15. marec 1962 Št. 3 Leto II ZELEZAR IZVRŠITEV PROIZVODNEGA PLANA ZA FEBRUAR 1962 1. Aglomeracija...............17,5*/# 2. Elekitroplavž.............16,6 '/• 3. Jeklarna . . . . :......15,1 •/• 4. Valjarna: izdelki.........16,8 •/• 5. Livarna: siva . . . ... . . 18,4 •/# valjev . , . '. . . . 8,9 •/• 6. Obdelovalnica valjev . . . . . 10,6°/# 7. Samotna..................... . 17,9 •/• Podjetje skupaj ....... 16,3 •/• STORSKI ZELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Jože Mrevlje — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Jože Leban, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Jože Mrevlje, Stanko Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stefančič in Drago Završnik — Uredil Danilo Domajnko, »Delavska enotnost« —. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Letni sestanek članov ZK Železarne Štore Družbenopolitično delo, idejno delovanje in lik člana ZK — glavna vsebina konference • Y nedeljo, .18. februarja, je bila redna letna konferenca ZK. našega kolektiva. Poleg 132 navzočih članov , so konferenci ¡prisostvovali 'sekretar -Obč. komiteja ZKS Cel je, 'tov. Skok Tone, predsednik Obč. ljudskega odbora Celje, tov. Rupret Franc, predstavnik Okrajnega komiteja ZKS Celje, ter gostje — zastopniki . tovarniških komitejev Fabrike vagonov Kraljevo,'Železarn Jesenice in Ravne, Cinkarne in Tovarne emajlirane posode iz Celja. Na konferenci ,sio člani razpravljali o številnih vprašanjih dosedanjega in bodočega dela. Ker zaradi pomanjkanja. prostora ni mogoče ¡o vsem tem pisati, objavljamo le izvleček iz tehtnega in skrbno pripravljenega poročila ¡sekretarja tovarniškega komiteja, ter kratko vsebino razprave diskutantov na tej zares uspeli konferenci. Poročilo s konference objavljamo v prilogi. Na konferenci je bil izvoljen' tudi nov 15-članski tovarniški komite, v katerem so: 1. Boršič Avgust 2. Rozman Franc 3. Korošec Ignac 4. Lončarič Jože 5. Mrevlje Jože 6. Sovič Franc . 7. Salič Tomo 8. Kranjc Aleksander 9. Ferenčak Ivan 10. Florjančič Jože 11. Arzenšek Bogomir 12. Mušič Anton 13. Gajser Stane 14. Opaka Viktor 15. Ocvirk Franc J. M. Itaa hh m i / -- H l S wSll j V nadstropju novega laboratorija Delovna konferenca mladine Železarno Štore je dobila nov laboratorij Dne 1. marca je imela mladina železarne delovno kon-ferenco. Konferenca je bila vseskozi dobro pripravljena, organizacijsko ¡pa pomanjkljivo. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki OK LMS, Občinskega komiteja LMS, Tovarne emajlirane , posode in cinkarne. Predsednik TK LMS tov. Franc Medved je imel govor o problematiki mladine v našem kolektivu, . pa tudi o .uveljavljanju mladine pri ¡samoupravljanju v komuni. Mladi proizvajalec s svojim delom prispeva k razvoju komune, tako kot vsak drug proizvajalec, ¡zato pa je njegova dolžnost, da ta razvoj spremlja' in ¡soodloča pri izvajanju sklepov glede gospodarjenja v komuni.' V zvezi z volitvami vodstev, sindikalnih podružnic, ekonomskimi enotami in volitv.a.-md delovskih svetov je poudaril, da je treba-izvoliti v te organe čim več mladih, ljudi, toda zares sposobne delavce, ki bodo ¡tudi dejavni v teh organih. Torej ne zato, da bi ljudje izkazovali število, ki se pri statistikah obravnava kot odstotek. V koreferatu je tov. Tugomer Yoga poudaril vlogo mladih ljudi v podjetju ter podrobno analiziral dosedanje delo mladinske organizacije ter naka-(Naidal(iewainje na 2. stramd) Železarna Z majhno svečanostjo smo v torek 27. februarja v naši železarni odprli nov laboratorij. Lapa,. modema in ’ sodobnimi tehničnim in zdravstve- • nim pogojem ustrezajoča enonadstropna Zgradba, ki stoji nad našo železarno, je veljala ca. 60 milijonov dinarjev. Ta denar je kolektiv železarne vložil iz lastnih sredstev zato, da bo laboratorij mogel slediti vsem trenutnim in bodočim nalagam, ki jih bodo proizvodni obrati postavili pred njegov kolektiv. Postavitev novega laboratorija moremo smatrati kot začetno fazo rekonstrukcije naše železarne. Pred kolektivom so ogromne naloge glede osvajanja novih kvalitet in prav laboratorij bo s svojimi preiskavami pomagal, da bodo proizvodni obrati lahko pripravili svoj novi program, V starih, pičlo odmerjenih prostorih, raztresenih na štirih koncih železarne, je v najtežjih zdravstvenih im delov-nihpogojih delalo ca. 40 ljudi, 'ki 'nišo, eeprav-so še trudili, mogli slediti vsem zahtevani proizvodnih obratov. Prostori so bili tudi pretesni, da bi vanje mogli postaviti nove aparate, ki ' smo jih v zadnjih treh letih postopoma nabavili. Aparati, s katerimi smo delali, ¡so bili neprestano ogro-. ženi od kislinskih par,- V novi zgradbi pa je laboratorij dobil dovolj prostora, da smo v njem mogli ločiti vse, kar ne spada v kislinsko vzdušje. Ločili smo analitske preciznej tehtnice, fotometer in druge specialne aparature, aparate za določanje ogljika in žvepla in oddelek za goriva in maziva. Svoje mesto je dobil tudi pogonski laboratorij jeklarne, oddelek za preiskavo livarskih peskov in Samotnih izdelkov. "V pritličju so dobili svoje prostore še priprava vzorcev z arhivom, meitalografski laboratorij in kot gost še konstrukcijski biro. Sodobno urejena skladišča jamčijo za to, da ne bo več okvar posameznih kemikalij, ker so ločene od kislin in amomijaka. Prva naloga, ki si jo je kolektiv laboratorija postavil po preselitvi je, da svoje aparature usposobi tako, da bodo v polni meri koristile svojemu namenu in ob boljši kva- liteti dela. Oddelek za gorivo bo moral y bližnji prihodnosti dobiti še kalorimeter, s katerim bomo določali kalorično vrednost naših tekočih goriv. Proizvodni obrati se bodo posluževali laboratorija tudi- za določitve, ki jih v starih prostorih nismo mpgli izdelati. Kontrolirali bomo maziva, medi, bronce in Tečajne kovine. Oddelek za ¡preiskavo samotnih izdelkov pa bo preizkušal surovine in končne produkte na njihovo ognjaodpomost, trdnost .in kemično ses tavo. Kemični laboratorij je že v starih prostorih .izdelal mesečno nekaj: določitev za druga podjetja v celjskem okraju. »Montana« Šentjur, Tovarna emajlirane posode in Cinkarna so se posluževali naših uslug. V novih prostorih nam bo omogočeno delo za zunanja ¡podjetja še razširiti, Imamo ¡dovolj strokovno usposobljenega kadra, saj’ iso Se za .to delo v novih prostorih izšolali Še tehniki; mlada inženirja, naša štipendista pa bosta po- magala razširiti pogonske analize še na raziskovalno delo, predvsem na livarstvo. Stavbo smo gradili dve leti. Marsikomu se je zdel ta čas predolg. V pojasnilo povemo, da-je to objekt, ki je zahteval in dobili specialne instalacije in opremo. V stavbi je vgrajen vod za kisik, stisnjen zrak; električni vodi 220, 380 in 500 V, topla in mrzla voda, ventilacija- in kislinoobstojne odvodne cevi in obloge. Naše delavnice: mizarska, modelna, mehanična in električna so svoje delo pri opremi opravile prav dobro in razmeroma v kratkem času. V delu pa je še cevna zračna pošta, s katero bo laboratorij iz jeklarne in pozneje še s ¡plavža in obeh livarn dobival vzorce. Kolektiv laboratorija je svoj pretesni delovni prostor končno vendarle razširil. Zračnost, svetloba, estetska in sodobna ¡ureditev in največja čistoča so odlike ¡nove zgradbe laboratorija, ki si ga je (NaidallJ evanje na 2.' strani) Koga bi predlagali in volili v delavski svet? Vse bolj se približuje čas, ko bomo morali odločati, kdo nas bo | zastopal v novem centralnem delavskem svetu podjetja. Kot je znano, bomo kmalu volili nov delavski is vet! O tem bi moral vsak član kolektiva dobro razmisliti ter že sedaj pretehtati, koga bi predlagal in volil v ta naš najvišji samoupravni organ. Menim, da ni potrebno posebej poudarjati odgovornosti, ki jo vsako drugo leto naložimo novoizvoljenim članom delavskega sveta! Ta odgovornost je zadnje čase čedalje večja, saj mora delavski svet velikokrat odločati o stvareh, ki so bistvene za podjetje in za njegov nadaljnji razvoj. Člani kolektiva, ki jih bomo izvolili, ne bodo smeli poznati in reševati samo probleme ekonomskih enot, v katerih sami delajo, marveč predvsem poznati in reševati probleme vsega podjetja in težino dela vseh služb v kolektivu, prav tako pa tudi osnovne pojme našega gospodarstva. C as beži in vsi občutimo, kako hitro se naše gospodarstvo razvija ter krepi. Podjetje, ki bo zaostajalo v tem hitrem tempu, bo slej ko prej propadlo. Razna družbena merila ter razni gospodarski ukrepi (svoboda trga itd.) zahtevajo od nas vseli dobro proizvajanje in dobro upravljanje s sredstvi, ki nam jih je zaupala družba. Dober upravljavec pa je lahko le tisti, ki dobro pozna vsa ta merila in ukrepe in ki ve, čemu so namenjena. Zatorej mora biti dobro politično in gospodarsko razgledan, ne samo vsak član delavskega sveta, marveč sleherni član kolektiva, saj smo vendar upravljavci vsi. Danes Se ne moremo več zapirati v ozkem krogu podjetja, ampak moramo poznati celotno problematiko komune, saj so naši življenjski problemi ozko vezani na vse dejavnosti v komuni, od šol, trgovin, obratov družbene prehrane, stanovanj itd., tako da ne gre drugo brez drugega, to se pravi, da morata biti kolektiv in komuna cim tesneje povezana pri reševanju problemov naših delovnih ljudi. Ce pa hočemo te probleme uspešno reševati, pa moramo vedeti s kakšnimi sredstvi razpolaga kolektiv in koliko sredstev ima komuna na razpolago za reševanje teh življenjsko važnih problemov. Ko bomo pregledali uspehe 2-letnega dela sedanjega delavskega sveta je prav, da kritično pregledamo svoje del' in ugotovimo, kaj smo napravili in kaj ne, treba je ugotoviti in nakazati te probleme novo izvoljenemu delavskemu svetu. Ce bomo pri zbiranju kandidatov za novi delavski svet gledali predvsem 's tega stališča in, če bomo vključili v ta najvišji samoupravni organ najboljše člane kolektiva, potem ši bomo zagotovili nadaljnji razvoj in napredek ter zadovoljstvo nas vseh, naših družin in prebivalstva komune! Ivan Žmahar Tako je bilo v starem laboratoriju ESI m ¡¡¡f! S po odpravi zgornjih napak oziroma pravilni razporeditvi delavca na odgovarjajoče delovno mesto. Izredne važnosti je izbira pravilne in zadostne razsvetljave delovnega prostora in mesta samega. Nekateri strokovnjaki navajajo povišanje proizvodnje in delovnega učinka za 20—30 % ob pravilnem in zadostnem povišanju osvetljenosti na delovnem mestu. Prav tako pa je izredno zmanjšanje izmečka. S pravilno razsvetljavo pa poleg povišanja proizvodnje dosežemo manjše utrujanje naših oči in s tem v zvezi zmanjšanje napak našega vida. Zanimiva je tudi ugotovitev enega, naših znanih zdravnikov, da vidne motnje za katero tožijo ljudje ob fluorescentni razsvetljavi, niso povzročene pretežno z \ naravo razsvetljave, temveč v 73 °/o slučajev so tem ljudem potrebna očala oziroma ne nosijo odgovarjajočih očal. Kot smo zgoraj v grobih ob risih označili nujnost dobre in zadostne razsvetljave, ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, če tako razsvetljavo že imamo, da jo moramo na tem nivoju tudi vzdrževati. To je važno predvsem v obratih kjer je onesnaženje svetil zaradi prahu in dima veliko, pa nam po treh mesecih pade osvetljenost za 45 %, po šestih mesecih za 60 %, a po devetih za 76 °/o. Iz podanega pregleda vidimo važnost vzdrževanja čistoče svetil v obratih. Zanimivi so, tudi podatki o zmanjšanju nesreč pri delu v eni izmed francoskih livarn, zaradi zboljšanja razsvetljave: v oddelku kjer je bilo šefu obrata ukazano, da zboljša razsvetljavo se je število nesreč zmanjšalo za 30 %; v oddelkih kjer je bilo obratovod-jem odrejeno, da zboljšajo razsvetljavo in. primemo obarvajo prostor in stroje, se je število nesreč zmanjšalo za 35 %>; v oddelkih, v katerih pa so obratovodje sami zahtevali zboljšanje razsvetljave in barvanje pa se je število nesreč zmanjšalo od 50—70°/o. Podobne podatke srečujemo tudi v poročilih drugih strokovnjakov. Ne smemo pa tudi pozabiti na dnevno (naravno) razsvetljavo. To razsvetljavo sicer nimamo v taki meri v oblasti kot umetno, vendar vzdrževanje čistoče oken, sten ih stropov ima enak pomen in vpliv na osvetljenost. Tako h. pr. se zmanjša svetlobna prepustnost okenskega stekla na polovico, če ni prano 6 mesecev pri manjši zaprašenosti znotraj prostora, oziroma če je steklo pod nagibom 70° pade propustnost na polovico že po 30 dneh. Podobno se zmanjša odbojnost zidov in stropa zaradi zaprašitve, zato je potrebno pleskanje prostorov vršiti občasno. Posebno mesto pa zavzema »funkcionalnost barv«. Danes se to močno navezuje na povečanje produktivnosti in sigurnosti dela. Predvsem se s temi problemi ba-vijo poklicni psihologi, ker se vplivi kažejo predvsem na zboljšanju delavčevega razpoloženja, na zboljšanju kontrastov in z uporabo opozorilnih barv na zvišanju obratovalne sigurnosti. Psihologi razlagajo vplive posameznih barv na človekovo razpoloženje in priporočajo v ' tej zvezi barvanje sten, stropov in naprav v obratih po posebnih navodilih, odvisno od značaja dela, načina razsvetljave in podobno'. Posebno veljavo pa imajo tudi takoimenovane varnostne barve. Danes je že udomačeno, da rumena barva kot najbolj opazljiva, predstavlja signal za opreznost. Zato naj bi se vse transportne naprave, navzven štrleči deli strojev, razne zapreke ip. še posebno če so v višini glave, obarvali z rumeno barvo. Oranžna barva je signal za pozor — neva r n ost. Zato naj bodo z njo obarvani razni vrteči se deli strojev, razni premični deli (ročice, gredi inp.). Prav tako naj bo notranjost raznih varnostnih naprav, instrumentov in regulatorjev obarvana oranžno, da nas opozarja^ da ohišja le-teh vedno zapiramo'. Rdeča barva je najbolj kričeča in se zato uporablja kot signal za požarno zaščito. Modra je signal za p a z i, z njo obarvamo nezaščitene dele naprav, oziroma naprave v remontu in pa razne napisne prepovedne tablice. Zelena označuje varnostne naprave in pripomočke za reševanje. Bela barva je znak snage in reda. Zato se z belo barvo barvajo prehodi, hodniki oziroma sanitarne naprave (tudi košare za smeti ip.). Vse zgoraj-omenjene barve morajo biti,intenzivno nasičene, da dosežejo svoj namen. Podobno vlogo imajo barve, če jih smiselno uporabljamo za barvanje strojev, raznih naprav in instalacij. V Ameriki je posebna komisija anketirala 350 večjih podjetij. in ugotovila na podlagi zbranih podatkov uspeh uporabe funkcionalnih barv: 64 % podjetij je ugotovilo zboljšanje razsvetljave, 27 °/o povečanje proizvodnje, 30% zboljšanje kvalitete dela, 19 % zmanjšanje vizualne in splošne utrujenosti in 14 % ugotavlja zmanjšanje izostankov z dela. Na splošno trde nekatera podjetja, da so zvišala produktivnost med 5 in 20 %, ker so funkcionalno obarvale svoje hale, stroje in instalacije. V kovinsko' predelovalni industriji in metalurgiji pa se predvsem ponašajo z visokim odstotkom zmanjšanja nesreč pri delu. Posvetovanje je bilo zelo koristno še posebno zato, ker se je ob vsakem problemu razvila živahna diskusija, ki je osvetlila marsikateri problem tudi iz domače prakse, pa tudi uspehe domačih strokovnjakov. Ing. Ivan Ravnikar * FILMI V ŠTORAH 4. in 5. 4. 1962 — CSP »Predrzne goljufije« 7. ih 8. 4. 1962 — nemški barvni »Grofica Marica« \ 11. in 12. 4. 1962 — italijanski »Drzni podvig« 14. in 15. 4. 1962 — sovjetski »Dvoboj« 15. in 19. 4. 1962 — CSP barvni »Herkules« 21. in 22. 4. 1962 — italijanski barvni CSP »Letne pripovedke« 25. in 26. 4. ,1962 — Ogledalo z dvemi lici 28. in 29. 4. 1962 — francoski č. b. »Moderna devica« SPET V STAREM KROGU Nekaj mladih fantov je — z menoj vred pred nedavnim odslužilo svoj kadrovski rok v JLA in se spet vrnilo v staro okolje, konkretno v podjetje, kjer so bili že iprej. V naših občutkih in o prvih vtisih, ki smo jih dobili ob vrnitvi v delovno razmerje je vredno napisati nekaj besed. Prav je, da preko našega lista — saj imamo v mislih železarno Štore — povemo našim starejšim tovarišem, kaj nam je bilo všeč, ko so nas nove in »sveže* sprejeli v svoj tovariški krog. Moramo že takoj na začetku povedati, da nas je zelo presenetil lep in human odnos naših obratovodij in delovodij, ki so nas takoj začeli uvajati v delo. Verjetno smo bili na začetku malo nerodni in nespretni, pa to že vsakdo razume, saj smo se dve leti namesto s stroji ukvarjali s puško in se nismo mogli takoj privaditi novemu delu oziroma takoj priti v »Štihi. Vendar smo se z veseljem lotili dela. Našemu elanu je botrovala zavest, da smo potrebni tovarni, ki nam od zdaj naprej daje kruh, katerega pa si režemo sami s svojim delom. Moram poudariti tudi precejšnjo korist in velik pomen dvodnevnega seminarja, ki ga je za nas organizirala uprava za vzgojo kadrov v železarni. Marsikaj novega smo slišali in ose je bilo koristno. Posebno z zanimanjem pa smo poslušali predavanje o novem točkovnem sistemu nagrajevanja in predavanje tov. ing. Burnika, ki nam je sistematično prikazal perspektivni razvoj podjetja. Vse to so bile za nas velike novosti. Veseli smo, da smo postali člani kolektiva, ki nas je toplo sprejel in kateremu bomo tudi mi prispevali pri njegovem razdobju v mnogo obetajoči perspektivi. Zavedamo še; da smo kot delavci postali tudi upravljavci našega podjetja. To je največ ja pridobitev naših delovnih ljudi, česar se bomo vselej zavedali in si prizadevali, da bomo dobri delavci in dobri upravljavci. • Jože Kragelj V MESECU FEBRUARJU 1962 Novi člani našega delovnega kolektiva: 1. Kamtužer Franc, NK delavec, ekspedit 2. Lavbiič Franc, NK delavec, ekspedit 3. Sirk Ruidolif, NK delavec, ekspedit 4. Janežič Karl, SS uslužbenec, komercialni sektor 5. Stanojevič 'Miloš, mehanik, energetski oddelek 6. Tušek Karl, NK delavec, ekspedit 7. Rozman Ivan, KV ključavničar, mehanična delavnica, (prišel iz JLA) 8. Strnad Jakiolb, KV ključavničar, praktikant valjarna (prišel iz JLA) 9. Skomdk Štecfikia, SS uslužbenka, obračunska, služba K). Grmek Jože, KV ključavničar, mehanična (prišel iz JLA) 11. Hrženjak Ivan, pom. delavec, mehanična' ‘(prišel iz JLA) 12. Spolenak Franc, KV strugar, cfodeLovalhica -valjev (prišel iz JLA) 13.. Vrhovšek Ivan, KV strugar, mehanična (prišel iz JLA) 14. Kragl Jožef, KV strugar, mehanična (prišel diz JLA) 15. Ojsteršek Karl, pom. delavec, elektroobrat, (prišel iiz JLA) 116. Valant Mirko, NK delavec, valjarna (prišel diz JLA) 17. Obrez Franc, NK delavec, vaDjarñ'a (prišel iz JLA) 18. Kregar Bogomir, NK delavec, valjarna (prišel iz JLA) 19. Sekušaik • Dragotin, NK dela-, vec,- valjarna 20. ¿Pajk Vincenc, KV livar, livarna sive litine (prišel iz JLA) 21. Logar Franc, KV strugar, ofedei. valjev (prišel iz JLA) 22. Čehovin Jurij, uslužbenec, priprava delia 23. Holciinger Friderik, NK delavec, šaimoitatnna 24. Ladrnek Vinko, NK delavec, ekspedit (prišel iz JLA), Podjetje so zapustili: 1. Krajnc Bernard, mehanična, sporazumno- s podjetjem 2. Ceh Berta, obračunska' služfe, sporazumno s .podjetjem 3. cerovšek Bogomir, valjarna, po lastili želji 4. Cakš Stefan, livarna sive litine, .po 'lastni želji. ■5. Golež Drago, jeklarna, po lastni želji 6. Kamenšek Štefan, livarna valjev, po lastni želji 7. Kragelj . Stanko, sitair 51 llet, P!K klepar v mehanični delavnici, v tem , podjetju zaposlen preko IX) let, je bil invalidsko upokojen 8. Hojas' Jožefa, sitara 49 let, PK ftiistiiikia. opeke v šamoitami, v tem podjetju . zaposlena preko 34 let, je bila starostno upokojena 9. Žajiber Julijana, stara 50 let, delavka v komunalnem oddelku, v tem podjetju zaposlena preko 14 let, je bila starostno upokojena • '10. Žadran. Franc, sitar 55 let, PK zabijač v valjarni, v tem podjetju zaposlen preko >115 let, je bil starostno upokojen Poraplii so se: ' 1, Mraz Franc, valjarna 2. Fofant Franc, valjarna in 3. Zavšefc Marija iz DUR 4. Privšek Minko, jeklarna 5. Mernik Jože, valjarna 6. ViJd!ic Vendieilin, va-lj aroma Čestitamo in iskreno želimo veliko srečnih skupnih let! Naraščaj v družini so dobili: 1. Kramer Anton, etLektreplavž, Bojana 2. Jošt Stejvica, uslužbenka, Aleša 6. Fidler Jože, livarna-, Srečka 4. SJtiplovšek Slavko, laboratorij, Zvonka 5. Štor Mihael, valjarna, Romana 6. Bedej Ivan, energetski oddelek, Jožico 7. Kamenik Alojz dz OTK in •8. Kamenik Vena,. uslužbenka, Dijano 9. Ramšak. Karl, Livarna sive litine in 10. Ramšak Branka, uslužbenka, Igorja lil. Zupanc Otmar, livarna salve . litine, Vero 12. Caiter Franc, livarna salve litine, Eriko 13. Selič Anton, valjarna., sina 14. Drame Vladimir, jeklarna, Edito 15.. • Peček Ivan, ekspedit,, sina Oveitlka . 16. Airzenak Ivan, valjarna, sina Čestitamo! Izostanki v mesecu januarju: Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 3570 delovnih dni; zaradi rednih letnih dopustov 15177, zaradi izredno plačanega dopusta 136, zaradi neplačanih izostankov 35, zaradi neopravičenih, izostankov 16, zaradi ostalih, izostankov 567, torej skupaj 5900 delovnih dni. D isciplinske nerodnosti: Skupno je bito izrečenih 23 di-sci(pli!nskiih kazni od tega/: po. glavnem direktorju in obratovodij ah. 21, po disciplinski komisiji pri DS pa 2. Stopnja kazni»: opominov II, ukorov 5, strogih javnih, ukorov 1, denarne kazni od 3 do 10 % odbitka od osebnega dohodka pa 6 članov kolektiva. Značaj disciplinskih prekrškov: neopravičeni izostanki z dela 13, nevestno opravljanje dela 3, nepravilni medsebojni oidnotstij 1, vinjenost pred nastopom dela in med delom 3, male krajle 3. Zaradi vinjenosti so bili odstranjeni z dela: Jager Ivan -iz šamo-vanne, Krolbat Martin iz- valjarne in Centrih Ivan dz valjarne. NEZGODE V MESECU FEBRUARJU 1962 Pri delu so se ponesrečili: Elekftroplavž: Kosec Ivan, Martin Antnaik. Jeklarna: Arzenšek Ivan, Krašovec Anton. Valjarna: Ogrizek Štefan, Bobek Janez, Videc Vendi, Lenart Martin, šešfco Edi, Debelak Jože. Obdeloval, v.: Gaber Ivan. Mehanična: Jezernik Branko, Ekspedit: Ocvirk Anton. DUR: Pumgeršek, Justina.. Sredi mesteca februarja je prispela naknadno iz livarne prijava nezgode preddelavca Jožeta Ferliča, kateremu - je 3(h ^januarja zdrknila cev na. nogo 'in j e šele pozneje botoval. Prav .tako je tudi naknadno prispela prijava nezgode tesarja Ivana Zimška, ki je že 30. januarja padel na poledenelih tleh, ob prihodu na delo. Vzrok nezgodam je še vedno ne-uporaibljlainje zaščitnih sredstev ali ■pa uporabljanje pokvarjenih zar-ščitndh sredstev. Kot nadaljnji' vzrok je pomanjkanje prostora na delovišču. Tudi nepazljivost sodelavca povzroča poškodbo pri delu. Tudi v mesecu februarju imamo zabeležene tri nezgode na poti na delo in z dela itn sjjieer:- 1. .Gerovšiku Albinu z edektro-pLavža .je na poti na delo spo** drsoiilb na korenini in si je poškodoval nog o; ; 2. Caterja Franca z livarne je na poti v službo popadel pes za. roko; 3. Hrovat Miha iz šamotne sli je zvil nogo pri prehodu ozkotirne proge. Disciplinska komisija pri delu IZREDNA PRILOGA - ŠTORSKI ŽELEZAR Št. 3 - teto II - 15. mam 1963 Gradivo za sindikalni občni zbor Jože Lončarič, predsednik podružnice: Letno informativno poročilo sindikalne podružnice Železarne Štore Minilo je leto dna od maše zadnje konference. To obdobje je bilo zelo dinamično, tako v spreminjanju materialnih osnov in materialnih odnosov naše družbe nasploh. Plod tega je gospodarski vzpon in druge družbene spremembe v kolektivu. Prav v tem je naša sindikalna organizacija razvila svojo dejavnost. Sindikalna organizacija se je s v svojem družbenopolitičnem delu usmerjala predvsem v reševanje aktualnih problemov, ki so neposredno zadevali interese delovnega kolektiva. Zaradi uspešnega reševanja neštetih vprašanj je našla svoje mesto in vlogo v družbenem prizadevanju za organiziranje isocia-iistionih sil. Uvajanje poglobljenih 'socialističnih odnosov (vse s končnim ciljem: boljše gospodarjenje) in nadaljnja demokratizacija upravljanja v delavnem kolektivu sp zahtevali tudi spremembo v vlogi lin delu sindikalne organizacije. V tem času se je močno krepila mobilizacijska vloga za .¿izpopolnjevanje delavskega 'samoupravljanja in nagrajevanja po delu. Še več— bili smo pobudniki itega, da se vse naloge kolektiva ¡obravnavajo v čim širšem obsegu. Potrebno je v uvodnem delu ¡poudariti, da je razumljivo, če je bilo to ali ono v tem obsežnem programu dela prezrto. V naglem razvoju in ob velikih spremembah se je lahko nekaj problemov zakrilo; nekatere- morda nismo pravilno rešili v prid celotnega kolektiva, Vendar pa to ni teko huda pomanjkljivost, kajti prav konferenca naj vse probleme, katere smo ¡reševali med letom in, ki ¡so važni za perspektivni razvoj kolektiva, popolnoma razčleni. Konferenca bo dosegla svoj namen tedaj, če bomo ob sedanji stopnji družbenega razvoja, ob spremembah v gospodarjenju, iob novih gospodarskih instrumentih poslovanja podjetja, znali pravilno oceniti politično vlogo sindikalne organizacije, če borno znali vzbuditi za vse. spremembe v podjetju Zanimanje slehernega člana kolektiva. • Informativno poročilo se nanaša na naše delo >v minulem letu. Skušali smo v njem osvetlili tiste probleme, o katerih je izvršni odbor in plenum razpravljal. Kako so se predlogi in sklepi realizirali v kolektivu in kakšno je bilo delo izvršnega odbora, bodo ocenili dele? gatiina obenem zboru. Na predkon-ierenonih sestankih naj bi izvolili delegate, ki bodo najbolje in najuspešnejše v konstruktivni razpravi ocenili naše dosedanje delo, fci ni bilo niti lahko niti ozko. Pričakujemo, da bo največ želja ter ¡razprav predvsem o uvajanju nove delitve dohodka, saj je politična dejavnost pri ¡tem še posebno pomembna. Na letni konferenci moramo oceniti, kako je 'ta delitev vplivala na posamezne organizacijske enote in njihov Kolektiv. Spregledati ne ¡smemo razmerja in vpliva kolektiva na postavljene odnose med osebnimi dohodki in skladi in kako se v posamezni organizacijski enoti lahko ta vpliv odraža v Ivan Štefančič, tajnik IO sindikalne Delo sindikalnih Za nami je eno leto delovanja obratnih sindikalnih odborov. Nova smer v odnosih opravljanja je bistveno vplivala na vlogo in pomembnost sindikalne organizacije v enoti. Naši sindikalni odbori so se prebili iz svojega ozkega delovanja ter postali prava politična sila in nosilci napredka. Ob vsem tem razgibanem. dogajanju v letu 1961, lahko danes smelo ugotovimo, da so sindikalni odbori izvršili svojo na-logo._ Opravljeno je veliko dero, pridobljene so velike izkušnje za bodoče samostojno delovanje sindikalnih podružnic — enot. Ce govorimo o velikem izvršenem delu, bi se dotaknili tudi napak, ki so se kazale pri delu obratnih sindikalnih odborov. V nekaterih enotah so ob zelo uspešnem uveljavljanju obratnega delavskega sveta zanemarili nekatera vprašanja, ki bi jih morali reševati sindikalni odbori. Bila so pojmovanja, da je naloga sindikalnega odbora izostriti odnose do obratovodstva. Taka stališča so nepravilna. Naša sindikalna organizacija ima mobilizacijsko politično vlogo, naši odgovorni organizatorji proizvodnje pa nalogo, doseganju dohodkov. Ce nismo znali vsakega posameznika zainteresirati, je to naša slabost, kajti člani vsake organizacijske enote najbolje vedo, kje so rezerve za povečanje učinka, za kakovost ¡deta, boljše izkoriščanje delovnega časa, znižanje materialnih stroškov itd. Zavedati se moramo, ¡da bo vsak član kolektiva naš sistem v celoti podprl le takrat, če bo spoznal, da je njegov dohodek dejansko odvisen od njegovega prizadevanja. Prav v tem času ugotavljamo v organizacijskih enotah, da zaposleni niso popolnoma na tekočem glede finančnih in ekonomskih rezultatov. O. tem naj bi spregovorili tudi na obenem zboru. V 'Organizacijskem delu poročila je prikazana vsa naša dejavnost, s katero se je ukvarjala naša sindikalna organizacija. podružnice podjetja: podružnic enot! dajati vsestransko pomoč sindikalni organizaciji pri njenem delu in uspešnem uveljavljanju. So primeri, da sindikalni odbori niso pisali zapisnikov iz sej odborov in masovnih sestankov. Seveda je takim odborom bilo zelo težko sestavljati letno poročilo. Analiza letošnjih občnih zborov v enotah nam Kaže vsestranski napredek. Dotaknili bi se nekaj splošnih ugotovitev, ki so važne za oceno občnih zborov. Bili so v času, ko je delovanje ODS in upravljanje po neposrednih proizvajalcih utrjeno ž enoletnim delovanjem; poročilo in razprava zrcali delovanje vsakega sindikalnega odbora; sindikalni odbori ,so dobili samostojnost ter vlogo sindikalne podružnične enote; vsi, občni zbori so bili v določenem roku, katerega je postavila sindikalna podružnica; člani plenuma so aktivno sodelovali na občnih zborih, posegali^ v razpravo in pojasnjevali stališča ter tako v mnogočem prispevali k uspešni izvedbi občnih zborov. Ne bi se - zadržavali pri statistiki na. osnovi prispelih poročil, ampak pri nekaterih pomanjkljivostih izvedbe občnih' zborov.“ Ugotovimo lahko, da so naši sindikalni odbori odigrali svojo vlogo ter je bilo njihovo delovanje pozitivno. Imamo, pa sindikalne odbore, ki so sodelovali samo v zveži z_ nalogami, ki jih je nakazovala sindikalna podružnica. V. tem smislu so bila pripravljena poročila, katera lahko razdelimo v 3 grupe; 1. vsebinsko dobro pripravljena -■ konkretna ■ 2. obdelana Samo strokovna plat — brez politične 3. vsebinsko slaba, načelna — formalna Ugotoviti je, da so občni zbori dali poudarek delovanju novega sistema delitve dohodka, delovanju organov upravljanja; proizvodnji, skrbi za delovnega človeka, vlogi' sindikatov ter mestu, vlogi in pomembnosti članov kolektiva. Nakazane šo bile pomanjkljivosti v ocenitvi delovnih mest, delitvi dohodka ter v zvezi Z slabimi medsebojnimi odnosi.- Veliko je bilo povedanega o bodočih nalogah sindikalnih podružnic enote. Tu bi nekatere stvari podčrtali, predvsem je važna nalo- ga, da naše Sindikalne podružnice sprejemajo svoje akcijske programe, ki naj jim bodo osnova delovanja. Samostojnost podružnice — enote se mora kazati v samostojnem reševanju vseh problemov, ki nastajajo v enoti. Treba je še razvijati organe družbenega upravljanja. Nekateri pojavi, ki se kažejo ravno pri presoji koliko je kolektiv sposoben odločati in upravljati, nam dajejo odgovor, da moramo iskati pomanjkljivosti pri poznavanju našega gospodarskega sistema. Treba je ob tej ugotovitvi zastaviti vše sile, da bi bil -vsak naš delovni človek tudi upravljavec. Omogočiti tako izobrazbo, da bo z osnovnim znanjem o družbeno ekonomskem razvoju vsak član kolektiva imel čut za mero pri odločanju, da bo vedel, kaj je prav in kaj ni. V vsem tem se kaže velika in odgovorna naloga pri usposabljanju kolektiva. Tu bodo morale sindikalne podružnice enot opraviti veliko nalogo. Ce bodo naše sindikalne podružnice enot zastavile vše svoje sile. ter usmerjale delo v tem smislu, bomo lahko govorili, da tso izpolnile nalogo in zaupanje kolektiva do samostojnega delovanja sindikalnih podružnic enot. ■mesečno z dobro pripravljenimi dnevnimi rodi, s posebnim poudarkom, da ¡se s poslovnikom obratnih delavskih svetov uzakonijo; razprava o poslovnikih delavskega sveta podjetja, obratnih delavskih svetov, s pripombo, sindikalne organizacije, da so pomanjkljivi; razprava o investicijskem programu našega podjetja ter o razvoju družbenega standarda. V razpravi je bilo nakazano, da bi se ti objekti razvijali in gradili v Celju; problemi kodrovsko socialne službe v podjetju in o problemih .splošne kadrovske politike v ekonomskih enotah; ; . ' o • izoibraževahju ' članov kolektiva za potrebe proizvodnje na delovnih mestih. Delovanje centra za izobraževanje v našem kolektivu; o odnosih na delovnem mestu med sodelavci in organizatorji proizr vodsii je, disciplinski prestopki; razprava o poslovniku oz. pravilih podjetja in delovnih, razmerjih; priprave za volitve v organe upravljanja (delavskega sveta podjetja in obratne delavske svete) v letošnjem letu; ' razprava o osnutku poslovnika disciplinske komisije DS; naloga in vloga sindikalnih podružnic enot v letu 1962; delo komisij in odborov pri izvršnem odboru podružnice s posebnim programom na obseg dela; razprava .za ustanovitev šestdnevnega’tečaja — šolle za sindikalne delavce sindikalnih podružnic enot in za ostale sindikalne delavce;^ organizacijska in finančna vprašanja — razdelitev dotacij društvom in organizacijam; razprava za ¡občne zbore sindikalnih podružnic enot; analiza ankete o raznih vprašanjih med člani kolektiva; decentralizacija sredstev (članarina) na obratne ^sindikalne odbore ■oziroma podružnice ekonomskih enot; analiza občnih zborov sindikalnih podružnic enot, s posebnim .poudarkom na novih pogojih dela An vlogi sindikale organizacije v ! podjetju; proračun sindikalne podružnice za leto 1962; analiza polletne konference in priprava sklepov za našo organizacijo; , priprave za občni zbor sindikalne podružnice |R| priprava poročila ter vse ostale tehnične priprave; program rekreacije za zaposlene v letu 1961; letovanje članov kolektiva v .počitniškem domu na Rabu in Svetini; razprava o pravilniku o izrabi letnega dopusta; skrb za upokojene člane kolektiva; skrb za bolne člane kolektiva (obiski na domovih, bolnicah in zdraviliščih) in izredna pomoč bolnim članom; prevoz članov kolektiva na delo, razni predlogi za organizacijo avtobusnih prevozov in povrnitev stroškov; Jože Mastnak, tehiučni sekretar sindikalne, podružnice: - Organizacijsko poročilo Na območju, kjer deluje naša sindikalna organizacija, t. j. v Železarni Store, Metalurški industrijski šoli in Delavsko uslužbenski restavraciji, je zaposlenih 2.118 delavcev, uslužbencev in učencev. Le-ti | so 100% vključeni v sindikat rudarskih, metalurških in kemičnih delavcev Jugoslavije, kamor po organizacijski strukturi sindikatov spada tudi naša sindikalna organizacija. Na osnovi proizvodnega procesa imamo v ekonomskih enotah 19 samostojnih sindikalnih podružnic. Našo organizacijo vodi 39-čIanski plenum,, kateri je dne 31. 3. 1961 izvolil 17-članski 'izvršni odbor in 7-članski sekretariat. V želji, da bi v aktivno delo naše organizacije bilo vključenih čim več članov kolektiva, ismo pri izvršnemu odboru ustanovili še 8 .raznih komisij in 5 odborov, ki so delovali samostojno in po splošnih navodilih in smernicah plenuma in izvršnega odbora. Sekretariat izvršnega odbora (kot posvetovalni organ) je imel skupno 29 sej, na katerih ijd" pripravljal gradivo za seje izvršnega odbora, zia zasedanje plenuma sindikalne podružnice-in posvetovanja ter konference s predsedniki in tajniki podružnic ekonomskih enot. Izvršni odbor je imel v preteklem poslovnem letu 18 sej. Na teh sejah smo 'obravnavali naslednja vprašanja: akcijski program sindikalne organizacije za ileto 1961, ki je usmerjal dejavnost in naloge organizacije*’0' kolektivu; novi gospodarski sistem glede na konkretne pogoje v podjetju in decentralizacijo gospodarjenja, ki ga ta sistem omogoča; o novi delitvi osebnih dohodkov po ekonomskih enotah po kriterijih, ki jih zajema pravilnik o delitvi iin oblikovanju osebnih dohodkov v .letu 1961; analiza osebnih dohodkov glede na produktivnost dela in boljše gospodarjenje; razprava o osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka v letu 1961; decentralizacija sredstev na eko-( nomske enote na podlagi samostojnega obračuna po organizacijskih enotah; pregled poslovanja ekonomskih enot v novih pogojih dela; pregled letnega gospodarjenja v pocfjetju in vpliv novih gospodarskih instrumentov; gibanje osebnih dohodkov v letu 1961 po ekonomskih enotah in vpliv produktivnosti dela; konkretna akcija sindikalnih podružnic enot za poglabljanje neposrednega upravljanja in notranje delitve; delo samoupravnih organov v podjetju (delavskega sveta podjetja, obratnih delavskih svetov in in upravnega odbora podjetja) pri nadaljnji demokratizaciji za splošno uveljavljanje neposrednega proizvajalca v upravljanju podjetja; priprava za delavne konference (skupščine enot), katere naj bi bile problemi zdravstvene službe v pod-. jel ju im v Štorah; razprava o HTV in razprava o tednu varnosti; problemi družbene prehrane v Štorah (topli obrok in ra/zna druga okrepčila); ekskurzije 'članov.- kolektiva in športna tekmovanja med ekonom-iskimi enotami; delo in problemi kultuirnoprosvet-nega društva »¡Svoboda«; razširitev -vzajemnega društva med člane kolektiva; - razprava o zadružni gradnji stanovanj; /iW‘" ^ M priprava za metalurške igre. v Štorah; priprava proslav za vse državne praznike in 20. obletnico vstaje; V predpripravah za letno konferenco ¡sindikalne podružnice .podjetja je že plenum sprejel akcijski program za leto 1962, ki nakazuje mobilizacijsko akcijo • sindikalne organizacije v letu 1962. Plenum organizacije je imel 11 rednih zasedanj. S predsedniki in tajniki sindikalnih ¡podružnic ekonomskih enot smo imeli 27 sestankov in posvetovanj, na katerih smo razpravljali o vseh vprašanjih in sklepih, sprejetih na sejah izvršnega odbora in zasedanjih plenuma podružnice. Imeli smo tudi več ločenih posvetovanj z zastopniki .posameznih odborov sindikalnih podružnic enot, na katere smo povabili tudi sekretarje oddel- Kotmisija za delavsko samoupravljanje pri sindikalni -podružnici Store je skozi vse preteklo leto zasledovala delo centralnega delavskega sveta, predvsem pa delo obratnih delavskih svetov in ugotavlja, da je bilo delo le-teh popolnoma v skladu z akcijskim programom dela sindikalne podružnice Železarne Store za leto 1961. Delo same komisije ne hi mogel pohvaliti, niti ji ni mogoče pripisati uspehov, ki so jih dosegli sindikalni odbori in obratni delavski sveti posameznih ekonomskih enot pri uveljavljanju v preteklem letu. Ugotovili smo, da so bila vodstva obratnih sidikalnih odborov tesno povezana s celotnim članstvom, kar je znato podkrepilo vlogo delavskega samoupravljanja in prispevale k dejstvu, da je bilo članstvo celotnega kolektiva redno in na tekočem obveščano o vseh dogajanjih v podjetju tako političnega kakor tudi gospodarskega pomena. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da sta bila smoter in cilj obratnih delavskih svetov povsem dosežena in, da so v celoti izpolnili svoje naloge. Glavna vsebina dela obratnih delavskih svetov skozi leto je bilo zasledovanje in reševanje politične in ekonomske problematike podjetja in posameznih ekonomskih enot kakor tudi delitev dohodkov po uspehu dela, kar je ogromno- prispevalo k razvijanju novih odnosov v proizvodnji. kov Zveze komunistov in predstavnike delavskih svetov enot. Razpravljali smo o delu sindikalnih oidiboirov, o delu iar vlogi obratnih delavskih svetov, o delovnih konferencah enot, o novih gospodarskih ukrepih v preteklem letu in decentralizaciji sredstev po ekonomskih enotah. Razen tega smo imeli v preteklem letu v okvirili sindikalne podnužni-ce še 42 različnih sestankov in po-svetovan j, ki ,so jih organizirale komisije pri izvršnem odiboni. Poleg vseh zgoraj omenjenih razprav je bilo na dnevnih redih še več tekočih ¡problemov, ki jih pa informativno .poročilo ne zajema Sindikalne podružnice ekonomskih enot so imele 156 sej odborov, na njihovo pobudo pa je bilo sklicanih 133 članskih »konferenc in 17 zborov proizvajalcev ekonomskih enot. Razen ‘ o svojih internih zadevah in o poslovanju sindikalnih podružnic in ekonomskih enot, so razpravljali o vseh vprašanjih, o katerih smo razpravljali na sejah izvršnega, odbora, sindikalnega aktiva .in plenuma podružnice. Važnejša vprašanja smo obravnavali na ¡skupnih sejah in posvetovanjih s tovarniškim ‘komitejem Zveze komunistov Store. V času zadnjega .občnega zbora sindikalne podružnice do dneva, ko poročilo ‘zaključujemo, je v našo sindikalno ¡organizacijo prišlo 204 članov in članic, odjavilo pa se 278 članov in članic. V našem kolektivu so posvečali veliko pozornost skrbi za delovnega človeka in s tem v zvezi prispevali k dvigu življenjske ravni našega delavca. Pri podrobni analizi dela posameznih ODS v preteklem letu je naša komisija ugotovila, da so vsi ODS obravnavali ista oziroma podobna vprašanja lastnih ekonomskih enot, med katerimi so bila najvažnejša (skozi vse leto) naslednja: VSi obratni delavski sveti so na svojih sejah redno obravnavali sklepe centralnega delavskega sveta; analizirali sproti mesečno proizvodnjo in uspehe podjetja kot celote in lastnih ekonomskih enot; obravnavali tekoče proizvodne probleme obrata; razpravljali o planu in normativih obrata za naslednji mesec; utrjevali delovno* disciplino; Posvečali veliko skrb delovnemu človeku. Razen navedenih stalnih razprav so ODS v preteklem letu obravnavali še naslednja važna vprašanja, ki jih kronološko navajamo: V mesecu januarju so poleg že prej navedenega obravnavali. še: poslovnik CDS, poslovnik ODS , pravilnik o prehodu delavca iz delovnega razmerja in pravilnik o vodovodnem redu. V februar ju je bil predmet diskusije na zasedanjih vseh ODS: letini plan proizvodnje podjetja kot celote in posameznih, ekonomskih enot, skrajšan delovni čas za žene in akcijski program sindikalne podružnice. V marcu: HTV pravilnik, ki je bil povsod podrobno prediskutiran. Zelo intenzivno je bilo delo ODS v mesecu aprilu, maju in juniju, ko1 so na široka obravnavali; pravilnik o novem načinu delitve osebnih k dohodkov, pravilnik o požarni varnosti^ o internih pravilnikih zaščithih sredstev v posameznih ekonomskih enotah, o stroških prevoza delavcev na delo in iz službe z avtobusi in vlaki ter končno še o povišanju cene-toplega obroka za 10 dinarjev. V mesecu juliju in avgustu je zaradi rednih letnih dopustov večine članstva delo ODS nekoliko popustilo. Obravnavali so razen rednih tekočih vprašanj, četrtletnega in polletnega izvršeni a proizvodni e, še pravilnik o nagrajevanju osvojenih izumov in tehničnih izboljšav. V mesecu septembru in oktobru pa so vsi ODS, obširno obravnavali osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka. V novembru so v vseh enotah obravnavali razen drugega tudi teden varnosti in HTV. V decembru so pa povsod obravnavali: pravilnik o delovnem razmerju, pravila podjetja in spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da so vsi ODS v našem podjetju ob stalni pomoči sindikalnih odborov posameznih enot v celoti opravljali svoje naloge in na demokratičen, kontinuirni način prikazali slehernemu članu kolektiva poslovanje podjetja, kakor tudi vključili v upravljanje ekonomske enote in podjetja širok krog delavcev. Komisija za delavsko samoupravljanje smatra, da bi bilo ¡potrebno v bodoče dosedanji način dela ODS še bolj utrditi, kar bi prispevalo k še večji samostojnosti in politično-etoonomski okrepitvi ekonomskih enot: Ing. Ciril Gorišek, predsednik komisije za izobraževanje; FORO ClLO KOMISIJE ZA IZOBRAŽEVANJE Sindikalna podružnica ima v programu za delo v letu 1962 tudi naslednje: Dosledno je potrebno uveljaviti sistem izobraževanja, na delovnih mestih. Sindikalna organizacija mora poskrbeti, da bodo delavci dobro obveščeni, kakšne možnosti za lasten uspeh in napredek se jim odpirajo s strokovnim izobraževanjem. Vsakomur je potrebno omogočiti nadaljnji študij, vendar ne na račun proizvodnje oz. na škodo drugih članov kolektiva. Sindikalna organizacija se mora zavzemati za dobro pripravljene plane kadrov, in' da bi nudili pomoč samo tistim panogam študija, ki so za gospodarsko organizacijo potrebne*. Zaito se mora izobraževanje v podjetju bolj resno zasledovati. Usmerjati se mora skladno s potrebami kadrov v proizvodnji oz. proizvodnosti dela in kvaliteti proizvodov. Komisija za izobraževanje je v preteklem letu delovala v smislu zgoraj navedenih smernic in je . v okviru stališč o bodočem izobraževanju strokovnih kadrov v LRS, ki smo jih dobili od Sveta za strokovno izobraževanje in glede na naše specifične pogoje razpravljala predvsem o organizaciji izobraževanja. Ugotovila je, da je potrebno spremeniti organizacijsko shemo izobraževanja, saj v Štorah obstaja center za izobraževanje kadrov, oddelek za izobra- Ihg. Slavko Plevnik, predsednik komisije za delavsko samoupravljanje: Poročilo komisije za delavsko samoupravlj anj e ževanje pri kadrovski službi in še posebej v MIŠ: Stališče sindikalne podružnice je, da se organizacija izobraževanja poenostavi in ustanovi enoten center za izobrazbo, ki bo kos vsem nalogam, posebno še v času pred rekonstrukcijo podjetja. V izobraževalni politiki se j e . komisij a borila proti stališčem oziroma miselnosti, da je pridobitev formalne kvalifikacije in ustreznega spričevala pogoj za .napredovanje -oziroma za pridobitev večjih osebnih prejemkov. Ni važna kvalifikacija,, ki se formalno doseže z dovršifcvijo nekega tečaja, važna je delavčeva delovna usposobljenost. Zato bi bilo potrebno prenehati z vso proceduro uradnega opravljanja izpitov 'zaf pridobivanje dosedanjih nazivov KV in VK delavcev. Iz tega je razvidno, da je potrebno, da se vs-ak član usposobi za opravljanje določenega dela na delovnem mestu. V tem smislu je bilo precej govora o izobraževanju ria delovnem mestu, kar sicer obstaja v jmdjetju, 'vendar še neorganizirano, izven‘centra. Center za izobraževanje daje v glavnem teoretična znanja v obliki raznih tečajevj ki so potrebna za hitrejšo usposobljenost na delovnih mestih. Vsak. odgovorni vodja delovne skupine ali grupe v podjetju izobražuje oz. usposablja človeka na delovnem mestu in edino a njegov predlog se le-ta prestavi na odgovor ej še delovno mesto. Kljub usposabljanju za odgovorne strokovne naloge na nekaterih delovnih mestih pa na splosno ugotavljamo pomanjkljivo izobrazbo. Opažamo namreč, da n. pr. večina članov kolektiva ne zna kontrolirati svojih prejemkov, da samo deloma razume pravilnike o delitvi dohodka, iz raznih razprav in diskusij na sestankih kolektivov Ek pa je razvidno, da je splošna razgledanost prenizka. Iz spoznanja torej, da je za dobrega gospodarja in upravljavca samo strokovna izobrazba premalo, bo organiziral Center na pobudo sind. podružnice tečaj, ki ga bodo najprej obiskovali predsedniki sind. odborov in ODS, pozneje pa širše članstvo kolektiva železarne. V enotedenskem tečaju, ki se bo vršil takoj v začetku marca, bodo predavali domači strokovnjaki o delavskem samoupravljanju, decentralizaciji in sploh perečih in vsakodnevnih gospodarskih problemih podjetja in komune. V perspektivi bo potrebno izobraževanju posvetiti še večjo pozornost, saj' bo do leta 1972, po planu rekonstrukcij in investicij potrebno izobraziti 464 metalurških delavcev in 182 kovinarskih delavcev. Večje število delavcev pa bo potrebno prekvalificirati. Komisija je uspešno. pripravila in izvedla celotno praznovanje 1. maja 1961. Ing. Peter Knez, predsednik komisije za nagrajevanje in gospodarstvo: POROČILO .KOMISIJE ZA NAGRAJEVANJE IN GOSPODARSTVO Komisija je imela v času od 18. IV. 1961 do vključno 14; IX. 1961 skupno pet rednih sej. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva. Dnevni red sej komisije je bil v glavnem naslednji: Osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov; .Mneuja obratnih sindikalnih odborov o tem pravilniku; Osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka. Delo komisije v pričetku poslovnega leta je bilo v glavnem v tem, da dobro preštudira novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki je stopil v veljavo 1. VII. 1961. Komisija je tolmačila sindikalnim odborom vsebino tega osnutka. Ob tem obravnavanju je naša komi-‘misija, na pobudo sind. podružnice, zavrnila osnutek premijskega pravilnika v tistem delu, ki ga. je že obravnaval pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Komisija je tudi proučila pravilnik p delitvi čistega dohohodka v železarni. O pravilniku je zelo živahno razpravljala, zlasti 6 tabelah delitve skupne porabe EE. Po razpravi o anomalijah, ki bi nastale v primeru sprejetja, prvotnega osnutka, • je dala pobudo za realnejši osnutek te delitve, ki bazira na tem, da se ugotovi skupno število točk po analitični oceni posamezne ekonomske enote, obračunske in predračunske enote.. Namen in cilj takšne variante je bila J decentralizacija sredstev sklada skupne porabe v skladu z zahtevami celotnega kolektiva, Mišljenja smo, da je komisija s svojim dosedanjim delom zadovoljivo rešila nekatere najvažnejše naloge in tudi postavila s tem soliden temelj za delo bodoči komisiji. Anton Mačkošek, predsednik odbora »Tovariške pomoči«; POROČILO ODBORA »TOVARIŠKE POMOČI« Poročilo odbora tovariške pomoči pri sind. podružnici zajema obdobje od 24. aprila 1961, ko je bila I. redna seja, pa do 17. II. 1962. I. Odbor je razpolagal z naslednjimi denarnimi sredstvi: 1. Začetni saldo .... 177.999 din 2. Pobrana članarina . . 113.100 din 3. Dotacija podružnice . . 250.000 din 4. Obresti . ............. 4.808 din Skupno: 545.898 din II. Odboru je bilo predloženo v obravnavo 168 prošenj, od tega je bilo ugodno rešenih 164, štiri pa odbite, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev, ki jih predpisuje pravilnik. Trenutno je še nerešenih 6 prošenj, ki pa bodo obravnavane v teh dneh. III. Sredstva sklada tovariške pomoči smo razdeljevali oziroma izkoriščali ob: a) strogem upoštevanju pravilnika in za b) novoletno pomoč, ki pa je bila mimo pravilnika. Pod točko a) je bilo razdeljeno 244.000 Pod točko- a) je bilo razdeljeno 247.000 ljeno 247.500 dinarjev. Sklupno 494.500 dinarjev. IV. Končni saldo ž dne 17. II. 1962 znaša 51.398 dinarjev, ki so na hranilni knjižici CMH Celje. V. Višina pomoči se je gibala (po II. odstavku) od 1000 do 5000 din, (po odstavku Ill.-b) od 2000 do 10.000 din. Odbor je pri delitvi pomoči upošteval gmotno stanje, vrsto bolezni in število članov družine in skušal biti objektivni sodnik pri presoji višine pomoči. Ce mu je to v celoti uspelo, bodo potrdili člani kolektiva. Predlogi odbora za bodoče poslovanje Sklada tovariške pomoči so naslednji: 1. Decentralizacija sklada na podružnice enot 2. Povišati članarino od 10 din na 30 dinar j e v m esečno 3. Morebitno dotacijo ob praznikih razdeljevati po podružnicah glede na Število članov v podružnici. Alojz Zupanc, predsednik komisije za družbeni standard: TOROC^LP4 KOMISIJE : ZA DRUŽBENI STANDARD IN DELOVNE ODNOSE Ob pregledu dela lahko ugotovimo* da je delo komisije bilo preveč usmerjeno na posredovanja trgovinskih ponudb. Komisija je omogočila 25 članom kolektiva nakup mopedov po tovarniški ceni, nakup srajc in tekstilnega blaga, betonskega; železa in podobno. Vse premalo pa smo.se uveljavljali v drugi, pravzaprav glavni nalogi, to je analiziranju delovnih odnosov, standardu zaposlenih, itd. V prihodnje naj bi komisija te slabosti odpravila. C e se dotaknem še vprašanja o 45 urnem delovniku/v našem podjetju, moram, povedati, da smo o tem razpravljali, vendar rezultata še ni. V nekaterih obratih bi bila vsekakor opravičena uvedba 45-uraega delovnega tedna. Vse premalo se je komisija zanimala za delovne . odnose našega proizvajalca, čeprav je to eden zelo važnih faktorjev za dvig storilnosti. Omenim naj primer v livarni sive litine, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med livarjema in pomožnim delavcem. To ni način urejanja problemov. O tem naj spregovorijo delegati na občnem zboru. Zelo nujno bi bilo izvesti anketo med našimi zaposlenimi o standardu, ker le' tako bi bilo mogoče analizirati vse tiste činiteljei, ki ovirajo porast proizvodnje. Komisija je tudi mnogo razpravljala o zadružni gradnji, vendar bo sindikalna podružnica morala posredovati za moralno in materialno pomoč, da bo sekcija uspešna. Zaželeno- je, da bi v letošnjem letu pridobili čiin več interesentov za zadružno gradnjo. Še to: kadrovska služba naj analizira vsa obstoječa delovna mesta, da bi ugotovili na katerih je moč zaposliti invalide našega kolektiva. Mislim, da je to tudi problem, ki mu bo treba v bodoče posvetiti več -pozornosti. Pavle Štefančič, predsednik odbora za pogrebe: POROČILO ODBORA ZA POGREBE V poslovnem letu 1961-62 je odbor za pogrebe v glavnem izvršil naslednje naloge in programe: - 1. Glede na to* da je umrlo 5 članov našega kolektiva, je odbor, organiziral dostojne pogrebe in jih finansiral glede na potrebe v smislu pravilnika. Pripomniti je še, da je odbor, v nujnih primerih nudil tudi pomoč družinam umrlih, zlasti tam kjer je ta narekovala težko socialna stanje družine. 2. Odbor je preciziral tudi pravilnik o svojem poslovanju, o pravicah in dolžnostih članov kolektiva in o organizaciji pogrebov. O pravilniku je razpravljal kolektiv in ga brez sprememb odobril in sprejel. 3. Odbor je poskrbel za popravilo garaže za mrliški voz. 4. Poskrbeli smo za vprežno konjsko opremo, tako da ustreza krajevnim in splošnim potrebam. 5. Nosače smo opremili z rokavicami in čevlji, medtem ko imajo- uniforme in plašče še iz prejšnjih let še dobro ohranjene. Kakšnih večjih težav odbor pri izvajanju svojega dela ni imel. Treba pa je poudariti, da je nekaj težav pri organiziranju godbe oziroma povcev za pogrebe, ki so v dopoldanskem času, ker so člani sekcij v službi. Jože Kresnik, predsednik karnisi j e za Poročilo komisije HTV Naša komisija se je pri svojem delu tesna povezala s' komisijo za HTV pri CD S. Obe komisij ista na skupnih sejaih obravnavali in reševali vse probleme v zvezi š higiensko varnostjo pri delu in požarnovarnostno službo. Člani komisije so pri sprejemanju pravilnikov HTV in požarno varnostnih pravilnikov aktivno posegli v razpravo ter iznašali svoje predloge in mišljenja. Večkrat so nekateri člani komisij sodelovali pri pregledih po obratih. Pregledovali so urejenost delovišč, varnostne ukrepe pri delu, smotrnost uporabe zaščitnih sredstev, izvajanje požarno varnostnih ukrepov in podobno. 'Na teh občasnih pregledih SO' marsikje ugotovili razne nepravilnosti, na katere so opozorili odgovorne vodje oddelkov. Da so kontrolni pregledi nujni, nam dokazuje naslednji primer: delavcu v nekem obratu je stisnila prste na nogi, čeprav je nosil zaščitne čevlje. Komisijski pregled čevljev, je ugotovil, da so bile jeklene kapice odstranjene, namesto njih pa vstavljena juta. Ker se podobni Marica Mernik-, predsednica komisije za Poročilo komisije Delo naše komisije v glavnem ni bilo obsežno, vendar pa je bilo koristno in smotrno. Razpravljali smo zlasti o naslednjih vprašanjih: pomoč bolnim članicam; šestnajstumi delovni čas v kuhinji DUR; enkratni prosti dan žene mesečno; osnutek pravilnika o delovnih razmerjih; predlog za prosti plačan delovni dan (praznik 8. marec); 8. marec; pomen praznika in proslava; nujnost zdravstvenih pregledov zaposlenih žena in o rezultatih ginekološkega pregleda zaposlenih žena. Zlasti nas je iznenadilo. poročilo zdravstvenega doma Celje, ki je ugotovil le 37,6 */> ginekološko popolnoma zdravih, pri IOSP za leto 1961 primeri baje pogosto dogajajo, bo nujno potrebno, da tudi obratne komisije za HTV in obratovodstva posvetijo takšnim samovoljnim spremembam posebno pozornost. Naše mišljenje je, da naj se vsa zaščitna sredstva uporabljajo v namenjene svrfhe, v kolikor pa niso. primerna za posamezno delovno .mesto, naj dotični delavci povedo o tem svoje mišljenje in predlagajo izboljšave. Osebni stiki z delavci na delovnih mestih nam bodo pri urejanju delovnih mest in znižanju obratnih nezgod v največ jo pomoč. Sami pravilniki ter kaznovalna politika nam ne bosta izboljšala položaja; potrebna je . sistematična prevzgoja našega delovnega človeka, ki sicer na vsakem koraku stremi za tem, da se mu izboljša njegov življenjski standard na osnovi njegovega dela. V teh skromnih stavkih je bežno opisano delo komisije za HTV, ki bi se pri res aktivnem sodelovanju vseh članov lahko še bolj uveljavilo. ženska vprašanja: za ženska vprašanja izmed 211 zaposlenih žena, ki so se udeležile tega pregleda. Vsekakor se nad tem rezultatom lahko zamislimo. Upamo, da bo po zdravljenju vrnjeno zdravje nekaterim našim tovarišicam^ ki niso samo članice delovnega kolektiva, ampak tudi matere in celo branilke družine. Kot nerešeno problematiko navajamo: ureditev 8-urnega» delovnika za kuharice v DUR, premajhno vključevanje žena v politična in samoupravna vodstva, to je predvsem v razne komisije, kjer se rešujejo tudi vprašanja žena, končati pa je z izgovori, da žene niso dovolj razgledane, dovolj politično zrele za to ali ono funkcijo-, kajti v kolikor res niso, jih je potrebno za to usposobiti. Ivan Stefančič, tajnik komisije za organizacijska vprašanja: Poročilo o delu komisije za organizacijska vprašanja sindikalne podružnice Železarne Štore V svojem enoletnem delovanju se je organizacijska komisija sestala na treh sejaih. V glavnem je reševala organizacijska vprašanja ter pripravljala nekatere konkretne predloge. Delo naše komisije ni bilo tako uspešno, ker se je z organizacijskimi prijemi ukvarjal sekretariat izvršnega odbora, veliko organizacijsko-tehničnega dela pa je imel na skrbi tehnični sekretar sindikalne podružnice. Organizacijska komisija je svojo največjo nalogo opravila pri analizi dela sindikalnih odborov ob polletni konferenci. Na zadnji seji je v zvezi z decen- tralizacijo sindikalne podružnice na ekonomske enote pripravila konkretne predloge o izvedbi. Zasledovanje vseh organizacijskih oblik ter nenehno spremljanje dela sindikalnih podružnic enot. bi dalo komisiji v letu 1962 precej dela. Konkretno bi komisija morala proučiti sedanje delo vseh komisij pri sindikalni podružnici ter določiti, katere komisije bi še nadalje delovale v okviru sindikalne organizacije. Mišljenja smo, da bi bilo nujno, da se postavi tudi komisija za kadrovsko vprašanje. Vrečko Borko, predsednik komisije za rekreacijo in 'oddih: TOROClLO KČlpGSkjE. ,ZA REKREACIJO UST ODDIH Preteklo leto je pokazalo, da je rekreacijska dejavnost 'našla v kolektivu velik odziv, zlasti v okviru »Kovinarja«. Dosegla je lepe uspehe, v obsegu in množičnosti, saj je sodelovalo v tej dejavnosti več kot 700 članov kolektiva. Letošnja, športna dejavnost pa bo pri nas v znamenju metalurških športnih iger, ki bodo julija tega leta v Štorah. Do tedaj bo potrebno dograditi nedokončane športne objekte, poskrbeti za ca, 500 gostov in izvesti vse druge obstoječe priprave, kar naj bi bila skrb in naloga vseh članov kolektiva, da bosta vsaj organizacija prireditve in gostoljubnost na dostojni višini. V letošnjem letu je bilo v okviru sind. podružnice organiziranih 20 izletov in ekskurzij, katerih še je udeležilo ca. 700 članov našega kolektiva. Jože Mastnak, poverjenik Delavske enotnosti: POROČILO GLAVNEGA POVEIRJENIKA DE V preteklem letu smo posvetili pridobivanju naročnikov na časopis DE precej truda. Tako smo dobili samo z eno akcijo 54 novih, naročnikov, preko leta pa še 332. Tako je. zdaj pri nas skupno 386 naročnikov Delavske enotnosti. Premijo za 54 članov pa smo izročili mladinski organizaciji. Friderik Jemejšek, poverjenik PD: GLAVNI POVERJENIK PREŠERNOVE DRUŽBE V preteklem letu je poverjenik Prešernove družbe pridobil 515 članov, kar je za naš kolektiv kar zadovoljivo glede na to, da so še naši člani kolektiva naročniki drugih knjig in revij. Zaželeno pa je še intenzivejše delo v tekočem letu, da b* se število istih še nekoliko dvignilo. Martin Žohar, predsednik odbora Vzajemne blagajne: VZAJEMNA 'BLAGAJNA Problemi vzajemne blagajne so predvsem v tem, da nam vedno primanjkuje sredstev za posojilo in to predvsem sredi meseca. Glavna izplačila iskanega posojila so 15. v mesecu in takrat razpolagamo le z zneskom ca, • 350.000 din, potreb je pa do ca. 550.000 dinarjev. Bilo bi nujno potrebno povečati članarino in o tem mora odbor pripraviti ustrezne predloge. Trenutno imamo 307 članov. Vsota letnega prometa znaša 5,600.000 din. Kar se tiče letnega oddiha in letovanja naših članov v počitniških domovih in na Svetini naj povem, da je bilo v okviru pogojev in možnosti dobro organizirano in, da so se člani našega kolektiva prijetno počutili. Letovalo pa je: na Rabu 240 članov in 180 svojcev, v počitniškem domu na Svetini pa U članov in 10 svojcev. Želja komisije je, da bi se v tem letu prijavilo čim več članov našega kolektiva. Albín. Klajnšek, blagajnik: Vlado Cmer, predsednik UO doma na Rabu: Poročilo o predvidenih in doseženih dohodkih in izdatkih po proračunu za leto 1961 DOHODKI Predvideno v din Dohodki Izdatki . 'Razlika . Na -tekočem računu NB Celje V blagajni gotovine . . . Dolžnika..............- • Skupaj .................... Doseženo v din Članarina Vpisnina . . . Od podjetij' in ustanov . . . . Dotacije iz prejšnjih let ... . 3,500,000 2.000 2,500.1000 880.316 3,455.190 3,852.646 880.316 Skupaj dohodkov 6,822.316 8,188.152 IZDATKI Plače, honorarji, zapisnikar, hlagaj- nik in knjigovodja ..... 150.000 112.000 Prispevki dopoi. del. razmerja . 117.310 122.580 Stroški občnega zbora, seje . . 1 22OJ0OO 160.329 Službena potovanja 190.000 106.947 Nagrade Sind.'aktivu s prispevki 150.000 65.597 Zavarovanje zgradb, inventarja . 10.000 : 11 j ' ' j Kurjava, razsvetljava, voda . . 70.000 14.250 Pisarniške potrebščine 160.000 120.267 Sindikalni obrazci ...... 40.000 46.900 Pošta, 'telegraf, telefon . . . . 10.000 6.696 Stroški denarnega prometa . . . 20.000 20.005 Vzdrževanje in čiščenje prostorov 20.000 27.118 Nabava knjig in brošur .... 60.000 35.760 Naročnina časopisov, revij . . . 90.000 51.235 Kulturnioprosvetno delo .... 40.000 49.610 Polit, ekonom, vzgoja BOJMO ' Poučne ekskurzije 220.000 1,085.811 Fizkailturna 'tekmovanja .... 100.000 122.919 Izredna pomoč za letna oddih . . 200.000 1,493.555 Nabava 'inventarja 50.000 3.340 62% kvoita obe. sinid. sveta . . . 2,275.000 2,252.083 Dotacije za Rab in Svetino . . 2,000.000 67.936 Ostale dotacije, .društvom . . . 500.000 1,134.000 Nepredvideni izdatka . . . . . 30.006 30.237 Rezervni krediti 80.000 77.321 Skupaj izdatkov 6,882.316 7,206.496 8,188.152 din 7,206.496 din 981.656 dim 1,399.839 din 23.628 din 15.000 din 1,438.457 din Blagajniško poslovanje se je vršilo po predpisili o finančnem poslovanju v sindikalnih organizacijah. POROČILO POČITNIŠKEGA DOMA Počitniški dom Železarne Store na Rabu, ki je podi vodstvom Sindikalne podružnice Železarne Store, upravlja pa ga neposredno poseben upravni odbor, daje članom kolektiva in njifiiovim svojcem možnost, da vsako leto prežive v njem oddh. Dom je odprt od začetka junija pa do 23. septembra. V preteklem letu je preživelo oddih v domu skupno 397 ljudi, vštevši otroke, od tega 223 članov kolektiva in 174 svojcev. Dom je bil zaseden v preteklem letu skozi vso sezono. Težave so bile zlasti glede zasedbe v prvih dveh dekadah meseca junija, ko nekateri člani-, niso mogli nastopiti dopusta zaradi š oloob veznih otrok. UO Doma je s pomočjo sindikalne podružnice poslal v dom nekatere bolne člane in jim na ta način, ko jim je plačal vso oskrbo za 10 dni, omogočil preživeti oddih ob morju. Žal pa nekateri od teh članov kljub brezplačni prehrani im oskrbi niso zdržali v tem domu v,eč kot' nekaj dni, tako da so ostali nekateri prostori nezasedeni. Ugotavljati moramo, da ti člani še niso razumeli namena oddiha in niso znali dovolj ceniti ugodnosti, ki jim jih je nudil celotni kolektiv. Glede; finančnega poslovanja je UO z veseljem ugotovil na podlagi zaključne bilance, da je bil finančni uspeh poslovanja kljub vsem težavam nadvse zadovoljiv. Malenkostna izguba, ki je bila izkazana, ne predstavlja skoraj nič bistvenega, kajti naknadno nastalih materialnih stroškov UO ni mogel predvideti. Končno pa tako dober uspeh poslovanja potrjuje tudi okolnost, da je UO že v začetku poslovanja pravilno postavil ceno penzionov. Vsemu temu pa je še pripomoglo dobro vodstvo doma, kakor tudi izredna varčnost zaposlenega osebja, s katerim je bila pretežna večina članov kolektiva zelo zadovoljna. Ne smemo tudi prezreti velikega razumevanja organov upravljanja in vodstva podjetja, ki so v veliki meri s svojo dotacijo domu omogočili, da je bil oddih za vsakega člana v primeri- z oddihom v drugih počitniških domovih cenen in udoben. Člani sindikata* SODELUJTE V »ŠTORSKEMU železarju« Pavle Štefančič, predsednik odbora za krvodajalstvo: POROČILO ODBORA ZA KRVODAJALSTVO Odbor za krvodajalstvo pri sind. podružnici Železarne štore je imel nalogo pridobiti čimveč krvodajalcev v kolektivu. Prijavilo se je 324 Članov kolektiva, od katerih je darovalo kri 293. Bili sta izvedeni dve večji krvodajalski akciji v aprilu in avgustu 1961. Veliko število članov kolektiva pa je darovalo kri v Celju, to je na transfiizijski postaji na poziv omenjene postaje. V bodoče ne bi organizirali velikih krvodajalskih akcij in sicer zaradi tega, ker ekonomske enote ne hi mogle pogrešati večjega števila ljudi, ki bi imeli — na dan, ko darujejo kri — prosti dan. S transfuzijsko postajo Celje imamo dogovor, da bi mesečno pošiljali v Celje od 20—30 krvodajalcev, za kar srno tudi pripravili potrebne sezname. DNEVNI RED rednega občnega zbora sindikalne podružnice Železarne Štore 1. Otvoritev in pozdrav 2. Volitve organov občnega zbora 3. Poročilo predsednika sinducalne podružnice 4. Poročilo predsednika nadzornega odbora 5. Razprava o poročilih in delu sindikalne organizacije 6. Volitev plenuma sindikalne podružnice in delegatov za konferenco ObSS ?. Sklepi Občni zbor bo v nedeljo, dne 25. marca 1962 ob 8. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Štorah. LETNA KONFERENCA KOMEMSTOV ŽELEZARNE ŠTORE Iz poročila sekretarja tov. Avgusta Boršiča Sekretar tov. Boršič je v poročilu st mi jemo prikazal dosežene rezultate in ¡pomanjkljivosti v delu organizacije im članstva, ZK in pri tem podčrtal, oslanjajoč ise na sklepe III. Plenuma ■ CK ZKJ, temeljne naloge družbenopolitičnega dela in delovanja članov organizacije ZK. Uvodoma je najprej na kratko ¡poročal o nekaterih rezultatih gospodarjenja v podjetju v teku preteklega leta. Uspehi. tako v kvaliteti kakor v kvantiteti ®o rezultat uveljavljanja pogojev, ki jih nudi decentralizacija upravljanja in ukrepov za boljše organizirano delo, za nove dosežke v tehnološkem . postopku, boljše preventivno vzdrževanje naprav in prizadevanje vseh članov kolektiva v neposredni zvezi z ob j ekti vnfejšim sistemom nagrajevanja. Rezultati takega nagrajevanja v naših ekonomskih enotah' so se odrazili tudi pri osvajanju novih proizvodov, predvsem v jeklarni, livarni sive litine,' livarni valjev iin v valjarni. Predvidevamo, da bo po 'zaključnem računu za leto 1961 ustvarjen celotni dohodek približno 8 milijard, torej v glavnem v iisji višini, kot v letu 1960, glede na finančni plan pa je dohodek prekoračen za 1,1 ■%. Kljub porastu nabavnih cen nekaterim! surovinam in materialu so se poslovni stroški gibali v mejah 1960. Čisti dohodek pa se je primer jaje z realizacijo leta 1960 povečal za 5.0"%, kar bo omogočilo večji priliv v sklade podjetja, ki so nam potrebna za nabavo osnovnih sredstev, za osvajanje proizvodnje in potrebe družbenega standarda. Produktivnost dela glede na leto 1960 je narustla za 4 %. Pri večji proizvodnji pa je dosežen še en uspeh, ker smo nadurno deio znižali za 50% v primerjavi z letom 1960. Po sklepu delavskega sveta je podjetje ¡skrbelo za dobro in varno delo in je v ta namen v lanskem letu bilo v eni ¡ali drugi obliki vloženih skupaj skoraj 76 milijonov dinarjev. Nesreče pri delu nam je uspelo iz leta v leto zmanjševati, tako, da smo od 57 % nesreč na stale« pred desetimi leti prilili na 9,2 % v lanskem letu. Uspeh je še večji, če odštejemo nesreče na poti, ker potem znaša odstotek teh nesreč pri delu v letu 1961 samo 8.4 %. S tem odstotkom smo prvi med slovenskimi železarnami, a lahko trdimo — čeprav še nimamo dokončnih podatkov — da bomo letos prvi tudi med vsemi podjetji jugoslovanske črne metalurgije. Ti uspehi so rezultat principiemih stališč in odnosov, ki jih je zavzela organizacija ZK v podjetju in tako lahko mobilizirala sile tuai v sindikalnih organizacijah in v strokovnih slnžbah. Ko je tov. Boršič v poročilu govoril o sprejemanju raznih pravilnikov. podjetja je poudaril, da se je dejavnost naše organizacije in članstva pri sprejemanju teh pravilnikov pogosto omejevala na pojasnjevanje splošnih namenov in sprememb v našem sistemu, manj pa je bila usmerjena v analiziranje konkretnih problemov v posameznih enotah in v celotnem podjetju. Vemo pa, da niso enaki v vseh naših enotah, ker vsi naši proizvodni obrati pa tudi pomožni obrati nimajo enakih pogojev dela in, da povsod nimamo enake kategorije delavcev. Mnenje nekaterih članov, češ, da bodo že same- bistvene spremembe v sistemu razdelitve same po sebi pripeljale do tega, da se bodo družbeno gospodarski in idejno politični problemi tako zmanjšali, da ne bo več tako potrebna intervencija zavestnih subjektivnih sil v podjetju, je napačno.. Spremembe v odnosih delitve ne morejo odpraviti protislovja, ki so in se bodo še porajala in, ki izvirajo iz razmerama precejšnje zastarelosti podjetja ter v tem oziru tudi iz razlike med posameznimi obrati in tudi alz strukture zaposlenih ljudi. V,se to pa zbito toliko več terja od članstva ZK, da v oblikovanju družbenih meril, norm in naprednih stališč zavestno usmerjamo z našim vplivom pravilen razvoj in reševanje raznih problemov. Z odobritvijo programa rekonstrukcije in razširitve podjetja smo dosegli velik uspeh. Sedaj ko o njem začenjamo obširneje razpravljati v kolektivu oz. ekonomskih enotah, mobilizirajmo vse sile talko, da bo ta razprava dala čim več predlogov za boljšo tehnično, gospodarsko in časovno realizacijo rekonstrukcije. Ko je v nadal jevan ju poročila govoril o potrebi, da glede na spremembe, ki so nastale v zadnjem času in, ki nastajajo na področju družbeno gospodarskih odnosov in političnega življenja vskladimo stil, metodo in obliko delovanja organizacije in članstva ZK s sodobnimi družbenimi pogoji, je poudaril, da smo tudi mi po III. plenumu pa tudi še prej, že po VII. kongresu, začeli proučevati oziroma smo proučevali posamezne probleme bolj poglobljeno ' kakor doslej. Vendar smo šele na začetku poti, ker bo potrebno še mnogo dela, da bomo našo organizacijo in članstvo usposobili zato, da bodo uresničevali vodilno vlogo ZK v vsakdanji praksi graditve naše družbe. Vse tisto, kar smo doslej dosegli z našim več ali manj sistematičnim študijem pri ideološkem izobraževanju, nam sedaj povečuje možnosti za večjo kvaliteto našega bodočega dela. Pri tem -pa je poudaril tudi našo skrb v bodoče za splošno, družbeno ekonomsko izobrazbo vseh članov kolektiva. Ko je kritizirali neaktivnost dela članstva, je poudaril, da moramo pač z največjim prizadevanjem pomagati 'številnim mlajšim ljudem, mladim članom ZK, da se usposobijo za delo in dolžnosti, ki ji