 30.977 indeks 146 144 120 374 186 GG Kranj 1977 82.385 97.924 5.784 5.086 10.870 1978 125.202 165.548 7.178 3.576 IO.754 indeks 152 169 124 70 98 Skupaj gozdar- 1977 183.819 303.451 17-986 9.450 27.436 stvo 1978 274.211 460.495 21.817 19.914 41.731 indeks 149 151 121 210 152 Celuloza 1977 101.11? 680.091 23.227 3-265 26.492 Medvode 1978 160.227 759.744 29.797 - 29.797 indeks 158 111 128 ~ 112 Skupaj SOZD 1977 830.177 2,015.771 90.931 86.303 I77.234 GLG 1978 1,276 . 543 2,631.091 99.125 149.176 248.301 indeks 154 ISO 109 173 140 OZD Povpr.št. zaposl.po vkalkulir urah Dohodek na de-.lavca Dohodek v primer, s povpr. porab.sr. Cisti doh.na delavca Akumul.v primer.z dohod.v % OD in SP IzplaČ. na de- čisti OD lavca na delav. letno mesečno Btto sred.za repr.na delavca Btto sr. za repr.v primer.s po vd.por.s. Alples Železn. 847 298.210 58,95% 181.008 26,60% 128.092 6.136.- 85.I74 17% LIO Gradis 252 25I.607 62,39% 165.456 20,81% 128.551 5-563.- 64.111 16% Jelovica Šk.L. 1246 188.634 56,56% 153-589 7,36% II9.69I 5-785.- 24.473 7% LIP Bled 1007 196.755 50,56% 142.815 12,94% II7.342 5.632.- 42.572 11% ZLIT Tržič 292 155.606 61,94% 126.377 11,02% IO9.222 5.050.- 29.209 10% Skupaj lesna ind. 3644 218.O35 56,32% 148-786 16,15% 120.768 5.750.- 46.458 11% GG Bled 498 269.821 45,55% 149.319 12,15% 135.389 6.628.- 62.200 10% GG Kranj 549 214.981 71,29% 135.856 3,0» 129.342 6.764.- 19-588 6% Skupaj gozdarstvo 1047 241.065 54,80% 142.259 4,16% 132.218 6.700.- 39.857 9% Celuloza Medvode 527 247.495 17,17% 112.360 - 112.360 5.640.- 56.540 3% Skupaj SOZD GLG 5218 225.646 44,75% 143.798 12,59% 122.216 5.930.- 46.152 9% Akcijo zaključni računi mora biti stalna akcija Akcija »zaključni računi 1978« je že nekaj časa za nami. Znane so tudi že ocene, kakšna je bila uspešnost v posameznih kolektivih. Kakorkoli je že uspela ali ne, za vnaprej velja — to mora ostati stalna akcija. Kako je to teklo v naših temeljnih organizacijah? Kaj je delavce najbolj zanimalo? Kako so sploh seznanjeni z gospodarjenjem, s planiranjem ...« To so bila vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore, ko smo se napotili ponje v vse delovne kolektive naše velike družine. Za odgovore pa smo pobarali delavce predvsem v tistih temeljnih organizacijah, kjer rezultat ob koncu leta ni bil najboljši. VINKO POLAJNAR Zlit Tržič, izmenovodja v TOZD Žaga: »Dosegli smo nekoliko slabši rezultat, kot smo pričakovali. Manjkalo mam je delavcev, imeli smo organizacijske težave. Velike težave pri izpolnjevanju iPlana in Obvez do ostalih tozdov nam povzročajo tudi štari stroji. Imeli simo več zastojev. Hlodovina krožna žaga, za katero ni bilo rezervnih delov, je bila v Okvari kar tri mesece. Razprava o zaključnem računu je bila organizirana na široko, dobro. Delavci pa palč preberejo in poslušajo tisto, kar jih zanima. Kakšnih posebnih nejasnosti ob btam ni ibilo. Pri nas se v glavnem borimo z nedisciplino. Precej delavcev je iz drugih republik, ki nimajo -dobro urejenega stanovanjskega vprašanja. To -se pozna tudi pri debi in vpliva na fluktuacijo. Zato smo se vsi skupaj odločili, da bomo del osebnega dohodka ter regresa, ki bib si iga lahko razdelili, namenili za gradnjo doma za -te delavce in za nekatere druge občinske potrebe. Pri planiranju za vnaprej se zavedamo, da je vse, -tudi osebni dohodek, odvisno od proizvodnje, od prodaje in doseženega čistega dohodka. 'Vendar -pa doseganje plana pri nas ni odvisno le od nas samih. Večkrat surovine ni dovolj, ali -pa je slabše, neprimerne vrste, kjer se »Oouibi-ki izgubijo«. Za dober uspeh potrebujemo stroje, dober les in -dobre delavce. Del čistega dohodka smo namenili za novo sortirnico, is katero bomo lah-ko zmanjšali število zaposlenih, hkrati- pa -izboljšali kakovost opravljenega dela. Za druge -stvari za zdaj ni denarja, saj v okviru celotne delovne organizacije obnavljamo energetske objekte, kar je velika investicija. Strojni park je vreden le še 24 odstotkov svoje nabavne vrednosti. Problem kvalitete lesa bi morali reševati v okviru cene. Boljši les, višja cena. Vsekakor pa bi morali tisti čas, ko smo na delovnem mestu, bolj racionalno izkoristiti. Za 'žago naj povem samo še ta podatek. Lani je cel Zlit zmanjšal število bolniških izostankov, žaga pa jih je spet -povečala v -primerjavi -z letom poprej.« TOMAŽ PETERNEL Jelovica Škofja Loka, vodja proizvodnje v TOZD Montažni objekti: »Podobno kot drugje je bila organizirana razprava o zaključnem raču-nu itu-dd pri nas. Kakšnega posebnega zaniamnja zanj ni bilo. Zborov ljudi je vsako leto -toliko, -da -so ljudje -že malo utrujeni. Zanimal jih je predvsem osebni dohodek. Že tretje leto zapored je imel naš tozd najsla-bše rezultate v Jelovici. Delali smo v slabih delovnih pogojih, primanjkovalo nam je delavcev, veliko je bilo bolniške, -neopravičenih izostankov, cene so bile -pod -stal-no kontrolo, omejene. Sicer pa je bil zaključni račun bolje obrazložen kot -prejšnja leta. Z njiim je -bil seznanjen vsak, iki je to -hotel. Zanimanje je različno od ene do -druge delavne -skupine. Ponekod ni bilo -dobre pripombe. 'Na osnovi -zaključnega računa smo naredili -sanacijski program. Med drugim moramo zmanjšati materialne stroške za dva odstotka, strogo kontrolirati indirektne .stroške. Veliko stroškov je pri montaži objektov. Največ pričakujemo od novih proizvodnih prostorov, v katerih bo tudi zmogljivost strojev večja. Tako bo laže -ujeti plan. Pri tem naj povem, da smo la-ni občutili tudi -pomanjkanje naročil. Mislimo tudi, da je za našo proizvodnjo preveč -režijskih stroškov. Število ljudi, ki -so zaposleni za to, je preveliko samo za -naš tozd, hkrati pa velja, da ta štab mora biti. 'Naš tozd je bil nekaj let zapostavljen. V nekaj letih -smo izmenjali že več direktorjev. Ge bomo hoteli res uspeti, bomo morali -dobiti pomoč celotne delovne organizacije.« TOME GORIČAN Gradis — LIO Škofja Loka, delovodja skladišča hlodovine na žagi: »Mislim, -da -tako dobro pripravljenega zaključnega računa in tako -dobre razlage doslej pri nas še ni bilo. Uporabili s-mo tudi velik grafični prikaz. Delavci -so -bili, seznanjeni z vsemi izrazi — kaj je prihodek, akumulacija ... Kako pridemo do njih. Delavci ,so preverjali rezultate s prejšnjim letom. Rezultati pa -so bili letos kar dobri. Pri -tem je -seveda največ zanimanja za osebne dohodke. Ti bi -bili lani večji, pa niso bili na račun investicij. -O -tem so bili delavci res -dobro obveščeni, zakaj -mora biti tako, -da se bo to kasneje o-brestvovalo, zato tudi -glede tega poseb-nih vprašanj ni 'bilo. Mislim, da je ita-ka razlaga zaključnega računa, kot je -bila -pri nas, dobra izkušnja tudi za druge. Pri obveščenosti pri nas bi omenil še tole: !ker je več -kot polovica delavcev iz drugih republik, smo -se odločili, da bomo predpise o varstvu pri delu, v -katerih je -precej teže razumljivih strokovnih izrazov, pripravili tudi v srbohrvatskem jeziku. Glede plana, ki -si -ga začrtamo, pa — vsak dan sproti vemo, ali smo ga dosegli ali ne. Plan pripravijo v -strokovnih službah, pri tem sodelujemo -delovodje, po tem pa ga sprejemamo na zborih. Lani plana nismo dosegli, ker smo imeli -tri tedne trajajoč zastoj. Lani -smo razžagali 30.000, letos pa načrtujemo, da -bomo 40.000 kubikov. Plan je toliko višji zaradi -proizvodnje gredic, česar doslej nismo -imeli. V načrtu je tudi rekonstrukcija in -modernizacija pri-marne predelave.« VALENTIN JELOVČAN Alples Železniki, vodja gatra v obratu žaga v TOZD Masivna predelava: »O zaključnem računu je bila organizirana tako široka razprava, -da je bil z njim lahko dobro seznanjen vsak, ki je to hotel. Razloženo je bilo tudi, kaj pomenijo posamezni izrazi. -Največ -pripomb je -bilo iseveda pri osebnih dohodkih. V naši temeljni organizaciji smo -dosegli znotraj ALPLESA najslabši rezultat, pa čeprav smo sicer plan dosegli. Na take številke je vplivala predelava masivnega lesa v novi tovarni, -ki še ni popolnoma stekla. Plan smo sicer dosegli, samo dajatve, obresti, odplačila za obveznosti, so velike. Tudi za letos imamo višji plan. Sprejeli -smo ga v glavnem brez pripomb, čeprav je vsako leto višji. Če hočemo višje osebne dohodke, moramo doseči tudi višji plan. Osebni -dohodek in produktivnost naj bi se višala. Pri nas na žagi dobro delamo, plana ne moremo dosti zviševati, ker s-mo odvisni od surovin. V masivni predelavi -pa -so sprejeli precej novih delavcev, ki se še niso navadili na potreben ritem dela. Mislimo, da bo ito že letos dobro steklo. Upam, -da bomo v Alplesu vsi -skupaj tako dobro -kot doslej, gospodarili tudi vnaprej. Za žago -sicer velja, -da -so »deske še Nadaljevanje na 4. strani Akcija zaključni računi... Nadaljevanje s 3. strani zmeraj šle«. Le to je, da se les tako draži. Delati pa bo treba, če bomo hoteli dobro živeti.« ANDREJ OREHOVEC Gozdno gospodarstvo Kranj, mehanik v TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija: »Informacije, tki jih je dalo vodstvo temeljne organizacije, so bile dobre. Vendar ločimo dve skupini ljudi: prva se zelo zanima, druge pa ito skoraj ne briga. Za delavnico lahko trdim, da je bilo za zaključni račun dosti zanimanja. Pred zborom delavcev smo ga obravnavali tudi na partijskem sestanku, pa tudi po zboru. Tolmačenje na zboru delavcev je bilo dobro. Poudarek je bil dan, temu, da bi pri zaključnem računu sodelovali vsi delavci. Kdor je hotel poslušati, je dobil dovolj podatkov, kdor pa noče, ga še toliko organiziranih razprav .ne bi spremenilo. Pripomb mi biloa dosti. Največ zaradi nakupa tovornjakov, ki jih nimamo dovolj. Kako je s tem, je bilo zapisano v materialu, povedano pa tudi na sestanku. Lani smo zaostali za planom za sedem odstotkov. Največ zaostanka je bilo prd gozdnih gradnjah, ker nismo dobili pravočasno dokumentacije ter zaradi neurejenih kamnolomov. Visoki so bili tudi stroški za vzdrževanje strojev in vozil. Za letos smo sklenili, da moramo stroške poslovanja zmanjšati za deset odstotkov. Sicer pa smo plan morali korigirati. Namesto, da bi dobili nove kamione v začetku leta, jih bomo šele v drugi polovici leta. Planirali smo nakup strojev z večjo zmogljivostjo, s čimer bi pocenili proizvodnjo, zmanjšali število zaposlenih, v krajšem času pa bi prišlo na cilj več lesa boljše kakovosti. No, za žični žerjav URUS smo računali, da ga bomo imeli že marca, pa ga še zmeraj ni. Torej, radi bi delali, pa imamo iztrošen vozni park, pri nakupu pa večne zamude. Pesti pa nas tudi pomanjkanje delavcev. Zaradi nizkih osebnih dohodkov so nas — za primer — v osmih mesecih zapustili trije gradbeni tehniki —- zdaj nimamo nobenega.« NIKO DIMC Celuloza Medvode, izmenski delovodja v obratu celuloze: »Čeprav so bili podani podatki v zaključnem računu kvalitetno, je bil za obravnavo dan kratek čas, skoraj prekratek za neko detajlno analizo. Zato smo se odločili, da bomo imeli posebno obravnavo o poslovnem poročilu, z vsemi analizami, podatki. Mi smoa že nekaj časa tako-imenovana »kritična« tovarna. Vsak mesec smo bili podrobno seznanjeni z rezultati. Ko smo ob polletju ugotovili, da je stanje kritično, je bil kolektiv kot prerojen. Vsak se je začel spraševati, kako bo konec leta. Ko smo videli, da bomo lahko even-tuelno izgubo pokrili z amortizacijo iz prejšnjih let, smo bili nekako pomirjeni in zato ob zaključnem računu ni bilo dosti pripomb. Celo leto pa smo živeli v napetosti. Z zaključnim računom, s poslovnim poročilom, se cel ritem ne sme zaustaviti. Izluščiti je treba elemente, ki so bili prisotni celo leto, potegniti zaključke, da bi bilo letos drugače in boljše. Sicer pa smo lani planske naloge dosegli, tudi akcijski plan. Drage pa so investicije, velike zadolžitve, obresti, visok je skok cen na tržišču. Vsemu temu nismo mogli slediti s prodajnimi cenami. Precej pripomb je bilo pri akcijskem planu. Da je treba iskati notranje rezerve, poostriti kontrolo nad izrabo surovin, čimbolj izkoristiti odpadni material, izboljšati delovno disciplino. Glede plana pa — najprej smo dobili v rolke izvleček. Ko pa je bilo precej pripomb, da je preveč šablonski, da ne posega v detajle, so v skupnih službah izdelali celoten plan. Z njim smo bili potem zadovoljni. Za letos se zavedamo, da ne bo več možnosti, da bi manjkajoči dohodek pokrili z amortizacijo preteklih let. Da moramo vse ustvariti sami. Rezultati so že četrti mesec — dobri.« MARJAN AHAČIČ Gozdno gospodarstvo Bled, Temeljna organizacija kooperantov: »Prej smo bili TOZD Gozdarstvo Radovljica, po novem letu pa smo se vključili v temeljno organizacijo kooperantov. Razprava o zaključnem računu je bila na zborih kooperantov ko- nec aprila in bo še v začetku maja. V našem nekdanjem tozd smo podatke o gospodarjenju na zborih delavcev obravnavali dvakrat. Za obravnavo zaključnega računa je bila prekratka doba. Pripomb, vprašanj ni bilo veliko. Delavce, ki jih je veliko iz drugih republik, najbolj zanima končni del, koliko ostane čistega dohodka, če ise bo kdaj delilo. Sicer pa delavci pravijo, da so osebni dohodki pri nas prenizki, v primerjavi s tovarnami, kjer so pogoji za delo drugačni kot pa v gozdarstvu. Pripombe so imeli tudi glede prevozov na delo. Prav tako zaradi toplega obroka. Premalo jih je, da bi jim ga organizirano vozili na teren. Tako imajo toplo hrano le zjutraj, popoldne pa kosilo in večerjo skupaj. Sicer pa vsak mesec dobimo spisek o osebnem dohodku za celotno gozdno gospodarstvo Bled. To pa delavci pogledajo, primerjajo med seboj. Pri nas smo dosegli malo slabše rezultate od Bohinja in Pokljuke, vendar smo kljub temu plan presegli. Na rezultat pomembno vpliva to, da je pri nas več kot dve tretjini zasebnih gozdov. Letošnji plan je tak kot lani, saj smo vezani na »maso«. Dohodek lahko povečamo le z asortimenti. Pri tem je še dosti rezerve. Delavci se tega zavedajo, zato dobro gledajo, kako opravijo svoje delo. Plan bi bil lahko višji, če bi imeli v zasebnem sektorju bolj odprte gozdove. Posebno v Karavankah. V nekaterih revirjih v zasebnem sektorju zdaj plana ne moremo doseči. Odvisni smo od kmeta. V tem sektorju so v letih nazaj naredili veliko kilometrov cest, vendar še zmeraj premalo. Napredovali pa smo in še bomo v tem desetletju veliko.« JANEZ CVETEK LIP Bled, TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, sorter na žagi: »Še pred zaključnim računom smo bili dobro seznanjeni s tem, v kakšnem položaju smo. Da bo treba res poprijeti za delo, da bi se obrnilo na bolje. Naš tozd je lansko leto zaključil najslabše med vsemi Lipovimi. Pri tem bi morali ločiti dve stvari. Ena je, kaj je naša slabost, druga pa tista, na kar sami ne moremo takoj vplivati. V našem tozdu smo v zadnjih letih zaposlili največ novih delavcev, proizvodnja pa se s tem ni sorazmerno povečala. Velik vzrok za slab rezultat je v tem, da proizvodnja v obratu pohištva še ni utečena. Tam je največ novih ljudi. Med notranje slabosti v preteklosti je šteti tudi to, da je bilo premalo sodelovanja med strokovnimi, odgovornimi ljudmi, tudi nedisciplina in pa, da je bilo premalo izkušenj. Ob vsem tem pa lahko trdimo, da je bila splošna usmeritev pravilna. Mislim, da zaključnega računa niso odgovorni še nikoli prikazali tako dobro kot letos. Druga stvar je, koliko ljudje v proizvodnji to razumejo, vzamejo za svoje. Med krizo, ki jo preživljamo, so si to res bolj vzeli k srcu. Pri razpravi se je pokazalo tudi, da na večjem zboru nekateri težko povedo vse, kar jih teži in bi bili morda manjši zbori boljši. Sestanki bi morali biti še boljše pripravljeni, da bi čas res dobro izkoristili. številke ne bi smele biti pre-splošne. Za osnovo bi jim morale služiti razmere v določeni sredini. Morale bi biti konkretne, pokazati na odgovornost vsakega posameznika, kaj smo napačno naredili, kaj bi lahko bolje. Ukrepe za 'boljše gospodarjenje smo sprejeli, ne da bi za to prišla kakšna posebna intervencija. V vsakem obratu bi morali pri sebi razčistiti, koliko vsak posameznik lahko prispeva k dobremu rezultatu. Sicer pa na žagi ne moremo kar tako dvigati plana oziroma proizvodnje, ker smo pri tem naravno omejeni. Odvisni smo od surovin — od njihove količine in kakovosti. Veliko pričakujemo od nove krojilnice. Ker je obveščanje zaposlenih dobro, vsak ve, da bo treba napeti vse sile, skupaj, da bi se rešili iz težav. Da ibi v tem videl vsak delavec samega sebe bi bilo vredno več kot neke intervencije in predpisi.« Problematika izvrševanja srednjeročnega plana in razvojnega programa A. Pregled izvršitve ekonomskih postavk srednjeročnega plana 1976—1980 cijske sposobnosti nadoknaditi, za kar obstojajo vse realne možnosti. Iz priloženih preglednic I. in II. so razvidni podatki po naslednjih elementih srednjeročnega plana (planirana raven za leto 1980) in doseženega stanja v letu 1978: 1. btto dohodek 2. btto sredstva za reprodukcijo 3. zaposleni 4. devizna bilanca. Ad 1.) Glede na doseženi realni nivo btto dohodka v letu 1978 (po korekciji na cene iz leta 1975) ugotavljamo, da izkazujejo indeksi pri LIO Gradis Škofja Loka in LIP-u Bled že preseganje ravni, ki naj bi bila dosežena v zadnjem letu srednjeročnega obdobja, kar je možno oceniti le kot posledico nerealnega plana btto dohodka. Enako stanje ugotavljamo tudi pri obeh GG, v glavnem tudi iz minimalnih kazalcev v btto dohodku ni bila zajeta biološka amortizacija, ker je bila ob sestavi plana zajeta še v porabljenih sredstvih. Tudi pri Alplesu Železniki ugotavljamo podcenjenost plana btto dohodka, vendar je sorazmerno visoko dosežena stopnja porasta posledica izvršenih naložb in njihovega hitrega aktiviranja, hkrati pa tudi posledica povečane stopnje zaposlitve (za 8% iznad nivoja, ki je bil predviden za leto 1980). Zelo realno stopnjevanje pri doseganju btto dohodka po srednjeročnem planu ugotavljamo pri ZLIT-u Tržič. Jelovica Škofja Loka močno zaostaja za srednjeročnim planom btto dohodka, ker aktiviranje vloženih investicij časovno zaostaja in povzroča izpad planiranega dohodka. Celuloza Medvode s stopnjevanjem porasta btto produkta ob koncu 1978 dohaja plansko predvidevanje. Ad 2.) Pri doseganju stopnje porasta btto sredstev za reprodukcijo se nasproti planu kažejo realnejša razmerja, razen -pri Alplesu Železniki, ki je svoje možnosti v planu občutno podcenil. Pri LIO Gradis in LIP-u Bled bo v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja potrebno sedanji zaostanek v stopnji investi- Močno neugodno izstopata pri doseganju stopnje reprodukcijske sposobnosti Jelovica Škofja Loka in Celuloza Medvode. Pri Jelovici Škofja Loka leži vzrok v stagnaciji proizvodnje in montažne operative TOZD-a Montažnih objektov. Celuloza Medvode v postavkah srednjeročnega plana ni predvidevala vpliva visoke stopnje zadolžitve za naložbe v papirni stroj in spremljajoče objekte. V fazi uvajanja nove proizvodnje in zaradi visokih obresti je v začetnem obdobju možnost formiranja čistega dohodka in s tem tudi akumulacije bistveno omejena. Ad 3.) Stopnja zaposlenosti v letu 1978 je za SOZD GLG kot celoto že presegla višimo, ki jo je predvideval srednjeročni plan. Bolj kot pri lesni industriji, se število zaposlenih povečuje v gozdarstvu in Celulozi Medvode. V gozdarstvu je stopnja zaposlenosti v veliki meri odvisna od možnosti mehaniziranja del pri spravilu lesa. To pa je povezano z izgradnjo gozdnih cest, kjer pa — zlasti na območju GG Kranj — nasproti postavkam srednjeročnega plana bistveno zaostajamo. Ad 4.) Dosežki devizne bilance nasproti srednjeročnemu planu zaradi nizke stopnje izvoza bistveno odstopajo, razen pri LIP-u Bled, ki je svoje, s planom ocenjene možnosti, že presegel. Pri izvozu so v velikem zaostanku Alples Železniki, Jelovica Škofja Loka in Celuloza Medvode. Njihovi zaostanki prvenstveno vplivajo na niezik efekt skupne devizne bilance SOZD GLG. B. Dohodkovni odnosi Na področju preobrazbe druž-beno-ekomomskih odnosov so v teku prizadevanja, da v medsebojnih odnosih znotraj SOZD GLG izoblikujemo sistem urejanja poslovanja po načelu skupnega prihodka za odnose med TOZD gozdarstvo in TOZD lesne predelave {vključno celulozo). Prvi krog javnih razprav o osnutku samoupravnega spora- Transparent je obiskovalcem govoril, čigavi tekmovalci so se zbrali na Viševniku zuma je v TOZD-ih že zaključen, odbor za uvajanje dohodkovnih odnosov pri SOZD GLG pa v tem času pripravlja končni osnutek predloga. Samoupravni sporazum za dobave žaganega lesa iza Jelovico Škofja Loka je že sklenjen in bo prvi obračun izvršen že za obdobje I. tromesečja 1979. C. Problematika uresničevanja srednjeročnega plana in razvojnega programa Samoupravno združevanje temeljnih organizacij združenega dela gozdarstva in lesne industrije v višjo stopnjo sestavljene organizacije združenega dela ima podano svojo razvojno usmeritev v sporazumu, v skupnem razvojnem programu in v Zakonu o združenem delu. V okviru skupnega razvojnega programa je poudarjeno medsebojno povezovanje gozdarstva in lesne .industrije s ciljem usklajenega in uspešnejšega gospodarjenja. To usmeritev TOZD v SOZD GLG uresničujejo z uspehom in dokazanimi rezultati; predvsem pri združevanju sredstev za odpiranje gozdov in boljše vrednotenja lesne surovine, reševanje problemov sezonskega dela in skupnih rekreacijskih možnosti. Pomembna je načrtna uskladitev gozdno surovinskih virov in porabe surovine v predelavi za tekoče in prihodnja obdobja. V pripravi je usklajevanje surovinske bilance do 2000. leta. To bo zagotovilo možnost načrtnega razvoja lesne industrije. V problematiki uresničevanja gozdnogospodarskih načrtov pa ostaja še vedno izgradnja gozdnih cest, ki zaostaja od načrtovane, vendar se povečuje izgradnja vlak v b reme proizvodnih stroškov. Medtem ponuđeni ugodnejši pogoji za kreditiranje izgradnje gozdnih cest zagotavljajo tudi boljše pogoje za uresničevanje načrtov. V pripravi je program rekonstrukcije v Tovarni celuloze Aero Medvode, ki naj bi opustila sulfitni in osvojila- sulfatni postopek. V zvezi s tem je v izdelavi posebna surovinska bilanca. Manj zadovoljivo od te povezave TOZD gozdarstva in lesne industrije se uresničuje usklajevanje med TOZD lesne predelave, ik se še niso v celoti odprle sodelovanju, delitvi dela in načrtni kooperaicji. V tem pogledu ne moremo poročati nič bolj optimistično, kakor smo poročali v preteklem letu. Odprto je še vedno vprašanje delitve dela v stavbnem pohištvu ter predelavi masivnega lesa. Proizvodnjo montažnih hiš TOZD še niso osvojile kot svoj skupen program združevanja dela in sredstev. 'V zvezi s tem tudi Jelovica kot nosilec te proizvodnje ni pripravila programa. V skunpem programu razvoja prodajne mreže, predvsem za stavbno pohištvo, TOZD niso predlagale novih skupnih programov. Skupne prodaje v posameznih poslovalnicah še ne zadovoljujejo postavljenih ciljev glede na ispredaj navedena dejstva. TOZD ne uresničujejo ciljev združevanja tako, kakor bi bilo skladno s sklenjenimi sporazumi in ostajajo naloge za uresničevanje ciljev še vedno odprte, se nadaljujejo in se bodo kot trajne prenesle v prihodnje obdobje. TOZD tudi ne uporabljajo zadosti možnosti usklajevanja stališč in programov preko koordinacijskih odborov, kar kaže na dejstvo, da vsak po svoje rešuje zadeve. Investicijsko se programi uresničujejo po vsebini in obsegu in je tako mogoče predvideti tudi normalen razvoj TOZD. Močne so usmeritve v rekonstrukcijo proizvodnih kapacitet, v obnovo in zamenjavo opreme ter v prodajno dejavnost. D. Skupne ugotovitve V okviru izvrševanja srednjeročnega razvojnega programa je bila v letu 1978 opravljena Primerjava ravni btto dohodka sredstev za reprodukcijo in zaposlenosti (zadnje leto 1980 sedanjega pomembna naloga, t. j. uskladitev samoupravnih splošnih aktov SOZD z Zakonom o združe- srednjeročnega plana in doseženo stanje leta 1978) v 000 din nem delu. Pri tem je posebej Btto dohodek(družb.proizvo) Btto sredstva za repr . Zaposleni delavci važno, da so bili v sporazumu o združevanju po dolgotrajnih razpravah na novo opredeljeni cilji združevanja ter posli in zadeve skupnega pomena v SOZD. S tem vzporedno so bili predlagani in sprejeti tudi vsi spremljajoči akti kot spremembe statuta, sporazum o medsebojnem zaposlevanju, idr., v delovni OZD plan za doseženo vi. 78 Dlan za doseženo v 1 . 78 plan za stanje iyU(J po realni vrednosti indeks 190O , . 1980 po realni vrednosti indeks končen 1978 indeks Alples LIO Gradis Jelovica LIP Bled ZLIT Tržič 137,268 II7.586 92 97.585 99.156 109 297.5OO 185-861 79 I38.99O 159.517 II5 ‘56.978 85.602 97 27.289 15.959 81.110 97.875 12.222 52.983 11.967 22.587 28.580 6.317 192 77 27 60 52 797 280 I.279 979 311 861 296 1.298 I.003 296 108 89 98 102 95 skupnosti skupnih služb SOZD pa akti, ki so po zakonu potrebni za njeno delovanje. Zato LESNA INDUSTRIJA 597.921 595.522 91 183-955 I2I.939 66 3.691 5.659 ICO GG Bled 63.607 106.928 21-755 22.126 102 970 998 106 lahko ugotovimo, da je bil spre- GG Kran.i 60.302 89.930 11.397 7.681 67 516 587 119 jeti program uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD uresniečn, vendar je v postopkih sprejemanja aktov prihajalo do zamud, kar je splošen pojav tudi za druge akcije v SOZD GOZDARSTVO 123.909 105.858 53.152 29.807 90 986 1.085 110 Celuloza Medvode 197.320 I23.25I 62 95-879 22.92O 29 500 525 105 SOZD GLG SKUPAJ 918.650 869.631 99 312.981 179.661 56 5.127 5.269 103 in s čemer ne moremo biti zadovoljni. Na osnovi navedenih podat-kot o uresničevanju srednjeroč- Izvršitev plana devizne bilance po srednjeročnem programu v 000 din OZD Devi zna bilanc a nega razvojnega programa lahko ugotavljamo, da se poleg tistih pozitivnih premikov, ki plan za 1980 izvoz uvoz doseženo izvoz 1978 uvoz inde izvoza k s uvoza so navedeni, pojavlja precej tudi odklonov oz. prepočasnega uresničevanja dogovorjenih sklepov in stališč. Zato ostaja problematika, ki je bila dobro opredeljena v poročilu o izvajanju za leto 1977, v 'bistvu ne- Alples LIO Gradis Jelovica LIP Bled ZLIT Tržič 62.253 19.990 90.010 39.100 98.553 2S.969 32.889 950 31.969 776 29-556 105.966 23.090 51.372 898 17.592 58.998 303 51 33 107 70 269 51 135 67 spremenjena. Tako na poslovodnem organu, kot na delavskem SESNA INDUSTRIJA 283.700 82.959 19C.802 108.563 67 132 svetu SOZD, se torej moramo dogovoriti za ukrepe, ki bodo navedene slabosti odpravili in tako dali sestavljeni organizaciji tisto mesto in vlogo, ki ji gre po sprejetih aktih in interesih GG Bled GG Kran.i 2.200 3-978 10.229 989 3.618 5.670 2.178 156 169 55 97 6 GOZDARSTVO 12.929 9.967 9.288 2.339 75 52 Celuloza Medvode 122.778 57-168 31.338 38.988 25 68 združenih delavcev. Strokovne službe SOZD GLG SKUPAJ 918.907 199.089 231.928 199.885 55 109 Pomanjkanje sredstev in izvajanje srednjeročnega načrta gozdarstva na kranjskem gozdno-gospodarskem območju za obdobje 1976-1980 I. INVESTICIJSKA PROBLEMATIKA PRI GOZDNOBIOLOŠKIH DELIH Pod pojmom razširjena gozd-nobiološka reprodukcija razumemo melioracije v malodonosnih gozdovih in grmiščih ter pogozditev opuščenih kmetijskih površin določenih za gozd s ciljem osnovanja visokodonosne-ga gospodarsekga gozda. Malodonosni gozd je nastal zaradi prekomernega izkoriščanja lesa in prostorskih proizvodov, kjer naravna zmogljivost rastišč ni izkoriščena. Grmišča predstavljajo razvojne stadije vegetacije na zemljišču, ki jih je nekdaj poraščal gozd. Opuščena kmetijska zemljišča so kategorija zemljišč, ki so na osnovi regionalnih prostorskih planov občin določena za gozd. Površine malodonosnih gozdov in grmišč so bile ugotovljene s popisom v letu 1977, ki je bil enoten za vso Slovenijo in računalniško obdelan. S srednjeročnim planom 1976 do 1980 je določeno, da bo Gozdno gospodarstvo Kranj izvajalo razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo letno v višini: Za izvajanje tega programa se je Gozdno gospodarstvo Kranj obvezalo, da bo oblikovalo v družbenih gozdovih 20 % in v zasebnih gozdovih 30 % sredstev potrebnih po letnem planu. Ostala sredstva pa bi se zagotovila v okviru združenih sredstev pri Skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije v Ljubljani. V dosedanjem 3-letnem srednjeročnem obdobju (1976, 1977, 1978) je Gozdno gospodarstvo Kranj oblikovalo več sredstev kot je sprejeto v srednjeročnem programu. Laistna udeležba znaša po letih: 1976 družbeni gozdovi: 35'% sredstev zasebni gozdovi: 49 % sredstev 1977 družbeni gozdovi: 40 % sredstev zasebni godovi: 62'% sredstev 1978 družbeni gozdovi: 53 % sredstev zasebni gozdovi: 70 % sredstev V tekočem letu 1979 se je izkazalo, da gozdno gospodarstvo nima razpoložljivih sredstev za tako visoke udeležbe pri razširjeni reprodukciji. Talko bi v letu 1979 potrebovali za vsa dela po dinamiki srednjeročnega plana (vključna zaostajajoča dela iz preteklih let): — v družbenih gozdovih 3.131.000 din tujih sredstev — v zasebnih gozdovih 5.733.000 din tujih sredstev Plan razširjene reprodukcije za leto 1979 obsega v družbenih gozdovih le 39 % letne Obveze po srednjeročnem programu. V zasebnih gozdovih pa 35 %. Realno se pričakuje tujih sredstev od Skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije 1.800.000 din in to za oba sektorja lastništva. Vrednost del po planu znaša 3.181.502 din. Upoštevaje tuja in lastna sredstva znašajo manjko do plana 1979 kar 589.285 din. Ta sredstva se v teočem letu morajo zagotoviti, ker je v planu zajeto le vzdrževanje že osnovnih nasadov. Melioracija malodonosnih gozdov in pogozdovanje opuščenih kmetijskih zemljišč je skupna naloga gozdnega gospodarstva, organizacije združenega dela s področja predelave lesa in celotne družbene skupnosti. Za izvajanje te obširne in dolgoročne zastavljene naloge so potrebna velika finančna sredstva, ki jih pa Gozdno gospodarstvo Kranj ne more oblikovati v takšni višini kot v preteklih letih. V bodoče je zato nujno v Okviru širše skupnosti zagotoviti stalen in zadosten vir sredstev, da bo tako možno izvajati razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo -v Okviru planskih zadolžitev. II. INVESTICIJSKA PROBLEMATIKA PRI GOZDNI PROIZVODNJI V letu 1979 so potrebe po investicijski izgradnji zelo velike. Predvidevamo izgradnjo 10,0 ikm gozdnih cest v SLP sektorju in 9,0 km gozdnih cest v družbenem sektorju ali skupaj 19,0 km. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev, nam k reševanju tega problema pomaga območna lesna industrija, ki v ta namen po samoupravnem sporazumu prispeva 4,8 % od prodajne vrednosti lesa. Preostali primanjkljaj finančnih sredstev pa pokrivamo z bančnimi krediti, ki nam jih odobrava LB pod ugodnimi pogoji — 15-letna odplačilna doba in 6 % obrestna mera. Ker zgrajene gozdne ceste, po izdelanih predračunih nas bo stal v SLP sektorju 880.000 din v državljanskem sektorju pa 838 tisoč din. Za kritje stroškov izgradnje gozdnih cest je udeležba lastnih sredstev 31 %, lesne industrije 38 % in krediti LB 31 %. Poleg sredstev za izgradnjo osnovne transportne mreže pa bomo letos gradili 40 km vlak v SLP sektorju v vrednosti 416.400 din, v družbenem sektorju okoli 120 km v vrednosti 5.110.000 din, kjer vsaj 50 % vrednosti prispevajo še lastniki gozdov z delom in finančnimi prispevki. Največji problem pri investicijskih naložbah čutimo pri nabavi gozdne mehanizacije in gradbene mehanizacije. Za prevoz lesa, na domačem trgu ne dobimo primernih vozil, uvoza pa praktično, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev ni. Vsa sodobna gozdna mehanizacija pa je vezana skoraj izključno na uvoz in ker ne moremo uvoziti vsaj za nadomestilo že izrabljene, smo v letošnjem letu v težavah, kako spraviti ves napadli les do kamionskih cest. Zaradi zastarele opreme pri transportni, gozdni in gradbeni mehanizaciji, smo letos vključili v program nabave vso tisto opremo, ki je na trgu dosegljiva in uporabna, za kar potrebujemo 17.140.000 din. Ker TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija nima zadosti lastnih sredstev (le 32 % predračunske vrednosti) smo morali najeti kredit v višini 11.488.000 din, kar se bo zaradi visokih anuitet neugodno odražalo pri nabavah v naslednjih letih. Zaradi nizke akumulacije naše delovne organizacije, že v tem letu nismo mogli planirati vse kar bi nujno potrebovali v gozdni proizvodnji, zaradi zadolženosti pa bo ta problem v naslednjem letu še večji. III. ŠKODE OD NEURJA NA GOZDNIH KOMUNIKACIJAH NA OBMOČJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ Močne padavine, ki so dne 28. in 29. januarja 1979 padle na zmrznjeno podlago so povzročile ogromno škodo na gozdnih komunikacijah, predvsem na območju Zg. Jezersko. Celotna izračunana škoda znaša 2.216.000 din in bo občutno vplivala na gospodarski uspeh delovne organizacije v letošnjem letu. — družbeni gozdovi: obnova (direktna in indirdktna premena) nega (obžetev, nega mladja in gošče) 89,1 ha 153,9 ha Skupaj : 243,0 ha — zasebni gozdovi: obnova ('direktna, indirektna premena, pogozdovanje negozdnih površin) 143,0 ha nega (obžetev, nega gošče in mladja) 274,1 ha Skupaj : 417,1 ha Problematika TO Tomaž Godec V sestavi delovne organizaciej LIP — lesna Indus trija Bled je tudi TO lesna predelava »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici, ki zaposluje skoraj polovico zaposlenih v delovni organizaciji in je torej največja TO LIPa Bled. TO »Tomaž Godec« je razdeljena na pet proizvodnih obratov in sicer: obrat opažnih plošč, obrat primarne predelave, obrat iso-span, kovinski obrat in obrat pohištva. Če se dotaknemo rezultatov poslovanja ugotovimo, da zaostajamo v primerjavi z ostalimi TO LIP-a Bled in tudi v primerjavi z večino TO v okviru SOZD »GLG« Bled. Rezultati poslovanja so bili že objavljeni in jih na tem mestu ne ibi obravnavali. Analiza vzrokov takšnega stanja nam je pokazala, da je glavni razlog izredno hitra rast cen surovin in repro materiala, ki jih zaradi pretežne izvozne orientacije ni mogoče slediti tudi z cenami končnih izdelkov. Razen tega so še dodatne objektivne pa tudi nekatere subjektivne težave. Samoupravni organi, družbeno politične organizacije, strokovne službe TO in DO ter vsi zaposleni se zavedamo omenjenih težav in smo ež na začetku leta sprejeli ustrezne ukrepe za izbobljšanje rezultatov dela. Sprejeti ukrepi, predvsem pa ci žaganega lesa, neprimerne su-asortiman proizvodnje, majhne serije izdelkov, izdelava za znane kupce v točno določenih 'količinah, ozka grla v proizvodnji itd. Iz tega sledijo tudi organizacijski problemi lansiranja in vodenja proizvodnje, ki je brez potrebnih skladiščnih prostorov in širokega asortimana otežkočena, ob istočasni prešibki zasedenosti in opremljenosti oddelka priprave proizvodnje, kar ima za poledico pomanjkljive in nepreverjene povratne informacije, dolge in nesigurne dobavne roke, slabo izkoriščanje strojev in delovnih naprav, nizko produktivnost itd. Po planu za letošnje leto naj bi obrat pohištvo dosegel skoraj 77 mil. realizaaije in od tega 25 mil. izvoza na konvertibilno področje. Ob zgoraj navedenih tehnično tehnoloških in organizacijskih pomanjkljivostih ter ob prekomerni rasti cen surovinam in repro materialu je ostanek dohodka pri izvozu minimalen ali ga pri nekaterih artiklih sploh ni. Kljub resolucijam smo pred težkim odgovorom na vprašanje, ali nadaljevati z izvozom v planiranem obsegu, ali se v večji meri preusmeri na domače tržišče, kjer dosegamo boljše prodajne cene. Tudi Obdelava struženih delov pohištva njihovo izvajanje, že kažejo delne rezultate in po treh mesecih ugotavljamo, da so vsi obrati dosegli planske zadolžitve. Močno pa še vedno zaostaja obrat pohištvo, ki se je razvil iz manjše mizarske delavnice v letu 1975 in se je v teh letih dograjeval in postal drugi obrat TO, tako po številu zaposlenih, kot tudi po fizičnem in finančnem obsegu. Glede na ugotovitev, da prav ta naj mlajši obrat močno zaostaja po rezultatih svojega dela, smo posebno pozornost posvetili analizi vzrokov in poleg že nave-ugotovili še dodatne, ki se kaže-danih, ki veljajo za vse obrate, jo predvsem kot tehnično tehnološke in organizacijske narave. Med prve sodijo predvsem nedokončani skladiščni prostori, ozka grla v nedokončani krojilni-šilnice žaganega lesa, zelo širok Jelovica se Temeljna organizacija montažnih hiš Jelovice je pred kratkim končala še eno pomembno delo, ki hkrati pomeni tudi ponovno uveljavitev montažnih hiš Jelovice. V Cerknici je namreč montirano naselje 43 hiš, ki so jih v tej temeljni organizaciji skonstruirali nekoliko po željah kupcev. Začetek oziroma pridobitev tega dela nikakor ni bil lahek. Jelovica je namreč uspela prek natečaja, vendar naj takoj poudarimo, da kupcem, delavcem tovarne Brest ni žal, da so med številnimi ponudniki izbrali prav Jelovico. Le na ta način so nam- taka preusmeritev obrata ne zagotavlja v tem letu izpolnitve planirane zadolžitve. Izpad bi bilo mogoče nadoknaditi v drugih obratih, predvsem v obratu opažnih plošč in v oddelku oblog in ladijskega poda. Izgledi za nakazano rešitev so minimalni, saj je že za predvideni plan proizvodnje potrebno nabaviti na domačem in 'tujem tržišču ca. 6.000 ikub. m žaganega lesa po primernih cenah, zaenkrat pa je zagotovljena dobava ca. 1.300 kub. m iz drugih TO LIP-ia Bled. Na osnovi navedenega lahko zaključimo, 'da so izgledi za normalizacijo stanja v TO lesna predelava »Tomaž Godec« slabi, vsi člani TO ob pomozi celotne DO pa ti bomo prizadevali da tekoče poslovno leto zaključimo čim-bolje kar bo mogoče le ob disci-ukrepov. Repe uveljavlja reč lahko uresničili zahtevo njihovega kolektiva, da gradnja hiš nikakor ne sme ovirati bodoče lastnike pri delu v proizvodnji. Vendar če vemo, da gradnja hiše Običajno zahteva celega človeka, in da gradnja klasične hiše traja najmanj dve leti, potem je bila odločitev precej lažja. Tako pa so 'delavci, ki so za izgradnjo naselja ustanovili lastno stanovanjsko zadrugo, porabili komaj tri mesece popoldanskega dela za ureditev vseh zidarskih del v kletnih prostorih, tako da je montaža lahko tudi stekla v zelo kratkem času. Pa tudi končana je bila dobrega pol leta. takratno »šolanje« ni bilo zaman. Kot vse kaže bo namreč to naselje v prihodnje še rastlo in skoraj povsem verjetno je, da bo zopet Jelovica tista, ki bo gradila. Še več. Gradnjo so stalno hodili gledat tudi delavcic iz drugih krajev v občini. Posebej veliko zanimanje je med delavci Kovinoplastike Lož, pa tudi delavci Bresta iz Starega trga že razmišljajo o podobni gradnji. Tam se bo namreč gradilo naselje 30 hiš. Če dodamo, da bo v kratkem stekla gradnja naselja montažnih hiš Bantale pri Kranju (tam ibo 52 hiš) potem lahko še enkrat potrdimo naslov, da se Jelovica na področju montažne gradnje iz dneva v dan bolj uveljavlja. j. e. Sodelovanje Gorenje — Jelovica? Naselje je kot rečeno danes v glavnem narejeno. Urediti je treba le še okolico in druge podrobnosti, to pa niti ni več zahtevna naloga. Delavci v Brestu, predvsem tisti, ki so lastniki in pa itudi tisti, ki bi v krat- kem času radi na podoben način rešili svoj stanovanjski problem, so kar se da zadovoljni z deli Jelovice. Čeravno je ta morala svoje prednosti montažne gradnje ponovno dokazovati v praksi pa lahko rečemo, da dve prikolici. Tako bo poleg počitniškega doma v Puli delavcem Jelovice letos na razpolago tudi precej več prostora v počitniških prikolicah. Te bodo tudi letos stale v Umagu, Pagu, Rabu, Zadru in Podčetrtku. Precej je zadnji čas pogovorov med Jelovico in Gorenjem za sodelovanje pri graditvi hiš. Predvsem naj bi obe tovarni skupaj nastopali v tretjih deželah, predvsem v Afriki. Tako je pred časom delegacija obeh tovarn obiskala otok in državo Madagaskar, kjer bi želeli skleniti precej dogovorov o sodelovanju na področju stanovanjske gradnje. Kaj bo sklenjeno in če bo do sodelovanja prišlo tudi drugje, vam bomo verjetno že lahko točneje poročali v naslednji številki glasila GLG. Zanimanje za nov izdelek Jelovice — termoton stekla in seveda tudi okna s temi stekli ni samo med obiskovalci (na sliki so predstavniki republiških in gorenjskih sindikatov) temveč tudi med kupci. Dobavni roki se daljšajo, v Jelovici pa razmišljajo še korak naprej. Preizkušajo termoton stekla s tremi stekli, v srednjeročnem pragramu pa je tudi postopna osvojitev programa oken, ki bi imela minimalno količino lesa. Novo o Jelovici Vrtec v Škofji Loki se gradi Dolgo je trajalo, sedaj pa je le stekla gradnja prepotrebnega vrtca v naselju Podlubnik v Škofji Loki, Kot smo že pisali vrtec gradi Jelovica in bo to ponovna potrditev, da so montažni objekti majcenejša in tudi najprimernejša gradnja tovrstnih ustanov, kjer tudi čas igra pomembno vlogo. Vrtec bo namreč varovance lahko sprejel že jeseni. cev za letovanje v teh prikolicah in pa tudi zadovoljstvo je bilo tolikšno, da je osnovna organizacija sindikata kupila letos še Koncept nadaljnjega razvoia računalništvo v gozdarstvu SRS Ena izmed nalog SOZD »GLG« je poenotenje računalniške obdelave podatkov. Zato so delavci skupnih služb že leta 1975 organizirali skupni sestanek z vodji računalniških služb članic SOZD. Na sestanku smo ugotovili, da je skoraj na vsaki od članic SOZD že organizirana služba za računalništvo in da podatke že obdelujejo z računalniki, ki so med seboj različni po tipih in po opremi, poleg tega pa so bili koncepti uvajanja obdelav različni. Sprejeli pa smo sklep, naj v okviru SOZD deluje komisija za računalništvo z namenom medsebojnih izmenjav izkušenj, skupnega pregleda novih aplikacij in medsebojnega smotrnega koriščenja kapacitet računalniške opreme. Na poenotenju obdelav podatkov kasneje v SOZD nismo delali, zaradi različnih konceptov razvoja na tem področju. Tako gozdarji že od uvajanja računalništva v poslovanje in do danes obdelujemo podatke na skupnem centru in z enako računalniško opremo v organizacijah in pa enakimi in podobnimi koncepti ter programi. Enotnost na področju računalništva v gozdarstvu želimo še povečati, zato pripravljamo skupne koncepte in načrte za nadaljnje delo. JELOVICA — GRADIS Jelovico je pred dnevi obiskala delovna skupina CK ZKS. Ob tej priložnosti je bilo govora o nekaterih najbolj perečih problemih članic GLG, predvsem pa dveh sosed Jelovice in Gradiča LIO Šikofja Loka. O izgradnji skupne primarne predelave lesa, o industrijski coni in o programu izgradnje montažnih objektov, to je o treh stvareh o katerih ti dve delovni organizaciji nikakor ne moreta najti skupnega jezika, pa ga vendarle morata je bilo rečeno to, da ga v interesu občine in tudi delavcev vsekakor morata. Rok, ki so ga komunistom obeh delovnih organizacij postavili ob tej priložnosti za ureditev prej naštetih vprašanj je dva meseca. Še dve počitniški prikolici Lani je Jelovica prvič imela za oddih delavcev tudi počitniške prikolice. Zanimanje delav- Organiziran pristop k računalniški obdelavi podatkov leta 1970 je gozdarskim organizacijam v Sloveniji omogočil dokaj enotni koncept uvajanja računalništva v poslovanje. Uporaba skupnega računskega centra, enakih terminalov in enake ali vsaj podobne opreme za pripravo podatkov, nam je omogočila izdelavo enakih in podobnih konceptov pri projektiranju obdelav. Tako današnje stanje lahko opišemo v nekaj stavkih takole: 1. Razen posameznih organizacij uporabljamo v gozdarstvu enako računalniško opremo, s tem, da so za računovodske obdelave v uporabi ponekod še klasični stroji, ponekod so nameščeni že zelo izpopolnjeni računovodski stroji, precej računovodskih apliakcij pa teče na računalnikih v republiškem računskem centru. 2. V osemletnem delu smo razvili precejšnjo lastno programsko opremo, ki je specifična za gozdarstvo. Kljub enotnim in dobnim konceptom pa so obdelave po delovnih organizacijah razilčne in prirejene za posamezne drobne specifične zahteve. Vsekakor pa iso razlike v obdelavah često neobjektivne, vendar ocenjujemo, da so za tako mlado dejavnost kot je računalništvo v gozdarstvu manjše razlike do sedaj še dopustne. aZ prvo stopnjo razvoja računalništva v gozdarstvu je značilna uporaba skupnega računs-Skega centra in knjigovodskih strojev ali miniračunalnikov v računovodstvih, ki so ponekod z luknjano računalniško kartico povezani s terminali. V drugi stopnji razvoja računalništva v gozdarstvu, ki je pred nami, bi naj razvili računalniško mrežo. Računalniki gozdnogospodarskih organizacij ibi naj bili povezani v Skupni računalniški center na ravni republike, kar bi nas povezalo v večji gospodarski kompleks. NAMEN NADALJNEGA RAZVOJA RAČUNALNIŠTVA V GOZDARSTVU V delovnih organizacijah so informaci jski sistemi nedodelani in neučinkoviti. Pri tem uporabljamo tudi računalnik, vendar ga vključujemo preveč parcialno po posameznih področjih. V nadaljnjem razvoju računalni-ništva bo treba oblikovati enotne računalniško zasnovane sisteme, ki bodo povezani v informacijski sistem panoge na ravni republike, ki naj bi bil tako oblikovan, da bi bila mogoča povezava še z drugimi informacijskimi sistemi izven gozdarstva. Za dnevne potrebe poslovanja bi naj v delovnih organizacijah pripravili stalen dostop do informacij. Zbirke podatkov za te informacije pa bi naj dnevno dopolnjevali. Obdelave z obsežnim številom podatkov in z večjimi zahtevami po spominu bi oblikovali v paketni obliki v računalniškem centru. To so mesečne, tromesečne in letne obdelave. Obdelave pa bi bilo trebab tako organizirati, da bi istočasno dopolnili zbirke za potrebe informacije na ravni republike. Današnji način pripravljanja, in prenašanja podatkov na računalniške nosilce je drag in zanj porabimo veliko časa, kar po-moramo pri nadaljnjem razvoju organizirati tako, da jih s-kuša-računalništva zbiranje podatkov mo čimveč zajeti že ob nastanku. Izhodne informacije je tre- ba urediti v primernejših oblikah z uporabo sodobne izhodne tehnike. OPIS KONCEPTA Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu je zasnovan na vzpostavitvi računalniške mreže, s tem da je treba izbobljšati zajemanje, zbiranje in pripravo vhodnih podatkov in pripraviti primernejše oblike informacij-. Za opisani koncept pa je potrebna računalniška oprema: — računalniški center z napravo za izpis na mikrofilm in s čitalnikom za čitanje zapisov nastalih pri direktnem zajemanju podatkov i(za ta čitalnik bo potrebno posebej proučiti ali naj bi bil nameščen v centru ah pri računalnikih v delovnih organizacijah), — mini računalniki v delovnih organizacijah „ — terminali s tastaturami, ekrani in tiskalniki, — čitalniki za mikrofilm in ko-pirnikom, — naprave za direktno beleženje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih in — naprave za direktno beble-ženje podatkov na terenu. Zajemanje podatkov Pri obdelavi podatkov je za gozdarstvo najbolj specifično in tudi zahtevno zajemanje podatkov. To pa zato, ker podatke ugotavljamo na različnih mestih in na površini 50 tisoč ha in več. Mesta ugotavljanja podatkov se stalno spreminjajo. Podatke ugotavljamo na terenu, na skladiščih in tudi v poslovnih prostorih. Zaradi pestrih pogojev predlagamo tri različne načine zajemanja podatkov: — zajemanje podatkov s premerit», ki podatke direktno beleži na računalniški nosilec, — ugotavljanje in zajemanje podatkov na mehaniziranih jasnih skladiščih z optično napravo in direktnim beleženjem na računalniški nosilec in — direktno zbiranje in vnašanje podatkov brez uporabe kakršnihkoli posrednih nosilcev .(disket, kaset, magnetnih trakov, kartic, itd.). Zajemanje podatkov na terenu Za zajemanje podatkov o od-kazilu, poseku in ugotavljanju lesnih zalog pa uporabljali premerite z direktnim beleženjem na računalniški nosilec. Kateri nosilec -podatkov hib bibl najprimernejši ej potrebno še ugotoviti. Vsekakor pa je pomembno, da bi isti kot na -mehaniziranih skladiščih. Tudi za čitalnik podatkov s tega nosilca je potrebno proučiti ali naj hi bibl eden za ponogo ali -pa naj bi bil nameščeni po delovnih organizacijah. Zajemanje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih . Sodobna -mehanizirana skladišča so opremljena z optično napravo za ugotavljanje premerov in -z mehanično -napravo za ugotavljanje dolžine kosov. Te naprave je treba izpopolniti do take stopnje, -da bodo poleg izpisa na brezkončnem obrazcu, zabe- ležili podatke na računalniške nosilce. V delovnih organizacijah, kjer delovne prispevke sekačev in delavcev pri spravilu lesa ugotavljajo na osnovi števila posekanih dreves oziroma izračunane neto lesne mase ter delovne prispevke voznikov kamionov na osnovi ocenjenih količin, je na mehaniziranem skladišču neto lesna -masa prvič in tudi zadnjič izmerjena. Ker pa bomo vedno več lesa -dodelali na mehaniziranih skladiščih moramo merilnim napravam dodati še naprave za beleženje podatkov na -računalniške nosilce. Na nekaterih delovnih organizacijah že -danes skoraj polovico prodanega lesa merijo samo z optično napravo — (avtomatsko) na mehaniziranih skladiščih. Interaktivna obdelava podatkov V poslovnih prostorih naj bi imeli nameščene -tastature z ekrani za direkten vnos podatkov z dokumentov, ki za računalniško obdelavo niso posebej pripravljeni in tudi z iddkumen-tov, ki jih bomo v delovni organizaciji še izpolnjevali v namen obdelave podatkov. Število ta-statu-r z ekrani in stiskalniki je potrebno posebej proučiti za vsako -delovno organizacijo. HA ven JMCUMAlt/ISKA OPREHf) fUTtRNHTIVna MM*s.7irev * v» I ? ! % I I 1 Ui <5 * N I ! v» § $ I ?! COh H računalniški c/rnuHK SfietieiSnin MOS.U. POB. 1 turen CENTER hiši r lirßUult “ COH* eoP'SM*« BI&ElCntO ZKJ. nh rcittt/u hrMrgT. &KJ. tin HL S Shema povezave računalniške opreme * Računalniški izpis na mikrofilm Lokalne obdelave Za izvajanje lokalnih obdelav bi naj v delavnih organizacijah namestili primerne računalnike, 'ki bi bili povezani s skupnim računalniškim centrom. Poleg lokalnih obdelav ibi služili za zbiranje in urejanje vhodnih podatkov s tastatur. K lokalnim obdelavam bi uvrstili obdelave katerih informacije morajo -biti stalno -na voljo v delovni organizaciji. To so nekatere komercialne obdelave, sal-dakonti kupcev in dobaviteljev ter glavne knjige. Vhod za glavne knjige so poleg podatkov rednega -vhoda Še temeljnice rednih mesečnih obdelav, tki so pa že na računalniških nosilcih podatkov. Točen obseg lokalnih obdelav je potrebno še podrobno proučiti in ugotoviti potrebne kapacitete računalnika. Izhodne informacije naj bi bilo mogoče pridobiti interaktivno na ekran ali pa -tiskalnik. Računalnik v delovni organizaciji mora omogočiti -interaktivno delo v rednem času, multi-programisko delo -s podporo terminalov (ekran, tastatura, tiskalnik) in prenos paketnih obdelav v računalniški center in nazaj. Obdelave v računalniškem centru Skupni -računalniški center bi bil -namenjen za mesečne paketne obdelave, (ki imajo velik obseg podatkov. Povezava računalnika s skupnim računalniškim centrom bi bila stalna. Pretežni del arhiva podatkov bi bil shranjen v centru v skupnem arhivu, -seveda bi bil dostop -do informacij mogoč samo lastniku teh informacij. aMnjši del arhiva podatkov pa bi bil shranjen v in obseg skupnega računalniškega centra je področje posebne študije in -tudi -razvoja današnjega RRC. Za potrebe informiranja v panogi na ravni republike (prostorsko planiranje, gozdnogospodarsko planiranje, statistična poročila, uresničitev planov) -bi naj že pri rednih obdelavah tvorili in dopolnjevali -zbirke podatkov skupnem centru. Tako bi bile na ravni republike informacije stalno dopolnjene. Izhodne informacije pa bi -bilo potrebno za republiške potrebe oblikovati z obdelavami pripravljenimi za ta namen. Obblike izhodnih Informacij Namen uporabe računal-inka je hitro pridobivanje informacij v razumljivi in priročni obliki. Zato moramo ohsežne -svežnje papirja zamenjati -s priročnejširni in primernejšimi nosilci inforza evidence, ki jih le občasno macij. dopolnjujemo, kar jih je pa v gozdars-tvu veliko, naj bi namesto papirja -uporabljali mikrofilm ali pa mikrofiše. S tem bi razbrbemenili tiskalnike, prihranili bi prostor za arhiviranje. Poleg tega pa bi bilo iskanje potrebnih informacij hitrejše kot iz debelega -svežnja papirja. V ta namen pa bi morala biti v skupnem računalnim centru instalirana -naprava COM, v delovnih organizacijah pa či-talniik za mikrofilm ali mikro-fiš s -kopirnikom. Informacije, ki morajo biti za redno poslovanje stalno na volji bi pridobivali interaktivno na ekra-ne ali pa izpisali na papir. Za izpis izhodnih informacij bi uporabljali: —- -papir — -mikrofiše ali -mikrofilm — ekran. Kadri Znanje o računalništvu se še vse preveč kopiič le v -službah za računalništvo, premalo pa v uporabniških -službah. Zato se moramo prizadevati, -da bodo uporabniki pridobili čimveč znanja o računalništvu, službe za računalništvo, ki se -danes ukvarjajo zgolj z računalništvom, pa polnj-evale celoten informacijski bi naj skrbele, oblikovale in do-s-istem v delovni organizaciji. Za potrebe delovne organizacije bi služba za računalništvo še v -bodoče skrbela za uspešno izvaja- nej obdelav, za potrebe celotne panoge pa -bi morala posebna služba za računalništvo v okviru gozdarstva pripravljati obdelave in programe -s -katerimi bi redno pridobivala potrebne informacije. Ta služba bi -sodelovala s lovnih organizacijah in usklaje-službami za računalništvo v bevala enotne oblike informacij za apnogo, kar bi nedvomno znatno prispevalo k nadaljnjemu enotnemu delu. ZAKLJUČEK Opisani koncept je potrebno temeljito proučiti in ga dopolniti, ter -dopolnjenega -sprejeti kot enotnega za -gozdarstvo. Koncept naj ibi uresničili v prihodnjih hetih kot enoten nadaljnji razvoj računalništva. Današnje stanje računalništva v gozdarstvu nas -sili v drugo stopnjo razvoja. To pa zato, ker je uvajanje in prva stopnja razvoja opravljena, poleg tega pa bo današnjo -računalniško opremo in računovodske stroje zaradi iztrošenosti potrebno v naslednjih letih zamenjati. Prav v času zamenjave opreme je potrebna -največja enotnost in vsklajevanje mišljenj, -da skupno in enotno računalništvo premaknemo na boljše stanje. Za vse bo skupni nadaljnji razvoj računalništva lažji kot, če išče vsak svojo pot. Da pa bo računalništvo v celotni panogi res učinkovito morajo biti v vsaki delovni organizaciji in -na ravni republike organizirane službe za računalništvo. J. S. Vsak je iskal med kartončki svoje ime, svoj rezultat Nekatere ugotoviine iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS — Število sestavljenih organizacij združenega dela se je v zadnjih 4 letih več !kot podvojilo. V letu 1974 je bilo organiziranih 26 sestavljenih organizacij, zdaj pa jih je skupaj 56, od tega s področja gospodarstva. Od teh jih je 43 vpisanih v sodni register, 6 priglašenih za vpis, 7 bodočih sestavljenih organizacij pa je uspešno izvedlo referendum o združevanju v sestavljene organizacije združenega dela. V sestavljene organizacije je v SR Sloveniji združeno 250 delovnih organizacij s področja gospodarstva, to je 52% vseh delovnih organizacij v gospodarstvu SR Slovenije. V delovnih organizacijah, ki se združujejo, je 1377 (71 % temeljnih organizacij v gospodarstvu, ter 207 enovitih delovnih organizacij, to je 24 % vseh). V gospodarski dejavnosti se združujejo tri delovne organizacije z 18 temeljnimi organizacijami združenega dela in tremi enovitimi delovnimi organizacijami. Tudi število delavcev v sestavljenih organizacijah v gospodarstvu, se je po razpoložljivih podatkih v navedenem obdobju več kot podvojilo, saj se je od 160.000 delavcev ob ikonou leta 1978 povečalo na prdko 350.000 delavcev, kar je 58 % vseh delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji. 11 sestavljenih organizacij (to je 19 % vseh) združuje vsaka zase več kot 10.000 delavcev, to je 49 % vseh, v 56 sestavljenih organizacijah združenega dela združenih delavcev in oblikuje 47 %, torej skoraj polovico čistega dohodka. —• Ena od značilnosti sestavljenih organizacij združenega dela je, da se pogosto teritorialno pokrivajo z območjem občin, iz česar je mogoče sklepati, da gre v takih primerih tudi za občinske interese. Vzroki za to so v »zapiranju« dohodka oziroma akumulacije v občinske meje, predvsem pa te integracije ne temeljijo na takih planskih usmeritvah, ki bi pokazale perspektivo vseh, tudi občinskih interesov. Te ocene »teritorialne zaprtosti« pa ne veljajo za vse sestavljene organizacije združenega dela, ki se pokrivajo iz občinskim območjem. V nekaj primerih (npr. sestavljena organizacija združenega dela REK Velenje) je tako združevanje v se- Prva je odšla na veleslalomsko progo Smiljana Oblak iz Jelovice stavljeno organizacijo združenega dela ne le ustreznro, temveč tudi ekonomsko in družbeno utemeljeno in nujno. Povsem podobno velja za sestavljene organizacije združenega dela, ki so organizirane po regijah. Tudi te povezave so v nekaterih primerih vprašljive, taka povezanost pa je verjetno ustrezna v primerih sestavljene organizacije združenega dela Emona Ljubljana, ABC Pomurka Maribor in TIMA Maribor, v katerih se združujejo delovne organizacije kmetijstva, predelave živil in trgovine. Razporeditev sestavljenih organizacij združenega dela po »teritorialnem« kriteriju daje 19 občinskih, 13 regionalnih in je v 24 republiških sestavljenih organizacijah. Vendar pa bi se ob zaostrenih kriterijih to razmerje spremenilo. Med navedenimi 24 republiškimi sestavljenimi organizacijami so namreč tudi tiste, ki združujejo delovne organizacije ene občine in eno delovno organizacijo izven tega območja. Tudi združevanje med republikami je zelo slabo, saj je v 8 SOZD združenih vsega 16 organizacij združenega dela iz drugih republik s 7498 delavci. Pa tudi delovne organizacije iz SR Slovenije se zelo poredko vključujejo v SOZD iz drugih republik. Glavne vsebinske pomanjkljivosti planskih dokumentov so naslednje: — ni uresničeno načelo sočasnega planiranja (plani SOZD se ne pripravljajo sočasno za SOZD Sonce - Gozdarstvo in lesna industrija sta pomembna člena v energetski bilanci v svetu s tem, da pridobivata bio maso, ki ima v sebi nakopičeno indirektno sončno energijo v lesu. Les je najstarejši vir energije, ki pa pri vseh sodobnih energetskih virih še vedno nosi odločujočo vlogo. O deležu lesa v skupni energetski porabi so izdelane analize in statistike, ki potrjujejo to dejstvo. Sodobna tehnologija lesne predelave pa ima prav v lesni surovini svojo materialno osnovo. Surovina za lesno predelavo, mehansko in kemijsko je deficitarna oziroma jo je premalo in jo bo vedno premalo. Torej je lesna predelava močno zainteresirana, da gre čim manj bio mase v Sortiment kuriva kot vir energije. Zato smo gozdarji in lesarji globoko zainteresirani za splošno štednjo energije in še naprej, da se pri tem razbremeni bio masa, ki naj se čim več usmeri v lesno predelavo kot masa ali vlakno. Zato ni naključno, da smo pred tremi leti pokrenili vprašanje izkoriščanja direktne in indirektne sončne energije. Svoj predlog smo konkretizirali s predlogom, naj bi se razpisala razvojno raziskovalna naloga o aplikaciji — uporabi sončne energije za ogrevanje potrošne in DO, zaradi česar se med seboj tudi dovolj ne usklajujejo); — ni uresničeno načelo kontinuiranega planiranja (velik del SOZD nima sprejetih srednjeročnih planov); — določila v samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnega plana ne zagotavljajo realizacije ciljev, ki so jih določile DO v samoupravnih sporazumih o združitvi v SOZD in še ti so več ali manj deklarativno določeni. V dokumentih ni nobenih ukrepov in nalog, ki bi jih morale podvzeti vse ali posamezne podpisnice zato, da bi bil posamezni od sprejetih ciljev dosežen; — plani SOZD so zbirniki količinskih planov DO. V njih pa ni zaslediti doaločb, ki bi urejale razmerja med DO in TOZD, skupnem poslovanju, številnejši so plani SOZD, ki določajo namen, višino in vire združevanja sredstev za investicije, pa še ti se pogosto siploh ne uresničujejo; —• le pri malem 'številu SOZD se v planih predvideva skupno razvijanje znanstveno raziskovalnega dela, izobraževanje kadrov in rekreacija. Vendar se tudi pri teh določila nanašajo na zdrževanje sredstev, ne vsebujejo pa tudi naloge in Ukrepe za izvršitev postavljenih ciljev; — iz usmeritev, določenih v planih TOZD, izhaja, da so se SOZD ustanavljale predvsem zaradi združevanja sredstev za investicije in organiziranje skupnih strokovnih služb za opravljanje določenih skupnih funkcij. vir energije vode ali sanitarne vode za stanovalce in druge potrošnike. Pri nalogi naj bi sodelovali: Zavod za hladilno tehniko Škofja Loka, Jelovica Škofja Loka, Raziskovalna skupnost Slovenije in Ljubljanska banka. Po treh letih se predlog sporazuma vrača na mizo v obravnavo. Pri tem pa kažeta velik interes za sodelovanje pri nalogi tudi Termika Škofja Loka in Instalacije Škofja Loka. Vsi interesenti se s svojo dejavnostjo medsebojno dopolnjujemo in zato lahko sedaj pričakujemo dobrih rezultatov. Za torišče preizkusov uporabe direktne in indirektne sončne energije je določeno, da bo Jelovica postavila v Škofji Loki 10 vzorčnih montažnih hiš, ki jih bo kasneje popolnoma opremljene z instalacijami za izkoriščanje sončne energije tudi ponudila tržišču. Prvotni program, ki je bil le ogrevanje sanitarne vode, so interesenti razširili tudi na ogrevanje stanovanjskih in drugih prostorov. Izkoriščanje direktne in indirektne sončne energije je v svetu z energetsko krizo že močno razširjeno. Naprave za te namene so že v razvoju, toda že tudi v serijski proizvodnji, bodisi da gre za sončne kolektor j e za iz- koriščanje direktne sončne energije ter toplotnih črpalk za izkoriščanje indirektne sončne energije. Viri indirektne sončne energije so v okolju v vodi, zraku in tleh, zemlji, kjer je nakopičena sončna energija. Za izkoriščanje indirektne sončne energije sedaj uporabljajo za pogon naprav električno energijo, vendar z edinstveno ugodnim faktorjem izkoriščanja. Z enim KW električne energije pridobimo tri do pet KW toplotne energije od sonca. Jutranja modrina v dolini je obetala, da se je za drugo tekmovanje v veleslalomu in tekih delavcev SOZD GLG Bled, 22. aprila na Viševniku, zazoril lep dan. Toda bolj ko se je cesta vzpenjala kvišku, manj je bilo koščkov modrega snega in navsezadnje se je že zdelo, da bo slabo vreme srpidilo težko pričakovano in že enkrat preloženo tekmovanje. Pa vendar ni bilo tako. Kakšne posebno mokre pošiljke z neba ni bilo, malo dobre volje, in vse se je končalo tako, kot je bilo večini najbolj prav. Za vse pa tako ne more biti. Najprej podatek, da je nastopilo v veleslalomu 113, v tekih pa 33 tekmovalcev. Da pa bi jih bilo še precej več, so rekli iz posameznih delovnih organizacij, če bi bilo srečanje na prvič določeni datum. Tokrat je bila nedelja. »Delavci so raztreseni po terenu, pa nedeljo radi preživijo doma.« Gotovo je na udeležbo vplivalo tudi to, da je bila dan pred tem delovna sobota. Organizator tekmovanja je bilo tokrat Gozdno gospodarstvo Bled, ki je tehnično izvedbo zaupalo smučarskemu klubu Bohinj. Najprej je bila na vrsti preizkušnja v veleslalomu. Za prve tri kategorije je proga merila 620 metrov, imela 16 vratič ter 130 metrov višinske razlike. Za ostale je imela 80 metrov, pet vratič ter 20 metrov višinske razlike več. Prve so šle na sneg, pa tudi vanj, tekmovalke v kategoriji nad 30 let. Čisto prva pa je zapeljala v smučino Smiljana Oblak iz Jelovice. Tudi na koncu se je kar dobro odrezala, saj je bila peta. V naslednji skupini si je po pričakovanju pridričala prvo mesto Janja Stanonik iz Gradisa. Že lani smo morali v podobnem zapisu Stanonikovi družini odmeriti poseben prostor. Tudi letos so se dobro odrezali. Janjin oče Slave je bil med najstarejšimi tekmovalci tretji, stric Pavel pa pri starejših tekačih ravno tako. Janja je bila lani tudi tretja v tekih, letos pa se je teku zaradi bolnega gležnja morala odpovedati. Lani je bila prvakinja Gradisa v obeh teh disciplinah. Postopek je danes dognan in zelo poenostavljen. Že je uporaben v vsakem gospodinjstvu. Posebnost izkoriščanja sončne energije pa je tudi ta, da je povsem neškodljivo za okolje. V svetu ima velike možnosti razvoja. Uvajanje v gospodinjsko rabo pa pospešujejo nekatere države tako, da prispevajo k investiciji tudi 25 % vrednosti (Zapadna Nemčija in drugi). Janja Stanonik Sicer pa je v tej skupini največji aplavz izvabila Majda Bogataj iz Jelovice — vztrajno smučanje. Pa sta bili dve tekmovalki še za njo. Kristl Ogris Med možaki, starejšimi od 45 let, ker je bila letos na novo uvedena skupina, je zmagal Kri. stl Ogris, član organizatorja tekmovanja. Tudi domač teren nekaj pomeni! Izpod platnene strehe so prihajale še »vroče« vesti J. H. Porušeni in odplavljeni odsek gozdne ceste v Vobnici (foto GG Kranj) Tudi drugo smučarsko tekmovanfe varno pod streho V skupini od 36 do 45 let je bil spet na vrhu Andrej Klinar, za njim pa tudi tokrat Janče Šmid iz Alplesa. Andrej Klinar Zvone Šolar Najštevilnejša je bila skupina od 26 do 35 let. Kar 21 jih je prišlo na cilj. Enega so diskvalificirali, eden pa je odstopil. Zmagal je domačin Zvone Šolar, lanskoletni zmagovalec Milenko Prezelj pa je bil drugi. Med najmlajšimi je bil najhitrejši Milan Rozman iz gozdnega gospodarstva Kranj. Miran Rozman Po tem, ko so si alpinci že nalovili sape ter si napolnili želodce s tokrat pristnim vojaškim pasuljem, je šlo zares med tekači. Prva je odšmla na pot Marjana Pančur. Resda ni bila na cilju prav zadnja, toda med svojimi taborniki bi se gotovo veliko bolje odrezala. Zmagala je kot lani Stanka Šolar iz Alplesa. Zenske so tekle dva, moški pa štiri kilometre. Pri dekletih je bilo nekaj zmede. Dve sta zašli s proge (čisto po žensko, so rekli moški) in šli, ker tega nista bili krivi sami, ponovno na štart. Stanka Šolar V skupini mlajših tekačev je najhitreje pretekel progo Tone Nastran iz Alplesa, v skupini nad 35 let pa po pričakovanju Pavel Kobilica. Tako je bil Pavel že četrti — za Stanonikovo, Klinarjem in Šolarjevo — ki je ubranil lanskoletni naslov. Le, da je lani tekel še v mlajši, letos pa že »presedlal« v starejšo skupino. Tone Nastran Razglasitev je bila v prijaznem Športhotelu, po tem, ko so si ob zvokih ansambla Savica ne- kateri že pošteno obrusili podplate. Vsi so bili že malo nestrpni. Najbr ne bi bili, če bi vedeli, kako zelo so se trudili Pavel Kobilica delavci GG Bled, da bi pravočasno in točno izračunali rezultate. Še na pasulj niso mogli, drugi so pa tudi pozabili nanje. Če je bilo ob razglasitvi nekaj razočaranja, ker ob diplomah za najboljše ni bilo tudi kolajn (saj tudi košarkarji Bosne niso dobi. Jasna Kaiser li pravočasno pokala, ko so postali evropski prvaki), je razpoloženje hitro dvignilo žrebanje praktičnih nagrad. Dobitke so prispevale članice SOZD. S podelitvijo priznanj in nagrad ej bil tekmovalni dan mimo. Udeleženci drugega tekmovanja SOZD GLG Bled v veleslalomu in tekih, so se počasi začeli razhajati, da bi odšli v dolino in se kmalu sešli na novih Maja v Kranju, ko bo tekmo-tekmovanjih. vanje v kegljanju organiziralo GG Kranj, bogat bo junij, ko bo Alples organiziral tekmovanje v šahu, Jelovica v malem nogometu in Gradis v balinanju, najboljši pa se bodo 23. junija lahko udeležili lesariade Slovenije, ki bo tokrat v Novem mestu. Sodelujte v našem glasilu Rezultati smučarskega tekmovanja v veleslalomu in tekih za prehodni pokal SOZD GL6 Zap. št. Priimek in ime OZD Čas Ženske do 30 let: 1. Stanonik Janja LIO Gradis Šk. Loka 34,81 2. Gartner Majda Alples Železniki 36,46 3. Oražem Ljudmila DSSS SOZD GLG 38,36 4. Šifrer Ana LIP Bled 38,56 5. Kos Lijana GG Bled 41,89 Ženske nad 30 let: 1. Kaiser Jasna LIP Bled 39,96 2. Veber Anica LIP Bled 41,45 3. Loncnar Majda GG Bled 43,99 4. Eržen Marinka Alples Železniki 45,21 5. Oblak Smiljana Jelovica Šk. Loka 47,26 Moški do 25 let: 1. Rozman Milan GG Kranj 42,15 2. Habjan Miha Alples Železniki 42,70 3. Anžič Janko GG Kranj 44,68 4. Logar Janko Alples Železniki 44,68 5. Pogačar Božo ZLIT Tržič Moški od 26—35 let: 1. Šolar Zvone GG Bled 42,74 2. Prezelj Milenko Alples Železniki 42,86 3. Gaberc Franc GG Kranj 43,17 4. Gorzetti Slavko GG Bled 43,30 5. Hočevar Franc Aero-Celuloza eMdv. 43,57 Moški od 36—45 let: 1. Klinar Andrej GG Bled 41,33 2. Šmid Janče Alples Železniki 43,07 3. Miklavc Ivan Jelovica Šk. Loka 43,25 4. Medja Brane Jelovica Šk. Loka 44,21 5. Gortnar Jernej Alples Železniki 44,24 Moški nad 45 let: 1. Ogris Kristl LIP Bled 35,56 2. Zupan Pavel GG Bled 35,53 3. Stanonik Slave LIO Gradis Šk. Loka 36,91 4. Omen Anton LIO Gradis Šk. Loka 36,96 5. Rožič Jakob GG Bled 42,16 SMUČARSKI TEKI Ženske: 1. Šolar Stanka Alples Železniki 12.07,53 2. Buki Anica Alples Železniki 13.29,13 3. Ristič Albina LIP Bled 14.00,48 4. Kustec Lidija Jelovica Šk. Loka 14.55,36 5. Praprotnik Ana LIP Bled 15.26,69 Moški do 35 let: 1. Nastran Tone Alples Železniki 17.48,86 2. Fajfar Franc Alples Železniki 18.04,82 3. Kržan Ivan Jelovica Šk. Loka 20.25,52 4. Rekar Boštjan GG Bled 20.78,54 5. Kravanja Alojz LIP Bled 21.12,48 Moški nad 35 let: 1. Kobilica Pavel GG Bled 17.18,65 2. Repinc Viktor LIP Bled 21.23,63 3. Stanonik Pavle LIO Gradis Šk. Loka 22.19,41 4. Gartner Jakob Alples Železniki 23.02,96 5. Rožič Jakob GG Bled 23.39,08 EKIPNA RAZVRSTITEV V VELESLALOMU 1. GG Bled 2. Alples Železniki 3. LIP Bled 4. Jelovica Škofja Loka 5. GG Kranj 6. LIO Gradis Škofja Loka 7. Aero-Celuloza Medvode 8. ZLIT Tržič 9. DS SS SOZD GLG EKIPNA RAZVRSTITEV V TEKIH 1. Alples Železniki 2. LIP Bled 3. GG Bled 4. Jelovica Škofja Loka 5. LIO Gradis Škofja Loka VELESLALOM IN SMUČARSKI TEKI — EKIPNO L Alples Železniki 2. GG Bled 3 . LIP Bled 4. Jelovica Škofja Loka 5. GG Kranj 6. LIO Gradis Škofja Loka 7. Aero-Celuloza Medvode 8. ZLIT Tržič 9. DS SS SOZD GLG Novo delovno zmago — otvoritev salona pohištva in računalniškega centra so delavci Alplesa združili s praznovanjem 60-letnice ustanovitve KPJ, dneva ustanovitve OF in praznika dela — 1. maja. Otvoritev je bila 21. aprila ob prisotnosti številnih gostov, domačinov in delavcev Alplesa. Salon pohištva ALPLES in računalniški center Industrijska trgovina zavzema dve nadstropji od Skupno štirih, kot jih ima zgradba v celoti. Prikazan je kompleten program Alplesovih izdelkov v kombinaciji s sedežnimi garniturami naših kooperantov. V te ambiente pa se vključujejo svetila, dekorativni tekstil in okrasni predmeti. V posebnih vitrinah so ti čipkaric iz Železnikov. Salon pohištva je bil zgrajen razstavljeni izdelki umetne obr-v osmih mesecih, kar smatramo za kratek rok in zaslužijo glavni izvajalec Tehnika Ljubljana in kooperanti vse priznanje. Omenimo naj, da je ZLIT Tržič, članica SOZD GLG Bled, sovlagala pri investiciji v okviru sporazuma o poslovno tehnič-sov kooperant za oblazinjeno pohištvo, ki je v salonu obsežno razstavljeno. Prav tako je Alples nem sodelovanju, saj je Alple-sovlagal z enakim zneskom v trgovino Deteljica v Tržiču. Industrijska trgovina je v bistvu inženiring ,saj nudi poleg redne serijske proizvodnje tudi stribucijo, montažo, servis, rešuje reklamacije, nudi izvajanje kooperacijskih del, stropnih, stenskih in talnih oblog, svetuje pri izbiri celotne notranje opreme, od zaves do svetil in končno tudi realizira individualna naročila. Usluga je torej popolna, ker kupcu realiziramo skoraj vsako željo, saj so mu v Alplesovi industrijski trgovini na razpolago arhitekti, tehnolog, prodajalec, montažer, serviser in kreditor. V Alplesu es že več let ukvarjamo z računalništvom. Uspeli nalog, med njimi pa uspešno prednjači odprema in fakturiranje. Do sedaj smo uporabljali smo realizirati več računalniških računalnik Alpetoura iz Škofje Loke. Zaradi preobremenjenosti le-tega pa smo se morali odločiti za nabavo svojega. Potrebnost nakupa opravičuje dejstvo, da se v Alplesu ustavi odprema, če samo za en dan zataji računalnik. To pa ne pomeni, da je v trenutku brez dela 40 skladiščnih delavcev, ampak odpade s tem tudi komercialni in finačni efekt. Alples torej potrebuje računalnik za delo, za uspešnejši proizvodni, komercialni in finančni rezultat. Imamo strokovno ekipo, ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju realizi-komercialnega področja ter vpe- rala obdelave iz finančnega in ljala računalnik tudi v proizvodni proces. Pomembno je, da so Železniki z močno industrijo dobili svoj računalniški center in upamo, da ga bodo vsi zainteresirani tudi koristno uporabljali. Računalniški center je prav gotovo velika pridobitev in prelomnica za povečanje proizvodnje in produktivnosti v delovnih organizacijah Krajevne skupnosti Železniki. Lep jubilej gasilcev Pred dnevi so gasilci v Jelovici praznovali petintridesetletni«) delovanja. Lep jubilej so proslavili z vajo, na kateri so sodelovali predstavniki 6 društev, med njimi tudi kot gostje gasilci iz Sel na Koroškem, iz občine, s katero je Škofja Loka pobratena. Z njimi so po slovesnosti, ki je bila na dvorišču tovarne in ki so se jo udeležili tudi številni gostje; podpisali listino o sodelovanju, ki naj bi torej prerastlo v večkratno srečanje na obeh straneh meje. Ob tem srebrnem jubileju naj povemo, da so gasilci Jelovice, ki delujejo kot prostovoljci, vodijo pa jih štirje poklicni gasilci, med najboljšimi društvi v občini Škofja Loka. Na številnih tekmovanjih so dosegli najboljše uvrstitve, pa tudi takrat, kadar se pojavi kje »rdeči petelin«, so med prvimi, ki prispejo na mesto požara. Vendar pa se njihovo delovanje ne pozna samo navzven. Uspešni so predvsem znotraj tovarne, v kateri sicer na leto izbruhne poprečno po 15 požarov, pa vendar doslej niti eden še ni prerastel v velik požar. Predvsem poklicni gasilci namreč s svojim delom stalno skrbe za kolikor toliko dobro požarno varnost, seveda pa tudi za usposobljenost delavcev, da znajo v primeru požara ustrezno posredovati. Izredno pomembno je tudi to, da so vedno prisotni pri vseh novostih, kjer se velikokrat rado pozabi na požarno varnost. Tega pa v Jelovici ni, saj je njihovo delo tudi ustrezno uzakonjeno s predpisi o varnosti. f.p. Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic »GLG«: Ivan Veber, Zoran Rautner, Franc Pavlin, Ivan Robič, Silva Trpin, Vladimir Erjavšek, Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila »GLG« je Slavko Erzar. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo izhaja v nakladi 5400 izvodov. prvenstva GLG v Rezultati streljanju z zračno puško 14. 4. 1979 na Bledu Ekipno moški krogov Gradis — Škofja Loka 790 Jelovica — Škofja Loka 757 LIP — Bled 695 GG — Bled 638 ZLIT — Tržič 595 Ekipno ženske krogov LIP — Bled 310 GG — Bled 252 Ženske posamezno krogov 1. Bremec Marija GG Bled 121 2. Šifrer Ana LIP Bled 112 3. Urankar Marija LIP Bled 111 4. Dežman Martina LIP Bled 87 5. Donaval Majda GG Bled 77 6. Kos Lijana GG Bled 54 Moški posamezno krogov L Oman Anton Gradis 177 2. Kokel Ignac Gradis 169 3. Maček Franc LIP Bled 163 4. Mažgon Zmago Jelovica 161 5. Frelih Alojz Jelovica 158 6. Stanovnik Pavle Gradis 158 7. Gros Polde LIP Bled 154 8. Frelih Alojz Jelovica 154 9. Koren Alojz GG Bled 153 10. Hafner Danilo ZLIT 149 11. Justin Janko LIP Bled 149 12. Mahič Safet Gradis 147 13. Pogačar Miha GG Bled 146 14. Strel Milan Jelovica 144 15. Narič Vojki Gradis 139 16. Bozovičar Janez Jelovica 138 17. Ambrožič Miro GG Bled 138 18. Ažman Stanko LIP Bled 128 19. Jakun Janez GG Bled 119 20. Podržaj Peter ZLIT 115 21. Jerman Dušan ZLIT 115 22. Kem Anton ZLIT 113 23. Pehare Stane ZLIT 103 24. Kraigher Ciril LIP Bled 101 25. Lakota Franc GG Bled 82