Št. 98.
V Gorici, dne 9. decembra 1898.
IzliajA dvakrat na teden t Štirih Izdanjlli, in sioer: vsak torek in petek, /jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Oonoi na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. «•—
pol lete........»   3-—
četrt leta.......»    1-50
Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki iirfei štv. '.» v Gorici v »Goriški Tiskarni' A. GabršeVk vsak: dan od 8. ure zjutraj do 0. zcečer; ob nedeljah pa <xi !). do I'J. uro. >"n naročila brez do p osi a ne naročnine se ne oziramo.
„PRIMOBF.C" izhaja neodvisno od «So5e« trikrat m«'»i'Cri<> in stam* vso leto gld. 1-20.
' «Suea» in -I'rim>jrei;» se prodajat;*-*-«j>r k-i-i; to-Ijakanii S«.- h vv a r z v Šolski ulU-i in .i e 11 e r s i t z '. Nunski uliri; — v Trstu v tobakarip Lav renčiu na rn:ii dt'!!a Ca-vrina i:i Pipan v uliti 1'onu* dclia Fabl>ra.
Tečstf XXVIBL
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v n. nadstr.
zadej. — Urednik sprejeralje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravništvu,    ~                                        f    JJ .
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   ______.
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah, če tiskan* 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vf&iat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna« A. GabrSčck tiska in zalaga razen «8o8e» in .Primorca* Se »Slovansko knjižnici, katera uhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol or stane vsdetuo 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «S'V. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
Abstinenca v deželnem zboru.
(Konec).
:*.. Nadaijna možnost, ki i>i onio^ro^iKi lui^im poslancem vstop v deželni /.bor, je v oblasti -- kneza in nadškofa, o toni \ i-rilnem glasu v deželnem zboru goriškem se je že iiino^o pisarilo jio Časopisih, in sicer veliko preveč, dobri stvari najbr/e ne v korist. Razne nezmiselne kombinacije in celo trditve gotovo niso ugodno vplivale n;i mi-rodajtietu nudili. 7, do bomo tudi mi bolj kratki in inoKeči.
Viiiiui jrlas v deželnem /boru goriškem je - jeziček ii a v a tri: kamor se i>;.gnc, tam je zrnata. Ž ti j i m j e tudi z bor - k! e p-čeu, kar jt1' velikega pomena v o»11 m-evanju taktike na sloven>fci strani.
Ko je začela naša abstinenca, je /i vel še r.ijni nadškof, ki se ni fnielr/.vai sej. ker ni hotel bili sodnik med pivpir.ijočiina se .strankami.«. Kako prav t.:\ prav misii njegov našle 'nik, lega /. gotovostjo ni iiinr:iiir reči. Koliki, [ju je bilo spoznati i/, ra/uih znamenj, :-lt>ji .ia stalUču, katero smo v »Soči* /e označili. Ako se ttirej nadškof odloči za to. »Ia note biti sodnik iihm! ob eni;: s I ra ukani a, kar je ^olovo najndijozni-a naloga, ler se ne bo udeleževal -ej, potem je montira rešitev krize na načine, o l<;tf*»ii!« >ino govorili v ostalih točkah lega članka. Ako se pa imiliki.r odloči, d,i bo hodil v deželni zbor. bo to za slovenske po-iam e povsem preme njen položaj, nego je bil oh začetku abstinence, i n vrnejo se l.iiiko v zbor v senci dveh povsem različnih *-i  k o m h in ari j.
Govoričilo S'.v je mnogo o leto, da nadškof je pravičen mož itd. fer da bo gotovo glasoval za pravične zahteve Slovencev. — Mi smo enkrat že izjavili, d.\ v takem slučaju bi ,Suca" le ve-^lo pozdravila konce abstinence. V »Narodu* se Je t?.: o nek.io poiiorecv.d s ,s,.;-o- iudo-tav::. d.i d«»;;:n<..-t j> o<tancev :e bii.i, pridobiti n.ul-kofa ibi. - ¦ Mi -i do\orit'eii;o to pri[»otun;o: Nar.iv-im-! {:oro»la-tia se nam zdi le misel na imv-no>t, da po-! me: -o .-kl.-uiii o-l.di :" nadalje v ab-liner.ci, ne da bi -e bili pre:e p r o-pri«'a! i, če<a ^e smejo nad.-jati o <i nadškofa.   Ako   ion-j   niš«?   -a   v   deželni
BEH-HUR.
Roman Ii tatov Kriitmovih.
ASHLEftKI SPISAL LUDVIK WALT.ACE
Poslov. Podravski.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
SEDMA KNJIGA.
Slopivsi v votlino, je napisal dve pismi jedno Simonidesu, a drugo šejk«, naznanjajoč njima lo dobro novico in svoj odhod v Jeruzalem.
Pismi je odposlal po.zvestih jadernikih.
In ko je nastala noč ter so zalesketale na nebu zvezde, je zasedel Aldebar.ina ler s spremljevalcem Arabom odrinil k Jordanu, nanierujoč presekati poprek cesto, po kateri so stopale karavane med P»abal-Amonom in Damaskom.
Spremljevalec je bil izveden, Aldebaran čil; — o polunoči sta že dospela h doline Trahoniiis ter krenila proti jugu.
H. Srečanje t puščati. Inis.
Pred svitom jo nameraval Ilon-IIur kreniti na si ran ter poiskati varno mesto za počilek, toda julcrnica ju jo prehitela v odprti puščavi.
<Gor. Tiskarna. A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL
zbor, moramo misliti, da so bili takrat z nadškofom na čistem. .S tem zaključujemo polemiko o (ej kočljivi ločki.
Prav lep in miren konec abstinenci bi torej doživeli, ako l.i šel v /.bor nadškof in glasoval za pravične zahteve Sloveneev, V tem slučaju bi s.- izpolnil po-oj, ki je bil izražen v znani izjavi, s katero je pričela abslinema, naši poslanci bi lahko v>lopili in delali v prid svojih volilcev. Prav lepo bi bilo vse to. smo rekli toda mno^i nade nimamo, da bi se uresničile lake želje.
Ali nnvočc je še nek;ij linija, namreč, da nadškof pojde v deželni zbor brez ozira na * I ovc n-ke pos! a nee. Kaj  tedaj':'!
1'lvti odgovor*.
Tudi v tem slučaju je prav hihko konec abstinenc, in to brez bojazni za osebno ali |»i-d.,ii.sko časi, kajti i o bi bil na (Jonskem povsem nov položaj, kalcvmii na-proli lahko udarimo tudi novo struno, če treba uprav dijau -(rahio n a-sprolne politike taktiki«. V takem siu-imjii, ko bi liila iiev.irno-l, d.i bi se \ deželnem zboru brezobzirno sklepalo ob u<odi Slovencev brez slovenskih poslancev, bi Slovenci morda ci.'» morali iti v zbor ter oudi začeli govorili in razkrivati iniiiparije. ki se uprizarjajo na vseh koncih in krajih proti Slovencem in llr'alom v Primorju, in si»<>r v takem tonu in na tak način, da bi neko-jim gospodom po.-lid pr<>vroč |i;ik pod iwj-^;iuii. prvemu ^ deželnemu glavarju, ki bi z^iv.bi! kinbiik ter hite] hla.lit ,;,. „a j,fuslo ter županoval v Ši. IVter „auf Nicinehi \vie-dersehen". (»r-idsva je loltko in tako slrašnej^a, u.i bi lahko napolnili Iriocsel dolgotrajnih in j.'romovitih sej i:i ne J<> tn>h ali štirih, ka-korsnim so biii navajeni gospoda u.i ilaii-j.uiski strani. Tako taktiko nekoji Slovenci tucli ziihtevajo! Vprašanje pa le: ali sn:o na n.jo pripravljeni'? Ako prerešelamo sed..njo slovensko »iesetorico. moramo reči, v, a n i-smo. Nad.duije razmišljanje prepu-čuno či-t.itel.i-iu. Kaj torej? Podimo krdki: Ti-ti Slovenci, ki zahtevate ra d i k a I ne/a n a s t o pa St-dauje -iovenske ih^elorice, s(- morate Z;i-dovoljiti z — abstinenco, ker ta je nai-odločipj-i čin, k;derej.ra je zmožuii. Za 0'3[)rt boj v zbornici, za borbo pri Filipimii. z:, ob-
Sprembev.iiec je seveda zaijotavljal, da kmalu priveile Judo k jarku, zaprtemu med visokimi skalami, kjer najdeta poživljajoč studenec, nekoliko uiurbinih dreves in dovolj trave v.a konja.
Ažurno nebo je pokrivalo prostrani svet. Ni bilo videti na njem nič dru^ejja, razun vročega peska in migljajočih gričev v daljavi.
Noben predmet, nahajajoč se na tem velikanskem prostranstvu, ni mogel uiti pozornosti popotnikov.
A uprav na robu vidnokroga se je prikazala nekaka senca.
Arah je imel bistro oko,
»To je velblod z jezdecem", reče takoj.
»Ali zadej za njim ni nobenega?" vpraša Oen-llur.
„Ne. Vidim samo jednega. Zadej jezdi človek na konju, — bržkone je spremljevalce."
Čez trenutek je tudi Juda razločil gibčno postavo velblodovo; ko sta se ti senci se bolj približali, je zapazil, da je velblod bel in nenavadno velik.
Pri tem mu je prišla na spomin mična žival, na katere hrbtu je prvič zapazil Baltazarja in krasno njegovo hčerko pred vrelcem v gaju Dafne. In stopila mu je pred oči kakor živa. Sanjajoč o njej je jezdaril čim-dalje počasneje.
Btrukcijo. o kateri nekalorniki govore in so pisali tudi v .Narodu", — za tako nastopanje pa je treba na slovenski strani precej preiijembe.
•V. Četrta možnost za konec abstinence je pa la, ako vlada deželni zbor razpusti. Novi poslanci ne bodo več vezani na sklep sedanje desetorire. Pri nas namreč naj-brže ne bo potrebno, kakor v Trenili, da bi se višile nove volilve vimenu abstinence,— ampak volili bomo lahko take poslance, katerim naložimo: Poj d i le v deželni zbor, pa ne, da boste tlačanili Lahom in vladi, marveč zasipajte odločno in neizprosno koristi slovenskega prebivalstva. Ako ne boste mo^li ničc.-a doseči z lepo besedo, z mirno navajanimi razlogi, začnite drugače, da bodo culi va^e glasove daleč preko deželnih mej.... In ako boste videli, da je vsak vaš napor zopei brezvspešen, saj veste, kje so vrata! Namesto k sejam, pa romajte od kraja do kraja in učite narod, kako se mu je obnašati, kako mislili,   kako   čuliti____, da
bomo vsi kakor en mož stali za vami ler da ob pripravni priliki vsi do zadnjega — storimo svojo.....lolžnosl ....
Ali naj rečemo se kaj? Menda dovolj. Kdor nas- je hotel mudi, nas je gotovo tudi razumel. In s tem konec o abstinenci.
DOPISI.
lhiplsl o Z. d\„em1iTU. — Dopisov, ki popisujejo sli'.\nosli povodom jubilejnega dne, tino dobili mnogo, iz vseh leh dopisov je razvidno, kako po celem (ioriskem so slovesno obhajali jubilejni dan in predvečer k istemu. Vihralo je povsodi nebroj cesarskih, in slovenskih zastav, hiše so bile okrašene, razsvetljeno vse, goreli so kresovi, bile so slovesne maše, navdušeni govori, prenapolnjeni patrijoliznia. gromovili »živio"-klici so doneli po ziaku. na vseh prsih junakov, ki so služili cesarja, pa so blestele spominske svetinje.
Tako je bilo po deželi tisti čas, ko so Slovence v (ioriei žalili na nečuven način, ker so morali odstranili razobcšoue slovenske zastave, da ne bi bilo ogorčeno radi »ruskih" zastav kiiko vroče irredentovsko srce.
Kmalu se je razločno pokazala zakrHa .hudah"; v njej sta sedeli dve osebi.
Ko bi bil lo Jlallazar in mična Iras?
Toda ne        to ni mogoče.
Velblod je smuknil naprej z urnimi, gugajočiini se koraki.
ISen-IIuru je doletavai na ušesa žven-ket drobnih kraguljčkov, videl je bogato opravo, ki je tako vlekla na-se oči tolpe pri Raslalskem vrelcu ter naposled zagleda! Elijopca, zvestega  služabnika Baliozarjevega.
Orjaška žival je dospela vštric njegovega konja.
In, o veselje! Izpod zavese pri »hudi" so zrle na mladenča velike, čarobne oči Egipčanke. Oosvilalo se je iz njih začudenje.
»Naj ti bo tovariš na poti blagoslov pravega Boga^" pozdravi ga Baltazar.
»Mir Gospodov naj ne zapušča tebe in tvojih*, mu oftvrne Ben-Hur.
»Oslabele so moje oči, toda v tebi poznajo onega Ilurovega sina, katerega sem videl kot ljubega gosta pod šotorom šejka Iklerima."
»A ti si Baltazar, oni egiptovski modrijan, čegar pripovedovanje o prihodnjih svetih rečeh je deloma zakrivilo, da me vidiš v tej puščavi. Toda, kaj to je privedlo semkaj? Jezdiš tako sam, brez bojazni?"
»Nihče ni snm, kdor je z Bogom — in
Dopisnik iz Vrtojbe pravi na koncu poročila: »Ko se jo izvedelo, da so morali sneti s »Šolskega Doma« slovensko zastavo, je bilo ljudstvo zelo ogorčeno,
Dopisnik iz D e v i n a poroča:
»Tudi D e v i n c i so pokazali onega dne da so zvesti Avstrijci in /.vesli narodnjaki.
Veselo so plapolale zastavo zdevlnskih hiš in čarobno so bila rasvelljena okna.
Na vrtu g. Miroslava Plesa so so zbrali vrli Devmd in med razsvetljavo bengaličnih ognjev so zapeli cesarsko himno ter prepevali narodne pesmi. Ta čas so jo ludi po nasvetu g. M. Plesa nabralo med vrlimi novinci in nekaterimi st. Andrežkimi rodoljubi :j gld. za »Šolski Dom". Zamorec jo pa požrl tudi 3 gld.«
Skontujc pa: »Slovenci! Okienimo se trdno naše slovensko zastave in vsklikniiuo: .Naprej zastava Slavo«.
Iz Mavhinja nam pišejo, kako slovesno so obhajali cesarjevo petdesetletnico na predvečer in na jubilejni dan. Goreli so kresovi, užigali so umetne ognje, zastave so plapolale, živio-klici itd. H koncu pravi: .Ob tej priložnosti se je nabralo znesek gld. ti-fiO kr. za novo ustanovljeno bralno društvo: .Jubilej'.
Jz RenC nam poročajo ludi ¦. slav-noslih jubilejnega dne, katere so bile slično slavnostim drugodi. Dopisnik piše med drugim: Po sv. maši je bila šolska mladina v spomin 50 letnega vladanja našega cesarja obdarjena s pecivom. •— Župan je razdelil potem opravičenim vojakom spominske svetinje s primernim nagovorom.
Popoldne je bila skupna zabava z domačimi pevci.
Poročilo iz R o č i n j a ludi priča, kako so slovesno obhajali dan 2. decembra, in lo iz županstev Ročinja in dela Ajbe, slično, kakor drugodi.
Iz Branico nam pišejo dne 3.t. m.: Po odkritju spomenika našega slavnega rojaka junaka, ako so ludi pogostoma hodili obi-skavat prekrasno tlelo, ni bilo v Branici tako veselega dneva kakor včerajšnji. Ne bodem opisava! slavnosti na predvečer, dalje one v šoli in v cerkvi, omenim le, da je že v sredo došel ukaz od slavnega odbora veteranskega društva, naj  se spomenik okrasi, kar se je
Bog je povsod" — reče Baltazar resno, »toda odgovarjaje na te, kar ma vprašaš, ti povem, da ne daleč za nami sledi karavana, nahajajoča se na poti v AJeksandrijo. Ker je namenjena iti mimo Jeruzalema, sem se jej pridružil, ker tudi jaz hitim tjekaj. Toda počasna njena hoja —• ki je postala še počasnejša, ko se jej je pridružila rimska straža — me je vznemirjala in danes za raiia sva s hčerko ob svitu vstala ter se podala naprej. Roparjev se ne bojim — ker imam tu š":kov pečat, divjih zverin pa nas varuje Jog."
»Kakor daleč sega puščava", reče Ben-Hur, »bo ti šejkov pečat ščit pred vsemi napadi ljudij. A kateri lev more doseči tega kralja puščave?«
S temi besedami je pobožal velblodov vral.
»A vendar", oglasi se Iras s smehom, ki ni ušel mladenčevim očem, katere so se ob času razgovora z očetom večkrat obračale po hčerki,. ,a vendar bi bil še urnejši, ko bi se napascl. Sa; so ludi kralji časih lačni. Ako u ti oni Bv.i-Hur, o katerim mi je pravil oče in katerega se tudi jaz spominjam - pri tem je pogledala nanj izpod dolgih trepalnic * — pa nama izvoliš pokazati stezo, ki nas privede k vrelcu. Okrepčali bi se pri njem."
tudi zgodilo, kakor se sploh zamore na deželi, I zvečer pa so se začeli zbirati pri  spominku v  rojstni  hiši   junaka  v gostilni  Florijana Čehovina k skupni večerji.
Naš prečastiti kurat gospod Marko Vales, častni ud vet. diuštva, je povabil tukajšnje pevsko društvo, da nas je razve-seljavalo, ter je na svoje stroške vse pevce pogostil in v trajen spomin pomenljivega dneva podaril vsakemu knjižico: životopis Andrej baron Cehovin-a. Pred »azhodom se je še na pfedlog gosp. Bratoševca v občno veselost igralo ,Bum" v korist »Šolskemu Domu".
Iz Ustja pri Ajdovščini nam poročajo o jubilejnem dnevu med drugim: Ant. Š ti bi l se je potrudil in požuril, cla si je izmislil neko novo razsvetljavo. Posrečilo se mu je, da jo res napravil. Odkar stoji Ustje, jo ni bilo take. Na 500 m. daljave sta bila 2 kroga | 7 bakljami razsvetljena tako krasno, da seje j vse čudilo, in videti je bilo to razsvetljavo na 3 ure daleč.
Dopis iz Rihenberka pripoveduje, kako slovesna so obhajali tudi tam jubilejni dan. Goreli so kresovi, bila je razsvetljava, s streljanjem so povečevali slovesnost. Župan je razdelil med vojike spominske svetinje. V gostilni g. L i č n a je bil popoludne banket, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Ob tej priložnosti pa tudi niso pozabili narodnih zavodov. Za »Šolski dom" sta nabrala gg. Burgstaller in Zajcev Tonče 6 gld. 50 kr. in jednako svoto za Alojzijevišče.
Iz Ajdovščine nam poročajo: Jubilej se je tudi tukaj svečano obhajal. Že na predvečer je bilo povsod vse razsvetljeno; nobena vas ni hotela zaostali. Najbolj so se za ta večer odlikovali Ustja ni. Tudi kresov bilo je videti po raznih gričih. — V petek, na dan jubileja, so praznovali povsod. Nebroj zastav je pričalo, da se obhaja nekaj nenavadnega. — Bog daj, da bi dočakali še »šestdesetletnico*.
Domače in razne novice.
f Fran Strel. — Včeraj dopoludne ob 10. uri je preminol v Gorici g. Fran Strel, železniški uradnik v pokoju. Koncem lanskega leta je prišel v Gorico ter prevze. odgovorno uredništvo »Soče* in »Primorca", katero je obdržal do februvarija letos, dokler ni opasno obolel za sušico. Iskal je po leti zdravja v hribih, ali neizprosna bolezen ga ni več za-pustila. Na jesen se je vrnil v Gorico, kjer j je včeraj zatisnil oči na veke.                         I
Pogreb bode jutri zjutraj ob 8. iz hiše št. 6, Coceviula-Travnik.
Pokojni Strel je bil blag mož, nevstra-šen, čistega slovenskega prepričanja, katero mu je v železniški službi napravilo marsikatero britko uro.
Pokoj njegovi duši!
Smrtna kosa. — V Tolminu j. umrla dne 4. t. m. gospa Jožefa vdova Gulin v 63. letu svoje dobe. Pokopali so jo v torek dne G. t. m. R. i. p.                                      j
Kako sodijo Slovence pri goriških J sodnfjah. — Tistim Solkancem, ki so bili izvršili »dogovorjeni" napad na laškega brivca Bali ab ena, so obsodili na tukajšnji okrožni sodniji — kakor smo svoj čas poročali — na hude kazni, tako, da so se kar zgražali vsi, ki so   culi o njih. Na predlog  pritožbe
»Zala Egipčanka", odvrne Juda, motreč jo z očmi.
»Le irenutek še imej potrpljenje in po-iščem ti vrelec, toda njegova voda ne bo tako krepčevalna in sladka, nego ona, ki izvira iz skale v gaju Dafne. Z vajinim dovoljenjem | pospešim korake."                                           j
»Naj pade blagoslov žejnih na tvojo glavo" reče mu ona prijazno. »V zameno za to prijaznost pa sprejmi ta kruh, ki je spe-čen na najboljšem maslu iz Damaska."
»Tvoja ljubezen do mene je velika", odvrne Juda ter vzame kruh iz njenih rok.
In takoj odide s spremljevalcem naprej, pokazat jim pot.
V kratkem dospejo k posušeni strugi potoka.
Arab krene na desno ter gre naprej po strugi. Obrežje je tvorilo jarek s skalnatimi stenami, ki se je znižal proti dolini, katera je bila z zelenjem pokrita.
Pred očmi popotnikov* se je prikazala razkošna samota.
Med kupi mehke trave je žuborel studenec. Iz oddaljenega obrežja Jordana je prinesel semkaj veter nekdaj zrno oleandra in iz njega je zrastlo drevo, pokrito sedaj z rudečim cvetom. Kakor mati, ki čuva nad zibeljko otroka, je stala pri vrelcu palma, zakrivajoča ga ljubeznivo pred solnčnimi žarki. Vinska trta se je popenjala po skalah. Tam
pa je kasacijska sodnija na Dunaju znižala i kazni, ker so bile ; previsoko odmerjene, in sicer prav izdatno. Od kazrij je odpadlo po 5 mesecev, po 4, po 31  Zaprti  bodo torej za toliko mesecev manj.
V zapor morajo do 17. t. m. Kaj pravite, ali da razsodnemu človeku ta okolnost kaj misliti?!?
Dostavljamo, da znižanje teh kaznij ne stoji v nikaki zvezi z jubilejnim dnem 2. decembra.                                                        I
JJckaj izpred naSe okrajne sodnfjc. — Znana je zadeva, katero je  imel Anton Reja iz Kozane z magistratnim  diurnistom Francem  Gri oni-jem.  Stvar se je vlačila na dolgo sem in tje; konečno  se ja vršila pri okrajni sodniji te dni razprava. Reja je bil popolnoma   oproščen,  ker  ni   razprava čisto nič  podala proti  njemu. Nasprotno  pa je   spravila   razprava  na   dan, da je imenovani Grioni psoval Rejo »oslia di   selaf",  enako, da   mu  je  i.    roke   izbi! denar, katerega je v rokah imel in marsikaj drugega. — Za nič in zopet nič je storil Grioni odvesti Rejo   v zapor  in  glavarstvo je držalo Rejo  več  kot je  postaven j čas (24 ur) v svojih zaporih!! (G. Contin! j | Kdo  je   učinil   tako  nezakonitost?   Kje je j »javni   tožnik"   s svojo   strogostjo,  da   isto | kaznuje?!?)                                                     I
Kakor je razprava dognala, ni Reja čisto nič zakrivil. Vpraša se sedaj, kdo mu vrne oni čas, kateri je po krivem prebil v zaporih?! Vpraša se dalje, kateri državni pravdnik bode tožil Gri-ona, za kar je on zakrivil?!
Dasi je zastopnik Reje zahtevni, naj se razsodba po običajnem načinu razglasi, se to ni zgodilo. Vsa reč jo bila pač taka, da je moralo bili radi tega nekalere prizadete sram....
Še par besed o zastavah t Gorici. — Na Goriščeku dne 2. decembra na neki hiši je plapolala — š p a n s k a zastava, torej zastava povsem tuje države, in vendar se ni politiška oblast spodtaknila ob njo, kakor tudi ne ob ogersko, ki je visela na Travniku ter s svojimi barvami tako lepo spominjala italijanske na zastavo sosednega kraljestva, katero bi radi kar čez noč ulihotapili v Avstrijo. Slovenske zastavo pa so morale pasli, tiste zastave, ki so od oblastij pripo-znane v Avstriji, ali pasti so morale samo radi tega, ker so znak slovenskega naroda, katerega bi izveslni gospodje kar na en hip najra jše ubili! Španske in ogersko zastave se smejo razobešati v Gorici na slovenskih tleh, ali slovenske — ne!!
V ulici Formica jo tudi vihrala slovenska zastava, ali morala jo pasti, kakor druge. Žene, trgovke, ki jo je razobesila, ni bilo doma, ker je bila na trgu. Zato pa jo je poselil eden redarjev tam na trgu ter jo vprašal: „Ste Vi vložila »rusko" zastavo v ulici Formica"? Žena mu je odgovorila: »Ne, jaz nisem ¦' '^ila »ruske" zastave, temveč slovensko", ovedala je redarju še par gorkih in ta j. odšel, preteč ženi, da jo bodo kaznovali, ker je »vložila" — »rusko" zastavo.
Odkod ima redar pravico, žugati s kaznijo ženi, ki ni storila nič kaznivega! Kdo jim daje na glavarstvu tako pravico?!? Zadnjič smo že omenili, da mnogi Italijani so razobesili samo mestno zastavo, katero smatrajo tako nekako za »svojo". Slovenci, učimo se kaj iz tega! Razobešajrno samo slovenske zastave ter ne odjenjajmo boriti se s krivico tako, da nam pripustč razobešati slovenske zastave, za kar imamo pravico, katere pa na redarstvu nočejo pri-poznavati. Če pa nam ne puste razobešati slovenske zastave, potem pa ne razobešajmo sploh n o b e n o, ker tam, kjer ni prostora
dalje se je razgrinjal murbin gaj; gostoleče tiče, so zobale njegovo sadje. Prepelice so kričale po vresju.
Ko bi si utrujen popotnik stvarjal sam mesto za počitek, ne mogel bi ga napraviti mičnejšega od te doline.
Voda je kot v kastalskem vrelcu izvirala iz predora v skali.                     ,   'V
Nad njim je bilo z velikimi, hebrejskimi črkami izdolbena beseda: B O G.
Neki pobožni popotnik, ugasivši si tu žejo, je zapustil ia neizbrisni izraz svoje hvaležnosti.
Vrelec, zlivajoč se v strugo, je napajal korenine dreves, se vil kot nit spletenega klobčiča in hotel teči dalje po strugi, toda žejni pesek ga je precej popil z jednim požirkom.
Dolina je bila t zavetju; naši popotniki so smeli računati na mir, kakor tudi na hlad.
Spustili so konje na pašo. Beli velblod je pokleknil. Etijopec je pomagal Baltazarju in njegovi hčerki, stopiti z njegovega hrbta.
Komaj se je dotaknil zemlje, se je obrnil starec z   obrazom  proti   vzhodu,   prekrižal roke na prsih ter začel moliti. j           Njegova hči je nasprotno mislila samo
na pogašenje svoje žeje.
»Prinesi mi kupico", je rekla z zapo-I vedujočim glasom sužnju.
za slovensko zastavo, ga tudi nt za no- I lieno drugo! Capito!
»Prini. List", .poslanci  in   »Soča".
—  Zadnji »Prim. List" je na kratko omenil »ostro polemiko" v slov. časopisju. Dejal je, da pisava »Soče" je učiteljstvo toliko bolj razburila, ker velju ona glasilom naših poslancev. Sledili so trije!!! — češ, da to ni res! _ In dostavil je še »svoje mnenje", da »je »Soča* pisala na lasten račun", torej da »na poslance ne  pade  nobena krivda".
—  Odgovarjamo: »Soča" ni imela nikakega povv 'a, braniti politiško taktiko poslancev »na svoj račun", pač pa je postopala v popolnem soglasju z vsemi, ki so danes poklicani, da vodijo našo politiko. Za vsako besedo, za vsako reč ali manj srečno izbrano frazo oni seveda niso odgovorni, ker to odgovornost nosi uredništvo. Toda volilna načela so ista, katera zastopajo odločujoči činitelji v deželi. Ako narodu niso ti možje po volji, jih lahko vrže med staro šaro, ko bode poklican, da sede na s-odrti stol. Oni bodo re- j šeni s tem nehvaležne naloge, 'i'jim prinaša j poleg dela in truda še žaljenja in obreko-vanja za najboljše namene. »Mi verujemo v ! to, da narod je ž njimi, ker bi drugače doživeli le dokaz, da smo nesposobni za vsako veliko politiško akcijo. Ali rte-kalerniki res menijo, da je edino zveličavna stara politika  »drobtinic", katere  naj bi
i pobirali z bogato obložene mize?!
Vojaška godba pred e, kr. okr. gla-vsirstvoin. — V četrtek zvečer pred jubilejem je šla vojaška godba, kakor smo že poročali, okoli mesta. Samo po sebi je umevno, da se je morala ustaviti pred okrajnim glavarstvom, da zaigra tam tri komade, med katerimi eden bi bila cesarska himna. Godba je prikorakala na Travnik s koncem nekega vojaškega marša ter se ustavila pred »filijalko tržaške namestniške palače*, priča-I kovaje, da se zdaj pa zdaj prikaže na balkonu zastopnik vlade v uniformi, kakor ježa take slučaje predpisano. Ker ga pa le ni bilo, je godba jela svirali neki komad prav polihoma, kakor bi hotela koga zazibati v sladke sanje. Na balkonu sla sedeli dve dami, in res se čez nekaj časa med njima pojavi nekov moški obraz in ljudje so rekali: A ha, sedaj je prišel. Pa hitro je zopet izginil obraz in ker zastopnika vlade le ni hotelo biti nazaj, se je vojaška godba obrnila in — odšla!
Ljudje so* so smejali ter se razšli z mnogoterimi opazkami, katerih bi gospoda na glavarstvu ne bila baš vesela, ako bi jih cula. — Ali ni to vse značilno ?!
Nam je sicer sedaj vse jedno, če igrajo na Travniku tri ali ti komad, če prisostvuje vladni zastopnik cesarski himni ali ne, toda značilno je, jako značilno !
Mordu pa so gospoda jezni, ker povodom jubileja ni pridoževalo z Dunaja odlikovanj na junaške prsi Božičov, Prinčičev in Continov ?!!
Nove župnije. — Z okrožnico z dne 22. nov. je prevzvišeni nadškof in knez povzdignil dosedanje kuracije: Sv. Rok v Gorici, Lokve, Idrijo na Dači, Roče, Spodnjo Tribušo, Ravne, Jageršče, Sočo, Otlico, Ajdovščino, Škrbino in Kožbano v župnije.
Kaj piše »Karjola" o »Slov. Narodu".
— V zadnji svoji številki pravi:
Quel giornale aceusa il redatlore della »Socia" di nori pensare che ad empirsi le saccoccie senza alcun riguardo per gli allri. Lo rimprovera di aver fatlo della polilica di propria iniciativa mentre copre il pošto di segretario della soeiela politica »Sloga" e di avere iuasprilo eol suo contegno sconveniente la parte italiana della popolazione della pro-vincia.
Etijopec je vzel izpod   »hude"  kristalna to čašo.
»Hočem biti tvoja služabnica pri tem i vrelcu", je dejala Ben-Hurti in pukleknivši. j nastavila čašo pod vrelec.
Ko je bila časa polna, jo je  podala /. mičnim kretanjem mladenču.
»NeK, odvrne on, nežno odrinivši njeno roko; »dovoli, da ti postrežem sam." Ona ni bila navajena odjenjati. »V naši deželi, o llurov sin", je dejala, »je znana prišlovica, ki pravi: »Bolje je biti točaj ljubljenca bogov, nego prvi do-stojnik na kraljevem dvoru."
»Ljubljenca bogov?" vpraša z začudenjem.
»Bogovi", mu je pojasnjevala, »dado ljudem srečo v znamenje, da so njim naklonjeni. A ti, aH nisi bil zmagovalec v cirku? MIsdenčevo lice oblije rudečica. »To je bilo prvo znamenje", je nadaljevala. »Je pa še drugo: v borbi z mečem si premagal Rimljana."
Juda   zaradi   še   huje —   ne   vsled nečimernosti, marveč iz zadovoljnosti, da se toliko briga za njegovo usodo, katero je zasledovala iz daljnega kraja. ;           Toda razsodnost — ta sovražnik mar-
I sikaterega veselja — se pojavi takoj, da skali
njegovo radost. I           Da   se je novica o zmagi pri vratih
Dice aneora che in visto del eonflilto fra la »Socia* i maostri sloveni questi sieno intenzionati di pubblicare un nuovo giornale sloveno, nel quale il d i r i 11 o e la c i v i 11 a d e i modi dovranno andare di pari passo — erileri che ora mancano completumenle atla »Socia".
Insomma b a r u f e in f a m e g i a, ma tali che lo »Slov. Narod" intitola questo suo articolo »Le infamlc della Socia".
Besed ne prestavljamo; kdor razume, ta ve, kaj pomeni taka pisava, kdor pa ne razume, naj hvali Boga, da ne ve, kam jo privedla »Slov. Narod" njegova zlobnost nasproti Goričanom.
Župani t okrajnem glaTarstvu goriškem so imeli ta teden posebno sejo *v Gorici. V seji so sklenili izjavo, katero dobi ministerski predsednik kot dodatek k inter-| pelaciji o slovenskih zastavah v Gorici. Z I omenjeno izjavo proteslujejo slovenski župani proti žaljivemu postopanju goriškega redar-stva napram slovenskim zastavam, zahtevajoči popolnega zadoščenja za žalitev slovenskega naroda.
Izjava končuje: Ako se v mesecu časa tej prošnji ne zadosti, po lože vsi p o d p i s a n i župani svojo ž u p a tisk o s l u ž b o.
Besedilo izjave prihodnjič.
I           Slovenska trobojnlca f Fiirlaiilji. —
V Ajellu (sodni okraj červinjauski) jo ponosno vihrala 2. decembra tudi velika slovenska t ro boju i ca. Neki Slovenec je šel slučajno skozi Ajel in je vprašal Furlane, kdo neki je razobesil to zastavo ? Odgovorili so mu : Mi Furlani smo zvesti Avstrijci in spoštujemo vse narode in vse zastave, torej tudi slovensko. Zat6 smo med drugimi razobesili tudi vašo trobojnico.
Torej doli v Furlaniji so razobesili tudi našo trobojnico, v Gorici pa jo je preganjala policija ! Narod slovenski si zapomni tako škandalozno žaljenje!
1,100.289 gld. 38 kr. prometa je imela »Goriška ljudska posojilnica" do konca novembra. To je velikanski korak naprej! Letos bo torej napredek za celo polovico lanskega leta, torej 50%. Naprej tako! Rojaki, pomnile, da le v takem napredovanju bo rasla naša moč na gospodarskem polju ! Osvobodimo se tujega kapitala !
Iz itranice se nam poroča : Pred mesecem je bil tukaj g. J. F a bi a ni, župan v Kobdilju, s svojim vrlnarjem; naprosilo ga je slavno veteransko društvo, da pod njegovim nadzorstvom zasadbo okrog spomenika uredi; zasadili bodo večji del take grmiče, da bode tudi po zimi zeleno. Konečno moram še omenili, da je isti slavni odbor poslal v Brauico tudi zlato knjigo. Hrani se v rojstveui hiši junaka, kjer se obiskovalci vpisujejo vanjo.
V Ločniku so lahoni tudi obhajali predvečer jubilejnega i]tui in sicer so prepevali na mesto cesarske pesmi čez policijsko uro »Nella pa tria de Roselti non se miarla che italian" itd.
Na okrog so se videli kresovi, katere je palrijolično slovensko ljudstvo bilo vžgalo. Govorilo p.t so tako: »O se biel kries!" (Cisto tako, kakor Dante, na katerega so vedno sklicujejo italijatički!
Znamenje  ugodnega  vremena.   —
Prijatelj našega lista je nam prinesel včeraj tri krasno vršičke hruskovega cvetja iz Pre-serja  pri  Komnu  kot znamenje mile jeseni.
Strela je udarila v Čezsoči dne .10. p \ m. ob 11. uri prcdpoldnem zopet; sedaj je to že tretjič. Prvikrat je zgorelo <"> hiš. sedanja strela pa je bila vodena in je torej le pokvarila na 2 hišah streho, okna in premičnine. Zvrnila je pa tudi v jedni hiši jed«
Praelorija razglasila po vsem vzhodu — tega je bil Ben-Hur . -epričan, toda misli! si je, da je bilo ime zmagovalca znano samo nekaterim zaupnim ljudem. Vedel je zanj samo Malluh, Simonides in šejk Ilderim,
Kaj, ko bi bil kateri izmed njih zaupal to skrivnost Baltazarjev! hčerki?
Navzlic hvaležnosti do zale Egipčanke se je čutil v zadregi.
To ni ušlo njenim pozornim očem.
Vstala je, ter dvignivši kupico kvišku, rekla :
„0 vi, bogovi Egipta! Zahvaljujem vas, da ste mi dali najti junaka. Hvala' vam slo-terokrat, da v palači Iidernee ni preminit on, moj kralj. O sveti bogovi! sprejmite la dar, in v zameno, čuvajte ga še nadalje pred napadi sovražnikov."
To rekši je izlila nekaj vode v studenec, ostalo pa je izpila na Judovo zdravje.
»O Hurov sin", je dejala s smehom, odtegnivši izpred ust prazno kupico, »ali je usoda najhrabejših res taka, da slabe ženske dobe zmago nad njimi? Vzemi to kupico — I nemara najdeš na njenem dnu kako dobro besedo zd-me."
On poklekne, da bi jo napolnil.
»Sin Izraela nima bogov, katerim bi mogel skladati darove", jo dejal, mudeč se s prelivanjem vodo, da s tem skrije svojo I zbeganost.
nega, v dru»i pa dva otroka na tla. Zgodilo i se jima pa ni nič.                            *
Tako se nam poroča iz Cezsoče.
Staraš!nstvo v Itenčah je v svoji seji dne 2G.  pr.  m. soglasno sklenilo peticiji za vseučilišče in višjo dež. sodnijo v Ljubljani, j Peticiji  se odpošljeta   slovenskim   državnim J poslancem.
Podpiraj 1110 domačo obrt. — Gosp. Anton Breščak  ima v Gosposki ulici št. j 14. (hiša »Goriške ljudske posojilnice*) krasno urejeno prodajalnieo   p o h i š t v* a,   podob,-] zrcal  itd.  Takoj   ob  vhodu  ima  prekrasno opravo za jedno spalno sobo, ki je delo našega vrlega mizarskega mojstra g. Černigoja. Vredno je, da si ga  ogleda  vsakdo, če  tudi ne misli  na to,  da bi  kupil. — Rojaki, ki česa.trebate in ste zahajali k tujcejflu.ne psz,\ zabile na Breščakovo prodajalnico.
Iz  Šebrelj  smo  dobili dopis, v katerem  nam   dopisnik pripoveduje, da so imeli I tam v pretečencm mesecu sv. misijon, kateri I je bii za vse občane velikega pomena. Misijon so   vodili  čfi.   očetje   lazaristi   iz   Ljubljane, j Pridig  in   spovedi   so  se   ljudje   deležih   v j prav   velikem^ številu,   tako,   da   tisti   dnevi I ostanejo  za Šebrelje in Jageršče   nepozabni. Veličastna je bila tudi prirejena procesija.
Domači pevski zbor je ob tej priliki pokazal svojo moč; istemu so se pridružili bili pevci in pevke s Šentviške gore, za kar jim gre zahvala, kakor tudi vsem onim, k* so si prizadevali za lepe svečanosti sv. misijona.
80 gld. Zgubil je neki mladenič v nedeljo zvečer v Gosposki ulici. Bilo je 8 tieselakov, — Kdor jih je našel, naj jih prinese v na-o tiskarno ali k redarstvu, kjer dobi postavno nagrado. Ako jih pridrži — jih je n k r a d e I.
Našla seje tira z verižico na Travniku na trg sv. Andreja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v našem upravnisHu.
Radodarni doneski.
Za ,Sol»kl dom" ;
Pr«\ohi je naie upravnicvo ; Duhovnik iz okolice za i. ls«.w. gid. 5. V veseli družbi v gostilni Nemca v Nabnv.ini gid. 1 15. Pri ženitovanjn v hiši go>p. Silvestra Zorna v Prvačini nabrala gospa Terezija P.ilmr ^1*1. 11*05. -•• V veseli diužbi pri svatiii c-ei'danskega cerkovnika nabrali svalje gld. *>¦"».">. ---Pri domači slavnosti v vele^poMovani hUi g. Pr. Griuitarja v Šmarjah gld. .V70. Si al se pri n rkomiku v Hihembergu gld. .V - Na /.euitoMinju gosp. Andreja Furlaiiiv v Prv.t-cini nabrala go--pica Margarita Ko/.em med «vati gld. i)-H). — Mihael Zega kol pridevek :*.ir— gld. — Marija l'r*ir, trgovka v Kobaridu, daroval;« 2 gld. - Fran G dtrijelčič, av-.skullaut v Sarajevu, 1 gid. - - iVcč. g. Karo! r.igon, vikar na Vojščiri, gld. l"2i). ¦ Preč. g. Lovro Juvančič. župnik v |)oruh«-rgu. 5 gld.
—    Po slovesni ss. mali dne 2. decembra nabrali rodoljubni Sjnikanei gid. 1003. Pri banketu v Suvodnjah dne 2. d< cemhra nabrala Jožefa Kodermac nad rodoljubnimi starašiuami gld. -2"). --- Pri zabavnem večeru nabrali rodoljubni llevinei pri gosp. Plesu gld. 3. — Nabrali o priliki 5U-leini«<> v Dol. Vrtojbi gid. 2 37. — Pri banketn dne 2. t. m. v Šmarijah pri Ajdovščini nabrali rodoljubi <>:,<> gid. — Daroval 1 50 N. N. Ob slavljenju 50-Ietn. pn-sv. vlad. v Hiliem-bergn n.ed vnimi liihemhctžam nabrala gosp. Burgstaller in TonC-e Z:«>-v gld. 6-50. - i) priliki ."»0-letnice ]>resv, re>ar_'» nat-rali pri obedu idir. ht;ii\.š;n-tva in dnsgli udeležnikov v gu.-lt!ni go-p. Kanila l!e;a na Dobrovetu v županiji  Biitana go.-p. Ant, Gerhc«- gid. (»'(M.
Andrej Dr.išček. ^pok. natisu'-, v Vrt«»',bi, Vil. obrok 10- g. S. O priliki .lO-bdiii« e presv. eesar!a nabral go«p. Kranjo Logar v >vn.i givdjlni v AdiivSrini gi I. «•">(>. — Vesela družba pri Fona m So'.k. cesti nabrala 2. dec. «Id. \-20. -- Pri v.-n-li svatbi ;-o>p. .JiKipa Žigona iz Brane v Heuč.di nabrali rodoljubni svatje gld. 4 - Prisvalovski \eeeri na Vogerskem so nabrali: Kirlota Gorna gld. 31<>, s šaljivim pri/.orom Jožef Bnb:'a in O ga Veric. - .Simon Hrast na Livku nabral pri banketu na dan 50-ietuiie med rodoljubi  gld. lOviO.
—    Nabral med Lokavškimi stora^ini dne 2. ihe. Jan. A. Tomažič. učiti i; 10 gld.
Z a m o r e i .•; o p o žrli: Pri irosp. Mi-klavčiču vgostihii v Kanalu gM. 335. — Zamorec \u Grahovem po/rl gld. 5-60. Zauioree v Kobaridu požrl !<)• - gld. —-Zamorec pri go^p. Plesu v Devinn požrl 3 gld. — Itodolmbna go«p.i županja v So-vndnjali nabrala z zamorcem 4'05 kr. — Zamorce pri gosp. Znidarčiču, Renče g!, i* 10. Skupaj gid. 5I0"Sr».
Za ,Slogo*:
Prejelo je naše upravništvo. Darovala gospa Marija Uršič, trgovka v Kobaridu, 2 gld. — Praznuje 50-letntco presv. cesarja darovali gsr. Špiter, Pertol in Lavoršek na Kraškem Št. Pelro gld. 1*5G. Skupaj kW. 3-5G.
Društvene vesti.
Sokolova ,Mlklatže?icae sinoči seje izborno sponesla. Omejen vstop je odstranil vsaj največjo gnječo, toda dvorana je bila še vedno prenapolnjena. Za take prilike bi morala biti dvorana štirikrat večja.
Spored se je vršil precej hitro in prav dobro. Dva mo?.ka zbora pod vodstvom g. Danila Feigel-a sta se prav dobro spo-nesla, Tambtmiški zbor  26 oseb (vodja g.
Ern.  Sirca)  je vzbudil  z  vsako točko hrumečo  pohvalo.   —   Otročiči  so   prav dobro deklamovali   in govorili.  —  Miklavž je lepo in umestno  govoril  otrokom in  starišem in naposled   delil z odra  darove, kateri so mu došli iz občinstva,  da jih   izroči  označenim osebam.  (Starosta jo na to naznanil, da je nekaj takih darov — konfiskoval. Bili so namreč nečuveno žaljenje osebam, katerim  n a j b i s e izročili. Starosta je j dejal,  da  taki  darovi  naj..se.„Sokolu"  ne Lpošiljajo, k e r s o n e d o s tojn i omikanih : Slovencev. To"*v pojašnuS^onim, ki niso | vsega umeli).
Zunaj pred izhodom so na to, delili darove otrokom: 450 žakljičev jabolk, smo-kev, sladčic itd., 500 kolačev, 500 podobic, 50 knjig za mladino. .— Vsakdo je bil obdarovan. Mladež je bila zadovoljna in vesela! — Raznih darov odbor izroči še „Slo-j ginim" zavodom za »Božičnieo".
Društvo »Šolski dom'. (XXVII. izkaz od 1. nov. do 1. dee.) Kot uslanovnica je pristopila Bratinova gostilna v Ajdovščini z doneskom 100 gld.
Vplačali so:                                        gM,
Sivec Fr., učitelj na e. kr. vadnici,          5'- -
Orešcc   Fran,  c.  kr. profesor, za
mesec  november.......          p__
Jeronkov France v Gorici, 3. obrok
ustanovnine.........        ;>.y—
Podgornik Fr. iz Gorenje Trebil še           v,'—
J Združeni Trnovci in Voglarji v županovi gostilni ž'l\ gld'.; me«l šumom ravno tam nabral Fr. Leban še 1\SG gld, .   .   . skupaj             i' -
„Mladino!jub*   v  Gorici   ,'L obrok
j     ustanovnine.........          10>   .
I Bevck, vikar v   Zapotokn. 4. obrok
ustanovnine.........        H)
Valenlinčič Štefan, vikar v Mirniku,
3. obtok ust.........%   20-—
X krčmi pri »Ovčarju* na Trnovem
so   darovali   za   »Šolski   dom":
Balič oO kr., Št. Bijavec 20 kr.,
Pavlin 20 kr„ in drugi 2« 10 gld.             :t--.
Občina   Prvačiua   na  račun   tista-
i      nouiiiie .^e.........          2&
Župan-!vo v Lokvi na Krasu .   .   .            5- -
I Bakovšček J.is. v Kobaridu dal za »Zganovcga"   z /galijem polilega
zamorca..........            ^-:iS
Pahor Anion, vikar v Kiombergu,
na saldo iiilanovnim*.....        30-
Bratina Anion,  vikar v Doberdobu             .V
KlnnJMck Fr.m, kaplan  v Kaiunjali.
na račun ustanovnine fte   .   .   .          1.V--
Abram Filip, kaplan  v fltuičali ,   .            :»• -
'..lipalistvo v AOieru, in sicer sta-ra:;instvo doloiilo 5 ^ld., žiijiau nabral    pri     Fivucinovi    -<valbi
('»¦('.S gld...........          1 p(',r,
Gostilna »ir.ttinova v Ajdovščini na
račun ustanovnine   ......        70*
Izkaz, v »Soči* št. «>0 dne 11. nov.           *.i:**r>7
.     »      „       .   D2   »    IS.     ,              201.)
Kodre Ivan, župnik v Sv. Križu    .           I O- —
Skupaj .   .   .       ;i/0,74-
Vsled prejinib izkazov.....21.?»')'.>• C>7
Do 1. dec. došlo torej v gotovini"~21.«.W1--1 i Odbor društva »ŠoKki dom". »Slovenska ritahiien" v Gorici nam je podala z ..Besedo" preteklo nedeljo nov dokaz, kaj premorcla v.slrjjnost in dobra volja, kajli sposobnih močij je dovolj, razun dobrih in izšolanih tenoristov. Ves spored, jako raznovrsten, se je dovršil v veliko za-dnvoljuosl miiog<Jšb-vilnega obein-tva; tudi umetniški užitek je nil popoln.
G!a>beni de! je bil kaj r.t/.uoličen. Naj-manj \tisa je zbudil moški zbor .Pesem lovčeva*. Veliko u/.itka pa nam je dal Vil-harjev n.ozki zbor »Slovo" s prekrasnim hariton-solom ('^r. Audr. Slokar). Ženski zbor »<Iuj glas zvonov* ;e občinstvo kar očaral. Znana Foersterje\a .Kitica slovenskih narodnih pesni i j* za mešani m možki zbor je zbudila pa splošno odu-ševl^eive. Ne smemo pozabiti tudi g. Plemenitega, ki je dovršeno spremljal na klavirju tri zbore. Vsa čast in hvala požrtvovalnemu in neutrudnemu pevovodji g. Merciui, ki tako vrlo nadaljuje svojo nelahko nalogo v naši  »Gitahiici*.
Tamburaški sekstet. .sestavljen za to priliko iz čilaJniške srede, je tudi dosegel popoln vs-peh.
.Bf.seda" je končala z veselo igro ,Srce je odkrila*, ki je 'ako srečna pridobitev za naše male odre. To igro je poslušal v Gorici tudi že vladika Slrossmaver. C.itainiški dihlautje so jako vslngli občinstvu, da so jo ponovili po dolgem času. Neizmerno pa je vse razveseli! rastop gospice Pavlica, ki je dika našega odra za ljubavne in na-jivne vloge. In res je igrala najivno Pavlinko s tolikim umetniškim razumom, da nas je vse očarali. Naj bi Čitalnica ne izgubila to vrle moči! — Služkinjo Uršo je prav dobro pogodila g.čna Koršičeva, ki je tudi izborna moč v hramu slovenske Talije. — Tri možke vloge so izvršili gg. Klavžar, Sivec in Levpušček v popolno zadovoJjnost izbranega občinstva.
Veliko je truda za vsako tako veselico, ali  tolik  vspeh   mora veseliti in vspodbujati tudi sodelovalce, da ne opešajo. Hvaležnost občinstva jim ne izostane. Še nekaj pripomb:
Dovoljujemo si opozorili odbor slavne naše Čitalnice, naj v prihodnje naprosi dame, da bodo prihajale h koncertom in »Beseda m"   brez klobukov, ker d vora na
ni amfiteater, da bi ti šmentani novomodni I klobuki zadaj sedečim ali stoječim ljudem ne ovirali pogleda na oder, »GoViški Sokol" je za Miklavževico dostavil tako prošnjo že na vabilih, in obnesla se je!
Z odrom je večen križ, kar je vzrok, da so pavze Cesto predolge in mučne. Tu bo treba vendar enkrat korenite premembe.
Občinstvo, zlasti mladino, pa moramo prositi, da bi se vzdržavali vsakoršnih ' neumestnih opaž k, ki nikakor ne sodijo — v salon. Zlasti moramo grajati neumestno in ! žaljivo ploskanje, kedar so komu predolge pavze. V nedeljo so n. pr. nekoji izzivajoče ploskali, dasi so videli, da se je zagrinjalo nekaj pokvarilo, kar je bilo treba z vso naglico popraviti! Komur je dolg čas — naj gre ven, pri blagajnici n;u\ vrnejo tudi vstopnino ako bo hotel! Ta opomnja naj velja enkrat za vselej.
Poročil« -ravnateljstvu »Trprovsko • obrtne zadrugo" v Gorici i, neomejenim jamstvom za opravilni mesoe november 18J>8.
1.  Število zadružnikov dne i. novembra  1898 .    047
Naraslo tekom meseca za........      4G
Padlo lokom meseca...........        2
Število zadružnikov dne l. decembra je znašalo  !>91
2.  Število deležev dne 1. novembra.....I7f>9
Priraslo deležev tekom meseca......      ni
Odpadlo     ,           ,           .... .^        C
Število deležev dne 1. decembra znašalo je    .   1847
Kron ::. Svota vplaranih deležev do I. novembra   8I»17'U f           .               t       tekom meseca  .   <»78v!-M
,     izpluianili      „           „         „                Oi$.„,
Svola vplačanih deležev dne I. decembra . 8S07JM8 S\i)lu podpisanih deležev poHOOkroildiie            "
1- oktobra     ...........TmLIOO-
1. IVdiijmov je bilo izplačanih do l.nov.   .  i>:«h)77'lO
1'iiraslo tekom meseca........''H<)SO->
0.1|.!ačalo..........7:ilft-«M
Stanje predujmov dne |. decembra   .  . '_':><» 18<r28
."i. Dopohiiln; zaklad je znašal 1. novembra  i.iSal-IMi
Tekom meseca ..e je doplačalo    .   .   .   .   . MTriVfrl
Stanje di ipolnilne|:a zaklada dne 1. dec.   .    i:i;!07lis
C. Tekom mesecu proMto je (il)l proMleljev
Za predujme v zne.-kn.......i\mti7-iCt
Dovolil,, se je v znesku.......DiSlOiMli
Izjilačalo        .........t!Sr,fJ7I-f«»
7, Hranilne vin-.. M, znašale dne 1. novembra i:il7.Y.rlS
Vložilo ;e je lekoiu meseca.....      V.VM-i-   ¦
j       Izplačal...........        -ISCti-oO
Slanje lnanilnib \l.i-r dne J. decembra    MliUtHrdS v lit knjižicah povprek po U)\U kr. Uii\iii.
| S. li<tto\ine dne 1. novembra......     aaPHH.
[        Svota prejemkov lekom meseca   ....   ii>():Ja-o:i
«   iz.laikov       .       .....:ir»i.i:i,:ii)
j       Sal.lo de.> 1. deceinl.iM     .......lUtl-J-ir/
!t. Meiiaineisa prometa bla|:ajnice od dne 1.
noveiulini do dne  t. decembra    .  .   .     80(>7S".)7
Hranilne Uo^e -e obrezujejo po •lijao'„.- IVe-¦liijmi se vračajo v enem ali večledenskih'«d»rokjh z •diresimi vred po dogovoru. 1'osojita ua krajši čas na meiijico :e obrestujejo po ,V7'J',',',. ¦ Seja ravnateljstva je vsak potiedcljtk ob še,li uri zvečer.
Iij.idn»> ure so od ti. do 1-2. dopoldne iti od :j do i. popoldne vsaki .lun.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Takoj po Hožiču namerava vlada zahtevali, da se vzameta v razpravo zakonska načrta o nngodbi in o proračunskem provizoriju. Če se pa pokaže, da se ne dasta rešili po rednem potu, se posln/j vlada brez odloga ^ M.
»Slovanska krsč.-nurodna zveza" se je posvetovala o različnih poslulalib glede Primorja Klub je sklenil, pozvali vlado, naj dovoljuj«; za obnovitev vinogradov svoje subvencij«.' im glede na dovoljenje deželne podpor«1, naj padpira Hailleisenove posojilni««; in naj s«; pri vseh javnih delili porabljajo samo avstrijski tlelavei. Koncčno j«; klub oklenil vhulo inlerpelovali radi preganjanja slovenske zastave. Interpelacijo je sestavil poseben odsek, v katerem so poslane; grof Coronini, dv. Ferjančič, dr. Gregorčič in Pov.še.
Glede na drugo železniško zvezo n Trstom sta stavila <lu«'' (i. 1. m. v državnem zboru interpelacijo poslanca Schvvege! in Kaltan. Interpelacija gra p roti predelski železnici.
Proračun za 1. 1899. — Finančni minister dr. Kaizl je v torek v seji poslanske zbornice predložil državni proračun za I. LSy«.l. Proračun izkazuje skupne potrebščine 760 mil. 2.SG.793 gld. in skupnega pokritja 760,751.81:! gld., ton?j prebitka 10S.0.1 gld., za 119.113 gld. več kakor v 1. 1MJS. Za I. 181)9. proračun jena potrebščina v znesku 7(iO,dSli.79:i gld. je za 37,11:1.962 gld. višja od potrebščine za I. 1S98, oziroma efektivno višja za 30,5^5.070 gld.
V proračunu naučnega ministerstva se nahaja postavka 3000 gld. za napravo štipendij za slovenske visokošolce na juridičnih in filozofičnih fakultetah, svota za vzgojo visokošolskih profesorjev se je zvišala na 5000 gld. in postavila se je v proračun tudi primerna svota za ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu, proti kateri že ropotajo laški listi.
Sa Ogerskcui je nastala velika in nevarna kriza. Odstopil je hrvatski minister Jo s i po v i ch, ker se ne strinja z vladnimi načrti, pomagali si neustavnim potom, ako parlament do novega leta ne odobri bud-geta. Dne 6. L m. pa je odstopilo ludi celo predsedstvo poslanske zbornice. Vzrok odstopu predsednika Szilagvja je dvojen: naveličal se je proti njemu naperjenih spletk vladne stranke in to, da ne odobrava Ban-ffjrjevih naklepov za slučaj, "da ne odneha opozicija od obstrukcije. Odstop prezidija je prouzročil silno razburjenje. Opozicija namerava uprizarjali največje škandale, dokler
se Szilagv ne voli zopet predsednikom, ter hoče na isti način preprečiti izvolitev vsakega druzega predsednika. Banffv je v tajni seji priznal, da bo moral poseči po protiustavnih sredstvih, ako ne dobi budgeta parlamentarnim potom.
Opozicija v seji dnd 7. t. m. je bila vesela pri čitanju odstopa Szilagy-ja ali njegovi privrženci so zahtevali, da se* odstop ne vzame na znanje.
Bannj se ne more več dolgo držati; čim prej odstopi, tim bolje.
Proti Židom. — Ker prihaja vedno več zidov v Avstrijo, in ker ti na odnošaje in navade domačega ljudstva uplivajo neugodno, ker so nekatere obrti, ki so nekdaj cvetele le v kristjanskih rokah, sedaj nekaka izključna posest zidov, ker dober glas avstrijske obrti trpi pri zunanjem svetu kakor tudi v naši državi sami vsled tega, da se producira slabo blago in tako izvaža, ker židovsko časopisje slepi javno mnenje ter dela vedno le v svojo korist in v škodo kristjanom in ker je že dosti zidov v Avstriji, so stavili poslanci Prohazka in drugi dne 16. pr. m. v državnem zboru predlog, s katerim so posivlje vlada, nemudoma predložiti načrt zakona, po katerem naj bo strogo prepovedano usoljevanje zidov iz drugih držav v Avstrijo.
Razgled po slovanskem svetu.
Za jubilejno dijaško ustanovo v Trstu se je že nabralo gld. 3280-30 kr. Darove sprejema dr. Gustav G r e g o r i n, odvetnik v Trstu.
Ustanovi je namen, podpirali vso primorsko slovensko in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaški gimnaziji.
Flnis Ctormanlao. — V Gradcu je proč, g. župnik S koči r na dan % decembra pred slovenskimi verniki na konci maso molil slovenski; pri maši su je pelo slovensko.
Radi lega je nemško časopisje zbegano. »Deulsche Wachl* imenuje tako početje „cin freeher Strcich". Mestni očetje v Gradcu so ii-lerpolovali v starašinstveni seji radi togn.
Tudi laški listi so prinesli to vest, in ž njimi preljuba »SeiUinollca",
Slovenci torej ne smejo častiti Roga v svojem jeziku, to je   Bem   freeher Strcich" I
Slično, kakor pri nas, preganjajo tudi v „nemškem'' Gradcu slovenščino iz cerkve.
Germania je v nevarnosti!
V Ljubljani postavijo cesarju spomenik. V lo svrho prispevajo pridno občine po Kranjskem, kakor Čitamo v izkazih.
»Naša straža*. — Daljni uslanovniki: gg. A. GabrSček, laslnik tiskarne v Gorici, !200 K, dr. Ivan Šusleršič, odvetnik v Liuh-ijani 200 K, Blazij Grča, župnik in dež/poslanec, Šempas, 10 K. — Pristop* in plačila za „Našo stražo" sprejema začasni tajnik in blagajnik dr. Janko Brejc v Ljubljani.
Opazka uredn. Ker nam prostor ne dopušča, priobčujemo le imena članov iz naše dežele in pa imena na sploh znanih veljakov.
Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila In Metoda. Poslali so med drugimi: Litijske Slovenke 100 gld. kot šesto pokro-viteljnino. — Gospa Marija Skrinjar v Trstu 100 gld. kot dobiček Nabergojevih razglednic s prošnjo, da se vpiše za pokrovitelja bla-gorodni gosp. Ivan vitez Nabergoj. — Njegova Premilost g. knezoškof 'jubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 gld. — Podružnica vipavska po g. Fr. Silvestru 14 gld. 30 kr. — G. gosp, P. Svegelj, kapelan v Kozljah pri Sežani, 2 gld.
Mestna hranilnica v Radovljici na Kranjskem. — V mesecu novembru 1898. je 110 strank vložilo 42164- gld. 87 V, kr., 89 strank vzdignilo 20971 gld. 40V, kr., 40 strankam se je izplačalo posojil 31090 gld., stanje vlog 560090 gld. 33Vs kr. denarni promet 160829 gld. 68 kr.
Injiževnosl
Obravnava proti anarhistu Iailgl Lucheniju, morilcu Nj. Vel. cesarice avstrijske, kraljice ogrske. Natančni in zelo obširni popis blage vladarice in popis umora. Pod tem naslovom je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjižica, ki je s» tavljena iz verodostojnih virov  in pisana prav po domače.
Cena te knjižice je zelo nizka in sicer velja jedna knjižica, katero krasi lepa slika ranjke cesarice v žalni obleki, samo 20 kr., po pošti 23 kr.; denar se pošlje lahko v poštnih znamkah poleg naročila. Zelo bi bilo želeti, da bi se jih na deželi več vkupaj zbralo in pod jednim naslovom knjižice naročilo, ker se znižajo s tem poštni stroški. NaroČila sprejema in brzo od* pošilja: Anton JoretiČ, trgovina v Se-meniški ulici.
Koledarji. — Josip Petri č v Ljubljani, (tovarna papirnih vrečic, šolskih zvezkov in tovarniška zaloga papirja) je izdal dvoje slovenskih koledarjev in sicer: 1.) skladni koledar, cena a 60 kr., po pošli 65 kr., in 2.) sl«>nski koledar, cena a 25 kr., po pošti 28 kr. Dobivata se pri založniku v Ljubljani.
Seidcn-Damastc 75 Kr.
bis fl. 1465 p. Met. — sowie sclmarze, weisse und farbige Hennobarg-Soide von 45 kr. bis fl. l*to p jiet, _ in den mcdernsten Gewebcn, tarben unu Dessins. An Prlvate porto- und stcuerfrol ins llaus. Muster umgehend. G. Hennenerg's Seiden-Fabrikou [k. u. k. HoB.] ZORICH.                            (*)
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi  planinski kašelj nlajšajcči sok
z ..Dcželn« lekiirne pri Mariji Pomagaj" ILlensteka t Ijubljani.
Cena 1 steklenice 50 novC. Razpošilja se z obratno požto najmanj 2 steklenici.         ______
Otvoritev gostilne.
Podpisom naznanjam slav. občinstvu v mostu in-na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici štev. %  v lastni hiši
gostilna pri »zlatem križu"
(po domače „pri Lizi"). Tam točim dobro belo   in črno vino, svoj pridelek iz Prva čine in Dom-berga, izvrstno Punligamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri.
Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti.
Priporočam so slavnemu občintvu za mnogobrojon obisk ter ostajam
z odličnim spoštovanjem Ivan Katnik, gostilničar in posestnik cl.                               v Kapucinski ulici iž.
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v ulici Par car štev. 10 (v Pod lunin) v Gorici. Priporoča  se  p.  n.   slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno in hitro postrežbo.
JLela 1881. y Gorici ustanovljena tralka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.              (P. cl.)
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v /.;do<.'
kvasu najboljše kakovosti
po 56 kr. kg.
Obiniti seje na ti. D.  Conforto  na Komu
št. 12 in v pekarne: Karola Drašček, na Kornu št. 3,
Peter Tomasini v Rabališču št. 12, Andrej Fait v Oie-
diščni ulici št. 5 in Ivana Budinja u ulici Parcar št. 16.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št, 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni  čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varstvena *„n„lka). Zdravilna mog teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Ckrepe po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodee, store, da zgine v kratkem času omotica in živo te a Išnosf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.                —2
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroeifrve in pošiljatve pa j edino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
*f             Združene opekarne           §*
L§   Bilje-Bukovica   $J
6§           (pošta   Bilje   pri   Gorici)          |x>
$|   imajo veliko zalogo vsakovrst* '%$.
4$'   nega opekarniškega materjala |^
^,1         po sledečib zmernih cenah:         ^
L§            Navadna stavbna opeka   šf.   2 ^
|  po «.) gld. tisoč.                                    Z.
J-            Opeka šf. 3 in 4 po Sjrl. tisoč. |*
I           Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč, i
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici St. 2. v (iortvl
priporoča se p. t*, slovenskemu   občinstvu v Vti                   Gorici in z dežele.
Prodaja  kavino primeso  iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Trpeči 11» plnrali. v irrhi, na dnini in tnikeulni!
KMor >e liorV i/,|i<diiti enki.il /J W*!e; plučnih ali {iMke.,Iiiii( biiiezni tisdi z.i-.i.»-relib, bolezni na duhu, katere -e (inzdevaju tii'ozdra\iji\e. n.i; iipur.i 1»!j.i čaj za bolne na  plučah in v grlu
A. WolffskY. Ti-o.ere /niii-,i!iiiic i,,piin;n pii-lno^l Icru raja. Z.ivo;, kateri z.i.lo-viue dva iln; .-.taiie 7."» kr. Zvezki grde-. 1'ri-lr.vM dobiva s- edino pri hr.lki A. Wolff»ky, Berlin, siv. 37.
*•