/il Hi šjjK S Ilirska Bistrica - Letnik III - št . 4 - April ’94 cena 100 SIT N B z: JM I K 1C ičl Ma tin. W NOVA AMBULANTA V PODGRADU i ^bulanta v Podgradu deluje v dotrajanih prostorih j.1 ne ustreza več higienskim razmeram, zato so se s 'foni v soglasju z občinsko upravo in Ministrstvom 3 vsfvo odločili, da bodo začeli z gradnjo nove. "'tf Or. Košir, odgovoren za investicije na Ministrstvu fc1 a zdravstvo, je po ogledu ambulante v Podgradu, stavbe je v zasebni lasti in bi jo bilo težko Ovijati, predlagal gradnjo nove. 30% denarja bo a8otovila KS, ki bo sedanje prostore prodala, re°stali del pa bo financirala občina s pomočjo |M:>Iiškega investicijskega sklada. Predsednik Sveta Podgrad Ivan Živortnik pravi, da z zemljiščem ne I j0te*av, dobili pa so tudi že dva idejna projekta, ki aže na ministrstvu v Ljubljani. Dokončni projekti 0^° izdelani letos, gradnja pa naj bi se začela v |'hodnjem letu na nekdanjem vojaškem igrišču, finski izvršni svet je imenoval tudi posebno fisijo, ki jo sestavljajo: Ivan Barba, Vojko Magika, °ika Lenarčič, dr. Odineja Komen in Marko Dujc. p *nini prospekt turističnih kmetij v Notranjskem (RU'lz dirske Bistrice se predstavljata kmetiji Česnik 3 te če wo hrdo) in Mavrič (Hrušica). Karikatura: Marko Renko Velik uspeh ilirskobistriškega karate kluba Teles USPEHI IN TEŽAVE Ilirska Bistrica - llirskobistriški karate klub Teles je na državnem prvenstvu v Kranju dosegel izjemne uspehe. V petek (15. aprila) sta tekmovalce sprejela predsednik občinske skupščine Stane Prosen in predsednik izvršnega sveta Jože Rolih. Stane Prosen je dejal, da so bili presrečni, ko so slišali za izreden uspeh kluba. Vodstvu in članom kluba je čestital in izročil priložnostno darilo. Prosen je še dejal, da občinski proračun žal ne dovoljuje financiranje vseh klubov in organizacij, da pa si karate klub to zagotovo zasluži. Enakega mnenja je bil tudi trener kluba Stojan Šestan, ki je dejal, da se kljub velikim uspehom v klubu borijo za golo preživetje. Zato je javno zahteval, naj se nemudoma skliče Skupščina Zveze telesno kulturnih organizacij in postavi jasne kriterije financiranja. "Na državni ravni se iz proračunov financira klube, ki delajo z mladino in klube, katerih člani dosegajo uspehe na državni ravni. Vse ostalo je samo rekreacija!" je zatrdil Šestan. Po njegovem mnenju bi morala ZTKO dati več denarja uspešnim klubom. Kot primer je povedal, da so lani od ZTKO dobili 149.000 tolarjev, medtem ko je nogometni klub, ki sploh ne tekmuje na državni ravni, prejel kar 700.000 tolarjev. Karate klub je dobil prav toliko kot nogometni klub Piama, ki ne obstaja več. "Žalostno je, da si morajo državni reprezentanti sami kupovati potrebno opremo. Lani so nas kar nekajkrat vabili na evropska tekmovanja, ki pa se jih nismo udeležili, saj nismo mogli zbrati niti osem tisoč mark. Če se vabilom tudi letos ne bomo odzvali, nas preprosto ne bodo več vabili", je poudaril Šestan. Predsednik IS Jože Rolih je nato dejal, da denarja verjetno ne bo več, samo v prave roke bi ga morali dati. "Mogoče bi morali najti kakšno pravno osnovo, da bi ta denar razdeljeval kdo drugi. Možno bi bilo, da bi namesto ZTKO to počel izvršni svet" je poudaril Rolih. Danijel Cek (Primorske novice, 22. april 1994) OBČINSKA SKUPŠČINA JE SPREJELA LETOŠNJI PRORAČUN Skupščina občine II. Bistrica se je v torek, 19. aprila, po večmesečnem premoru sestala v Domu na Vidmu. Zasedali so vsi trije zbori. Na začetku se je zbralo 42 poslancev, ki so skoraj brez težav sprejeli odlok o zaključnem računu za preteklo leto. Razprava se je razvnela ob vprašanju iztrženega denarja od prodaje stanovanj in zahtevane racionalizacije sredstev za javno razsvetljavo. Relativno hitro so imenovali predstavnike občinske skupščine v zavode s področja družbenih dejavnosti, več časa pa je trajala razprava o imenovanju Marka Dujca za direktorja Zdravstvenega doma. V igri je bila tudi Gordana Živec Kalan, ki jo je podprla Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Vsi zdravniki ga niso podprli, podporo je dobil iz zobozdravstvene ambulante in iz splošnih ambulant. Poslanci so po razpravi glasovali leo Dujčevi kandidaturi in ga s tesno večino potrdili za direktorja. Po mnenju nekaterih poslancev bi morali letos več denarja nameniti za Zdravstveni dom, za asfaltiranje ceste na Soze in povečati obseg financiranja kmetijstva. Nekateri predlogi so bili zavrnjeni, veliko besed pa je bilo izrečenih ob predlogu, naj bi politične stranke v občini letos dobile toliko denarja, kot so ga v preteklem letu. Predlog je bil izglasovan, poslanca SLS in SKD pa sta iz protesta zasedanje zapustila, kar je imelo za posledico nesklepčnost skupščine, saj je že prej odšlo nekaj poslancev. Sklepčnost so z velikimi napori spet zagotovili, in po dolgih urah izglasovali letošnji proračun. Za tekoče potrebe so namenili 404,6 milijona tolarjev, za naložbe pa 75 milijonov tolarjev. OBČINA O NOTRANJSKEM PARKU IN DOMNEVNEM ONESNAŽEVANJU REKE Zeleni II. Bistrice so v javnem pismu opozorili izvršni svet, naj ne naseda interesom tistih, ki si želijo ustvariti Notranjski park. Opozorili so tudi na stanje Reke, ki se jo po njihovem spet onesnažuje. Sekretarka občinskega sekretariata za gospodarstvo Vojka Lenarčič je na novinarski konferenci predstavila stališče občine. Občina po njenih zagotovilih ni pristopila k projektu, bili pa so na vseh pogovorih v zvezi z njim. V pripravi je zakon o Notranjskem regijskem parku in ta se ne bo oziral na občinske meje. Če bo zajel centralni del Snežniškega pogorja, bo v njem zagotovo tudi del ilirskobistriške občine. Po njenem bi bili do skrajnosti neodgovorni, če ne bi sodelovali pri nastanku krajinskega parka, ki ne bo rezervat. V okviru projekta se je II. Bistrica predstavila na sejmu Alpe-Adria (Svoboda gibanja) v Gornji Radgoni in zgodilo se je prvič, da se je sploh kje pojavila. Občina se zavzema za najblažjo obliko parka. S pomočjo republiškega denarja naj bi poskrbeli za ljudi, ki ne bi mogli več opravljati svojega sedanjega dela. Postali naj bi vodniki in delavci v parku. Glede stopnje čistosti Reke je zagotovila, da občinski organi spremljajo njeno stanje in na republiške institucije redno pošiljajo vzorce vode. Dosedanje analize ne kažejo povečanja onesnaženosti. Tok ne spušča v Reko nobenih odplak, spremenjena barva Reke, ki se občasno pojavlja, pa je posledica pranja sekancev v tovarni Lesonit. One z nik INTERVJU JOŽE ROLIH, predsednik Izvršnega sveta SO Ilirska Bistrica NEOMAJNO ZAUPA V PRIHODNOST Ste ključni mož občinske izvršne oblasti. Kako bi na kratko predstavili obseg in način vašega dela tudi tistim, ki o tem nimajo prave predstave? Delo predsednika izvršnega sveta je zelo raznovrstno, odgovorno in obsega kar nekaj področij delovanja. Na prvem mestu bi omenil delo upravnih organov občine. Predstojniki upravnih organov so organizacijsko neposredno podrejeni predsedniku izvršnega sveta. Kot predsednik sodelujem z ministrstvi in drugimi državnimi organi, pripravljam in vodim seje izvršnega sveta v povezavi s sejami skupščine občine, delam z različnimi pravnimi osebami s področja gospodarstva in negospodarstva, sprejemam stranke itd. Pri vsem tem delu gre lahko za čisto navadne in rutinske razgovore, veliko pa je tudi takih, ki imajo odločilen vpliv na delovanje in razvoj celotne občine. Zelo veliko je koordinacije in usklajevanja mnenj, saj so pogledi na razreševanje zadev zelo različni. Za uspešno opravljanje takega dela so nujne določene organizacijske sposobnosti, primerno komunikacijsko in pogajalsko znanje, predvsem pa veliko strpnosti. Opravljate to delo z veseljem? S kakšnimi problemi se srečujete v zadnjem času? Delo opravljam z veseljem kljub temu, da so bili prisotni tudi težki in neprijetni trenutki, ki sodijo k taki funkciji. V zadnjem času smo se ukvarjali predvsem s pripravo občinskega proračuna za leto 1994. Sam težko verjamem, toda, ali zares mislite, da gospodarstvo ni stvar občinske politike? S čim naj bi se ukvarjala, če ne z gospodarstvom? Seveda je gospodarstvo tudi stvar občine, toda ne več na takšen način kot v prejšnjem sistemu. S podjetji smo veliko sodelovali pri pridobivanju republiške pomoči, pri zagotovitvi odprtja ceste Postojna - II. Bistrica za tovorni promet lokalnega značaja, kar jim je prineslo precejšnje prihranke, sodelovali smo pri pridobitvi carinskega terminala itd. Najbolj odgovorna naloga občine s tega področja pa je zagotavljanje pogojev za razvoj gospodarstva, predvsem drobnega gospodarstva, ki se lahko razvija le z razvojem lokalne gospodarske infrastrukture in obrtnih con tako, da občina interesentom pripravi programe, jim nudi pomoč pri pridobivanju posojil in sredstev iz republiških skladov. Posledica zagotovitve navedenih pogojev je nastanek večjega števila novih podjetij in obrti. V ilirskobistriški občini se po vašem marsikaj premika na bolje, stopnja nezaposlenosti pa je še vedno velika. Bi podkrepili to trditev? Kje vidite prihodnost za mlade? Res je. Stopnja nezaposlenosti je v naši občini precej velika, toda vse kaže, da so se razmere začele premikati in da se bo v kratkem začel trend zmanjševanja nezaposlenosti. Podjetja, ki so preživela izgubo trgov in spremembo sistema, bodo po izvedenem lastninskem preoblikovanju polno zaživela, saj imajo dobre kadre in majhne dolgove iz preteklosti. Prvi ugodni pokazatelj je fizična rast obsega proizvodnje v letu 1993 za 32,5% v primerjavi z letom 1992. V občini je bilo od 1990 (19) do konca leta 1993 (že 95) ustanovljeno veliko zasebnih podjetij in obrti. Zaposlenost v zasebnem sektorju se je v letu 1993 povečala za 30,4% v primerjavi z letom 1992, optimistično gledanje v prihodnost pa nam ponujajo tudi velike prostorske možnosti, kijih imata obrtni coni. Navedeni podatki nam v normalnih razmerah zagotavlja- jo velike razvojne potenciale občine s svetlejšo prihodnostjo za mladino. Na novinarskih konferencah sem večkrat slišal, da je izvršni svet uresničil vse zastavljene cilje, občani Žnideršiča, izgradnja zdravstvenega doma v Podgradu ...). Opravljeno delo ocenjujemo kot uspešno. Zavedamo pa se, da brez sodelovanja občinskih upravnih organov, krajevnih skupnosti in zunanjih sodelavcev ne bi šlo. Velike zasluge za uspešno delo ima tudi predsednik občinske skupščine, ki nam je vseskozi stal ob strani in velika večina poslancev, ki nam je zaupala in nas v kritičnih trenutkih podprla. Za sodelovanje se jim tudi ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. Manj razvite občine se po vsej državi ukvarjajo s številnimi problemi. Veliko človeške energije in materialnih sredstev gre za izboljšanje lokalne infrastrukture. Bi nam navedli konkretnejše podatke? Ocenjujemo, da smo bili na področju razvoja lokalne infrastrukture zelo pa pogosto zanemarijo in pozabijo njegove zasluge pri izpeljanih projektih. Ima občinska vlada še kaj v predalu. No, ravno vseh zastavljenih ciljev nismo realizirali, lahko pa rečem, da smo skoraj vse spravili pod streho. Nekateri projekti so se izšli celo bolje kot smo si želeli, začeli pa smo tudi z realizacijo nekaterih, ki jih nismo načrtovali (plinifikacija, dograditev OŠ A. uspešni. Program zagotovitve vodo-oskrbe v občini se bo z izgradnjo tretje faze vodovoda v Podgoro zaključil v letu 1994. Omenil bi še nekaj večjih investicij, ki smo jih izvedli na tem področju: vodovod Šapjane-Jelšane, Jelšane-Novokračine, Jelšane-Dolenje, II. Bistrica-Podgora (I. in II. faza), Zagorje-Knežak itd. Program zagotovitve telefonskega omrežja v vse vasi občine je bil zaključen v lanskem letu z otvoritvijo telefonije na Velikem Brdu. Tu bi omenil predvsem širitve kapacitet telefonskih central v II. Bistrici, Jelšanah, Podgradu, Knežaku in Pregarju. V občini zdaj lahko priključimo 6075 telefonov (41,5 telefona na 100 prebivalcev), zasedeno pa je 4726 priključkov (32,3 telefona na 100 prebivalcev). Iz teh podatkov je razvidno, da smo na tem področju med najuspešnejšimi občinami v Sloveniji. Asfaltirali smo tudi nekaj lokalnih cest (Ratečevo Brdo, Novokračine) in zago-tovili sofinanciranje kanalizacije (Šembije, Sušeč). Zdi se mi, da niste najbolj naklonjeni političnim strankam v občini in da z njimi slabo sodelujete. Predsednik stranke Zelenih za vas ni našel pohvalne besede. Je res vse tako zelo črno? Mislim, da je bil izvršni svet vedno pripravljen sodelovati s strankami. Z nekaterimi smo zelo dobro sodelovali, omenil bi Demokrate, saj nam je Igor Bavčar pomagal zagotoviti kar nekaj pomembnih projektov v naši občini. Seveda pa je bilo sodelovanje s strankami, ki so ta izvršni svet nenehno rušile in mu metale polena pod noge, oteženo. Stanje Reke se je po zaustavitvi Tokove proizvodnje bistveno izboljšalo, ni več črna in ne mrtva. Temeljna značilnost novega časa je pravica do izražanja različnih pogledov in mnenj. Ivan Boštjančič, predsednik Slovenske ljudske stranke, je nekakšna persona non grafa političnega življenja v občini. Sami ste se, zaradi zapletov okoli ceste II. Bistrica-Podgrad, po nekaterih njegovih dejanjih in izjavah, odrekli sodelovanju z njim. Mislite da bi se v kaki bolj odprti družbi kot je ilirskobistriška to lahko zgodilo? Določene metode dela, žal, pripeljejo do konfliktov. Lep primer za to so bili dogodki v zvezi z deli na cesti II. Bistrica-Podgrad. Vsaka poteza pozicije in opozicije mora biti usmerjena k volilcem. Položaj se v vsakem trenutku lahko zamenja. Predvolilni boj, v katerem so orožje programi in ne stranke, je za demokracijo nujen in samoumeven. Kakšno je vaše mnenje o tem? Prepričan sem, da stranke obstajajo zaradi ljudi in ne obratno. Stranke bi morale pridobivati glasove volilcev s programi dela, ne pa z blatenjem nasprotnikov. Morale bi delovati v smeri razreševanja konfliktov, ne pa povzročati novih. Na lokalni ravni, kjer se skoraj vsi poznamo, bi morali imeti večjo vlogo tudi ljudje, ki so strankarsko neopredeljeni, imajo pa ugled in podporo med ljudmi. Bližajo se lokalne volitve. Boste kandidirali v II. Bistrici? Nove občine ne bodo ohranile funkcije predsednika izvršnega sveta. Iz sedanje občine II. Bistrica naj bi nastale štiri nove. Bodo manjše občine lažje reševale probleme s financiranjem svojih projektov? Kaj se bo spremenilo? Večje število občin bo lokalno saf®' pravo in odločanje pomaknilo ljudem, žal pa to pomeni večjo por denarja za delovanje sistema inT lovanje sistema za programe. Pristojnosti novih (| se bodo močno zmanjšale. la |e Kako bi najhitreje in na najmanj^ način odpravili ekološke problu preteklosti in preprečili nasrf® novih? Kdo je pravzaprav blvj1 gradnjo komunalne čistilne nap'1 u Naloge, ki si jih je zastavil izvršuj je treba dokončati. Uspeh zagotoviti financiranje san Globovnika iz Tokove stečajne11 Od novih lastnikov moramo zahlf da svoje obveze čimprej realiziraj1' ii celotno občino je urejen odpadkov in s tem smo vzpo*1, možnost za sanacijo divjih odlaSl Skupaj s petimi kraško-notram občinami delamo na projektu ref, deponije, ki je že v zaključni Dogovoriti se moramo še o l°i komunalne čistilne naprave. ^ gradnje komunalne čistilne napr| letu 1990 bi rad povedal, da jef določena lokacija že komuni opremljena, pripravljena pa je bil| vsa dokumentacija za prvof izgradnje, ki bi jo financirala repni Moratorij na lokacijo je sprl občinska skupščina na zahtevo 5trl Zelenih in zadeva je spet na za(f Gradita se obrtni coni v KoseA Trnovem. Dom na Vidmu bi1 postal središče kulturnega življd\ Bistriškem. Bi se dalo iž°§ prodajalnam, ki so se, tudi ž 1 privoljenjem, naselile vanj? Dela v obrtno-industrijski Trnovem se že izvajajo, pripravi]3! se tudi v obrtni coni Koseze. Vidmu bo postal središče kultu1! dogajanja v občini, saj je za M dogajanja v občim, saj je za ^ zagotovljena približno 1/3 obfi Kultura celotnega doma ni n1' Kultura celotneg2 dobiti, ker občinska sredstva namene ne bi zadostovala ti'1! vzdrževanje in ogrevanje, zato bili prisiljeni odločiti za kombin3f, poslovno dejavnostjo, kar pa 'T tako neprijetno kot želijo pt^|< nekateri. Kdo bi lahko postal ambasador 0 v širši javnosti? Ambasador občine bi moral bit' dobromisleči občan, predvsu’ vodstvo občine, predsedniki obČ11 odborov strank, klubov in društe seveda poslanec v Državnem zb°' si ga bomo izvolili. Možu0* izvolitev obstaja, če svojih gla5' bi oddajali nepoznanim kandi^'. za katere ni še nihče slišal in ki 3,J niso in ne bodo nikoli nič storili/3 ! svojim, ki so se že izkazali z deli' občini. Kam bi povabili svoje prijatelja -,j 0^ bili še nikoli v II. Bistrici in vedo ničesar? Povabil bi jih na Snežnik, Sviš^jj Mašun. Branko ^ \i 'ODGORSK! PLANINCI GABIJO NA KOZLEK Minsko društvo Snežnik II. Bistrica kninska skupina Podgora vabita v e^°/ 1- maja 1994, ob 11. uri na I roritev nove planinske koče. Prvo-f 3isi/»“ njenim vrhom postavijo planinsko lupina podgorskih planincev, w'. seclaj vodi Marjan Prosen in aJnje v okviru Planinskega društva Pn'k, je zamisel uresničila. Pred ^ti so prvega maja vzidali .|i e jni kamen. Od takrat so se ves čas an|C|n z zbiranjem finančnih sredstev, ,6» st°letnici slovenske planinske )|il#anizacije v lanskem letu pa je koča ...llSta a ra.. . .. , ir4Stala. Otvoritev nove lesene koče so ol prestavili na letošnji prvi maj in jo v tem času še dodatno opremili. Koča ima prostorno zidano klet, velik dnevni prostor s kaminom in pod streho še deset ležišč. Odločite se lahko za enega od označenih dostopov: od Bičkarja (odcep s ceste med Vrbico in jablanico-2uri hoje), iz Trpčan (odcep v Trpčanah-2 uri hoje) in izpod Gabrovca (odcep s ceste proti Snežniku-1 ura hoje). Z avtobusne postaje bosta ob 8. in 8.30 odpeljala avtobusa. Ob slovesnosti bo na Kozleku delovala tudi redna pošta s posebnim priložnostnim žigom. Pripravila sta ga Primorsko numizmatično društvo iz II. Bistrice in PTT podjetje Koper, oblikoval pa domačin Romeo Volk. Na voljo bo tudi posebna ilustrirana dopisnica in barvna razglednica koče. Nasvidenje na Kozleku za letošnji prvi maj! Vojko Čeligoj V osemdesetih letih je PD II. Bistrica pod Snežnikom zgradilo 5 planinskih postojank: 1. Vilharjevo kočo v Črnem dolu, 1914 2. Cankarjevo kočo na Sviščakih, 1951 3. Zavetišče na Snežniku, 1961 4. Planinski dom na Sviščakih, 1968 5. Kočo na Kozleku, 1994. ^ koč. j w 'V na Kozleku v pričakovanju slovesne otvoritve. UJMO PTICE! n /' Bilt^0' aPr'la' so se čin ni Društva za varstvo in vzgojo ptic Snežnik iz * iztoki'Ce z^raH na petnajstem občnem zboru. Ocenili so delo društva v 3 'y n Cni ohclobju m nagradili svoje najuspešnejše gojitelje in tekmovalce. V^najstih letih delovanja so se uvrstili med najboljša tovrstna slovenska 1 bava' Vsako leto vztrajno pripravljajo razstave ptic, organizirali pa so tudi tielrj!0 tekrnovanje in se na njem izredno izkazali. Domači gostitelji, ki se jim J ZlJiejo tudi novi člani iz Primorske in sosednje Hrvaške, se pripravljajo na s° februarja letos za vse slovenske gojitelje organizirali tridnevni ogled 42. *0iiih:eSa. Prvenstva ptic v nemškem mestu Bocholt. Na tekmovanju so nastopili tudi s . Pdcami. pn|0 -''"'uvanja, ceio svetovna prvenstva in so skupaj pripravili nad tri tisoč ^rtih lnih Ptic- Predsednik Ivan Šuštar je v imenu članstva spregovoril tudi o ^ih L društva- Na področju občine bi radi uredili rezervat za značilne ptice ^>ort5ev' ^lijo pa si tudi društvenih prostorov in praporja. %!■ bistriških gojiteljev ptic je pozdravil predsednik slovenske Zveze društev \lev Ptic Drago Kovačič. Dejavnost bistriškega društva je visoko ocenil. He besede je udeležencem zbora namenil tudi predsednik občinskega §9 sveta Jože Rolih in jim še v prihodnje obljubil podporo. Vojko Čeligoj _______POMAŽE SI.EPI V SLOVENSKIH PORAH DREN AR, 2127 m- PRVAK ZELEN IŠKI H ŠPIC Tedenska tribuna, priloga "Slovenskih novic", je 19. januarja letos objavila zanimiv poziv: "Komaj verjetno, toda resnično je: v Zeleniških špicah nad Kamniško Bistrico je vsaj osem izrazitejših gorskih vrhov, od katerih sta imenovana le dva, najvišji med temi špicami, dvatisočak nad Srebrnim sedlom, pa še nima imena. Ali bi nam za lepo nagrado pomagali najti ime zanj?" Akcija, ki jo vodi novinar "Slovenskih novic" Marjan Raztresen in je med bralci naletela na veliko zanimanje in odziv, ima zanimiv delovni naslov "BOTER SLOVENIJI - izbiramo imena za slovenske vrhove". Zavarovalna družba Adriatic bo tistega, ki bo s svojim predlogom najprej prepričal posebno komisijo in uspel izpeljati še postopek za potrditev imena pri državni komisiji za geografsko imenoslovje in bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, nagradila s 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Vsaj polovica od tristo predlagateljev novega imena je prisluhnila nasvetu prof. Stanka Klinarja, ki je velik poznavalec tega dela Kamniških planin in celotnega slovenskega gorskega sveta. Po njegovem bi morali bodoči botri izbirati imena v povezavi s prvo-pristopniki nate vrhove. V mislih je imel predvsem planinsko druščino Drenovcev in če prelistate zadnjo številko Snežnika boste izvedeli, da je bil njihov nesporni vodja naš Bogomil Brinšek, alpinist, planinec, smučar, raziskovalec in fotoamater, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici.Bralci Tedenske tribune so v ospredje svojih predlogov postavili prav njega in celotno skupino Drenovcev. Po Bogumilu Brinšku naj bi se gora imenovala: Brinšak, Brinšek, Brinškov-ka,Brinščak, Brinševec, pa tudi Bogumil ali Bogomila, Brinovec ali Brinškov vrh, Brinš, Brinškova špica, Brinova gora, Bogomilov dren, Brinškov drenovec, Brinškova očnica, Brinškov Srebrnjak in Srebrni brinškovec.Veliko število predlogov je bilo izpeljano tudi iz imena prof. Pavla Kunaverja, ki je bil pomemben član skupine Drenovcev. Po skupini Drenovcev so gori predlagali številna imena: Drenovec, Drenovka, Drenik, Dren, Drener, Dre-nivec, Drenačnik, Tedrenc, ali kar Drenovci, kot je predlagal prof. Stanko Klinar. Omenim naj še nekatere predloge: Zeleniški, Bistriški ali Kamniški Drenovec, Drenova špica, vrh ali špik, Drenov vrh, ded, hrib, klin ali zob, Drenova krona ali vrh, Drenov-čev vrh, Drenov dedec, Zeleniški ali Srebrni dren in Pobočje Drenovcev. Komisija ni imela lahkega dela. Med naštetimi imeni in številnimi drugimi predlogi se je odločila za ime Drenar, ki ga je predlagal Stane Frelih iz Radovljice. Prepričani smo, da bo poslej nosil to ime. Stane Frelih je tako postal boter gore, obenem pa tudi oče naši novi domači sledi v slovenskih gorah. Čestitamo! Vojko Čeligoj POČKAR ŽE V HIMALAJI V ponedeljek, 4. aprila 1994, je tričlanska odprava, ki jo vodi Bojan Počkar s Prema, odpotovala v Nepal. Mini odpravo sestavljata še alpinista Štefan Mlinarič in Tadej Golob. Kot smo že poročali, so se odločili preplezati še neosvojeno 2000 m visoko zahodno steno Hiunchulija (6441 m) v Himalaji, ki stoji v neposredni bližini znamenitih Annapurn. Na njenem temenu je človeška noga stala samo dvakrat. Odprava želi zahtevno steno preplezati v alpskem stilu, brez fiksnih vrvi in urejenih taborov, še prej pa morajo raziskati pristop do gore, ki je praktično nepoznan. Ocenili so, da bi stena lahko padla v treh ali štirih dnevih v začetku maja, seveda pa je veliko odvisno tudi od vremenskih razmer. Pri SDK II. Bistrica ima PD Snežnik odprt žiro račun št. 52210-678-90756 (s pripisom "POČKAR 94‘), na katerega lahko nakažete prispevke za kritje stroškov odprave. JM ANNAPURNA SOUTH H1UNCHULI Občina "Villa del Nevoso" V zadnjem času potekajo po vsej Sloveniji živahni in burni razgovori o oblikovanju novih občin in o tem, kako bi morali občani začutiti svoje upravne enote kot dejansko obliko samouprave. Vroče je tudi pri nas. In kako je bilo pred sedemdesetimi leti? Takrat smo se na Bistriškem prvič srečali z "občino". Nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno, še v avstroogrskih časih, sta naselji Trnovo in Bistrica živeli samostojno. Sami sta vodili tudi upravne posle. Županstvo v II. Bistrici je uradovalo v različnih krajih, pogosto pa je bil njegov sedež v bivališču župana. Tako je bilo tudi v času županovanja Antona Žnideršiča. V požaru nekdanje Žnidaršič -Valenčičeve tovarne testenin "Pekatete"je pogorela pisarna župan- stva z arhivom vred, zato ni čudno, da so županstvo z veseljem preselili v novozgrajeni gasilski dom.V letu 1911 je ob velikih naporih zavzetih Bistričanov Bistrica postala trg in s tem dobila tudi nekatere nove trške pravice. Območje županstva je obsegalo zgolj naselje Ilirska Bistrica. Zadnji bistriški slovenski župan, ki je vztrajal še v prvem desetletju italijanske okupacije, je bil trgovec in poslovnež Anton Ličan. Tudi Trnovo je s svojim županstvom doživljalo zanimive preobrazbe. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da sta bila župana "Trnovskega županstva" Anton Benigar (1880) in Janez Šircelj (1883), nato pa je bilo oblikovano "Trnovsko podžupanstvo" s podžupani Ivanom Urbančičem (1887) in Francem Bašo (1892). V letu 1894 so spet uvedli županstvo v Trnovem. Na uradnem žigu zasledimo napis Županstvo trnovske srenje z županom Ivanom Urbančičem. Poleg Trnova je obsegalo še vasi v okolici: Koseze, obe Bukovici, Zarečico, Zarečje, Harije, Tominje, Topole, Mereče, Podstenje in Podstenjšek, obe Bitnji in Smrje. V zadnji dobi trnovskega županstva je bil njegov sedež pri Perkanovih (zdaj Gregorčičeva 18), zadnji slovenski trnovski župan pa je bil Jože Žnidaršič Zemljakov. Poslovanje obeh županstev so vodili po prvi svetovni vojni še nekaj časa v slovenskem jeziku, kmalu pa je prevla- Slika prikazuje celoten kolektiv županstva Ilirska Bistrica v letu 1928, ki je dočakal proglasitev naše prve občine. Začasni sedež županstva je bil takrat v nekdanji Zefni hiši (zdaj Prešernova 3), ki jo je po odselitvi družine Franca Samse leta 1926 v Ljubljano kupil princ Herman Schonburg VValdenburg za upravne potrebe svojih snežniških gozdov. Pred županstvom stojijo z leve: Pavel Barbiš (županski sluga), Lavra Ličan, Zdenka Vičič, Milka Butinar (upravne uslužbenke), Anton Zaharija (tajnik), župan, nepoznani, Lado Vičič (matičar), Francesco Carcione (županski redar) in oboroženi gozdni čuvaj Andrijašič. Fotografijo je za objavo prijazno posodila Milka Butinar - Velan. Skupaj z Antonom Knafelcem nam je posredovala tudi nekatere navedene podatke. dala italijanščina, sprva še skupaj s slovenščino, z nastopom fašizma pa je bil slovenski jezik popolnoma izrinjen in odstranjen iz javnega poslovanja. O tem pričajo dokumenti obeh županstev. . Za nasilno združitev Trnovega in Ilirske Bistrice je bil usoden 17. november 1927, ko je s kraljevim odlokom postaložupanstvo v II. Bistrici Municipio di Villa del Nevoso. Osebje obeh županstev so združili in ga, za potrebe nekaterih novih služb, razširili. Za župana - "podesta" - so prvič imeno-imenovali Italijana. Čez pet let, 16. novembra 1933, sta naselji, sedaj Villa del Nevoso, dobili novo upravno preobrazbo, ki jo je podpisal poleg kralja tudi sam Benito Mussolini. Občini so določili občinsko zastavo in grb, ki je bil bogato okrašen s fašističnimi simboli, občino II. Bistrica pa so proglasili za Commune di Villa del Nevoso. Tako je bilo nekoč. Po drugi svetovni vojni sta II. Bistrica in Trnovo doživljala nove upravne spremembe: od Občinskega ljudskega odbora do Okrajnega ljudskega odbora in nazaj. Kako bo po novem? Bo boljše? So nas dosedanje izkušnje kaj naučile? Vojko Čeligoj r i Nagradno vprašanje Tokrat sprašujemo po imenu in priimku župana na sliki. Čeprav je bil Italijan, je bil zelo toleranten in naklonjen Slovencem. Poročil se je v bližnji vasi. V ll. Bistrici smo predvsem z njegovo pomočjo kmalu dobili novo poslopje krajevne hranilnice in občine. Stavba še danes velja za najlepšo v kraju in Bistričani se z njo radi pohvalimo. Prvi bralec, ki nam bo sporočil pravilen odgovor, bo nagrajen z enoletno naročnino na Snežnik. L. J "Gostilna pri Kovaču" je obratovala pod Malo Bukovico. Snežnik bo eno leto zastonj prejemala Branka Ražem. RAZGLEDNICA IZ LJUBLJANE Vsi vemo, da je življenje na kmetih naj lepše, ni pa tako magično, dražljivo, elegantno, površno in hitro kot v mestu. Mesto popolnoma zaposli čute in je skrajno zapeljivo. Spomini slavnih mož pričajo o tem, kako so obstali kot prikovani ko so v njihovih podeželskih pogledih zažareli obrisi mesta v daljavi. Tudi Cankar je dobil svinčene noge ko jo je mahal dol z Vrhnike. Mesto utruja ljudi, ki hipnotično vztrajajo v njem, saj ga s svojo podivjano raznolikostjo in čarobnim šarmom dnevnih sprememb mami, opija in sili k izločanju adrenalina. Meščan je danes neke vrste narkoman. Tu je še cela vrsta znanih dejstev. Mesto je vedno središče nečesa: pokrajine, države ali pa zbirališče informacij. Vse to daje meščanom občutek lažnega miru, osredotočenosti, obveščenosti, centralnosti, spravljivosti in potuhe. Že predvojna Kronika slovenskih mest se sprašuje o podobi in funkciji Ljubljane, ki še danes ni to, kar bi lahko bila. Se vedno je lena, zaspana, majhna in nezanimiva. Na nek način ji tako nerazumljivo in patriotsko prizanašamo, da smo od tega že vsi živčni. Vsak nov ukrep povzroči novo težavo in v pragozdu tabujev se rešitve izkažejo za pasti. To je ljubljanski sindrom. Petdeset let pozneje se ni nič bistvenega spremenilo. Zgodnja devetdeseta pa so le prinesla nekaj svežega vetra. Zavedati se moramo, da nas bo to, kar smo zgradili in ustvarili v času socializma še spremljalo. Tramvaj smo zabrisali ven, mesto pa napolnili z avtomobili, ki jih je toliko kot težav. Zgubili smo ideal druženja, komuniciramo s pomočjo telefona, poslušamo radio in gledamo nacionalni televizijski program. Vsi vemo, da je Ljubljana včasih slovela kot skrajno anemično in neartikulirano mesto. Kurnik. Do neke mere je bila tako puščobna, da je že prešla v puščavo. Vsak je s svojo grbo počasi kolovratil naokrog in kot kamela brez vode zdržal tudi po več mesecev brez začimb kulture, veselih napisov, barv, zastavic in dogodkov. Ljubljana je natrpana z ljudmi z vseh koncev in krajev. Zadnja leta po osamosvojitvi se je pojavil nov razred, ki je na vrednostni stopnji še za stopnico niže kot nižji sloji. To so nezaposleni, begunci in klošarji, ki jih nismo uvozili z one strani meje. Ustvarili smo jih sami z novim in neizprosnim sistemom, ki mu na zahodu pripisujejo neverjet- ne prednosti, vanje Po nelfr& pa ""Isti Ljubljančani močno dvomijo. Čas je velik sovražnik mesta. VtP' za vsako malenkost izgubiš ogf|kc časa. Dneva je kmalu konec iJt rušilnih urah, ko se ti ljudje, zzlHj sarkazmom popolne upravi#*^ svojih dejanj, dobesedno zaže" oči in te bodejo s koleni. Ko se g" v avtobuse in nestrpno hupajo v P' trpanih križiščih me spominjal petelinje boje in južnjaški teifl ment. To zmedo pa samo še po' prometni režim, saj smo skoraj e1 ga imamo. Drugi imajo pro^ sisteme.Kljub temu, da so na oh\ K semaforji, se moraš napenjati, in vrteti v krogu na poti do pravel Od Ljubljane nisem nikoli prič3* več kot to, da bi mi zmanjšal3 dalje,izboljšala zrak in podaljšaj Mesto tvorijo živi ljudje s svojo značajem, temperamentof11^/; podjetnostjo. In Ljubljana je pa<: kot smo si jo želeli. ROJSTVA, POROKE, SMRTI J1 Ov i/c V aprilu leta 1994 se je rodil0 otrok, poročil se je en p^1 umrlo pa je 12 prebivale6' ! ilirskobistriške občine. t/trj -----------------------------J DOMAČI NUMIZMATIKI SO ZBOROVALI Da bi zbiralcem omogočili strokovno pomoč so bistriški filatelisti 27. marca na občnem zboru Primorskega numizmatičnega društva sklenili razširiti društveno dejavnost in se povezati s Filatelistično zvezo Slovenije. Davnega 1. maja 1950 so bistriški filatelisti ustanovili Filatelistično društvo Ilirska Bistrica. Na ustanovnem sestanku se je zbralo 23 članov. Društvo je tedaj vodil Aleksander Ličan, ki je veliko svojega časa posvetil delu z mladimi. Žal je po nekaj letih delovanje društva zamrlo. Bistriški filatelisti so od tedaj delovali neorganizirano, svoje zbirateljsko delo pa so omejili zgolj na prednaročila novih poštnih izdaj na domači pošti. Trenutno je na pošti prijavljenih Na občnem zboru so bistriški zbiralci še bolj utrdili svoje društvo. osemdeset naročnikov, zbiralcev poštnih znamk pa je veliko več. Numizmatično društvo, ki vključuje že 70 članov s širšega področja Primorske in Slovenije, vstopa v tretje desetletje delovanja in sodi med najuspešnejša tovrstna društva v državi. Izvolili so novo vodstvo društva. Naslednje mandatno obdobje mu bo predsedoval Vojko Čeligoj. Tudi v prihodnje se bodo redno sestajali vsako 4. nedeljo v mesecu med 9. in 12. uro v Hotelu Turist v II. Bistrici. V svoje vrste vabijo nove in nepovezane zbiralce starega denarja in poštnih znamk. Za najmlajše zbiralce deluje na OŠ Dragotin Kette v Trnovem že nekaj let filatelistični krožek, kjer se vsaj petdeset mladih filatelistov zbira vsak torek med 12.30 in 13. uro. ____x fi/ POKLIČITE NASI i (067) 81-297 Uredništvo Snežnika si želi ^ sodelovanja z bralci. Če id1. težave, če bi radi kaj sporo in na kaj opozorili, če naj^ za koga besede pohvale, j! nam želite samo kaj športi pokličite nas! Prisluhnili ^ bomo in si zapisali pripombe. Mogoče bO ^olfgang Bauer: Cbange la ' re*'ia: Ernst M. Binder '■ } ‘grajo: Igor Samobor, Brane Arubar‘ ,aq Barbara Levstik in drugi. Kristijan Muck, Nataša fLAV IRSKI KONCERT , 13. maja, ob 19. uri v°Rana glasbene šole k v TRNOVEM /ef Qrr,en Golnar, študent II. 'ka Akademije za glasbo v Dijani (razredprof. Acija I Bertonclja) ‘1 11 Bratož, dijak II. razreda n pednje glasbene šole v 'iani (razred prof. Janeza Lovšeta) r°8ram: Bach, Beethoven, \ rahrns, Ravel in Debussy. 1 ^elj. gledališče fe, 29. maja, ob 19. uri °OM NA VIDMU rpčko Kosovel v meni, prevrat Režija: Marko Sosič M k Igra: Alojz Svete i Os°velove pesmi je izbral 4 Aleš Berger. m k., ,OPERA f- Ifj . '"rska Bistrica organizira f V avSusta 1994 izlet v M rori0 z ogledom Verdijeve J‘ °pere NABUCCO. ® a razpolago je samo 30 '% lSfoPn,c- Program in v ttr>acije: tel. (067) 81-250. zaveda svojega umetniškega poslanstva; pri izbiri repertoarja z dirigentom sodelujejo tudi nekateri glasbeno zelo izobraženi člani) smo, če nič drugega, občudovali zlitost in čistost intonacije. Seveda je bil vtis veliko močnejši ob vrednotenju "umetniškega vtisa". Resnost ambienta in akustičnost cerkve sta celoten koncert uokvirila v doživetje, ki smo ga v našem okolju redko deležni. Čeprav je bilo tu in tam slišati mnenja da je program nekoliko prezahteven, spored je bil povsem "nekomercialen", nam je vsem skupaj zapustil globok vtis, ki je še traja. Prav zato jim čestitamo iz srca in jim želimo veliko uspeha v nadaljnjem delu. Končujem z nekaj besedami o poslušalcih. Zbrali so se, kljub neprijetnemu in hladnemu vremenu, v lepem številu. Opazili smo nekaj vodilnih osebnosti naših zborov, žal pa je bilo premalo aktivnih pevcev, ki bi po mojem iz nastopa lahko "potegnili" marsikaj koristnega. Dimitrij Bonano NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Benzoni, J.: Ponosna Američanka (Zbirka Oddih); Bossi-Fedrigotti, J.: Iz boljše družine (Zbirka Oddih); Christie, A.: Skrivnost modrega vlaka; Druon, M.: Prekleti kralji- 7. del: Ko kralj izgubi Francijo; Durrenmatt, F.: Naročilo (Zbirka XX. stoletje); Ellis, B. E.: Ameriški psiho (Zbirka XX. stoletje); Ftibbert, E. B.: Sedemkrat zapečateno (Zbirka Mavrica); Lenardič, M.: Še večji Gatsby; Mazzini, M.: Satanova krona; Pa po lojtrici gor: Ošine podoknice Nedeljskega Dnevnika; Platonov, A. R: Čevengur (Zbirka XX. stoletje); She, L.: Rikša (Zbirka XX. stoletje); Šumi, N.: Polona Vetrih; Tournier, M.: jelšev kralj (Zbirka XX. stoletje); Vieser, D.: Podkrnoški gospod (Družinske večernice); Vonnegut, K.: Hokus pokus (Zbirka Zenit). Strokovna literatura za odrasle Brajša, R: Pedagoška komunikologija; Čelik, P.: Policija, demonstracije, oblast; Čop, J.: Slovenski kozolec; Derrick, T.: Razmnoževanje (Moje vrtne rastline); Dvoršak, A.: V znamenju lože; Gookin, D.: DOS za telebane; Gookin, D.: PC za telebane; Gliick, A.: podeželje-vrt prihodnosti; Hoschele, B.: Papirne pustolovščine; Kitzinger, S.: Me, matere; Košir, F.: Zamisel mesta; Lindsay, W.: Veliki atlas dinozavrov; Mili, J. S.: O svobodi (Zbirka Krt); Schmitz, H.: Pravilno telefoniranje; Stropnik, N.: Zagotovimo svojim otrokom varno odraščanje. Leposlovje za mladino Dahi, R.: Veliki dobrodušni velikan; Disney, W.: Bambi; Disney, W.: Robin Hood; Disney, W.: Sneguljčica in 7 palčkov; Goudge, E.: Beli konjiček; Moja prva slikanica; Moja prva knjiga o živalih; Muck, D.: Pod milim nebom; Muster, M.: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika; Učim se, koliko je ura. Strokovna literatura za mladino Cole, B.: Mama je znesla jajce. ______ ------------------------------—------—s ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE NATEČAJ za udeležbo na 22. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Pogoji: 1. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev in to s prozo, poezijo in dramskimi deli. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. 3. Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. 5. Prispevke je treba poslati do 15. maja 1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 22. srečanje), Štefanova 5, p. p. 136, 61000 Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Dodatne informacije dobite na telefonu: 061/126 20 83. Območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev za Primorsko že nekaj let organizira ZKOII. Bistrica na Premu ali v II. Bistrici. Tako bo tudi letos. Dodatne informacije dobite na ZKO II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. 067/81 250. v..... y SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE Društvo glasbenih pedagogov Primorske je v okviru vsakoletnih srečanj glasbenih šol organiziralo kar pet revij. Strokovne žirije so na prireditvah v Tolminu (pihala, godala, kitara), Postojni (klavir) in Novi Gorici (harmonika in trobila) iz večjega števila zelo dobro pripravljenih učencev (naši predstavniki so bili: Nika Jenko -blokflavta, pianisti Gregor Mavrič, Miha Šajina, Damjana Skok, Martin Lenarčičln harmonikar Branko Poklar) izbirale nastopajoče za zaključno prireditev "Mladi talenti", ki je bila 20. aprila v sežanskem Kulturnem domu. Bistriška izbranca sta postala Nika Jenko (mentor prof. Adnan Zubčevič) in Miha Šajina (mentor Zorko Antonič). Ker starejših učencev od petnajst let na naši šoli ni, jih ni bilo tudi na reviji "Mladi koncertanti" v Novi Gorici. Razkorak med velikimi glasbenimi centri (Koper, Trst, Gorica) in malimi glasbenimi šolami, tudi naša se uvršča mednje, je skoraj povsem izničen; kar nekaj pedagogov se je spraševalo, od kje se je na Bistriškem pojavilo toliko glasbenih talentov, posebno klaviristov. Po uspešnem šolanju Jana Bratoža sta se na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani vpisala še dva klavirista: že omenjena Miha Šajina in Gregor Mavrič (mentor Laszlo Balazs). Za tokratno glasbeno, praviloma zelo uspešno "promocijo" Bistrice, pravzaprav bolj Podgrada, gre zahvala mentorjem, učencem in seveda tudi njihovim staršem. DAN UPORA PROTI OKUPATORJU Po nekajletni "konfuziji" na polju obeleževanja državnih praznikov v Sloveniji se je začela tudi v tem pogledu čutiti stabilizacija. Nekdanji praznik ustanovitve OF je s svojo novo "oznako" Dan upora proti okupatorju pridobil in vsebinsko še bolj poglobil pomembnost pojma, ki združuje večstoletno željo Slovencev po mirnem in svobodnem življenju. Prav slednje je na proslavi na predvečer praznika tankočutno poudaril slavnostni govornik g. Stane Prosen, predsednik SO II. Bistrica. Slišali smo govornika, ki je brez patetike in pretiravanj solidno ocenil pomen zrelega obnašanja Slovencev v hudih trenutkih preteklosti, še posebej glede na današnje neugodne politične razmere v naši bližini. Poleg učencev iz OŠ D. Ketteja in mladih koncertantov iz Glasbene šole, je na prireditvi, ki je bila precej čustveno obarvana, nastopil bosenski pesnik in prevajalec ki živi pri nas, g. Ismet Bekrič. Slišali smo njegove prepesnitve Kettejevih pesmi in uspel poskus pesnitve v slovenskem jeziku. Recitatorka Tadeja Fatur, ki je pred tem odlično recitirala nekaj skoraj že ponarodelih Kajuhovih pesmi, je prevajalca podprla s Kettejevim slovenskim izvirnikom. V pravo obsodbo človeškega ravnanja so izzveneli stihi, ki sta jih prebrali avtorici - učenki iz našega begunskega centra in spraševali smo se, ali smo storili dovolj za olajšanje njihovega trpljenja. Danijel Cek je zelo dobro vodil prireditev. Počasi se približuje profesionalnemu nivoju in se vztrajno pomika navzgor, proti "višinam", ki vse bolj karakterizirajo bodoče "zvezde" sedanjega novega vala. Mogoče je nekaj simbolike v tem, da je prav on pozdravil prvi javni nastop mešanega mladinskega pevskega zbora iz Knežaka, ki je pod vodstvom pevovodje Lojzeta Boštjančiča pred strogo publiko odlično prestal svoj ognjeni krst. Zbor deluje samo nekaj mesecev in predstavlja resno "nevarnost", da bo v kratkem po kvaliteti prekosil marsikoga. Organizirane vaje ima samo ob koncu tedna, saj je sestavljen iz šolske in študentske mladine. V imenu organizatorja proslave, domače ZKO, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k izvedbi in ,da ne pozabim omeniti Cvetličarno Miranda, ki je prispevala zares lep cvetlični aranžma. Dimitrij Bonano Igor Somrak, Ljubljančan, ki živi na Barki pri Vremah, je razstavil ciklus slik in plastik. Poimenoval ga je Zazidana odprtost - odprta zazidanost s Na otvoritvi slikarske razstave Igorja Somraka v galeriji Hodnikov mlin se je v petek, 8. podnaslovom Zapuščina premskega aprila, predstavil tudi mariborski ansambel Roraš Karči. ' gradu. Na sliki je "Materializirani Eros". KULTURNO DEDIŠČINO UMESTIMO TJA, PODGRAJSKI NAČRTI Dr. Janez Bogataj predava etnologijo Slovencev na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je avtor številnih člankov, razprav, knjig in televizijskih zapisov o etnološki zapuščini slovenskih pokrajin, predvsem Dolenjske in Štajerske. V sredo, 20. aprila, je prvič izvedel terenske vaje za študente 4. letnika v Brkinih, ki jih, kot sam pravi, razen škoromatov, slabo pozna. V KAMOR SODI! za kmečki turizem v SlovenijP'. Mlin, ki stoji ob Reki v neposredni bližini ceste Pivka-ll. Bistrica, daleč od mestnega hrupa, bi se dalo urediti za namestitev gostov in izvedbo aktivnih počitnic. Občini je kot priznan strokovnjak, ki zna kam je treba potrkati, pripravljen napisati pozitivno mnenje, saj je tu na enem mestu našel primeren kontrast, nekakšen vzorčen Gostje si ogledujejo cerkev v Smrjah. Drugi z desne je dr. janez Bogataj. Dolnji Bitnji so ga pričakali: Flelena Strle, ki se namerava po končanem študiju vrniti domov in se ukvarjati z brkinsko dediščino, sekretarka občinskega sekretariata za gospodarstvo Vojka Lenarčič, Branko Grahor, pridelovalec domače slivovke z velikimi načrti na področju domače model med starim in novim in zaželel si je, da bi sem v prihodnosti še prihajal. V Novakovi domačiji se nahaja staro na novem in novo na starem in te prepletenosti se po njegovem še nismo naučili ceniti. Marsikje iz hiš mečemo stare stvari ali pa smo jih za majhen denar pripravljeni prodati. "Največje presenečenje v zadnjih treh letih" je doživel dr. Janez Bogataj v Novakovem mlinu. Stara domačija, ki nosi hišno številko Smrjc 58 leži ob Reki in je prava, še neodkrita, možnost za razvoj kmečkega turizma v dirskobistriški občini. Treba bi bilo le investirati vanjo, urediti propadajoči mlin in okolico in postala bi začasno bivališče gostov, ki imajo radi tovrstne počitnice. brkinskih kulinaričnih receptov, saj še nobena slovenska pokrajina nima svoje kuharske knjige. Razdelati bi morali marketing, stroka in lokalna tipika pa obrti in turizma, Marika Mikuletič iz Male Bukovice s svojimi kruhi in pecivom, ter Mojca in Stane Božič iz Kopra, oblikovalca keramike za steklenico z brkinsko slivovko.Dr. Bogataj je veliko govoril o splošni kulturni dediščini, o prehranjevanju, delu, veseljačenju in gospodarstvu na podeželju. Najprej so si ogledali vaško cerkev v Smrjah in se ustavili pri Vidi Mršnikovi (Tumnovi),ki jim je gostoljubno razkazala stari hram in sušilnico mesa, glavni cilj obiska iz Ljubljane pa je bil nekoliko oddaljeni Novakov mlin. Po temeljitem ogledu mlina, domačije in okolice je dr. Bogataj izrazil mnenje, da je to "najboljperspektivna možnost Marika Mikuletič z Male Bukovice peče kruh iz polnovredne moke. Žito, pridelano brez škropiv in umetnih gnojil, kupuje v okolici Celja in ga zmelje skupaj z otrobi. Kruha ne sladi, dodaja mu le suho sadje in lešnike. Na Bistriškem bi morali oblikovati lastno blagovno znamko s katero bi tržili različne izdelke domače obrti. Treba bi bilo izoblikovati brkinski kozarec in ljudi počasi naučiti kulture pitja slivovke za posebne priložnosti. Lahko bi organizirali tekmovanja ocenjevanju slivovke, mogoče v povezavi s Prekmurci in začeti z zbiranjem bi si ob tem morala na vsakem koraku podajati roke. Ob Reki bi potrebovali mlin, ki ne bi bil samo muzej ampak bi moko tudi mlel. Domača obrt je obdavčena samo s 5% prometnim davkom in dr. Bogataj pozna prave ljudi na Ministrstvu za finance. Po obisku Novakove domačije in mlina so se gostje odpravili na Prem in si tam najprej ogledali stenske slikarije Toneta Kralja v cerkvi sv. Helene, nato pa so odšli na ogled Kettejeve spominske sobe in dobro ohranjene stare kuhinje, po domačem kosilu pa so obiskali še Pregarje. Branko Zidarič DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je v dnevih od 8. do 11. aprila 1994 potekala 5. razstava DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Mize so se šibile od dobrot, ki so jih pripravile slovenske kmetice in kmetje. Razstavljene izdelke so ocenjevale tudi posebne komisije. Ocenile so 315 krušnih, 68 mlečnih in 91 mesnih izdelkov in najboljše nagradile. Tudi v naši občini se lahko pohvalimo z odličnimi izdelki pridnih kmečkih rok. To nam potrjujejo priznanja, ki so jih na razstavi prejeli: Zora in Ivan Jenko iz Tominj - zlato priznarije za ovčjo skuto, Mateja in Vilko Škrab iz Gabrja sta dobila dve srebrni priznanji - za kozji sir in kozjo skuto, Dragica Primc iz Rečice pa je za svoje krofe dobila bronasto priznanje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Mirjam Furlan Kmetijska svetovalna služba Ostanki Starega gradu. V lanskem sušnem obdobju je požar, ki se je razširil z divjega odlagališča smeti, uničil velik del borovega gozda okoli ruševin Starega gradu. Podgrajci nameravajo osvetliti grajski stolp in urediti njegovo okolico, trudijo pa se tudi za čistejše okolje. V dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice, ki bo poskrbel za strokovno zaščito objekta, bodo najprej uredili okolico. Zavod za pogozdovanje Krasa je do 15. aprila, ko je stopil v veljavo odlok o prepovedi sečnje, odstranil velik del poškodovanih borovcev in se bo zdaj lotil čiščenja. Kasarna v Podgradu propada. Že pred časom je interes zanjo pokazal koprski podjetnik. Na področju kasarne bi po njegovih načrtih, vanje je že vložil 60.000 DEM, nastal trgovski center z banko in poslovnimi prostori. Kasarno naj bi zrušili v celoti, KSPr sodelovala pri odvozu mateff' Dvorano, ki stoji v neposredni terenu KS, bi za kulturne dejavnosti. Jože R°‘ zatrdil, da je pogodba že pripravi Prvi najemnik od MinistrstvJ obrambo bo ilirskobistriški izvršnif pogodbi pa manjka samo še p° ministra Kacina. L Občinska inšpektorica za korrui^j, zadeve je bila že trikrat v Podgr^«. se je s predstavniki KS pogovarjaj odvozu starih avtomobilov, o post3';, zbiralnikov za smeti, skupaj pregledali tudi vsa večja divja od^f šča. Dogovorili so se, da bodo ne^l, posebne opozorilne table o prep0' ^ odlaganja smeti in poostrili kaž4 kršitelje. Odlagališča bodo san M, pomočjo javnih del, kot so to žesl j z ureditvijo okolice pokopališča' j STROŽJI RED NA BISTRIŠKI TRŽNIC i Obrtna zbornica je v ponedeljek, 11. aprila, sklicala vse trgovce, da bi se pogovorili o razmerah na bistriškem sejmišču vsakega 1. in 16. v mesecu. Trgovci trdijo, da je konkurenca nelojalna. Občina je pripravila spremembo odloka o tržnem redu, ki natančno določa kje in kako se lahko prodaja blago in kako se vzdržuje prodajna mesta. Na Cankarjevi ulici je v dnevih sejma vedno več obrtnikov in podjetnikov, ki ne upoštevajo tržnega reda in ovirajo promet, zato bodo pristojbine in kazni večje. Trgovcem so pojasnili, da ni razloga, da ne bi tisti, ki izpolnjuje pogoje in ima pridobljeno mesto imel kakršnekoli probleme s pridobitvijo prodajnega dovoljenja. Veliko kritičnih besed je bilo izrečenih na račun inšpekcije, ki bi po mnenju trgovcev morala kršitelje kaznovati na kraju samem. In kako je drugod? V evropskih mestih, ki imajo mnogo daljšo tradicijo prirejanja sejmov, se trgovci ne pritožujejo zaradi nelojalne konkuren- ce kramarjev. V času sejma Sejemska gneča na Cankarjevi ulici. zaprejo svoje trgovine in preselijo dejavnost na ulic0', samo prodajalci, tudi tisti, ki se ukvarjajo s storit^®11 dejavnostmi. DAN ODPRTIH VRAT soboto, 23. aprila 1994, so bila vrata Psnovne šole A. Žnideršiča nastežaj P Pr,a- Učenci in učitelji so hoteli l^senj predstaviti celo paleto javnosti, s katerimi se ukvarjajo pri ,oulben e^a Italijanske kaverne iz časa med rtia vojnama", ki jih je nad našim ,avSt°m vse polno. Izdelali so maketo f erne in razstavili najdene predmete. :V liti jgral erarni delavnici so se šestošolci z besedami - sestavljali so afore, pjsa|j zaključke zgodb in si r '^iaH lastne.Kemijski krožek je r i stavll merjenje onesnaženosti j, a< Pri biološkem krožku pa so , r°skopirali rastlinske organe in J Preparate.Mladi računalnikarji so L ®ria|l risane "umetnine" in pisali jll^6 oblikovalni delavnici so iz ! ‘zdelovali tako imenovane ping-L° skodelice in se pri tem zelo i ava|‘-Ena skupina učencev je že r.lSnji dan na šolskih hodnikih I^.^Ha razstavo likovnih in ,0 l<‘n'k izdelkov.Hostese so staršem Iec.regle s kavo, sokovi, kruhki in l^-Nekaj fantov in deklet je pred 0l 0rn v telovadnico prodajalo LayVe' sladkarije in srečke. Zadela je. Vsala plin * japonska oblika združitev dveh samoglas-i Jt na^,ri Ogovoru v en zlog, zlitje - (2) |f % ežne žuželke * visoka igralna Površinska mera * pomoč v etovni vojni NAVPIČNO: A ime in priimek sodelavca in člana uredniškega odbora Snežnika - (0) B posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis * ime črke - (1) C slovenski literarni zgodovinar (Alfonz, 1904-1977) * ameriška glasbena skupina (nastopila je v Križankah) * različna samoglasnika - (2) Č petni del obuvala * Egidij - (3) D skandinavsko moško ime * kositer -(5) E začetnici letalca Rusjana (1886-1911) * gl. mesto Gane (originalno) * spaka -(2) F poganjek, cima * finski arhitekt (Alvar, 1898-1976) * grški bog vojne - (2) G vtaknitev* finski smučarski skakalec Toni - (2) F3 ime pevca Subote * zastarel izraz za naselje, vas - (5) I avstralsko drevo * judovski kralj - (3) J kratica za časopis Slovenski narod * stara japonska prestolnica * ime gledališkega režiserja Zlatarja-Freya -(3) K na tej strani * zabojnik - (2) L začetek prebavnega trakta * otočje na robu Vzhodnokitajskega morja - (4) M začetnici sociologa Tomca * redkost * začetnici pisatelja Nodiera (1780-1 844) - (2) N češki pisatelj (Alois, 1851-1930) * holandski slikar, predvsem krajinar (Aert van der, 1603/4-1677) - (2) O specialistke za jezikovne posebnosti stare grščine * domišljava ženska - (1) P prebivalka evropske otoške države * eno od imen sl. slikarja Meška (Bogdan) * ime literarne junakinje Karenine - (3). A B C V C D E F G H 1 J K L M N O P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 c URNIK PIZZERIA PODGRAD, TEL: 067/85-720 transport terminal ilirska bistrica PODBEZE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV, OGLEDI IN SVETOVANJE NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO ProVITA” Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE V Urnik: NON STOP 8 - 18 SE PRIPOROČAMO s I ( Skupščina občine Ilirska Bistrica ■pj primorje lil ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: l/se vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Izposojamo gradbene odre in opažni material. Snežnik UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. Bistrica NAROČILNICA ime in priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V , dne Podpis: K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA. NOVI STROJI IN KOMISUSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE BMDIIMŽENJERIIMG Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovie Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovie Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov od 9-23 petek in sobota 9-01 FINK FLOYD BAR Trubarjeva 8 tel. 067/81-526 SPOŠTOVAN/ OBISKOVALCI! Z neprikritim veseljem in zadovoljstvom opažamo, da so vam všeč naše prireditve ob koncu tedna in da ste zadovoljni s kvaliteto ponudbe v našem lokalu. Številni obiski nam potrjujejo, da se s takim načinom dela približujemo vašim željam in zahtevam, zato bomo v spomladanskem času pripravili še več podobnih prireditev. Želimo si, da bi "Rink Floyd Bar" postal zbirališče vseh, ki uživajo v sproščeni družbi ob pestri ponudbi, postrežbi in dobri zabavi.Zavedamo se, da je naša velika pomanjkljivost premajhen parkirni prostor, zato se bomo trudili in poskušali odpraviti to pomanjkljivost. Do takrat vam predlagamo uporabo parkirišč "Na Plaču". Na ta način se boste izognili iskanju parkirnega prostora neposredno ob lokalu. Sporočamo vam, da smo odprli letni vrt. Nudimo sladoled, cocktaile s sladoledom, sadne kupe itd. Veselimo se vašega ponovnega obiska. Dinis Gartner KOMBITRANS Prevozi tovora do 2 t (13 m3) Mednarodni prevozi Prevozi oseb in stvari (8+1) KLAVDIJ UJČIČ Harije 39, 66250 Ilirska Bistrica telefon 067/81-853 [jSSCF1 ILIRSKA BISTRICA __________A M Adriatic* zavarovalna družba d.d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica \l ar 2 »19 a; i '»-POLI UREJAM POLIURETANI - PLAMA platni hi el, suvus Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica ŠPORT c/ ODGOVOR NA ČLANEK j "USPEHI IN TEŽAVE" V PRIMORSKIH NOVICAH 22. 4.1994 nekajkrat se je zgodilo, da so iz Jate kluba s prstom kazali na klub, nazadnje je bilo Ln HO' da ie KK od ZTKO Preiel le • 00, NK, ki sploh ni v državni ligi, td 1^00 tolarjev. Financiralo naj bi , e 0 z mladimi in uspehe na državni F111' vse ostalo pa naj bi bila rekre-|da; Prepričani smo, da je takšno alanje podatkov tendenciozno in aJajoče. Preverjeni podatki kažejo, IlLf; 'etu 1993 NK od ZTKO dobil /jL-00, karate klub pa 281 -o00'00 PL|ev' ,zzvani smo, pa poglejmo še plat medalje. HnoSprej - dot ran^e teče že Pr'bbžno 'et ,no^. nogometno igrišče: 0 ® drenaže, navoz plasti zemlje .. šini |enietra' ;laanje' košnja, črtanje igrišča). Večja s° Gvajana s pomočjo sponzorja *be' z delom in sredstvi, ki so jih °vili člani kluba. Na drugi strani ■ e ^ub uporablja "šolsko " ,f°Vršini cca 7.000 m2, sejanje in Ste"'' ‘ve, gradnja tribune, slačilnic, Hi,-- °8raje, gnojenje trave. rrloadn'co' ki je bila zgrajena tudi s a Prispevkom in plačuje uporabo za ijj °' za druge ekipe pa samo Iglično. NK ima člansko, lnsk°, kadetsko in pionirsko gistč*0' V vsak' Pa ie pdbližno 20 laš,.kranih igralcev, ki nastopajo v 'k tekmovanjih. Članska ekipa V tekmovalni sezoni 24 stVenih tekem. Tekmovalni sistem tratej'n drugi panogi ni identičen. 'sti v sezoni nastopijo le na nekaj |lte„0 /kekmovalec se v posamezni pr lj'i| udeleži državnega prvenstva "'Pra ,ri0dni trenerjevi oceni o njegovi % V ienosti- V ekipnem ligaškem L°Vanju Karate klub Teles ne llib .' ^ nogometnem prvenstvu pa te ni?- 11 l^ga ranga ne more nastopati )av . višjega ranga ali startati v iitt0 ' ligi. Za primerjavo: na ern območju je le nekaj karate [Sit- ' n°gometnih pa je več kot 30. fe^gometni klub ima 3 do 5 v katerih igra 15 do 20 igralcev. n°st: naša članska ekipa ima na vsaki tekmi približno 500 do 700 gledalcev, kar je seveda odvisno od renomeja nasprotnikov. Rang tekmovanja: nanj se sklicuje tudi karate klub. Po kriterijih za vrhunski šport v Sloveniji je nogomet kot panoga uvrščen v prvo osnovno skupino, karate pa v tretjo. Verjetno je nekaj resnice na tem, da nihče ni tako dober kot si sam misli in ne tako slab kot si mislijo drugi. Colo sklicevanje na rezultate in rang tekmovanja je lahko močno varljivo in relativno. Nobena skrivnost ni, da je lažje uspeti v športu, s katerim se ukvarja le peščica privržencev kot v masovnem.Če naj bo volji zainteresiranih posameznikov prepuščena prioriteta v športu se da hitro priti do tega, da vsak cigan svojega konja hvali. Tudi NK bi se lahko skliceval na gledanost, interes, masovnost in drugim očital v tem deficitarnost. Če se tisti, ki nam dajejo denar (davkoplačevalci) odločajo za masovno privrženost, je po našem v tem element tržnosti in tja je naravnana ta družba. Povsem zgrešeno je, da se v stroškovnem delu meče v isti koš individualni in kolektivni šport. Prepričani smo, da je pri delitvi sredstev klubom treba izhajati iz vseh objektivnih pokazateljev, celovite obdelave pojava in parlamentarnega odločanja, sicer lahko na lokalnem področju po principu "ti meni, jaz tebi" nekateri porabniki poberejo smetano, drugi pa zaplavajo v rekreativne vode. Na koncu članom Karate kluba Teles čestitamo za dosežene uspehe in želimo, da bi jih posnemali tudi v drugih tradicionalnih športih, kjer je pot do uspeha trnova in dolga. V prihodnje ne mislimo več polemizirati. Presoji bralcem prepuščamo oceno o tem in onem tudi v primeru, da se bo pojavil še kakšen neargumentiran podatek ali kritika, ki ne zasluži svojega imena. II. Bistrica, 26. 4. 1994 Izvršni odbor NK Transport II. Bistrica i LASOV V NK PLAMA ŠE OBSTAJA V Primorskih novicah je bil 22. aprila objavljen članek o uspehih in težavah Karate kluba Teles. V njem je trener kluba, g. Šestan, izrekel veliko neresnic o ilirskobistriškem športu in to me je vzpodbudilo k pisanju tega pisma. Uspehi Karate kluba Teles so presenetili občinske funkcionarje, presenečen pa sem bil tudi sam, še posebno ob njihovih izjavah o poznavanju stanja in dela drugih športnih klubov v občini. O rezultatih karateistov ne bi razpravljal. Čestitam jim za dosežene uspehe. Delo kluba poznam samo s strani sekcije, ki je delovala v Podgradu. Po dveh mesecih je bilo delo iz do danes še neznanih vzrokov prekinjeno. Dvajset otrok je naslednjih štirinajst dni čakalo g. Šestana pred telovadnico OŠ Podgrad. Do danes g. Šestan še ni uspel sporočiti, zakaj ga ni bilo. V naši občini njihov klub ni osamljen primer športnega kolektiva, ki se ukvarja z neljubimi problemi financiranja in preživetja. Za delovanje kluba so potrebni določeni pogoji in primerni športni objekti za izvedbo treningov in tekmovanj. Na srečo se karate klubu s temi problemi ni treba ukvarjati. Trenirajo namreč v novi telovadnici OŠ A. Žnideršiča. Zaradi mačehovskega odnosa bistriških oblasti do športa so si v zadnjih petnajstih letih ostali klubi morali sami, vsak po svojih možnostih, ustvariti osnovne pogoje za delo. V naši občini so zrasli objekti po zaslugi športnih entuziastov in volonterjev. Naj naštejem le nekatere: balinarski objekti, strelišče za trap, lokostrelsko strelišče, nogometna igrišča, teniška igrišča ... Tudi NK Piama, ki že četrto leto z lastnimi močmi zaključuje dela na novem nogometnem igrišču v Podgradu, ima podobne probleme. Prepričan sem, da to dejstvo zadostuje g. Šestanu, da NK Piama še obstaja, kljub njegovi trditvi, da kluba ni več! In ne samo to, z mlajšimi dečki in kadeti tekmujemo v EPNL Koper. Ekipa mlajših dečkov je osvojila prvo mesto na turnirju v Škofijah, ekipa starejših dečkov pa je prišla do polfinala državnega šolskega prvenstva in osvojila tretje mesto. Namiga g. Roliha in g. Šestana o delitvi proračunskega denarja za šport v prihodnosti ne bom komentiral. Strinjam se, da sedanja delitev denarja ni ustrezna. Sodbo o tem zato prepustimo športnim delavcem in davkoplačevalcem. Na koncu naj ovem, da si tekme NK Transport (g. estan jih imenuje rekreacija) vsako nedeljo ogleda od 800 do 1000 ljudi, kar jeza tako majhen kraj že fenomen. Igor Janičijevič Podgrad 3k ŠOLSKI ŠPORT STRELSTVO Strelci z zračno puško iz OŠ A. Žnideršiča so se tudi letos udeležili Regijskega šolskega prvenstva, ki je potekalo 15. aprila v Postojni. Zasedli so 2. mesto in za prvouvrščeno ekipo iz Postojne zaostali samo zaradi slabšega streljanja v zadnji seriji. Obe ekipi sta zadeli 510 krogov, šteli pa so le prvi trije rezultati. Tudi v konkurenci posameznikov so se dobro odrezali. Simon Spetič\e zasedel 4. mesto z istim rezultatom (1 72 krogov) kot tekmovalca, ki sta se uvrstila na 2. in 3. mesto, Andrej Jagodnik je zasedel 5. mesto (171), Uroš Mahne 6. mesto, Uroš Turkovič pa je bil sedmi. Tekmovalci so se s temi rezultati uvrstili tudi med štirideset najboljših ekip, ki se bodo pomerile na Državnem prvenstvu za osnovne šole. PODROČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM OŠ A. Žnideršiča bo 10. maja v sodelovanju z ZTKO II. Bistrica organizirala tekmovanje za učence šol s prilagojenim programom. Učenci in učenke se bodo pomerili v atletskih disciplinah ( tek na 60 , 800 in 1000 m, skok v daljino in met žogice) na stadionu v Trnovem, rokomet in mali nogomet pa bodo igrali v Športnem parku Nade Žagar. Zdravko Debevc ZTKO Ilirska Bistrica sklicuje skupščino v sredo, 4. maja, ob 18. uri v dvorani Sokolskega doma. Informacije: tel. (067) 81-177. ULTRAMARATON Ultramaraton je tek na izjemno dolge proge in zahteva ekstremne človeške sposobnosti. V tujini mu mediji posvečajo veliko pozornosti, pri nas pa je znan ravno zaradi uspešnih nastopov Dušana Mravljeta iz Kranja. Njegovi največji uspehi so: 1. mesto na naj- daljšem cestnem teku na svetu (Sydney-Melbourne 1016 km), 1. mesto na Evropskem pokalu v teku na 24 ur, trikrat je bil evropski prvak v teku na 100 km, 1. mesto na najdaljšem enodnevnem teku (Cagliani-Sasari 254 km). Dušan Mravlje pripravlja podoben podvig tudi v Slovenij Konec aprila in v začetku maja namerava v 12 dneh pretei preko 1100 km ob mejah Slovenije. Start in cilj bo v Dobov V II. Bistrici je predviden cilj 9. etape v četrtek, 5. maja i start 10. etape v petek, 6. maja. Tek bodo spremljali mediji podpli pa ga bodo znani gospo- darstveniki, župani obči in predsednik države Milan Kučan. . PODVIG LETA DUŠAN MRAVL/E BO PRETEKEL 1103 Em Snežniku 1' Polovica strani 28 x 17 cm 28.000 SIT Četrtina strani 14 x 17 cm 14.000 SIT 3- osmina strani 14 x 8,5 cm 7.000 SIT ^ ‘ Costnajstlna strani 6,5 x 8,5 cm 3.500 SIT j *7©na dvobarvnih oglasov na prvi ->,ri zadnji strani je višja za 30%. večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite cc>mmerce". Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 RIBNICA 6. maja ob 17.30 ŠPORT ---------—-—___J BISTRIŠKI KARATEISTI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI Karate zveza Slovenije je v Kranju, 9. aprila, organizirala Državno prvenstvo za člane in članice in v obeh konku- rencah so se prvenstva udeležili tudi predstavniki Karate kluba Teles iz II. Bistrice. Nastopili so ekipno in v petih posameznih nastopih. Državni prvaki Slovenije: Robert Curlič, Kristofer Štemberger in Domen Gobec. Drugouvrščena ženska ekipa Z desne stojijo: Marjanca Šajn, Vojka Šestan in Martina Vičič. Kljub spornim sodniškim odločitvam so se s svojimi nastopi izredno izkazali. Moška ekipa (Robert Čurlič, Domen Gobec in Kristofer Štemberger) je osvojila 1. mesto in naslov državnih prvakov za leto 1994, ženska ekipa (Marjanca Šajn, Vojka Šestan in Martina Vičič) pa je zasedla 2. mesto. Vojka Šestan je v tekmovanju posameznic zasedla 2. mesto, Kristofer Štemberger pa je kot posameznik osvojil 3. mesto. V Karate klubu Teles smo z doseženimi rezultati zelo zadovoljni, posebej zato, ker so plod dolgoletnega in napornega dela. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način prisko- čili na pomoč se iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bodo še naprej stali ob strani. Stojan Šestan KARATE RAFTING NOGOMET JADRAN PROTI TRANSPORTU KARATE 2000 Italijanska karate federacija je v okviru projekta Karate 2000 organizirala 2. TROFEJ ITALIJA. Turnirja, ki je potekal v mestu Noalo v bližini Benetk 1. - 3. aprila, se je udeležilo devet evropskih reprezentanc in dve ekipi iz Benetk. Največ uspeha je imela italijanska vrsta, državna reprezentanca Slovenije, ki jo je takoj po prihodu sprejel župan Noala C. Rossini, pa se je v ekipnem delu tekmovanja uvrstila na 3. mesto. V njeni sestavi sta že tretje leto zapored nastopila tudi dva člana Karate kluba Teles iz II. Bistrice. Med tridesetimi evropskimi karateisti je Kristofer Štemberger zasede) v katah 11. mesto, v ženski konkurenci pa je Vojka Šestan prišla v finalni del tekmovanja in zasedla odlično 6. mesto. Stojan Šestan TABORNIŠTVO NOT 94 Nočnega orientacijskega tekmovanja, ki je potekalo v noči iz 26. na 27. marec v Gornjem Logatcu, smo se udeležili Peter Iskra, Boštjan Kerma, Gregor Kovačič, Marko Mršnik in Miha Škerlavaj. Tekmovanje je potekalo tako, da smo najprej reševali topoteste, nato smo vrisovali kontrolne točke in se v hudem nalivu odpravili na progo s časovnico 3h 39 min. Na 7,9 km dolgi progi z desetimi kontrolnimi točkami smo zasedli 14. mesto. Tekmovanja se je udeležilo 29 ekip. Članska ekipa NK Transport je po velikem derbiju v sredo, 27. aprila, v Krvavem potoku pri Kozini še korak bliže uvrstitvi v 3. ligo. Na eni izmed najpomembnejših tekem v spomladanskem delu prvenstva z neposrednim nasprotnikom za uvrstitev v višji rang tekmovanja, so igralci izbojevali neodločen rezultat 1 : 1. To jim v primeru enakega števila točk na koncu prvenstva prinaša prednost, saj so v medsebojnih srečanjih boljši. Imajo zmago na domačem igrišču in remi v gosteh. Tekmo so igrali pod velikim pritiskom rezultata. V igri se je zaradi tega pojavilo veliko nepazljivosti in ekipa Jadrana je prešla v vodstvo po grobi napaki celotne obrambne vrste. Podobne napake, ki pa jih domače moštvo ni izkoristilo, bi tekmo skoraj odločile v prid Kozinčanov. Transportov! igralci so kljub napakam pokazali veliko željo in hotenje. Tudi oni so si ustvarili veliko priložnosti za zadetek v drugem polčasu. Na izenačujoči gol smo morali čakati kar precej časa, vendar je igralcem to le uspelo po lepi akciji v kazenskem prostoru domačih. Zadetek je povzročil slavje številnih Transporto-vih navijačev, ki se je še okrepilo po zadnjem žvižgu sodnika. Poglavje zase so bili tudi navijači Transporta z Japodi na čelu. Bučno navijanje in atrakcije z oblaki papirčkov, baklami in papirnatimi trakovi so pričarale enkratno vzdušje. Tekmo si je ogledalo približno 1000 gledalcev, vsaj polovica polovica pa je bilo Bistričanov. Zdravko Debevc KOLESARSTVI BIČIKLETA ŽUR* 23. in 24. aprila je na obali potf orientacijsko tekmovanje z gor* kolesi. Iz II. Bistrice sta se vi odpravili dve ekipi v kategoriji^ do 21. leta (PP) in ekipa starejlil 21. leta (grče). Skupaj smo prekop 60 km po izredno razgibanem tf v pravem vročinskem valu. P1 vodila po celotni slovenski o! pravzaprav po hribih v notranj Peljali smo se mimo treh nogorti,-6 ^ In igrišč na katerih gostuje NK Trač j) (Korte, Gažon in Šmarje). V kaKl grč smo zasedli 1. mesto (Jure Cof ( Albert Ličan, Sašo Boštjanč'1^ kategoriji PP 1. mesto (GregorKo\ h Marko Mršnik, Saša Ternovec)1 ^ mesto (Boštjan Kerma, Iztok Urb> ^ Miha Škerlavaj) in tako osvojil' ^ prehodni pokal. /e Miha Ške^jf on Ud [ef >*< LOKOSTRELSTVi 'anl Lokostrelski klub II. Bistrica je 16 '1 organiziral in izvedel tekmo HEAD v okviru koledarja deževnem vremenu je nastopihr. lokostrelcev v vseh disciplina!1 ^ člani in članicami in dva mladi1’^ instinktivnem slogu. Gostovali50 ip trije lokostrelci iz Zagreba. Tekn'10' ^ so dopoldne streljali na nel[% razdalje, popoldne pa na Z11 >|; Nastopil je tudi domačin Af Čeligoj, ki je v olimpijskem’’ti zasedel šele 6. mesto, saj je nj£! qv prava disciplina compound slo^ lli MRZLA UODA ZAČETEK SEZONE POD PRIČAKOVAN)! ki/ Državno prvenstvo v raftingu se je začelo 10. aprila s tekmo na Krki. V spustu je prva ekipa, zanjo so nastopili M. Frank,S.Frlež, R. Kirn, S.Vrh, D. Kovačič in L. Zidar, imela smolo in je zasedlafO. mesto. V zadnji tretjini proge smo dohiteli ekipo, ki je startala 2 minuti pred nami in nas , v nasprotju s pravili, ni hotela pustiti mimo. Zaradi tega smo dosegli 10-15 sekund slabši čas in pristali dve mesti niže. Razmišljali smo celo o pritožbi, vendar se za tak način reševanja spora nismo odločili. Za drugo ekipo, zasedla je 15. mesto, so nastopili: L.Kirn, B. Logar, M. Kreševič, R.Primožič, A. Zidar in T. Bergoč. Na tekmi v Trnovem ob Soči, ki je Trnovo ob Soči Tako zgleda prevrnitev čolna in mrzla uoda v dvakratnem pomenu. potekala dva dni (16. aprila slaN 17. aprila spust), smo nastopil'5* prvo ekipo in v slalomu doS^j io /1 mesto s 70 kazenskimi t0\shi pribitka. Na uradnem treninjj* 9? progo prevozili brez dotiki kazenskih točk. V prvem spust11 e, bili diskvalificirani zaradi presta slab vtis smo pa smo popr3''gi drugem teku. V spustu smo e nekaj hudih napak in se uvrsti^ zadnje tri ekipe. Na Krki je ^ ^ 17 ekip, na Soči pa ena iv slalomu je slavil Bober, v spuS Ss Desk Royal. Oba čolna sta iz Lj^j 6vi Šesterica najboljših je nast^^j novimi in hitrejšimi čolni, ki s°^ Š (do 5,80 m), širši (okoli a, čedalje bolj koničasti. Naš ir žalost že zastarel in je primefe'1,fi'f za turistični rafting. Na obeh so bili zaostanki med ekipa'11'(,y|0 majhni. V času ene minute se je tudi po 8 ekip. Na Krki je bil3/^ med zmagovalcem (Bober Ljubjr^ ® drugouvrščenim (Gimpex Stranj 72 stotink sekunde, proge pa je ^ celih 19 minut. Rezultati Mrzle uode na državnega prvenstva vsekaj vzpodbudni. Upamo, da se bob1 , ^ daljevanju odrezali bolje, saj voda nepredvidljiva in prveb5^ dolgo. Zahvaljujemo se tj Baru za izkazano gostoljb vrnitvah s tekmovanj. ''Sr