57 > $lev.l9
Po lovn na divjega petelina
V LfuMIcmi lO. maja 1944
»Odi očeta hudiča!«
r Lahko rečemo, da jo veliki papež Pij IX. akoraj ob vsaki priliki najostreje obsodi! komunistični nauk, dasi takrat 9» nikdo na tem »vetu niti slutil ni, kaj bo prej ko v enem stoletju Ev-rojva doživela, če se bo ta nauk razpasel. Ta ps* pež ni pošiljal v »vet lo svojih okrožnic zoper komunizem, temveč je tudi v svojih nagovorih vztrajno kazal na to veliko nevarnost. Ta papet je bil velik častilec Matere Božje. Leta 1854. jo slovesno razglasil tudi versko resnico o Brezmadežnem spočetju Marijinem. Dne 9. grudna leta 1854. so se v Rimu zbrali škofje vsega »veta, katerim je Pij IX imel slovesen nagovor o Brezmadežnem spočetju Devico Marije. Pri tej priliki je znova obsodil vse zmote tedanjega časa. zlasti pa komunizem. Med drugim je takole dejal:
»Zmote, ki jih ozn a ja jo nasilne organizacije, njihova nečloveška dejavnost, tako hudo prehajajo iz naravnih meja razumne človeške ^naravo, da moramo poseči v nadnaravni red, če jih hočemo razumeti. Tistim, ki tak« misli zagovarjajo in jih itvršujejo, veljajo Zveličarjeve besede: »Vi sta »d očeta hndifalc
Papež je s temi besedami hotel jasno in rae-fo«no -poveda«, S»^:lSktf^f>ePetje, kakršnega •» takrat oznanjali komunisti, sad in plod peklenskih satanskih sil. Zato je papež v svojem govoru 1 škofe prosil, naj se zoper ., te in take zmote boro pod varstvom Matere Marije, č» hočejo, da bo njihov boj zoper tako zmoto res uspešen. To velja tudi dandanes, kakor bi bilo včeraj povedano. In prav zato so te čase ves slovenski narod s svojimi družinami podaja v varstvo Marijinega Srca, kakor nas vabi naš škof. . Nekako j>rero«ko jo pred 6 leti nadškof dr. Jeglič v svojem zadnjem goioru slovenski mladini tik pred svojo smrtjo ■naročil, naj se zbere ffdrf. Marijinim praporom v ■Kristusovo fronto, ker »Satan ie ima svojd fronto«. In prav tako je rajni dr. Korošec dobro leto pred svojo smrtjo naročal .vsem Slovencem, naj.se zbirajo okoli, svoje Kraljice Marije Pomagaj zoper vse nevarnosti, ki prete našemu nar rodu. In med to nevarnosti je ob novem letu leta 1940 kot glavno navedel komunizem in ma-sonatvo. Naši narodni voditelji m> nas vodili po poti, ki jo jo nam nakazala iu velela naša učeča Cerkev, toda premalo zaješ smo jemali besed« tiatih mož, ki so nam dobro hoteli, Danes pa pod »ilo razmer moramo kloniti in priznavati, da furto grešili, ker smo te nauke premalo upoštevali.
Ko bi bili poslušali že besede Pij« XX., M bili morali vedeti, da je ta papež izrekel za vos svet in vse čase veljavno resnico, da ja komunizem nasprotnik vsake vere in sovražnik človeika družbo. Ko bi bili posluši$ tega papeža, bi biU takoj, ko se je pri nas pokazala sumljiva OF, morali vedeti, da je komunistični nauk sam taik ne-alrnsel in v dejanju taka nečlovečnost, da si (n moremo razložiti zgolj tako, če vemo, da ja njegov oče sam satani
ICer pa nismo poslušali in ubogali, smo zda) deležni 6adov satanove organizacije, dejanj (istega eatana, o katerem je bilo preroško napovedano, Ua bo za nekaj let »spuščen z verige«, kar pomeni, da bo po božjem dopužčonju dobil v sveta nenavadno oblast, da bodo ljudje ^oanall eata-stova dola. In zdi so, da »o nekateri ttrajl oedrav-Ijenl tega nauka ša le potom, ko morali prestati vse gorje, ki je iz njega nastalo.
Vojni dogodki preteklega ledu
V liafijji M tetjih &®|e*
Etomško ura<fc>o f.wo®k> dne I. majsiitia »po-jgga, da je na nettunskem bojišču neHiški udarni eddelek rasstrel« več sovražnih bunkerjev, ki »o aiibovo posadke bilo uničene v boju na nož. — Vernika bojna Letala ao uspejo napadla »ovrafc-ae topniške položaje. Nemški lovci so nad severno pš&jo sbiti 1 sovražnih letaL
Dne 2. majnika musnanja nemško uradno po-toHlo, da so nemške čete na nettunskem bojišču Mvraile več sovražnih krajevnih napadov.
Prav tako poroča nemško uradno poročilo 4m 8. majnalka, da bo Nemci na nettunskem bo-tiSču odbili več sovražnih napadov, medtem ko na fufoem delu bopča ni bilo bojev. Pač. ga so nemška letala uspešno bombardirala Bovtama skladi-Ma pri Hethma.
Dne 4. qiajnika »e nemško uradno poročilo • tega področja glasi, da so Nemci na nettunskem saoeiležu zavrnil; napad, ki ga je bil sovražnik 5w«del po inofci topniški Jn minski pripravi.
V Iaiji ni bilo večjih bojev — so glasi nemih« uradno porofilo dne 6. majnlka — le lividni-HM. ta udarni oddelki »o na obeh straneh bili de-krral.
Kava bHka »a vzhodu tspešns poteka
Kamško uradno poročilo dne i. majniika nasanja, da pri Sebaetopolu iu med Karpati ter Biijeatrom ni bilo večjih bojev, peč pa so nemške 8»te južno od spodnjega Dnjesitra ter jufeoza-feodno od Kovlja zasedle novo ozemlje, M so ga Migale sovražniku. Nemški lovci so pri Kovlju poleg sovražnih oklepnikov in motornih v*)dl razbili tudi 23 topov. Prav tako so nemška letala sspt&ne napadla prometno središče Zdolbunovo. Med Vitobskim in PkxJkom »o Mil sovražni na-psdf razbiti a topniškim ognjem.
Dne 2. majnika pravi nemško poročilo, da ee M Krimu pri Sebastopolu kakor tudi med Dnjo-Steovim Izlivom ta Karpati spodleteli viri sovražni affpaidL NejnMta letala so uspešno napadla sovraž-an zbdndišča na Krimu In pri JaSiju. Mod Karpati
te aornjim Dnjestrom so nemške in madžarske Sate osvojile noro ozemlje. Pri Kovlju so noniske čftte sijajno laahile vse eovra&e poskiss*. Ure* uspeha so bili tudi sovraani napadi pri Vftebsku.
Kakor navaja nemško uradno vojno poročilo dne 8. majnika, so sovjeti začeU na obeh straneh erednjega Sereta na ozki črti hude napade s pod poro letal is tankov. Ta napad so Nema pričakovali, sat« so nemško in rumunske čeie v žilavih bojih preprečile tukaj vsak preboj svoje fronte. V hudih bojih so sovražniku uničile 160 oklepnikov ter mu zadale hude krvave izgube. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so boljševiki skušali napadati, vendar bo bili odbiti, nakar so madžarske čete uničile več sovražnih enot. Pri Kovlju je sovražnik nadaljeval svojo napade, ki so biu v hudih bojih odbiti.
Dne 4. majnika pripoveduje nemško uradno poročilo, da eo pri Sebastopolu In ob spodnje« Dnjestra bili odbiti krajevni boljševiikl napadi. Vzhodno od reke Seret je sovražnik nadaljeval ovoje hude napade, vendar eo vsi njegovi poskusi, da bi prebili nemške črte, bili zaman. Pri tem je izgubil tU oklepnikov. Nemška i® romunska letala m boljševitom prizadela hude Izgub« ter jim uničile je BI oklepoBiOT ter mnogo vozil. Velike jate nemških bojnih letal so napadale sovražne prometne tveze severnozahodno od JaSija.
Dne 5. majnlha razglaša nemško uradno vojno poročilo, da so nemška bojns letala pred Se-bastopolom napadla boljševiške topniške pcstojan-ker ter uničila 28 misnometov. V letaL«kih bojih je sovražnik izgubil 5» letal. Vzhodno od romunskega dela reke Sere« eo boljševiki na ozke® prostoru kar naprej napadali v strnjenih vrata h. S pomočjo letalstva to nemške ki rumtmske čete vse te napade krvavo odbile. Sorašfnik je Ssjpubil mnogo oklepnikov. Nemška letala »o napadi« sovražne iSeSeetsiške postaje v severni Ukrajini, Južnozahodno od mesta KoveJ ao sovjett prav hudo napadali po posameznih krajih, vendar so jih Nemci s pomočjo svojega letalstva povaod odbili, pri čemer je sovražnih tael velike krvave izgube.
Is bojen zoper komuniste
' Komunisti okrog Ribnice so še obupali nad am&go ia nočejo zaradi izgub več v borbo.
Grosupeljski domobranci so že ob prvem »re-Sanju z boljševiškimi razbojniki pognali sodrgo v jtag in zaplenili zastavo komunističnega Midar-jtaga bataljona«.
Poštene hrvaške kmete vodijo hrvaški razbojniki v belokranjske Adiešič kjer krvoloki »boge kmete po kratkem postopku pobijejo.
Domobransito se skrepko razvija tudi med Ftrriani v videmski pokrajini. Ustanovili »o » tudi svojo domobransko godbo.
Na Hudi polici so našli grob od komunistov sračesiega občinskega tajnika v Velikih Laščah Stojama Plantariča. Pokopali so ga v Ljubljani, fiteva junaku za vero in domovino!
I. maja je minnlo leto, odkar so boljSeviki »variiisko uaiMriU Lojzko Plutovo Jz Semiča, ki n je ravno tiste dni pripravljala, da stopi z že-fitaom pred oltar.
Bdeče sodišče t Renčali pri Gorici je dalo sstreJiti 18 oseb, med njimi nekaj delovnih čla-1mm komunistične tolpe, ki so izgubili zaupanje f*wlpo6la)vl jenih.
Vsi od kmmmisfav pooiti slovenski duhovniki t® Hit svetli vzori, vneti in zvesti delavci za Cerkev ta slovenski narod.
K pratikomni.lstijiii propagandi ia> se uvrstili »adnji čas tudi uradniki. Okrog 6000 jih je, ki ugodno sprejemajo govore.
>Prefc!efo sm« ga »arozili, vidim da ne bomo imagaii,« je izjavil komiaiistiSni »general« Amforoftč Mirko v Metnaju pri Stični.
Domobranskega narednika Kukavico Franca •o boljševiški rasbojniki ujeli ta pred smrtjo •tračno mučili; zlomili so mu roko ▼ komolcu, zlo-mHl nogo ln tudi rebro, vse telo so mu prehodil i Jtfl&m, iztrgali jezik, laablli glavo, da »o nto Sgami zadaj imtapilL 2'
Mirask« doline je komsaiistoT očiščena. V najkrajšem čam; bo imenovan župani ta upoetav-ljena pošta m prehrana.
148 komunističnih ujetnikov iz rabmike okolice je pripeljala kolona te dni v Ljubljano.
Domobranci tn nsmški vojaki se napadli komuniste v OrtneSkesn gradu, razbili 82 bunkerjev ter pobili 18 komunistov; ostali 80 zbežali.
Da spopada med bumuaisti lu domobranci je prišlo M. aprila pri Zlebiču. Doroobramci so ujeli 87 nasprotnikov, ki »o imeli tod! 42 mrtvih.
»Vsak bs lahko «&s eplenil ln moril« 'je izjavila politkomisarka pred jK!fl!e»rečeitdm komunističnim napadom na Ribnico,
95 odstotkov Slovencev odkl&aja komunizem, je ugotovilo ie dni uradno boljševiško poročilo.
Zelo dobre je uspelo zadnjega aprila proti-komumstidno zborovanje v Dravijaii, kjer sta govorila Jeložnik ta Kociper.
Komunisti i bojih nalaS« streljajo pod noge, da ujetega nasprotnika lahko še potem mučijo, kakor m to storili z JaJtobom Gregdričem Iz Nad lesika.
Te dni se je obesil v Trsta prosili!i komunist Bar. Ivo iz Trebnjega. Zaprli so ga ln ker ee je bal, da bi ga ta njegovg otrašno krivdo kaznovali drugi, se je sodil zam.
Nove knjiga »Slovendeve knjižnico:
František _ Skacelik: »Podeželski zdravnik«
ja v prodaji Roman je pisan tako prepričljivo, da mor« zajeti vsakega človeka. Preprost, močan značaj, ki ga ima glavni junak, mora slehernega le dvigati. Ia to je odlika tega romana. V romanu ni nič solzavosti, nič pretiravanj, to je res kos resničnega človeškega življenja. - Kupite in beritel
KRATKE
Sest »nSlijanev Švedskih kron znašajo sedaj vojaški stroški Švedske.
Na Madžarskem je sedaj samo 12 odstotkov nepismenih; L 1893 še 72 ottotolkov.
Slovaška letovišča v Visokih Tatrah Je obiskale lansko leto 42.7G4 gostov, ki so tam preživeli 1ČS3M0 dni.
Novi japonski povei ne bodo več iz cina, ampak iz aluminija.
Nov« izdatne jpetrolejske vrelce so te dni odkrili v turški južni Anatoliji.
Na Badoglijcvih šolah v južni Italiji se obvezno uče angleščino in ruščino.
21 odstotkov vseh sklenjenih nakonov je bilo v zadnjih letih razvedenih na ozemlju Ameriških Združenih držav.
Velik ogenj je popolnoma unifi! špamsko obmejno vas rimsko letovišče Canfranc, ki je štela 800 prebivalcev.
Prva stotnija arditov je te dni odrinila m italijansko bojišče.
288.000 prošenj za izselitev iz južne Italije v čezmorske kraje so poslali tarnošnji Italijani aasedbeai oblasti, ker trpe hudo pomanjkanje.
8 t, majem prebivalci Švice prejemajo samo pol dosedanjega obroka mesa.
Budimpeštaneki 2idjo ne dobe več naslednjih iivil: masla, riža, jajc, paprike in makovega zrsja.
SteŽJinviki eo umorili pravoslavnega metr«-poBia Sergija v ViLni iz sovraštva do cerkve.
7000 ljudi j® umrlo zaradi pegastega legarja v februarju v Neaplju in okolici, kjer deluje — ameriška sdravstvema »hižba.
Ameriški vetetok Hiesissip<pi Jo preplavil 2 milijona *ksw »e«jlJfi; tisoči rodbin m bres •trene.
Ocmr mvrriUlli rsštlcev iu spremljevalnili ladij so i« eni potopilo v Severnem morju neni-ike godmami««.
¥ Cjttris »sotI, Um .gceUtgnUki drifevnl predsednik dr. Berj»rdlnb Mackcdo.
Črna bana, aa SiarsJicesa «e je razvila obratno kot drugje: pri kmetih dobiš jajca in svinjino alžjih cenah, kakor so uradno predpisane.
Ii prometa s« prišli turški bankovci za 1 tur-Ski funt, ki Imajo ie arabske črke.
Kad S miišjss* Indijcev je že umrlo zaradi lakote.
Švicarski svetni »vet je Odklonil predlog, naj bi se uvedla obvezna delovna služba tndi za mla-dcieiBe.
P?t» tovarno ta »nsctee usnje so ustamovill letos v portugalski Liaaboni.
Več kat polovico svojih ladij je iignbila v dveh letih norveška trgovinska mornarica, ki je v službi zaveznikov.
Za 20% so znižal! železniški in omnibusni promet v Angliji zaradi premogovne stavke.
Predlog n zvišanj« stanovanjskih najemnin za 20% je turški parlament odklonil.
Ameriško časopisje piše. da se bo Beneševa vlada te dni preselila v sovjetski Kijev.
V novi Badoglicvi vladi imajo komunisti dvs ministrstva: kmetijskega in brez listnice.
Potovanje Is Anglije v kateri koli kraj ?ei morje, so te dni prepovedali.
Samo 808 gramov mesa na mesec na opebo dobijo s 1. majem v Švici. (Ker so pašnike spremenili v njive, jc živinoreja zelo nazadovala.)
ŽI5 milijonov kosov paketov je lansko leto prevozila ncmSka vojna pošta.
Slovaki nočejo s Sovjetijo nobene zveze
Slovaška vlada je na svoji včerajšnji seji vzela stališče k Benježevi pogodbi z Moskvo. ^ uradno poročilo o seji pravi: >Ako se sklepni« pogodbe s predstavniki boljševizma, izjavlja slo; vaška vlada, da nima nibče drug pravice govoriti v imenu slovaškega naroda in da nima nihče razen slovaške vlade in slovaškega parlamenta PJa" yice sklepati pogodb o slovaškem ozemlju. Sj^ vaška vlada -najodločnejše odklanja vse drugačno pogodbe. Slovaški narod ln slovaška vlada vztrajata zvesto ob strani Velike Nemčije in njihovm zaveznikov v boju proti boljševizmu ter poudarjata to odločnost zlasti ob obletnici smrti general'« Stefanilta.
Razkroj komunističnih tolp na Dolenjskem
Pretoki! teden j<> komunistom na Dolenjskem prinesel celo vrsto samih porazov, tako da »o 6e komunistične tolpe začele resno razkrajati. O sdl-flili porazih pri Ribnici, pri Sv. Gregorju, Žužemberku in drugod smo kratko ie zadnjič poročali. Tudi drugod so komuniste povsod temeljito tepli, tako da »o novomeški domobranci že prišli v stiik z domobranci od ljubljanske strani.
Komunisti »o se povsod umikali in bežali, kar pa se jim ni povsod posrečilo. Tako so domobranske žeto v Loškem potoku zajelo več sto komunistov in ljubljanskih komunistk. Tukaj so zajeli, kakor poročajo, tudi precej plena. Na Korinju, ki leži nad Krko že onstran proti Dobremu polju, so domobranske čete presenetile cel štab »3. komunističnega korpursa«. »Korpust je že cel ar-nindnl zbor, kajpada komunističen, ker imajo rudne vojake mnogo večje armadne zbore. Domobranci no tukaj ujeli 15 članov tega rdečega štaba, dobili so tudi 7 ranjenih rdečih šlabovcev, r, )K| jo bilo žo mrtvih. Istočasno se komunisti v svojih poročilih, ki so jih domobranci zajeli, pritožujejo, da ljudje trumoma uhajajo k domobrancem ter da je vse komunistično delo pod Gorjanci zaman, ker domobranci silijo že na vrh Gorjancev.
Od 1. aprila so komunisti na Dolenjskem izgubili 11M ugotovljenih mrtvili, neglede na morila So večje število tistih, ki eo jih komunisti odvlekli in (»tem sami kje zagrebli. Poleg teh so izgulrtli še blizu 800 ujetnikov in pribežnikov.
In ri-s nam pravijo verodostojna poročila z Dolenjskega, da vse dere med domobrance, kakor hitro pridejo v kak kraj. V okolici Žužemberka ni doma zdaj nobenega moškega, ker so vsi pohiteli med domobrance. Ljudje po vsej sili hočejo prijeli za orožje, ker «0 jih tj strašni meseci, odkar «o pri njih komunisti, tako razkačili, da tiočejo to kugo po vsej sili zatreti, ker sicer ne bo miru.
Id dni boiev pri Ribnici
O l»jih pri Ribnici smo poročati že oni teden. Dani« naj ir. zapisnika mladega domobranca, ki »e jo junaško bojeval pri Ribnici, navedemo, kaj je doživel tiiitih 10 dni. Fant takole piše:
18.	4. 1944. Nastop proti Novi Štifti. Po kratki, ostri tnirlji so se banditi umaknili skozi Lipov&ico v Travno goro. Padlo je 24 tolovajev, 0 ujetih, ranjenci usnarii. Zaplenjeno: 8 strojnic, vojaška kuhinja, nekaj obleke ali bolje cunj. Tu so komunisti imeli zaprte tri že<ri»ke in enega fanta, ki smo jih potem privedli v Ribnico.
19.	4. 1941. Popoldne je bila s kočevskimi domobranci akcija v Blatih v Rakitnici. Ujetih je bilo 17 Imnditov — Primorcev. Ko smo se vračali v Prigorico proti Nemški vasi, so že začeli 7. napadom. Topovsko obstreljevanje (tudi težki mino-metalci) je trajalo do polnoči. Po polnoči pa so napadli s »pešadijo«. Najhujši napad je bil pri kasarnah, opekarni in pri kolodvoru. Fantje eo jih spustili do žice in šele potem streljali nanje, kar je imelo še večji učinek. Ko se je naredil dan, smo šli za njimi v Gorenjo vas. Boj od hiše do hiše. Ko smo prišli do konca vasi, so pa precej hitro bežali, da jih nismo mogli dohiteti. Isto se je ponovilo v liro vaj i.
2(1. 4, 1944. Drugo noč s® je napad pričel šelo ob dveh zjutraj. Zato je bil dveurni topovski napad tem hujši. Napad »pešadije« pa je bil slabši. Značilno za to je, da se je v Gorenji vasi uprlo 62 Primorcev, v Bukovici pa 36. Te so navezali na vrv in jih s pištolami in brzostrelkami gnali proti bunkerjem. Ko so se primerno približali, so odprli naši nanje iz strojnic ogenj. Uboga primorska raja je začela bežati, nanjo pa so streljali komunisti sami. Ranjeno in mrtve so vlekli po jesti s seboj, ker so bili zvezani. Zjutraj pa je bil naš napad kakor prejšnji dan. Mi smo našteli 41 mrtvih v dveh dneh, ljudje pa so pripovedovali. da so peljali v Rakitnico tri vozova, v Ota-vice dva voza, skoza Dane 6 voz, Dol. Laze tri vozove mrtvih. — Do Gorenje vasi so prišli s 'ankom. Pri obračanju so mu je strgala veriga, «» so ga morali riniti na Breg. Pri Rokah je Komunistična mula stopila na mino, pri tem so bili "jrtvi 3 tolovaji. Enemu jo odneslo denarnico na iitizujo hruško, drugi dan pa so dobili domobranci
denarnico in kapo. Komandant, ki je vodil operacije, je ležal v Dol. Lazih na peči: prvič je prišel kurir s sporočili, <]a se »ta beli hudiči« še n« mislijo vdati. Drugič pa je ves zasopljeu pritekel in dejal: »Nič ne bo, tovariš komandant, sedaj eo te bele k ,.. začele šele igrati harmoniko.«
V petek zjutraj so z dvema protitankovskima topovoma bežali skozi Laze. Za njimi je prišel tank ter izstrelil nekaj granat nanje. Pri tem je bilo toliko ranjenih, da so morali raztrgati zastavo z zvezdo, s katero so mislili vkorakati v Ribnico, da so lahko obvezali ranjence, — Samo ena mina je padla na bunker, ki pa ni naredila nobene škode. Precej poškodovana je cerkev, najbolj pa hiše komunističnih simpatizerjev. Padel je eden domobranec, dva pa sla tako hudo ranjena v nogo, da se je eden še isti dan vozil s kolesom, drugi pa v soboto.
23, 4. 1914. Napad na razvaline Ortneškega gradu. Komunisti so imeli narejenih 57 podzemskih bunkerjev. Bila sla tu za obrambo dva komunistična bataljona. Po G urnem boju so naši prišli na vrh. Podnarednik B. K. je zlezel na streho bunkerja in podil tolovaje iz njega: »Marš ven, propalicel Izdajalci ven!« — Padel je en domobranec, nekaj pa je bilo ranjenih.
28. 4. 1911. Zopet pohod. Boj se je pričel že v Žleblfu. Komunisti so se postopoma umikali proti Sv. Gregorju. V bojih ta dan je bilo ujetih 33 tolovajev, 32 pa ubitih. Ranjence so sproti odnašali s seboj (ranjenih smo dobili samo 7, ki smo jih pripeljali v Ribnico ter jim nudili zdravniško pomoč). Zanimivo dejstvo o vojaški in borbeni s|>osobnosti banditov je to, da je en sam narednik (i. A. pred Sv. Gregorjem napadel skupino 70— 80 komunistov, 12 jih je pri tem ujel, nekaj pa pobil. Vrnil se je v Ribnico na čelu sprevoda ujetnikov, ki so peljali na vozovih ranjene tolovaje, za katerimi je šla kolona 21 zdravih ujetnikov.
Pri vseh 10 dnevnih bojih sta padla 2 domobranca, 8 pa je bilo ranjenih. V bojih ujetih komunistov je bilo 93, predalo se jih je 24. Dobili smo ogromno pušk in municije, na kilometre tole-lonske žice. nekaj telefonov, dve poljski kuhinji (vojaški), dve brzostrelki, preko 30 strojnic raznih vrst, uničema dva topova, 3 konji in dve muli zaplenjeni, poleg tega pa še raznih aktov na kupe.
Padel je komandant rdečeca bataliona, dva komandirja čete, komandant bataljona IX. brigade trije bataljonski kurirji, 1 brigadni kurir ia štiri komunistke.
Komunistka veleva: „Ropa;te in koljitel"
Preden so komunistične tolpe napadle Ribnico, jih je nagovorila mlada komisarka. Njen govor, ki ga je ta ženska pošast govorila, je imel shranjen komunist, ki je mrtev obležal pri Ribnici. Pri njem so ga našli domobranci. Ženska zver je med drugim takole bodrila komuniste za ta boj: »Bogato bo poplačana vaša zmaga in vaše žrtve, ker jaz, vaša tovarišica, predstavnica politične oblasti v naši hrabri narodno osvobodilni vojski, obljubljam, da bo od vsakega posainei-nika ves plen, ki ga bo naptenil.
Ko vkorakate v Ribnico, je vaša prva in najsvetejša dolžnost, da likvidirate vse vaše idejne sovražnike, in to najprej te proklete domobrance, ki so naši sovražniki štev. 1, potem »farje« in naposled vse njihove simpatizerje. Ce vam pri tein zmanjka municije, jih koljite i nožem' ali pobijajte s puškinimi kopiti. Ne imejte usmiljenja « njimi, ker zavedajte se, da so nam edino le oni na poti do naše velike zmage. Četudi M vam ti> vaši tovariši komandanti branili, jih no poslušajte, ker to vam dovoljujem jaz, predstavnica politične oblasti.
Jutri se bomo ovenčali s slavo in s plenom vrnili semkaj in bomo dostojno proslavili to našo največjo zmago.
Život naš veliki vojskovodja Stalini Živel naš veliki tovariš Titol Živela Saša Narodno osvobodilna vojska! Tovariši, ,HURA!' na Ribnico!«
Mučenec Franc Mem
		" i
		11
ggpslsjs		'.' ii
iS	JM	gfev
		lllllpij.'.. Sfcl Vi*! SraffiHaF
Na veliko sredo so komunisti odpeljali in po« zneje ubili g. Franceta Kcrna, kaplana in zadnji čas župnega upravitelja v Hinjah.
Pokojni gospod se ie rodil v Praprotni Polici pri Velesovem. V mašnika je bil posvečen lani in takoj nastavljen za kaplana v Hinje. Bil je duhovnik po božji volji. Gojil je življenje molitve in odpovedi. Vzlic zaprekam je v prid verskega življenja točno vršil vse, kar je zahtevala od njega Cerkev in predstojniki. Zato ni čudno, da je bil ta kapla nnovinec sovražnikom Cerkve na poti. Zadnje pokojnikovo pismo, ki ga je v novembru poslal svojim prijateljem, zaključuje veličasten vzkiik: Živel Kristus Kralji Francu Kernu, zgledu katoliškega duhovnika, mučencu za vero in narod, Večna hvala in slaval
Od komunistov do smrti mučena
Skulj Marija, posestnica ii Skrilja '21 nad Igom.
Bila je odločno proti ko* munistom in OF in zato trn v peti lerencev. Dostikrat so jo zasledovali, kakor tudi njenega sina Jožeta ia hčerko Marijo. Sina Jožeta, ki je bil rojen 24. decembra 192S so 16. maja 1942 ujeli in ga. odvedli. Potem »o ga ubili. Njegovega groba še niso našli.
Mater Marijo in hčerko so terenoi dolžili, češ da sta kurirki za »bele« in da prenašata pošto. Mati je imela zmerom temne slutnje, posebno pa nekega večera, ko ji srce ni daio miru in je s hčerko odšla isl;at zavetja na ig. In res so tisto noč v njeno hišo vdrli tolovaji in jo hoteli odpeljati. Potem sta s hčerko zbežali v Ljubljano. Komunisti so ju zasledovali in hčerko ovadili Italijanom kot komuuistko. Morala je v zupor, iz katerega se je na posredovanje številnih znancev komaj rešila.
Mater je skrbelo, kako bo z njenim poljem, in je zato zopet odšla na dom. Dne 2. aprila i. 1943 je s parom volov šla na polje sadit krompir. Tolovaji so jo napadli, ji vzeli vola, njo pa odpeljali v gozd. Tam so jo zverinsko mučili, ji najprej odrezali jezik in razrezati pr3i, potem jo pa krvaveča morala plesati pred njimi po taktu harmonike. Nazadnje so jo razrezali na drobno kosce in pokopali. Njenega groba doslej še niso našli. Pozneje so komunisti še enkrat pridrli, iz-ropali hišo in jo nazadnje požgali, Skulj Marija je bila rojena 1. 1899.
Ifled služba božjo napaden in nato križan
Nemški vojaki so pri ponovni osvojitvi v bližini. Tarnopola našli razpelo, na katerega je bil z rokami in nogami pribit stari župnik Jan Skov-ronek. Starčka, ki je še kazal slabe znake življenja, so nemški vojaki osvobodili. Pred smrtjo ja lahko še povedal, da so ga boljševiki napadli med službo božjo, ga pobili na tla ter ga med s ra motenje m pribili na zasilno stesan križ.
*?/je NOVEGA
¥'——— Vsem zapitim umdom!
Vse žnpne «rade uajlepie prosimo, da bi nam čimprej® »poročili xa približno kakšno }(rilo brezmadežnemu Marijinemu Srcu po-sveSeaSb družin bodo rabili vpisnih listov, To bi radi vedeli zato, da ki mogli pripraviti platnice za pravo debelino knjig Marije Pomagaj. Oprema knjig Marije Pomagaj naj bi bila xa vse fare enaka in fo zato namerava podpisani odbor oskrbeti! Prosimo, da bi storiti vse, da te v te knjige Marije Pomagaj vpi-Sejo družine, Id so se že lasi posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu in ne samo te, ki se lete j posvečajo.
Družinske diplome, vpisne liste za knjigo Marije Pomagaj, knjižice »Posvetitev drniin«, poavetilne podobice is drago dobite pri ško-JBskem pripravljalnem odboru petih prvih aobot v Ljubljani, Poljanska cesta 6.
Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot Ljubljana
Knjižna tombola Zimske pomoči
V nedeljo 7. t m. je Z. P. objavila prve tri fežrefcane Številke: 8,' 28, 41, Izmed katerih »ta dve potrebni za dobitek dvojko i(ambo). Na podlagi teh Številk s« sadele dvojke tombolske tablice ■ naslednjimi itevilkami: 60, 160, 289, 898, 487, 484, 800 882, 648, 664.
Te Številke te tiskane na tablicah T desnem kotu Igoraj nad okvirjem tablice.
466 tablic j« zadelo dvojko. Dobitniki bodo • mjhni dvignili 2830 knjig.
Prihodnje Številka za trojke, bodo objavljene v r.aši prihodnji itevilki. Knjige bomo delti! predvidoma od 8S. maja dalje r pisarni tam-tkalskega oddelka, Ljubljana, Gradišče S.
Do »storit dobro »pravite tablic«, ki »o zadele iftvopio. Te islotite etl igre, s ostalimi pa igrajte dalje.
Kdor pa ne more priti v Ljubljano, wtj takoj odda zadeto tablico občanskemu uradu proti pi-•mesiemu potrdilu o prejemu. Občinski urad bo dostavi! ubrane tablico v kontrolo Umski po-
moči — oddelku za tombolo. Po izvršeni kontroli bo ta oddelek dostavit dobitke občinskemu uradu, ki jih bo potem izročil dobitnikom.
Da ne bo zmešnjave, nuj vsak dobitnik napiše na hrbtno stran vsake tablice svoje ime, priimek, poklic In bivališče.
d Petedset let že deluje nesebično la uboge
v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani častita sestra prednica Filipina Tamše. Na mnoga leta!
d 85 letnik je postal v Ljubljani vrti katoliški moč in bivši ogledni trgovec g. Franc Le*kovic. Bog ga ohrani do skrajnih mej človeškega življenja!
d Otroške gmarnico so letos v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani in sicer vsak dan ob 5 popoldne s kratkini petminutnim nagovorom, litanija-mi in blagoslovom. Ob nedeljah in praznikih so pete litanije. Marija Pomagaj je nedolžnih proženj slovenske mladine gotovo vesela.
d Pred 80 leti je zdrdrala prva lokomotiva e celovškega kolodvora proti Beljaku.
d »kiirtuiT Zeituug« piše, da morajo osebe, ki bo zaradi letalskih napadov primorane menjati bivališče, poskrbeti tudi za to, da spravijo zaloge svojega krompirja na varno.
d Za nadškofijskega misijonskega vodjo v Gorici je imenovan msgr. dr. Brumat.
d 19.529 obiskov je imelo lani ljubljansko mestno zdravilišče (ambulatorij) za nepremožne.
d Euorokega poveljnika nemških oklepnih oddelkov generalnega polkovnika Hubeja je odlikoval Hitler z najvišjim odlikovanjem: podelil je Hubeju hrastov list z meči in briljanti. Iluhe je kot častnik na bojišču v prvi svetovni vojni Izgubil eno roko na bojišču; kljub temu je ostal zvest svojemu poklicu in junaštvu tudi v sedanji
vojni.
d Po 2000 lir nagrade so dobili te dni od Fflbrerja nemškega rajiia tudi vsi delavci v Vevčah, ki služijo tam že 40 let. Nenavadno nagjado je prejelo delavstvo z velikim zadovoljstvom in iskreno zahvalo.
d 2220 mladeničev !z Spodnjega Štajerskega jo bilo na nedavno zaključenem sinuškem tečaju na Planini psri Judenburgu.
d Proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta »» 1944 je prezident Pokrnjinske uprave odobril. Dohodkov je 3,089:041, izdatkov pa 8,067.508 Hr.
d Vsem delavcem, ki s« dne I. maja 1M4
delali, so za ta dan izvršene delovne ure vodstva podjetja izplačala mrado v dvojni višini. Tako je odredil Vrhovni komisar za Jadransko Primorje. d Steklenica piv« stane sedaj 7 Kr. d Ogromno delo Zimske pomoči se zrcali tndl v številkah, zakaj v kratkih štirih mesecih jo zbrala in razdelila ta nad toc važna ustanova pod predsedstvom neumorno delovnega g. Veii-konje potrebnim 60deželauo.m čez 12 milijonov lir v blagu in denarju in Se posebej najmanj pet vagonov posebej nabranega raznega b'sgB, vrednega mnogo stotisoč lir. Zimska pomoč, jo storila veliko ia dobro delo hi zalo K- njenega dela spominjajo s hvaležnostjo neštevilni oni, ki j!m je pomagala v iežkih časih. Globoka hvaležnost pre-
■BBRaBaBBaBBSBBsaBBBBBBKBKHaasKBBEBHBBBiiSBBBsasKSBRRBBiM
Streh balkanskih razbojnikov
V teh dneh proslavlja prva kozaSka divizija •bletnioo svoje ustanovitve, V teui kratkem času A je pridobila v nemški vojski ie dobro ime ter )s postala strah vseh tolovajev na Balkanu. Zlasti v zadnjem času je imela v bojih proti komunističnim tolpam na Hrvaškem prav posebne uspehe. Koraki se niso obnesli le pri zaSčiti važnih že-lasiiSkih prog, temveč so eo kljub težavnemu ozemlju sijajno bili tudi v rasnih posameznih podvigih, irvidniSkih patrolah iti pri zasledovanjih. Tolovaji eo zaradi tega legnbili 2872 mrtvih ter mnogo ujetnikov. Divizija je uničila ali zaplenit« precej vsakovrstnega vutniega vojnega gradiva. Istočasno je razdejala Številna oskrbovalna arediSča komunistov.
Srbski četniki ▼ borbi proti komunistom
S bojem proti boljševiškim tolpam Broza. ki Se v zadnjih dveh tednih zaman skušali vdreti iz vshcdne Bosne v Srbijo, so se v velikem Številu pridružili tudi narodni Jetniki. Ramo ob rami so •e borili s srbskimi prostovoljskimi oddelki. V •ftigled boljieviške nevarnosti so se s tem strnile vse narodne sile srbskega naroda v skupno borbo proti svojemu glavnemu sovražniku — bol{-(evdzmu. — S tem so srbski četniki dali nam
Slovencem miova zgled, da v borbi proti komunizmu ne sme stati nihče ob strani ter se mora danes vsak uvrstiti med borce proti mednarodnemu in krvavemu zločinskemu komunizmu.
Tistim, ki so še pri pameti
»Adria-Zeitungc od 1. maja prinaša naslednji odlok vrhovnega komisarja dr. Rainerjn: »Da omogočim prisiljenim, zapeljanim in skesanim članom tolp povratek, določam: 1. kdor prostovoljno zapusti tolpo in se zglasi pri nemškem službenem nieslu, temu jamčim za življenje in prostost; 2. PomiloSčeni se lahko vrne v domači kraj in v svoj poklic, kakor hitro bodo razmere dopustile; 3. Ta pomilostitev zgubi svojo veljavo, ie se je pomitoščeni znova pregrešil.
Boljševiške tolovaje so vrgli črez Drino
Po angloameriškem bombardiranju srbskih mest so skušale v zadnjih aprilskih dneh vdreti boljševiSUe tolovajsko skupine preko Drine in Ibra v severozahodni) Srbijo. Nemške čete so jih v hudih bojih, v katerih so imeli tolovaji zelo visoke izgube, razbile, vrgle nazaj in potimile proti zapadli. Težko zbili tolovajski oddelki »o se morali umaknili v bosanska gorovja. Pri obrambi | tolovajski napadov so uspeSno sodelovali tudi ! srbski prostovoljski oddelki,	J
M0 V I 6 B OB 0 vj
Na vzhodnem bojišču jo pade! koroški rojak 80 letni Tomaž Urašie. — V Belgradu je odSe| v večnost 00 letnifčasnikar Anton Dkar. — V {#, Vidu nad Ljubljano je zapustila solzno dolino Ivana K^jiač roj. Dolenc. — V Gorici je v soboto, 29. aprila v Gospodu udano umrl g. Josip Albert Stranrar, župnik rihemberški in častni duhovni svetnik. — V Novem mestu jo za vedno zatisnil oči v starosti 83 let višji sodili olicial v p. Josip Perko. — V Ljubljani so umrli2 90 letni dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič, knjigovodja bivšo Kranjske hranilnice Josip Riiger, <10letna Jrrica Ukniar, Cebohin Martin, trgovka Marija Fronner, Cirila Skerjanec, poduradnik drž. fel. v p. Vilko Prezelj, trgovski pomočnik Kan>! Luzar, redovnica m. Uršula Alič in Marija Hočevar roj. Uar-tol. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bog!
veva vse one, ki jim je priskočila Zimska pomot z denarnimi in naturalnimi dajatvami na |wiiioč.
d Pcdreiaica »Prevoda« v Trsta. Pokrajinski prehranjevalni zavod, prejšnji Prehranjevalni zavodi Visokega komisarijata, katerega lastnik j« sedaj ftef pokrajinske uprave, je odprl podružnico v Trstu. Vpisan je bil v zvezi s tem poohla-Sčenor Inž. Košir Janko, uradnik Prevoda, ki bo za podružnico v Trstu podpisoval samostojno.
d Pri Združenih papirnicah Vevie, Gerirane ia Medvede je bil te dni izbrisan član uprave boljševiSUi »minister« inž. Dušan Sernec, vpioan pa inž. Tomo Knez.
d Eder ima pristen tririkelj in hoče z njim vfoiti, mora vložiti prošnjo pri odseku za kontrolo vozil v Ljubljani, Beethovnova ul. 7. Prejo-ved za uj>orat>o dvokoles obstoja ie naprej.
d V Trstu se je kruh pocenil. Komisar za določanje cen v Jadranskem Primorju je določil da se od 1. maja prodaja kruh v kosih 150 V l*> 2.40 L z« kg, v Strucab po 450 gr j« po 130 1 za kg.
d Prlziino sodišče v Ljubljani le sodbo, izrečeno svoj čas proti zdravniku dr. Hafnerju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču L stopnje » ponovno razpravo.
d tJariika nesrej«. V Solkana je zgorel sinček mizarja lojzeta Porettija. Pod senikom je bil« tudi zaloga lesa ra pohištvo, ki je bila tudi deloma uničena. Skoda znaša okoli 80.000 lir. — V Volčah je 23letni kmečki mladenič Peter Kučer pa<let z lestve ter 9» pri tem pretresel UKjig.me.
—	V Pevmi pri Gorici je granata, ki se je razločila v grmovju, po katerem so brskali, ubila 45-letnega Hermenegilda Del Bianro in več ali inanj tevko ranila šest osh. — V PuStali pri Čepov.-.nu So drobci granate ranili 28 letnega Nandeta Xin-rovca in 70 letnega Luka Vogriča. Prvi je ranjen na prsih, drugi pa na roki. — Na polju je ranil« granata 51 letnega Tineta Kumarja od Sv. Kriza.
—	V vodnjak je padel 98 letni Lojze Goriič iz Vrtojbe, pa «> ga še pravočasno rešili.
d Tržaški preteki je odločil, da velja za Trot od 3. maja dalje policijska ura ob 28. — V ljubljanski okolici je policijska ura že ob 8 zvečer. Zlasti kmetje, ki imajo opravka na polju, zelo žele nekoliko poznejšega policijskega č*sa.
d »Miekotrg«. Dne 23. oktobra 1942 so »i ustanovili trgovci z mlekom in mlečnimi irddki v Ljubljani nabavno-prodajno zadrugo »Miekotrg«, Vi naj bi jim pomagala, da bi mogli čimbolj zadovoljiti svoje odjemalce. V sedanjih časih, ko ni proste [H-odaje in je mogoče pofitreči potrošnikom le z blagom, ki ga oskrbi Prevod, i« ves potel zadruge »Mlekotrgc v tem, da nakazano blago porazdeli med mlekarne in stojnice, katere določi Prevod. Vendar je zadruga zadnje poletje nabavila v Italiji velike količine zavoje* mlečnega prahu. Nekatere mlekarne so se z njj"1 v tolikšni meri založile, da bodo mogle is lep postreii strankam z belo kavo. Zadrugi je uspel« dobiti tudri večje količine »Proje«, iz katere seM kuhajo po mlekarnah "Kavo. Zajtrki so sedaj Vrt" za prav edini posel in zaslužek večine mlekarn.
8e ena knjiga bo izšlo, pa bo
1. LETMIK »SVETOVE«
pnljnilaosnanstvene kajiiuice pri kraja. I)a je bila ta&šna knjižnica pri nas nujo®
rrebna, kažo veliko zanimanje bralcev pa lepo itevilo stalnih naročnikov. Ali ite tadi vi že »Svetovi naročnik? f« ne, potem pohitite in si kupite dosdaj ii>i>* knjige!
JU Te^/Boki^ž
fteml ^ ■ * „ „ .
POD KWVO
. JW£<5T / fjL KO
>V v /Z. CAJOV ROKOVNJAČEV
14	-
»So me. Prjšel bi bi! že prej, pa sem moral najprej v Vodice h gospodu Načelu. Poglejte, kakšno štrueo seia dobil tam. Pa maslena je,« hladno pripoveduje Jožek.
»Ali »o gospod Nace kaj naročili?« , .
»So dejali, da vat pozdravljajo in tole pismo so dali z« vas, Tole pismo, ki ima rdečo pak> as sredi, je pa našega gospoda.« »
Hlastno odpre kaplan pismi, prebere prvo in drugo, barve ga ^preletavajo in roka se mu trese, ko poseže po lešnike na oknu in jih nasuje Jožku v malho.
>!.e sedi k peči, Jožek, d« s« pogreješ in jej! Napisal ti bom dve pismi in jih boš nesel, eno v Vodice gospodu Naeetu, drugo gospo<fu Matevžu na Brniku.«
Glas so je tresel Kaietanu in roka je pisala okorne črke na papir. Ko pa skonča in zavije pismi, j ti izroči dečku, ki se vese! poslovi od kaplauije.
Gos|K>d kaplan ga blagoslovi in mu stisne v pest drobno svetinjico: »Jožek. tole je a tvoj patron, tole je pa Mamka božja!«
Pastir t. debelimi ustnicami pobožno poljubi svetinjo in izgine v temni noči.
Kaplanu se je src« pomirilo; sname puško na steni in potlači strelivo v žep. »Nedolžen je ta de-
ček in Bog je z njim! A trese se mi duša, če pomislim, da utegne pasti rokoinavnom v roke! Sicer pa
kocka je zagnana »a zdaj ni več čiasa .preudarjotti, ampak udariti! Na gospoda Načeta se zanesem, llpaui, da dobi moje pismo v roke. Jutri zjutraj na vse zgodaj odrinemo — ali zmag« aH smrt!«
Ko je gospod Kajetan govoril sam sebi zadnje besede, je že zapiral vrata in odšel čez pokopališče proti Vampkort gostilni.
Pivci so še modrovati v hš5i in se menili o kaplanov? pridigi in o rokovnjaških predrznostih.
Vsi utinhejo, ko vstopi kaplan Kajetan. Z bistrim očesom pogleda po pivcih, pa spregovori:
»Možje! Ne bom vam razklada!, kako je z rokomavhi. Ne bom vas izpraševai, ali ste zadovoljni z mojim načrtom. Rečem vara le toliko, da jc napočil čas, da se vzdignemo in napiKlemo naše sovražnike. Tu imam dve nisrai: eno je z Urnikov in pove, da so vsi rokovnjači zbrani pri Oderasu. drugo je iz Vodic in pravi, da so Votličani pripravljeni iti z nami.«
»Mi gremo, kamor hočete in kadar hočete, gospod kaplan!« pravi župan in gleda v pismi na mizi.
»Jaz sem pisal vodiškenaii gospodu Načet«, da naj se zbero Vodi-čani jutri zjutraj ob treh in nas počakajo r Nasovčah. Mi jih tam sprejmemo in skupno udarimo na rofeovn jače. Ali jih ' polovimo al: pOitrelimo!« reče kaplan z vKjim glasom.
»Prav ste sioriii, gospod Kajetan! Mi gremo!«
. »Zdaj j»a nič več odlašanja. Možje. plačajte in pojdite domov in tudi drugim zanesljivim možem in
fantom povejte po vaseh, da morajo biti ob dveh že vsi zbrani na Remčevih podeh. Prinese naj vsak ■* seboj orožje, kakršno zmore: puške, samokrese, vile in motike, koso in ake,« skonča kaplan. Župan Vam-pek pa nadaljuje:
»Ti Mencal, boš razglasil naše povelje v Klancu, ti, Urbanovec, na Mlaki, in ti Pušavec, v Kaplji vasi.«
»Velja,, že velja!« kličejo odhajajoči možaki.
»Jaz grem z vami, oče župani Upam, da pride tudi gospod Nace vodiiki. Zdaj grem k večerji; vi, Vauipek, poskrbite za komando, ti pa, Jurjevec, moj varuh, poskrbi, da indi nocoj ae bo kaplanija brez straže. Rokovnjači so zaprisegli, da
lite hočejo dobiti, živega ali mrtvega!« 'lato sklene gospod Kajetan in odkoraka proti do
Temna je bila noč in mesec še
ni posveti!. Iluber je zaklenil svojo sobo in napol opravljen legel na posteljo, da bi zadremal.
Jurjevec je sedel v prednji 9obi in dremal v kotu, držeč puško v roki.
Kar začne nekaj šumeti pod ka-planijo. Jurjevec odpre oči in na-teza ušesa. Vstane in oprezno stopi proti oknu. Pod oknom pa no se plazile sence ljudi. Nekdo je pristavil lestvico in lezel po nji. Že odpre okno, da bi skočil v prednjo sobo. Napadalec ni zapazi! ,v. temi stražnika, pač pa je ta zagledal ro-komavha ob svitu bele Sipe. Jurjevec hitro napne petelina ia sproži. Zadel je plašarja v peto. Te se prestrali in hitro šine zopet nazaj na tla.
A ni, bil sam na tleh. Cela tolpa pla&arjev je obkolila kaplanijo in je sklenila vsekakor kaplana dobiti v roke. Gospoda Kajetana je vzbudil strel in je hitro pograbil za puško ter ustreli! skozi okno. Ravno tako ustreli Jurjevec že drugič in kliče ljudi na pomoč. Že je je!o biti plat zvona. A plsšarji še niso zbežali.
»Le čakaj, dragonar, ti borno ze uro navili!« se je slišal glas iz teme. .Bil je glas Malega Grogo
»Tu imam dve pismi.'..«
»Ta piškur od Jurjevca mi je peto prestrclil,« se oglasi Golobar,
V tem se začno sosedje zbiratL Vedno več jih je bilo. Pritiskali so od zadaj, da je plašarjem upadla srčnost in so zbežali v temno noč.
Vaščani »o stiskali pesti in hoteli hiteti za rokomavhi, ko bi jih ne bila strašila temna noč ia zadržala na licu mesta modra kapla-nova beseda.
Mesec je posvetil ca nebu in vaščani so iznova zaprisegli zvestobo gospodu Kajetanu ter potrdili sklep, da odiajo za rana proti Brnikom.
VI.
Pri HostnJkn na Mlaki je že pozno v noč potrkal na vrata popotni rokoddlec, ves premražen in izstradan. Komaj je še prilezel v vas. Ali ljudje mu niso verjeli, dasi se je hotel izkazati s popotnico in pravil, da 3e piše France Milač, doma s Krasa. Ko trka na Ilostni-kova hišna vrata, se priplazi Host-nikov sin na tihem izza vogla, pograbi rokodelca od zadaj za vrat in ga vrže na tla.
»Mati, vrv dajte!« zakliče sin in hipoma zvežeta mati in tin nedolžnega človeka na rokah in nogah. Nič ni pomagala njegova opravi«!«, ne njegova prošnja.
Vaščani m> se vračali iz Komende. »Rokovnjača smo ujeli,« zakliče Kostnica od daleč. Razdražtni vaščani padejo nadenj in ga začno pretepati. »Drugi so nam odpihali, pa tega dajmo!« so klicali in baline so padale po nedolžni žrtvi.
»Začetek dneva je dober.« so nadaljevali. »Tako naredimo z vsakim rokoEiavhom, ki nam pride v pest. Jih bo ja konec!« so vpili v temno noč.
Ubogi rokodelec pa je izgubil zavest in ni se več prebudil na tem svetu.
Zvonovi mu niso peli, sorodniki ne jokali za njim. »	, .
A tudi rokovnjači »a ujeli tisti čas svoj plen.
Plašarica Burkama je srečala Odemsevega pastirja, ko je še)_ iz Vodic. Izpraševaia ga je in Jožek je nevede in nehote povedal, da pravkar izdaja rokovnjače. Burka-ša ga je pustila iti svojo pot. toda pri vrnitvi v Vodice sta ga čakala rokomavba, Mokarjev Aleš iz Most in Kovar iz Smarce, da mu obrneta žepe in jezik.
Mati Groga je ravnokar prihajal s svojo četo do Bideršiee, ko zabrlizga piščal. Takoj se ustavi in kmalu stoji pred njim Odetnsev pastir.
Mali Groga izprašuje Jožka, a nič ne izve. Obeta mu vsakojake reči. a pastir molči in nič ne pove. Mali Groga škriplje z zobmi šn udari pastirja za nho, da se ta kar zgrudi na tla. Preiščejo mu žepe in najdejo pismi komenskega kaplana. A nihče jih ne zna brati.
Jožka spet piHŽsvijo na aogo m ga silijo, naj jim prebere pismi.
»Ne smem,c odvrne Jožek objo-lanih oči. »ne morem, vse mi- bren-
či po glavi,« izdihne in na obrazu so mu je brala silua bolest.
»Ti si naš izdajalec in zato boš to plačal s smrtjo,« se zadere Mali Groga.
»Za božjo voljo vas prosim, prizanesite mi,« vzklikne pasti? in dvigne 'iklenjene roke.
»Kovar, odpelji faata in ga obesi za pete na tako drevo, pod icateran je mravljišče,« ukaže kapitan.
Kovar zamaši pastirju usta s cunjo iu odide z njim iskat mravljišča, dokler ga tudi ne najde.
Dečka obesi m pete na gabrovo vejo, da je pastirju segala glava ravno do mravljišča. Tako ga pusti in odide za drugimi.
Mali Groga pa je še ukazoval: »Tale naš izdajalček, ia!e Jožek je Podbregnrjer sin s Torovega. Maščevati se liseramo tudi nad njegovim očetom. Ti, Padarje? Jur iz Za-pog, ti pojdi domov iu naprezi oba konja ter pridi z vozom na Torovo. Drugi pojdite z menoj.«
»Za božjo voljo vas prosim, gfin-neslte mi:«i
Kmalu so obkolili Podbreg*rje-vo hišo. Kapitan in še eden njegovih tovarišev sta našemljena vstopila v izbo. Podbregar skoči iz postelje, pograbi puš-ko, a bilo je prepozno. Rokomavha ga primeta in zahtevata denar. Ker pa se hišni gospodar brani kaj povedati, ga obesita za roke na lesni drog v dimnici, in sicer tako, da je drža! noge nad ognjem. Drugi plašarji, ki so medtem stopili v sobo, ga polivajo z razbeljeno zabelo, zahtevajoč, naj pove, kje ima denar.
Žena je ležala zvezana na postelji z zamašenimi ustmi. Le m»H fantek se je pravočasno skril ▼ hiži pod peč in nihče ga ni opazil.
V tem je prišel Jur iz Zapog z dvema vozovoma in rokomavbi so ropali in nalagali na voz vsakovrstno blago.
iN« pol mrtvega Podbrcgaria eo rokomavhi pustili in odšli z blagom v temni gozd.
Kakor hitro p® »o odšli, prileze sinček izpod peči, odve/e mater i« ji odmaši usta. Mati hiti v vežo k možu, sinček pn steče v Zapoge pravit vaščanom. kaj se je pripetilo na Torovem.	_ , Zapožani se jadru« oborožo ia hite poizvedovat za rokovnjači, toda brez vsakega uspeha. Le Padar-jeva konja sta sama privolila do^ hjov. Z.Rpoški mežnar pa je še tista dan šel v imenu soseske naznaJtit strašni dogodek na Torovem v Me-kiajsko (f?»ščmo.
'Dalj« ->rl»<o(in1tM
Pomlad ob jeirrn.
/DOMOLJUB«, dne 10. maja 1ŽH4.______—-
Stran 6.	_... --—---
Sir Pomladi pse se peseli
ker niora vzet' slovo.	A V
Slov. narodna.

Rečeno, storjcBO. Mornarji »o bili Se blizu čolna, ko je nenadoma za-donel ciočan glas. Vti so prisluhnili. Klic te je ponovil in tudi mornarji so zakričali. Naša dva sla jim odgovorila in mornarji so odhiteli proti kraju, odkoder je prihajal glas. Ko pa eo dospeli do izliva reke. ki ga niso mogli prebresh, so poklicali tovariše v £»tau, ki to nemudoma prihiteli s čolnom in jih prepeljali čez reko. Ko ao »e izkrcali na drugi ttrani izliva, •o znova šli za klici, kot kosi za lovčevim žvižgom.
Čoln je ostal v malem zalivu, privezan k drevesu. V njem sta ostala samo dva čuvaje, ker je tretji odšel a tovariši. Oprezno tmo »e približali izlivu, kjer smo opazili, da je eden čuvajev ležal na pesku in dremal. Ko nas j« zagledal, ie skočil pokonci. Toda kapitan je planil k njemu in ga tidaril 8 puškinim kopitom po glavi. Nato pa je zaklical tistemu v čolnu:
»Nikar te ne gani, če ne te ustrelim!.
Mornar je obstal kot ukopan, ko fe »poznal kapitana, kajti miftiil je, da je ie mrtev. Ker je bil ta eden izmed poštenjakov, te nam je takoj pridružil, kakor hitro smo ga pozvali.
Petek in njegov tovariš tta svojo nalogo tako dobro opravila, da »ta zvabila od griča do griča, od gozda do gozda, dokler nista bila gotova, da ae zaradi bližajočega »e večera mornarji lic bodo mogli več vrniti k čolnu. Nato no umolknili in se vrnili k nam, utrujeni od dolge hoje.
Pričakovali smo sovražnike ob prehodu. Od časa do časa smo slišali njihove klice, nato pa je nastopila popolne tiSina .,. Precej časa jc minilo, ko »mo jih končno zagledali, ko to prihajali iz gozda. Videlo te je, da to silno utrujeni. Ko »o »poznali, da so blizu izliva, to poklicali oba tovariša, ki »ta ostala na straži. Ko pa »o opazili, da j« čoln zaradi oseke na suhem in da stražarjev ni več tam, so bili «1 zbegani. Po njihovih obrazih in vzklikih je bilo mogoče tpoznati, da Jih je prevzela groza. Kljub temu to »« klicali tovariša ...
Moji ljudje niso mogli več miro-wti Hoteli »o planiti iz zasede in uničiti nasprotnike. Jaz pa nikakor nisem hotel, da bi 5e prelivali člove-iko kri. Zdaj so bili v naših rokah in aam niso moglj več uiti.
Čaka! sem, da bi legli k počitku ««r tam na obali, ker so bili »ilno utrujeni, ali pa da bi se razšli. Medtem tmo s« dogovorili, da jih obkolimo. Poslal sem kapitana in Petka, »aj e« splazita v njihovo bližino, na drugi strani, medtem kc tem »e jim Jaz približa! s te strani. Kmalu nato je poveljnik tkupine krenil z dvema to-variSema prav v tisto smer, kjer »ta ležala kapitan in Petek. Ko je kapitan zagledal malopridneža, ki se ga j«; skoraj dotaknil r. nogo, se ni mogel premagati. Planil je kvišku, nameril in sprožil.., Hip pozneje je storil isto
tudi Petek ... Dv« nasprotnika sta se zgrudila na tla. Eden je bil mrtev, diugi ranjen. Tretji je zbežal.
Pozval »era svoje ljudi in obrnili »mo se proti ostalim. Postavili smo jih n.ed naše puške in obalo. Ukazal ssm tistemu, ki se nam je prej vdal v čolnu, nuj pokliče tovariše po imenu in naj poskuša, če se bodo dali pregovoriti, da tako preprečimo nadaljnje prelivanje krvi.
Zaklica! je:
»Tom Smith! Tom Smith!«
»To je Robinzonov glas,« se je glasil odgovor.
Ta ujetnik se je namreč imenoval Kobinzon, kakor jaz.
*Da, jaz sem, Kobinzon. Smith, za božjo voljo, predaj se. Vdiite se v.si eli pa ie prišla vaša zadnja ura. .John leži tukaj mrtev, Fry je ranjen...«
»Komu naj se predamo?« je vprašal Smith.
»Našemu kapitanu, ki je tukaj t petdesetimi ljudmi, oboroženimi t puškami.«
Po kratkem presledku je vprašal Smith, potem ko se je posvetoval » tovariši:
»Pod kakSnimi pogoji?«
»Počakajte. Grem po navodila in nato vam bom sporočil.
Tedai pa je zaklical kapitan z odločnim glasom:
»Tom Smith, me poznate? Jaz govorim zdaj z vami in vam ukazujem, kot vaS kapitan. Odložite orožje in predajte se Obljubljam vsem, da boste ostali pri življenju, razen WiiS Atkinsa«
Zaslišali »mo obupen krik, nato je nekdo zaklical:
»Gospod kapitan, odpustite mil Usmilite se me zaradi moje matere.«
Kapitan je dobro vedel, da je Atkins največji krivec in da je zaslužil smrt, ker ga je prav on zahrbtno napadel, zvezal in mu celo pljunil v obraz. Kljub temu je bil ginicn, ko je ničvrednež imenoval njegovo meter in mu je prizanesljivo odgovoril:
»V imenu svoje matere vam odpuščam krivico, ki ste mi jo prizadejali. Predajte se guvernerju tega otoka, ki bo odločal o vaši usqdi. Prosi! bom za vas.«	r
(Kakor vidite, so me moji podaniki počastili z naslovom guvernerja.)
Vseh šest je vrglo puške na t!a in »o začeli prositi, da bi jim bilo pri-zanešeno. Ukazal sem Smithu, naj zbere puške in mi jih prinese. Obenem pa sem poslal dva od svojih ljudi, da zvežejo ostale. Poslal sem jih tudi, da se polastijo čolna. Jaz pa sem ostal skrit... s svojo čelo petdesetih mož!
Ujetnike sem dal zapreti v primerno votlino in pred njo postavil stražo, oboroženo s puško.
Osvojitev ladje.
Ponoči sem se posvetoval 3 kapitanom in njegovim namestnikom. Vsi trije smo bili mnenja, da j« zdsi čas, da si skušamo osvojiti ladjo Vse se je izteklo tako	da ni imelo
pomena, da bi te še obotavljali.
Drugo jutro smo uprizorili igro, ki pa je za jetnike bila žaloigra. Jaz nem Še vedno ostal skrit. Kapitan je prevzel vlogo mojega namestnika in jim goioril:
»iU?ej morate br*z dvema biti pre-pričtru. da je nad nami 3<ki si>.-ir včasih dopusti, da nedolžni trpijo, a nikdar ne pusti hudobnih brez kazni. Prej ali slej jih njegova pravičnost doseže. Spoznali ste to na lastni koži. Na tem otoku, kjer ste hoteli »kriti sledove svojega zločina, vas je dohitelo mačevanje. Bog se je v ta namen poslužil guvernerja, ki je zelo pravičen: dober z dobrimi, a strašen za hudobneže. Dobro veste, da ste vsi zaslužili vešala ... Če pa pokažete iskreno kesanje, se vas bo usmilil in vam podaril življenje. Odvedeni boste v Anglijo in izročeni pravici...«
lo in še več podobnih stvari jim je povedal. Mornarji pa so padli na kolena, ter jokaje prosili usmiljenja. Predvsem so rotili poveljnika, naj jih ne pošlje na Angleško, ker so dobro vedeli, kaj jih čaka.
Slišal sem ves razgovir. Da bi reši 1 kapitana iz zadrege, da bi mu ne bilo treba odgovoriti, sem mu poslal Petka z naročilom, naj pride k meni, kakor da bi bil bogve kako daleč s svojo armado petdesetih mož!
»Gospod kapitan, gospod guverner vas kliče,« mu je javil Petek.
»Pokoravam se njegovim o J zeljem,« je odvrnil kapitan.
Nemudoma je zapustil jetnike in se vrnil k meni. Čakal sem ga v trdnjavi, Jetnike pa je prepustil njihovim grenkim mislim.
Ker »mo si hoteli čimprej osvojiti ladjo, smo »e morali dogovoriti, kaj naj ukrenemo z jetniki Sklenili smo, da zapremo Atkinsa in še dva druga od najslabših v votliro, ostal« pa spravimo v vilo, kjer so zaradi goste ograje bili precej na varnem. Načrt je bil takoj izveden.
Naročil sem kapitanu, naj gre k njim in naj skuša dognati, če bi se bilo mogoče zanesti vsaj na nekatere izoied njih ali celo na vse. za zopetao osvoiitev ladje.
Kapitan je nemudoma odšel k njim, jim v glavnem ponovil pr.digo, ki jim jo je že prej naredi!, nato pa je še dodal, da je pripravljen posredovati pri guvernerju, da jih ne bo dal odvesti v Anglijo, če se bodo pokazali res skesane in da mu bodo pomagali zopet zavzeti ladjo.
Razumljivo je, da so ta pogoj vsi radi sprejeli in prisegli, da bodo pokorni svojemu poveljniku
»Dobro,« je izjavil kapitan; »grem, da sporočim guvernerju.«
Ko se je vrnil k meni, mi je dejal, da se lahko zanesemo nanje. Poznal jih je in je bil prepričan, da bodo držali besedo.
Zaradi večje varnosti sem mu naročil, naj se zopet vrne k njim in jim pove, da sem odredil, da jih bo pet odšlo z njim k ladii ostala dva in trije ujetniki v votlini pa bodo ostali kot talci. Če ne bodo izpolnili svoje dolžnosti, bo dal guverner teh pet obesiti
Iz tega so spoznali, da ie guverner pravičen, a neizprosen in da se z njim ne da šaliti.
Tako je moja armada poleg mene in Petka štela še dvanajst mož.
Ko sva potem s kapitanom začela razpravljati o izvedbi načrta, je ta bil mnenja, da bo odšel sam s svojimi ljudmi k ladji, jaz in Petek pa bi ostala na otoku, da bi pazila na ujetnike in
za V6ak drug nepredviden primer. Ta nasvet te mi je zdel zelo pameten in
tem ga sprejel.
Kapitan je s pomočjo svojih ljudi nemudoma začel pripravljati oba čolna. Dal je zamašiti luknje prvega in ga spustiti v morje. Ko jc bilo vse pripravljeno, 60 v prvi čoln vstopili štirje mornarji pod poveljstvom potnika, ki je prišel s kapitanom. Kapitan sam pa je s pomožnim častnikom in petimi mornarji vstopil v drugi čoln. Ko te je znočilo. smo se poslovili in oba čolna sta odrinila.
Dospeli so k ladji okrog polnoči. Mornar, po imenu Robinzon, je poklical stražarja na krovu in mu povedal, da je našel tovariše. Z ladje je padla vrv in pritegnila čoln k lad'i. V varstvu noči sta se kapitan in njegov namestnik prva povzpela na krov ter na mestu ubila stražarja in Je enega mornarja, ki je stal v bli-ži li. preden sta mogla »poznati, kaj ee je zgodilo. Medtem sc prišli na krov tudi ostali in zaprli vse vhode v

Dospeli so h ladji okrog polnoči.
notranjost ladje, tako da so speči mornarji biii ujeti. Zasedli so prednji krov, v kuhinji pa so našli tri mornarje, ki so jih v hipu zvezali in jim zamašili usta.
Ko so tako očistili krov, je kapitan ukazal častniku naj s tremi možmi vdre v poveljnikovo kabino. Ta se je ob hrupu prebudil in se z dvema tovarišema pripravil za obrambo. Ko ie ča6tnik vlomil vrata, so vsi trijo ustrelili proti napadalcem. Častnik je bil zadet v roko in tudi eden izmed mornarjev je bil ranjen. Toda pogumni častnik fe kljub temu sprožil oba svoja samokresa v upornike. Poveljnika je krogla zadela v usta, d« se je mrtev zgrudil na tla. Ostala dva, od katerih je eden bil ranjen, sta se takoj vdala. Z ostalim moštvom je bil posel zelo preprost, ker so bili že ujeti.
Pogumni častnik je sproiil oba samokresa i> upornika.
(Dalje prihodnjič.)-
Se
JCmečki dcm>
Ing, arh. Ogrln Gustavi
Hišna viaga
(Dalje.)
3. Polivanje vode v hiši.
Nekateri prostori v hiši, med teini tudi kuhanja, pridejo predvsem močno v stik z vodo. Pri tein ni mišljena vlaga pri kuhanju nastale pare, temveč zgolj voda, ki jo naokoli razlivamo, izlivamo, polivamo in razbrizgavamo. Tega seveda ne moremo preprečiti, pač pa moremo kuhinjo tako zgraditi in opremiti, da omejimo in onemogočimo poškodovanje poslopja, ki bi nastalo zaradi polivanja vode. Zato so boljša tla iz ceiega (masivna) kot pa lesena. Zlasti navadna leseoa tla s širokimi Špranjami prepuščajo polito vodo v notranjost stropne konstrukcije. Kjer eo torej v kuhinjah navadne lesene potbiice, moraimo špranje dobro z.n-mazati, tla pa večkrat namazati. Cementna tla so dobra, če jih obložimo z linolejem, čigar oljnata ia gladka površina nabolje zadržuje vodo, da ne pride v stropno konstrukcijo. Seveda pa tnorajo biti stild skrbno zlepljeni in prav tako priključki ob steni neoporečno izvedeni, če napravimo samo cementna tla brez linolejeve obloge, moramo dodati cementni malti kako zgosti l no kemično primes ali pa premažemo že zgotovljen tlak pozneje s kakim vododržnim in ufcrdiinim sredstvom.
Medeninast) 08rp3e!<
Priključek Liholeja Ob Steni
Dobra tla iz celega (masivna) napravimo tudi » lesokamenim (kailolitnim) in teraoniin tlakom, vendar zahtevata ta dva tlaka pri izvedbi dokaj praktične izkušenosti.
Zaradi pogostnega polivanja vode oploskamto kuhinjske stene z oljnato barvo, to pa vsekakor le v spodnjem delu. Tak oplesk zgosti steno, prepreči, da zid ne vsrkava obrizgane vode, ter omogoča umivanje sten, ne da bi se pri tem stena premočila. Da pa z op le »kom povsem ne preprečimo zidu potrebno »dihanje«, h kateremu se pozneje še povrnemo, naj sega oplesk le kak pol-
Mavčni RakII ._ .-lllIlMiiunuin liiJiguiL^, s eK'V.'•• :'•".••'■
irONiKi STB.OP\\\>
LlMOUJ S KERAMITNI* ~ŽLEBlČErt
drugi meter visoko. Pri boljši izvedbi nadomesti oljnati ople9k obloga sten g postekljeniml (emaj-liranimi) ploščicami
Linolejev ^lesič Na mavčnem podložku
Kar velja za kuhinjo, volja še bolj za kopalnico, kajti tu se šo več poliva vodo in brizga. V kopalnicah tla nikakor ne smejo puščati vode. Zaradi obilne moče tu lesena tla sploh niso primerna, temveč le dobra vododržna tla iz celega. Prav tako morajo biti napravljene tudi stene še skrbneje kot v kuhinjah. Po možnosti naj bodo slone obložene s ploščicami. Te najbolje varjejo zid pred vlago, če so položene v gosto cementno malto.
Razen tega je priporočljivo takoj po kopanju odpreti okno, da se kopalnica lahko temeljito prezrači, S tem odpravimo manjšo vlago, pronl-kio skozi morebitne malenkostne napake v tleh in v oblogi sten, kakor tudi vlago na zgornjem delu sten in na stropu, nastalo zaradi vodue pare.
Podobno je treba zavarovati pred polivanjem tudi pralnice. Napraviti moramo dober cementni tlak in enako oblogo na spodnjem delu sten. Po navadi napravimo tu tako imenovan likam cementni omet in tlak. Tega naredimo ta>ko, da po-sipljemo še vlažni cementni omet s suhim cementom in ga zgladimo is železno plazno ali gla-dilko. Cementno malto zboljšamo, če ji dodamo še kako zgosti!uo primes. Stensko oblogo napravimo lahko tudi iz cementnih, teracnih aH kakih drugih podobnih ploščic. Tlak naj bo nagnjen k zbiralnemu jašku, ki ima speljan odtok v kanalizacijo. Iz kletnih pralnic pa včasih zaradi previsoko ležečega kanala nanj ni mogoče priključiti odtoka. Tedaj postavimo zbiralni jašek ob steni pri kaki izKvnl školjki, »peljemo odlok v ponikoval-nico, ali pa pralnico v kleti sploh opustimo iu jo namestimo kje drugje.
Posebno pazljivo moramo graditi pralnice v podstrešjih, ki so ponekod zaradi tu nameščene sušilnice ali zaradi strešne terase zelo zaželjene. Tla in stene take pralnice pa morajo biti brezpogojno vododržne, kajti pod njo in včasih tudi poleg nje so stanovanjski prostori. Iz priloženih slik je razvidno, kako izvršimo stene in nepredirna tla pod takimi pralnicami.
Zelo pogosto opažamo veliko poškodbe zaradi vlage pri javnih in. gostilniških straniščih. Vlaga prihaja tu v zid od rnokrilnih (pisoaniih) sten,
PRAVNI NASVETI
Častna dokiada avstrijskim vojnim odlikovan, cem. Vrhovni komisar je odredil, da se bo izplačevala bivšim avstrijskim vojakom, ki so biti » prejšnji svetovni vojni za hrabrost odlikovani, posebna častna dokiada. Dobili bodo tisti, ki imajo zlato hrabrostno svetinjo po 200 lir mesečno, oni, ki imajo veliko srebrno svetinjo (I. raz.reda) po 000 lir nt leto in oni z malo srebrno svetinjo po 300 lir na leto. Imetniki več odlikovanj bodo prejemali vedno le eno doklado In sicer za najvišje odlikovanje. Od teh doklad se ne bo pobiral noben davek. Doklado.bo podeljeval nemški sva. tovalec, na katerega bo vložiti prijavo. Ta dokiada pa ne pripada onim, ki so jo zaradi svojega obnašanja nevredni ali onim, ki so zaradi kakšnega zločina obsojeni na kazen na prostosti ali na smrtno kazen. Pravica do doklado ugasne a smrtjo odlikovauica.
Obljubljena dediščina. D. 0. J. Ce hočete zvedeti, ali je sorodnik obljubo izpolnil in vam kaj zapustil, vprašajte pri sodišču, kjer se je aH 86 bo opravila zapuščinska razprava. Če sorodnik nI napravil oporoke, potem dedujejo samo zakoniti dediči in se na tako obljubo no bosle mogli uspešno sklicevati, v kolikor po zakonu ne pridete sa dedovanje v poštev.
Odpravnina. C. M. P. Ker ste opravljali pisar* niške posle v zasebnem jiodjetju, imate po 10 letih službe, če ta prestane, pravico do odpravnina Tako pravico pa imate le, če je služba prosta!« iz upravičenega razloga. Uslužbenec, ki je sam odpovedal služIlo ali ki jo je brez važnega razloga predčasno zapustil aH je hil po svoji krivdi predčasno odpuščen, nima pravice do odpravnine. Odpravnina tudi ne pripada uslužbencu, ki ima po veljavnih zakonih pravico do pokojnine.
Pred prisilno izpraznitvijo stanovanja. F. T. Gospodar vam je odpovedal stanovanje, ker ga rabi za svojega oženjenega sina. Vložili ste proti odpovedi ugovore, pa ni nič pomagalo. S&ilaj vam preti prisilna izpraznitev, čeprav nimate nikamor iti. Vprašale, kaj bi še storili, da vas ne bi postavili na cesto. — Predvsem vam svetujemo, da zaprosite pri stanovanjskem uradu mestnega županstva v Ljubljani, kjer stanujete, da vam nakažejo drugo stanovanje. Kadar !>o hišni gospoda? zahteval prisilno izpraznitev vašega stanovanja in če takrat še ne boste imeli drugega, prosite prt izvršilnem sodišču, da eo prisilna izpraznitev za toliko časa odloži, da vam mestna občina nakaže drugo stanovanje. Co bo sodišče spoznalo, da bi bila takojšnja izpraznitev stanovanja taka trdota za vas, ki hudo nasprotuje zdrave rim občutku, bo gotovo vaši prošnji ugodilo.
pa bodisi da so te obložene s postekljenimi ploščicami in podobnim ali ne. Kakor je taka obloga za kopalnice v stanovanjskih hišah zelo priporočljiva, nikakor ne zadošča za mnogo rabljena mokrilne straniščne stene, opremljene navedno So s stenskim izplakovanjem ali pa za kopalnice javnih kopališč. Sprva mala količina vlage, ki prodre tu in tam med ploščicami / vmesne »pare (stike), nima zaradi neprestano mokre stena skoraj več možnosti, da izhlapi. Tako se vlaga zbira, dokler ni premočena vsa stena. Zmrzal in raztegnost v gradivu morda se nahajajočoga mavca razžene ter odkruši delce ostekline, da potem voda še lažje namaka zid. Tak zid nato neverjetno hitro razpada.
Opisana zamakanja moremo popolnoma preprečiti le, če najpreje dobro zavarujemo zid in tla z bitunmovo tkanino in vododržnim cementnim ometom, podobno kot to napravimo pri podstrešnih pralnicah. Na to zaščitno in za vlago ne-prodinio plast šele smemo položiti običajno oblogo iz postekljenih ploščic.
(DulJe orthodnll«.*
Eden naših najmočnejših pisateljev Ivan MatiiK je napisal za »Slovenčevo knjižnico" lepo, vedro povest o »faliranem" študentu, ki najde svojo srečo na gruntu. Zdrav humor, ki prepleta vso zgodbo, je kakor nalašč za današnje čase. — Knjiga bo danes izšla. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. — Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice"! Za malo denarja si boste napravili lepo družinsko knjižnico. Izrabite priložnosti
0. Mtonl — V. Lovila
Zgodovinski roman 11 i«iof c v. Pavla

Izahar naravi la on lahen poskus, da W pripravil Ananija do lega, da pove javnosti o begu hčsre, toda veliki duhovnik odkloni. Ko prijatelj odide, sa umakne v svojo sobo zelo razburjen in jezen na Lizija, Pavla, Ozeja, Izmaeia, •ne, vsa, zlasti pa na svojo hčer, ki je kriva njegove nesreče.
Vsede se na nizek stol, obrnjen proti mizi, npr® lakti aa koleno, prime glavo s tresočimi lokami ln začne proučevati kako se bo izmotal Jc t« zadrege.	.
Hi mogel dolgo razmišljati, ker mu služabnik aajavt Izmaela. Ni ga mogel odkloniti.
»Naj pride.«
Izmael vstopi zelo razburjen. Imel je razgret obras; bil je ves iz sebe od jeze.
»Moram videti Rahelo!« vzklikne,
Ananija vstane. Tekmečevo razburjenje mu »odi dobro orožje. Sklene, da ga izkoristi in po-Ju£» temu velikemu razburjenju globok mir.
»Saj sem ti ie rekel, da jo boš videl, ko bo končana zadeva Savla, ki se mu pravi Pavel,« •dgovori, ker ve, da je ta dan Se zelo daleč.
f&o dane« jo moram videti ia hočem, da Jo vidi ves Jeruzalem,« sika IimaeL
»AH je mar moja hči redka zverina, in bi jo morali voditi okrog po mestu, da jo vsi vidijo?« vpraša Ananija, ki se hlini užaljenega.
»Js potrebno! Zaradi mojega dobrega Imena.«
Ananija skomigne % rameni.
»Sam ekrbi za svoje dobro ime.«
»Saj m m ga ti omadeževal. Ti mi moraš povrniti mojo čast.«
»Jaz?« zamrmra Ananija.
»Ti, ti! Ali veS, kaj ne govori po mestu?«
»N« maram vedeti, Jaz se ne menim za čenče
»ršfa-«	. . „.
Izmael se je besno smejal. Njegov »meh je M divji, Ananija se je zavedel, kako mu je ta Sovek sovražen in zmožen, poelužati se ša večjih podlosti, da se maščuje nad njim. Bal se ga je.
»Ti bi moral slišati! Govore, da sem jaz sgrabfl tvojo hčer za svojo zaroko; da si jo obljubil aa ženo O.eju, pa da sem jo jaz odpeljal; da «em zato odslovil Tamar«, in da je Kabel« zaprta v moji hiSi. Ne morem se več zunaj pokušati. Vsi s prstom kažejo za menoj; farizeji se nd roga jo, kristjani smejejo veseleč se sramote, ki Je zadela prvaka duhovnikov.«
»Zakaj ee meniš za tafce čenče? Ali imaš res Saihelo zaprto v svoji hiša?' te šali Ananija.
»TO moraš iti z njo ven, da postaviš na laž te obrekovanje.«
»Ne dam si nkasovatl.«
»Alt tudi tedaj ne, ako rečem, ko nočeš re-881 mojo časti, da odklanjam roko .tvoje hčere>«
»Nikakor!«
»Bodi Iskren! Povej, da mi nočeš dati Rahelo; da si jo obljubil drugemu.«
»Rahela je odločena tebi.«
»Priznaj vsaj, da je »bežala z Ozejem, ki bi »»d odvrnil od sebe javno pozornost, pa mene oblatil.«
»Zadosti!« odloči veliki duhovnik. »Ananija, »veti Gospodov, je najvišja oblast v Izraela in ne »prejme ne nasvetov ne ukazov od nikogar. Odločil sem svojo hčer tebi in razmišljam tvojo zaroko. Počakaj, da bo Savel obsojen, pa te popeljem, k njej. Videl jo boš ln določili bomo dan poroka, Ako pa se hočeš njej odreči, samo (»vej; »s noben način nočem omejevati tvoje fevobode. £a£tevam pa jasajo- odpoved, katero bom uveljavil tudi v javnosti fe dai razglasiti, ako ee poroka ne 5>o tavršils, da ni to po moji krivdi, kakor bi aa stal držati dogovora, marveč po tvoji nesta-
aovitnoctL«
»Odrekam se formalno tvoji bčerl. Se danes *>o vb® meeto izvedelo, tis Tzmael, Fabijev »in, ne •amo, da ni ugrabil hčere velikega duhovnika, »»rveč jo aaničnjs, ker on kot duhovnik NajviS-
J®ff«, ki
ne more poročiti vdove, tako tudi ne more dovoliti, da'M bila mogoča »veza z deklico, «1 Je bila drugega ali Je zbežala z drugim,« od-*<*»*rt Jemati oSabno.
Velik} duhovnik prebledi, Grožnja ga Je ta-fleta. Vthajeno bo znamenje sramote v njegovi družini ln nastala bodo govorice po mestu. Nje-S«v položaj postaja vedno bolj nevzdržen.
»Ali »i upaž?« zktEUje.
»Gotovo.«	'
»Prepovedujem.«
»S kakšno pravico?«
»Veliki duhovnik...«
»Jaz sem prvak duhovnikov.«
»Moja čast?«
»Moja velja ravno toliko. Ali hočeš biti prijatelj? Pridi z Rahelo iz hiše; zaprl boš tisoč prokletih ust. Ali nočeš aH ne moreš priti z njo? Ako nočeš, se veseliš moje sramote; ako ne moreš, je Rahelo ugrabil kak ljubimec in ti si ne upaš obsoditi njenega bega. V obeh slučajih ne čutim potrebe, da imam obzir do tebe. In vedi, da bo5 imel v meni strašnega tekmeca.«
Ananija skuša zadržati starega vrožehrvneža, pa se ne da potolažiti. Užaljen odide z grožnjami na ustnicah.
Ananija je bil potrt od tega obiska.
»Rahela! Prekleta I Prekleta I« bruha.
Ni se menil za to, da je on prisilil hčer do tega koraka; on ki je hotel žrtvovati cvetočo mladost za svoje starostno častihlepje ln jo vreči v naročje razuzdanega in nesramnega starca.
Mnogo pozneje je prišel Baraba, ki je sprejel obveznost, da poišče hčerko.
»Našel jo bom in ako želiS bom ubil tndi človeka, s katerim je pobegnila,« obljubi sttri zahrbtni morilec.
Veliki duhovnik mu ni hotel dati takoj naročila za umor zapeljive« svoje hčere. Zvedeti je hotel prej za njegovo ime, ker se je še vedno umišljal, da je Rahela pobegnila le s Saro in da bo Baraba pripeljal nazaj devico. V tem slučaju si bo Izniael premislil in ne bo odklonil najbogatejše dedinje.
22. POGLAVJE.
Na sleda za njo.
Dogodki so se naglo odigravali.
To noč sta peljala dva stotnika Pavla z močnim oboroženim spremstvom v Cezarejo. Njegovi učenci so se piu hoteli med potjo pridružiti, toda poganski stotnik ni dovoliL Jamčil je zaaj z lastno glavo in ni zaupaj nikomur. Ni bilo izključeno, kakor je menil, da so se dali njegovi učenci podkupiti z judovskim zlatom, pa so se bližali na videz prijatelji, v resnici pa bi mu zadali sunek v srce.
i.uka ln njegovi tovariši so zato šli za apostolom od daleč.
Oboroženo spremstvo je korakalo vso drugo polovico noči. Redki potniki so presenečeni opazovali četo ln so se spraševali:
»Kam gredo?'
Nihče ni' slutil, da so vse !e vojake poslali, da popeljejo pred namestnika malega in neznatnega človeka, ki je bil zvezan sredi med njimi.
Mala vojska js prišla že v zgodnjem jutru v Antipatrido, ki je 63 kilometrov oddaljena od Jeruzalema, kjer so prebivalci začudeno opazovali nenavadno oboroženo silo in govorili:
»Ta mora biti zelo nevaren jetnik, ko ga spremlja toliko vojaštva.«
Nekateri so ga imeli za velikega čarovnika, ki zna očarati s svojim čarovnijami cele množice; drugi za velikega sovražnika Rima, odstavljenega tujega vladarja ali pa velikega zločinca, npornika, Egipčana, ki je padei Liziju v roke, tn se je bal, da ga ne bi njegovi privrženci s silo rešili. Samo kak kristlan je ginjen prepoznal apostola.
V Antipatridi, mestu, ki ga Je zgradil Herod Veliki prav od temeljev in ga posvetil spominu svojega očeta Antipatra, Sta stotnika odslovila štiristo vojakov, ki so se vrnili v Jeruzalem, medtem ko je sedemdeset konjenikov smelo zasluženo počivati in se drugi dan odpraviti v Cezarejo, ki jo bila Se devetintrideset kilometrov oddaljena.
Ko so proti večeru dospeli v prestolno mesto, J® stotnik predstavil Pavla namestniku, kateremu je tudi izročil Lizijevo pismo.
Antonij Feliks Je bil kraleft. Prezirljivo je pogleda! malega jetnika, ga vprašal odkod je. Ko Je izvede!, da je Iz Tarza v Colieiji, mu je rekel. »Zaslišal te bom, ko dospejo tvoji tožniki.«
Zastražil! ga je dal v Herodovi sodni dvo-raaii, to je v palači, ki si jo je bil dal zgraditi Herod v tem mestu ln kjer fi tudi sam namestnik prebival Tu eo bila cclice za jetnike v preiskavi, kamor so jih lahko hodili obiskovat njihovi prijatelji.
mm
67.
Kmalu je zagledal tisto drevo. Splezal je k odprtini, se porinil z zgornjim životom skozi in že mu je zmanjkalo opore. Zlotel je v neznano.

68.
Benjaminu se je zdelo, da pada cdo_ večnost. Nazadnje jc priletel na neko mehko stvar in spo znal, da je to ptičji puh.
69.
Bilo je zelo temno in veliko hrupa. Ostri žvižgi in piski ter plahutanje mogočnih peruti je polnilo neizmerni prostor.
Najboljši in najcenejši slo vmtski tednih je »no*nofjtth<
Križem sveta
Mednarodna prostorninska mera
Tona za ladje vsebuj« 100 kubičnih čevljev ali 2.83 kubičnih metrov. Pri tem se vpošteva skupno prostorr.io ladje ali votli prostor.
Boginja modrosti
K francoskemu kiparju Gautierju je prišlo na obisk več imenitnih dam, ki so si ogledovale njegova dela. Dame so glasno govorile, ocenjeval« kipe in klepetale. Kipar jim je pokazal tudi krasen kip žensk« Ur jim razložil: »To ja Palada Atene!« Mlada dama j« hotela vedeti že kaj več in ia vprašala: »Ali je bila tj dama omožena?« — »Nikakor ne,« j* zasmehljivo odgovoril Gautier. »Palada Aten« ie bila — boginja modrosti.«
Noro pogonsko sredstvo za avtomobile
Švedski inženir Hjelm j« iznašel novo pogonsko sredstvo za avtomobile. Mesto bencina in les-
Krlžohlcet št. 17
1	2	8	i	5	6	7	8	»
10			U			12		
	13		14		15		16	
17			18			19		20
21		22				28	24	
	25							
26	27	28					29	
30		81	32			38		
34	35				36			37
38	39		40		41		42	
43								
Vodoravno: 1. izdelovalec pokalice, 10. kratica na odredbo, 11, sanje, 12. tekoča maščol« (brez prve črke), 13. domača žival, 15. italijanska reka, 17. del tedna, 18. pokoj, tO. rezilo, 21. osebni zaimek, 23. ena izmed besed, ki so se kralju Baltazarju prikazale na zidu, 2-1. prislov časa, 25. letni seznam svetnikov, 26. latinski veznik, 28. ohlit, 29. kemični znak za barij, 30. zver, 32. ve« (hrv.), 33. del cerkve, 85. šahovski izraz, 36. latinsko: ura, 38. čebelji skupek, 40. del obraza (ninož.), 42. čar, 44. poljska ptica.
Navpično: 1. lesena po9»da, 2. predlog i rodil ni kom, 8. zdrav ko..., 4. kvarta, 5. trg ni Dolenjskem, 6. veznik, 7. ud družine, 8. medmet,
9.	urejenost, 13. staroslova/nski l>og, 14. predrznost, 15. izdelek iz lanu, 16. državni poglavar beneške republike, 17. blag, radodaren, 20. tat, 22. moderno orožje, 23. del cveta, .27. nogometni izraz, 29. velika kača, 81. ostanek pri gorenju, 33. daje jesti, 34. poljsko orodje, 37. ruska reka, 89. zlato (francosko), 40. kratica za glasbeno skladbo, 41. romanski spolnik, 43. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja.
Rešitev križanke štev. 16
Vodoravno 1. pika, 5. snov, 9. ona, 10. pst, 12, obe, 13. Kepa, 14. egal, 15. ona, 16. suh, 18. Ali, 19. pi, 20. pečar, 22. ak, 23. ponirek, 24. 1. s., 26. .lalen, 27. os, 28. itd., 30. tim, 31. str., 82. šara, M. slap, 35. črv, 39. h$i, 37, ova, 38. elan, 39. aman.
Navpično: 1. pokoprlišče, 2. Ineni, 3. kapa, 4. vseučilišče, 6. noga, 7. obala, 8. veliki srpan,
10.	pa, 11. te, 16. senat, 17. harem, 20. poj, 21. Ren, 25. start, 27. otava, 29. drva, 31. Slom, 33. ah, 34. si.
nega plina uporablja kot pogons.<o sredstvo ace-tilen. Pogonski ustroj na njegovem avtomobilu m večji od običajnega potnega kovčega. i<er so po-izkusi pokazali, da je novi izum jako ugoden, )• prejel Hjelm ie številna naročil« na svojo iznajdbo.
Toča kakor izstrelki puške
V Ameriki so izračunali to-le: C« bi zrak ne oviral padajoče deževne kapljice, bi iz višine 4.900 čevljev padala po 560 čevljev na sekundo, tako pa pada samo do 25 čevljev na sekundo. Toča bi pa v prvem slučaju na zemljo I« bolj švigala kakor izstrelki strojna puške.
Vrh Matterhorna je prodal
Tisočijjlanincev, ki so v preteklih sedemdesetih letih splezali na Matterhorn, so mislili, da jim je noga rei stopila na vrh gore, ki jo je Edusrd Whimper kot prvi premagal. Tu so ac pa motili, kajti 1. 1863. so hranili ta vrh v Ženevi in pred kratkim je dobil ui celih pet in pol franka novega gospodarja. L. 1863. je splezal namreč na Matter-hora ženevski zobozdravnik in predsednik ženev-•kega odseka švicarskega planinskega društva. Kakor je bila njegova navada, j« od gore v navzočnosti svojih vodnikov odbil najviAji ko« v dolžini .30 cm in širini 25 cm. Od občin« Zermatta ti )• dal napisati potrdilo o pristnosti tega »vrha Mat-terhoraa«. Kamen j« v njegovi zbirki alpinslcih spominov zavzemal dolga let« častno mesta. Neki njegov potomec ga je nedavno s potrdilom o pristnosti prodal drugemu ženevskemu zbiratelju.
Nenavadno vseučilišče
imajo v ameriškem Pittsburgu. »Katerdrala znanja« M imenovali Američani ta zavod in to ima je upravičeno. Poslopje ima 42 nadstropij in se dviga v višino 163 m. Njegov slog spominja močno na gotske cerkve, zgradba je med najlepšimi nebotičniki na svetu. V njej je 91 učilnic, 113 delavnic za najrazličnejše namene, 12 velikih predavalnie ki več knjižnic, 8000 dijakov ie v vseučilišču »talno zaposlenih, 12.000 pa ob določenih časih. Gradbeni stroški «o znašali 10 milijonov dolarjev in jih je krila pred vsem zasebna radodarnost, zlasti • strani industrije.
Ameriška lovska okrožja
Po novejših ugotovitvah imajo lovski okraji v Zadruženih državah nad 1,600.000 raznovrstnih jelenov. Poleg tega so našli še 10.000 antilop, 50.000 črnih medvedov, 780.000 merjascev, 10.000 divjih ovc in 18.000 divjih ko«. V preteklem letu »o lovci postrelili 164.000 jelenov, kakih 300.000 pa so jih pokončali gorski levi in druge roparske zverine.
Imena naših cvetlic
Anemona je dobila svoje ime iz grščine: ans-mos pomeni veter, zato pravimo anemoni tudi vetrnica. — Begonrja ima ime po guvernerju Begon iz Sau Dominga, ki je živel v začetku 18, stoletja. — Dalija je dobila ime po švedskem botaniku I ahlu. — Fuksija se imenuje v spomin na velikega bavarskega botanika, »očeta botanik««, Lenarda Fuchsa, ki je živel od 1. 1501 do 1566. — Horten-ziji je dala ime Hortenzija Lepaute, žena davnega pariškega urarja. — Hijacinta ima svoje ime iz grščine. Lavendel (sivka) p« i* latinščine; lavar« pomeni umivati se. — Po francoskem zdravniku in botaniku Magnolu, ki se je prvi spomnil, da M rastline razdelili na družine ln j« živel v letih 1638—1715, je dobila magnolija svoje ime. — Nagelj je iz nemške besede Nagel (žebelj). — Petu-nija je dobila ime po tobaku, ki mu v Braziliji pravijo petun; — Floks je grška beseda in pomeni plamen. — Rožmarin je iz latinščine in poeneni: rosa ob morju. Rožmarin je namreč doma pri morju in na to smo že pozabili i/n smo spravili cvetlico v stik z Marijo in rožo. — Cinija se imenuje po nemškem botamiku Z ionu.
480.900 zra
Neki ameriški trgovec t žitom v mestu Lar-ned, Kans., je izračunal, da vsebuje bušelj pšenic« (60 funtov) 480,000 zrn. Pri tem p« ni vseh teh zrn preštel, pač pa samo težo ene unče, pa je potem skupno težo izračunal.
Okrog sosedov
g Epidemija tifusa se celo širi med komuni.
etičnimi tolpami na jadranskem otoku Viau.
s »Nikar ne sedite na dveh ali celo na treh stnlehc. Graška »Tagespoet« objavlja poročilo iz Beograda, v katerem pravi, da je srbski ministrski predsednik general Nedič izdal proglas n* srbski narod, v katerem je znova obsodil anglo-ameriško letalske napade na posamezna srbska mesta. V istem proglasu nadalje general Nedii poziva vso Srbo brez izjeme, naj zgrabijo za orožje ter »e kot prostovoljci pridružijo bodisi i» obstoječim vojaškim edinicam ali pa skupinam, ki se bodo še ustanovile in naj z njimi sodelujejo pri neizprosnem uničevanju in zatiranju boljševizma. Po Nedičevih besedah v tem boju ni vel nobene srednje poti in nobenega kompromis«, temveč samo zmag« ali propast. Svoj proglas j« general Nedi« zaključil z besedami: »Nikar n« sedite na dveh ali treh iitoleh, ker M to bilo v teh usodnih težkih urah odločitve najbolj nevarno, Vse naj se dvigne, stari in mladi, civilisti its v®, jaki in naj seže po orožju! Co bomo vsi tak« združeni, bomo lahko pogasili in zadušili poiar, ki bo v nasprotnem primoru uničil tako nas, kakor našo domovino.«
Ji rčjsuhkmjev
Novo mesto. Naročniki poite Novo mesto ia Šmihel naj poravnajo naročnino za letoinjo Uto v podružnici Slovenca.
»SVETOVE« SCiJISl
pišejo priznani strokovnjaki in Mto imajo, kar s« kakovosti posebno veliko vrednost. — Snov, ki je obravnavan«
v	»Svetovih« knjigah, po6ega na »»a področja človekovega udejntv»T*nja. DoKdag Izišl« knjige »o skupek živo ln pestro pisanih razprav iz najrazličnejših področij Hovekovega ustvarjanja. Naročite se ledi
vi	na »Svet« in prav goiovo se tega »a
boste kesalil
Pospeševanje kmetijstva as Slovaškem
V okviru agrarne reforme so na Slovaškem razdelili med kmetovalce 130.000 kat. johov senu lje. Zelo se je pospeševala tudi mehanizacija kme* tijstva. S pomočjo vlada »o uvozili ii Nemčije 8000 kmetijskih strojev. Za razne melioradje iS regulacije js izdala slovaška vlada 500 milijonov Ks.
Mali oglasnik	
Pristojbina za mas« eglats sa plataj« aspnj.	
Delili od 15 let naorej se sprejme kot pomoč v gospodinjstvu pri manjšem posestvu na deželi. Lahko begunka ali sirota brez staršev. Oskrba in plača dobra. Naslov v upravi »Domoljuba« 8914	Trtalniu za med prodam. Po* nudbe na upravo moljuba* pod „Tržal- 4 nlca" 3788
	Dobro ohranjen ftanki tsverul m prodamo. Tvrdka .Kurivo", družb« a a s* Dunajska c. 85
Službo pspsdiniK pri dvočlanski družini na deželi dobi ženska vajena kmečkih del,— Hrana dobra, plača po dogovoru. — Naslov v upravi Domoljuba 8918	
	HlPiSODliiS najbolje popravlja in uglaSuje pougodnloenl A. Želeinik, i zdele vatel) harmonik, Vrhnika, Stara cesta 50