IZDAJA CP »GOTJENTSKT TTSKc »UREJUJE URKUN1SKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED KIK GREGOR KOČIJAM - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 glasilo so leto w. vtMVT, SOBOTA, 8. SEPTFMHW\ 1962 cialisticne nega ljudstva za g ST. 103 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH . LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN ORENJSKO Ob vstopu v novo šolsko leto Te dni se na široko odpirajo šolski vrata spočitim in nasmejanim otrokom in mladini. Spet bodo nabirali vse šolsko leto znanje in izkušnje v sproščeem delu in se razvijali v delovne, poštene in zdrave soustvarjavce naše družbe. Z delom naših šol v preteklem šolskem letu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj se je z osamosvojitvijo učno vzgojnih ustanov življenje delovnih kolektivov na šolah tako močno spremenilo, d so burne razprave ob sestavljanju in sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodka — večkrat pa tud borba za materialna sredstva — nehote ovirale prosvetne delavec pri učno vzgojnem delu. Ob začetku novega šolskega leta pa lahko t precejšnjim optimizmom gledamo na delo, ki se je pravkar pričelo po naših šolah. Delovni kolektivi na šolah so se že začeli kot samoupravni organi močneje zavedati dolžnosti in nalog, ki jim jih je dala naša družba, ko jim jc zaupala vzgojo in izobraževanje mladc-%a rodu. Primernejše in pravičnejše nagrajevanje pa jim daje nove pobude za kvalitetno delo. Učitelji na osnovnih šolah že razpravljajo, kako bodo bolje podedovali učencem znanje, predpi-(Nadal je vanje na 2. strani) Proizvajavci so odgovorili za celotno poslovanje Doslej še niso znali izkoristiti vseh prednosti velikega podjetja Četrtkov sestanek, ki ga je v sklopu ostalih posvetovanj o izvozu organizirala okrajna gospodarska zbornica in ki sta se ga med drugimi udeležila tudi sekretarja sekretariata za industrijo in obrt in sekretariata za splošne gospodarske zadeve pri republiškem Izvršnem svetu Silvo Hrast In Milan Kri-stan, je temeljito analiziral vprašanje plasmana Iskrinih izdelkov na zunanjih tržiščih. Hkrati s problematiko izvoza Iskre so v četrtek obravnavali tudi izvozne možnosti elektrotehničnega podjetja »ELRA« Skofja Loka. sti, ki jih ima veliko podjetje. — Bolj kakor ugodnosti so se oprijeli slabosti. Ena izmed osnovnih misli, ki se je prepletala skozi četrtkovo posvetovanje in ki jo je sprožil prav republiški sekretar za industrijo in obrt, je bila ta, da delovni kolektivi še vedno mislijo, da so odgovorni samo za proizvodne uspehe. Vendar pa to ne drži, ker proizvajavci dejansko odgovarjajo za celotno poslovanje podjetja; torej tudi za izvoz. Prav zato je popolnoma napačno in zgrešeno mnenje, ki je v Iskri dokaj pogosto, da je reševanje izvoza in iskanje vedno novih možnosti za nastop na mednarodnem trgu izključno le stvar Iskrine zunanjetrgovinske organizacije. — Prav tako so v Iskri po združitvi še vse premalo izkoristili predno- Izvoz Iskrinih | izdelkov otežko-čajo med drugim tudi nekateri povsem specifični vzroki. Tu mislimo predvsem na popolnoma lokalne zahteve posameznih kupcev ki hočejo uvoziti take in take 'artikle. Zlasti pri nekaterih izdelkih igra neprilagodljivost lokalnim zahtevam pomembno vlo- V Iskri so tudi primeri, ko je proizvodnja določenih artiklov že (Nadaljevanje na 2. strani) Gibanje hranilnih vlog in potrošniških posojil Razlika se zm anjšuje Konec julija so hranilne vloge presegle potrošniška posojila za 125.7 milijona dinarjev Za uvod najprej splošna ugotovitev! Zadnje čase se namreč pri ribanju varčevanja In potrošniških posojil kaže težnja po počas-Mjftj rasti hranilnih vlog v primerjavi z rastjo potrošniških posojil. Delno so verjetno za takšno ribanje v zadnjih mesecih krivi dopusti, potrošniška posojila in izplačila hranilnih vlog pa so verjetno narasla tudi na račun Gorenjskega sejma. Posamezni konkretni primeri namreč povedo, da ko si ljudje prav ob času te sejemske prireditve najeli potrošni-iko posojilo ali dvignili prihranjeni denar. Podobno velja — zlasti 7i dviganje hranilnih vlog — tudi t* letne dopuste. Za potrditev načelne ugotovitve nekaj konkretnih podatkov. V letošnjem obdobju januar-maj so hranilne vloge v našem okraju v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem porasle za 12 odstotkov, potnošnLška posojila pa v istem obdobju kar za 69 odstotkov. Primerjava stanja v maju in Januarju tekočega leta kaže, da hranilne vloge ne rastejo več, medtem ko so potrošniški krediti porasli za 16 odstotkov. Takšno gi-banje nam vsaj delno potrjuje domnevo, da je mogoče, da bodo v kratkem — prvič po dolgih letih - potrošniška posojila presegla hranilne vloge. Vendar trenutno 4t> takega pojava še ni prišlo. Knoec maja 1962 so hranilne vloge presegle potrošniška posojila u 189,3 milijona dinarjev, medtem ko so bile v maju preteklega leta hranilne vloge za 616,6 milijo- na dinarjev večje kakor potrošniška posojila. Stanje konec julija pa kaže nasflednjo sliko: hranilne vloge so ob tem času presegle potrošniška posojila za 125,7 milijo-(Nadaljevanje na 2. strani) Pred prihodom vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko GORENJCI so bili prvi Se nekaj dni pa bomo izrekli dobrodošlico gostom iz Srbije, nekdanjim gostiteljem gorenjskih in ostalih slovenskih izseljencev. V petek, 14. septembra, bo okoli 11. ure pripeljal VLAK »-BRATSTVA IN ENOTNOSTI« na Kranjsko železniško postajo. Priprave za sprejem gostov iz Srbije so po vseh petih gorenjskih občinah v polnem teku. Posebne komisije, ki za to skrbijo, imajo polne roke dela. Urediti je treba le še najnujnejše. S prihodom gostov \% Srbije bomo proslavili še en pomemben dogodek, in sicer ustanovitev prve slovenske čete Ivana Cankarja v Srbiji leta 1941. Njen prvi komandir je bil Javorničan ALBIN PIBERNIK. V aačetku je bil namestnik, kasneje pa komisar čete ing. PAVLE ZAUCF.R. V Razgovoru nam je tovariš 2aueer med drugim o tem povedal tudi tole: »Na pobudo tovarišev Kardelja in Mačka je bila ustanovljena pri glavnem štabu prva slovenska partizanska četa, ki so jo sestavljali slovenski izseljenci v Srbiji. Med prvimi so bili prav Gorenjci. Albin Pibernik jc zbral nekaj ljudi okoli sebe, večinoma, iz istega transporta, kot je bil on. Slovenska četa jc bila neposredno podrejena glavnemu .štabu. V borbah je bila prav tako samostojna. Vsega sik upaj je bilo v četi okoli 60 slovenskih borcev. Naenkrat skupaj pa nas je bilo največ 30 do 35.« Za politično življenje v I. slovenski partizansik četi je skrbela žena Albina Pibcrnika - Julka. Prav zaradi tega so družbene in politične organizacije na Javor-niku in Koroški RcH izr.v/ilo željo, da bi se novi dom, ki so ga že začeli graditi, imenoval »Dom Jueke in Albina Plbernika«. Ome-inimo naj še, da je bil v četi tudi narodni heroj Vinko Zcvnik. doma lz Mavčič. Izvirni zapis ing. Pavla Zaucerja in Milenka Sobra o delovanju prve slovenske čete bomo začeli objavljati v ponedeljkovi številki. - M. ti. Obisk iz Savone PRORAČUNSKI DOHODKI PRESEGLI IZDATKE V prvih sedmih mesecih je priteklo v občinske proračune in •krajni proračun 1.959,7 milijona *narjev dohodkov. Izdatki v tem abdohju pa so znašali 1.873 mlll->>»ov dinarjev, iz česar sledi, da je bil v prvih sedmih mesecih •rvarjen višek v višini 122,7 milica dinarjev. Edinj proračun, ki k Imel v sedemmesečnem obdobju roaniko (izdatki so bili torej večji kakor dohodki), je bil proračun •bone Kranj. Manjko je znašal V>1 milijona dinarjev. Okrajni proračun je imel v ome-■Jeaem časovnem obdobju 663 mili Ionov dinarjev dohodkov, kranjski 112,9 milijoni, jeseniški 278,6 ■nHJsna, radovljiški 210.6 milijo-*», tržiski 111.9 milijona in škof-JeMki 182,7 milijona dinarjev. P. Bled sodeluje s sorodnim turističnim mestom Zakopani na Poljskem. Kranj razširja svoje stike z mestom La Ciotat v Franciji in z mestom Oldham v Angliji. Podobne stike z inozemstvom imajo tudi druga naša mesta. Okrajni komite ZK pa je že lani vzpostavil tesnejše stike s sorodno organizacijo v mestu Sa-vona (Italija). Pred dnevi je že drugič obiskala Kranj štiričlanska delegacija KPI iz tega mesta. V našem okraju bodo gostje teden dni. Na programu je ogled raznih krajev, podjetij itd. Se bolj zanimivi pa šo razgovori te delegacije z raznimi predstavniki družbenih in političnih organizacij, s predstavniki ljudske oblasti, samoupravnih organov ftd. Prvi razgovor ob letošnjem obisku je bil v četrtek, 6. t. m., na OLO. Goste so sprejeli sekretar OK ZKJ Jakob 2en, predsednik OIX) inž. Tone Tribušon, predsednik OOSZDL Martin Košir in predsednik OSS Slavko Zalokar. V štiri umem pogovoru so se gostje zelo zanimali za oblike dela in vlogo ZKJ pri izgradnji našega socialističnega si6tema, zanimali so se za volitve organov ljudske oblasti in njenega poslovanja in še posebno za delavsko samoupravljanje. S precejšnjim razumevanjem in poznavanjem naših splošnih družbenih razmer in družbene ureditve so gosti skušali najti tiste naše izkušnje, ki bi jim služile pri konkretnem delu. Na sliki: delegacija KPI iz Savone, ki jo vodi član sekretariata federacije KPI Giuseppe Re-bufello. — K. M. Program obiska gostov iz Srbije v dneh od 14. do 16. septembra 14. SEPTEMBRA 1962 Ob 11.00 prihod in sprejem na železniški postaji Kranj Ob 11.30 sprejem gostov na Trgu revolucije v Kranju Ob 12.00 sprejem pri predsedniku okrajnega ljudskega odbo- bora Kranj v avli okrajnega ljudskega odbora Kranj (sprejem samo za goste z vabili) Od 13.00 do 13.30 odhod gostov z avtobusi iz Kranja v občine Tržič, Skofja Loka, Radovljica in Jesenice. Prihod gostov v občine bo urejen tako, da bodo prispeli ob 14. uri, ko je končano delo v podjetjih in ustanovah. SPREJEMI BODO: Jesenice: Cankarjev trg (pred gimnazijo) Radovljica: pred občinskim ljudskim odborom Tržič: pred občinskim ljudskim odborom Skofja Loka: na Mestnem trgu Goste iz Kranja prevzamejo gostitelji ob 13. uri pred avlo OLO (gosti ostanejo pri gostiteljih do sobote 15. 9. 1962 do 12.30 ure). Bled, 15. SEPTEMBRA 1962 Izlet na Bled (ogled gradu, muzeja in Bleda) in v Podvin na TOVARIŠKO SREČANJE. Odhodi avtobusov iz posameznih krajev na in sicer: Z Jesenic 13.30 s Cankarjevega trga (pred gimnazijo) Iz Radovljice 13.45 z avtobusne postaje Iz Tržiča 12.30 z avtobusne postaje Iz Kranja 13.00 izpred kina Center Iz Sk. Loke 12.45 z avtobusne postaje (Transturist) Ob 14.00 zbor vseh gostov na Blejskem gradu Ob 16.00 tovariško srečanje v Podvinu (v gradu) pri Radovljici. Nastopajo: pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, folklorna skupina Svobode Jesenice in Veseli planšarji s pevcema iz Ljubljane. Za goste bo pripravljena malica in večerja. Tega večera naj se udeleži čimveč gostiteljev in ostalih prebivavcev Gorenjske, da bi bilo čimbolj prisrčno in tovariško. Hrana in pijača bo po zmernih cenah pripravljena tudi za ostale. Za prevoz gostiteljev in drugih bodo skrbela avtobusna podjetja Transturist, Avtopromet in Avtoservis z odhodi s tistih postaj, kakor je navedeno pod datumom 15. septembra. Odhodi bodo od 15. do 16. ure. Povratek gostov in ostalih na domove gostiteljev bo iz Podvina od 20. ure naprej. M SEPTEMBRA 1962 Obisk grobišča talcev v Begunjah in Dragi ter ogled muzeja talcev. Odhodi avtobusov iz posameznih občin bodo: Z Jesenic 8.30 s Cankarjevega trga (pred gimnazijo) Iz Radovljice 8.45 z avtobusne postaje Iz Tržiča 7.30 z avtobusne postaje Iz Kranja 8.00 izpred kina Center Iz Sk. Loke 7.45 z avtobusne postaje (Transturist) Ob 9.00 prihod v Drago, kjer bo polaganje vencev, nato ogled muzeja talcev in obisk grobišča v Begunjah. Ob 1130 odhod iz Begunj na skupno kosilo, ki bo v domu Partizana na Jesenicah, in sicer za goste. Kosilo bo trajalo od 12. do 14. ure. Ob 14.00 odhod gostov z avtobusi na izlet na Vršič (v primeru slabega vremena pa ostanejo gostje v domu Partizana, kjer bo družabno popoldne). Ob 17.30 odhod z Vršiča in prihod na železniško postajo Jesenice ob 18.30. Na železniški postaji se bomo poslovili od gostov (godba, zaželeno je, da bi bilo čimveč prebivavcev Jesenic, pozdravni govor itd.). Ob 19.55 odhod vlaka »»BRATSTVA IN ENOTNOSTI« z Jesenic. VSEM GOSTITELJEM! Pri sprejemu in gostitvi izkažimo čimveč jo gostoljubnost gostom iz Srbije, ki so nam v najtežjih dneh nudili vso pomoč in s tem razumeli naš težak položaj. Zato je dolžnost gostiteljev, da posvetijo vso pozornost gostom. Tudi ostalo prebivavstvo Gorenjske naj ve, kaj so ljudje iz Valjcva, Smedereva, Brusa, Aleksandrovca, Smederevske Palanke itd. nudili našim Gorenjcem od leta 1941 do 1945. Zveza združenj borcev NOV za okraj Kranj je ob podpori vseh družbenih organizacij pripravila širši program z namenom, da bi se gostje seznanili z gospodarskim in kulturnim življenjem in z naravnimi lepotami Gorenjske. K temu skupnemu programu naj gostitelji prav tako prispevajo svoj delež. Da bi lahko v celoti in dobro izvedli predvideni načrt, prosimo vse gostitelje, naj nam vsestransko pomagajo in upoštevajo program. Vse v duhu utrjevanja bratstva In enotnosti! PRIPRAVLJALNI ODBOR Obrazi in pojavi a> Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi # Obrazi zadnjimi vrati je nastala gneča Med nestrpneži, ki so želeli vstopiti, jc bila tudi postavna gospa srednjih let. Po govorenju in obnašanju je bilo moč razbrati, da ;e bil močnejši gospod zraven n)c njen mož, a dve dekleti — kakih ločeno. Vsaka po eni strani^ tro sta začeli »zasedati* prostore- štiri mesta na sončni strani. Zato Zasedena mesta se odlo-»zasedla* Toda vedno prazna »zasedena* mesta. Ob tem pa je več ljudi stalo. Neka žena se je usedla na enega zmed praznih mest zadaj. »Kakšen način pa je to! Kaj ne vidite, da je zasedeno,* se je brž oglasila gospa, ki je stala zraven. »Bodite že vsaj tiho!* ji je odgovorila ženica mirno in sedela naprej. Toda gospa se je zgražala nad nesramnostjo ljudi in pri ten* ji je tiho pomagal tudi mož. Posredovati je moral sprevodnik. Potniki so molčali, toda iz pogledov enajst in osem let starosti — njuni nJLin„;i* to raj.s* : hčerki. In tema dvema dekletoma Vsaka na svojem koncu.. Na sedeže lf odklonila te sedeže i je gospa strogo in energično po- sta v naglici metali jopice, torbice, cila ta mesta, ki jih je m. , j časopis* '» »držala* Ircnka spredaj d t a<* trenutna nervoza potnikov, zakaj m strinjal. Prav pri vratih, k;er l>a takega načina »zavzemanja* InSdekleti sta se v resnici pre- skoro vsi so dobili sedeže. Samo ljudje^ vedno nadlegujejo! Tako Je prostorov, takega izsiljevanja pred lili . . . Med prvimi sta se po- dva stare! vzpeli po stopnicah v avtobus: ena stojišču v Med prvimi sta se po- dva starejša možaka sta ostala na nastal spor. Avtobus jc Že vozil čez nosu m taksne vzgoje dveh mladih ' sredini. Dekleti pa sta Labore proti Ljubljani, ko so bila deklet. — K. M. TE DNI PO SVETU ti: dni po svih # UMIK NIZOZEMSKIH CKT Vršivee dolžnosti Kcnrralncga sekretarja OZN U Tant je izjavil, da se bodo do srede novembra povlekle nizozemske čclc i. Zahodnega Iriana. 0 OBISK ".U'.ZVHVA V JUGOSLAVIJI Soviclsk« revija »Novo.ie. vrem-ja< je objavila daljši i i iek o Jugoslaviji. V nJem avtor pravi, d.t sl Jugoslavija prizadeva ublažili mednarodno napetost. Bližnji obisk Brežnjeva bo po besedah ciankarja pomemben korak v na-datjniem razvoju odnosov med obema državama. # VOLITVE V ALZIKI.II Politični odbor je sporočil, da bnHo volitve v uslivodajno alžirsko skuoKSttn verjetno 16. septembra. Kriza v Alžiriji je po izjavi Kidera dokončno rešena. Alžir so orofflaaul /a demilitarizirano področje. Na področju Orleansvilla pa je spet prišlo do puškarjcnja. « POSVETOVANJE O POLOŽAJU NA KUB| »Kubanski problem« jo na dnevnem redu v Wa«hingtonu. Ameri-Ska vlada je pozvala Kubance •♦naj se izogibajo napadalnih postopkov«. Neposredni vzrok za napetost med Washingtonom in Tlavano je pošiljka sovjetskega orožja. Domnevajo, da bodo ]x>d-Vzeli nove ukrepe proti Kubi. 0 POLOŽAJ V BERLINU Sovjetska vlada je poslala trem •zahodnim državam note, v katerih poudarja, da sedaj ni čas za razprave o preprečevanju spopadov, temveč za temeljito izboljšanje položaja s sklenitvijo mirovne pogodbe. Ameriški predstavnik je dejal, da Ima Sovjetska zveza popolnoma izkrivljeno podobo o položaju v Berlinu. Ljudle in dogodki • Liudje in dogodki« Ljudje in dogodki ♦ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki* j n, in Bonn nima ivnjega letališča, kjer bi .pristajali tuji državniki. Ker jc bil stari kancler pred vojno dolga let* kolnski župan, rad pohiti na koinNko letališče, kjer običajno pristajajo tuji državniki, če nimajo preveč velikih in hitrih letal. Cenfral de Gaulle, ki jo po slo letih »grdega gledanja-., kol prvi francoski državnik, stopil na nemška tla, je priletel s primernim letalom na kninsko letališče, da jc bilo dovolj prostora /*& francosko .spremstvo ' In bftiuiskr ministre, ki so «e brez izjem zbrali vsj na letališči*. Neme! so se ludi lo pol Izkazali kot izredni organizatorji. Mislili so na vse. Celo ob cesti nd letališča do peneralove rezidence v Itonnski -i.Mi četrti« so razme-vlili več bolniških vozi' s svežo krvno plazmo, ki ustreza de Gaullovi krvni sliki, da bi bila Adenauer poka/ala, d* imala napitnice in generalova napitni- skupno kožo. Od sprejema na lt- na bi nemara v Bonnu utegnila tališču do uradnih1 razgovorov lavezali jezike tistim ministrom, med štirimi očmi ifl je utrjevalo ki Londona ne izpodrivajo iz cv- prepričanje, da je zgodovinsko ropskega kopna. Gotovo so naj-« sovraštvo pozabljeno vsaj med de bolj sramežljivo in prizadeto pl- Gaullom in Adenauerjem. če že sali o tem obisku v Londonu, ne med Nemci in lianro-i. Gene- kjer so zaskrbljeni, da de Gaulle ral .si je /r pred leti postavil živ- spravlja bonnskega kanclerja na l.irnjski cilj. ki ga z Adcnauerje- svojo stran lehničC vimi prsli in denarnico počasi Pozabljanje starega sovraštva uresničuje. Navezanost Francije jc za razvoj v tem delu sveta plc- vinska nujnost. Ce so si Francozi in Nemci med seboj precej različni, miselno in drugače, potem sta si Adenauer in general de Gaulle med seboj zelo podobna. Imata veliko skupnih črt. ki jima pomagajo, da najdejo tudi v političnem jeziku često skupni Ime- francoskih časopisih qa . ^tsa sll-ljo tudi z^kl!* d' vprašanja; ali ne bodo mladi Francozi nekoč mor»iib*rd* rati zaradi Nemeev? nrj 1 um'-je. da so predvsem ml:,d| ,? J* na obeh straneh najbolj J* **rc od„oSP*VlfU za pristne in novavce. Združuje jih skoraj enak Nemci in Francozi, \lord« 1,1 prezir, preračunana avtoritativ- vilne grobnice v obmejnih * no.st in želja z voljo In trdo roko jinah mladim lp odprle nekaj doseči. V Parizu ne zakri- Generalov no Generalove večne »Evropi domovih... | zvezo, ki hi nastal« Združeno Evropo s| t«s ri- sanji le Ev S« v krstfi misija kot silo na cnakin*r*> M* nosti od Moskve in WasKi^dal^" De Gaulle nr more Mvet •"**•** U'asbineioAa. Adenaul^ V radi trenutnega PoloiajJ** •+ **■ čljl Se prisiljen dvoriti W tonu Zato je ^denj.««- f5hi,»«-shinglotiske persnoku ' »« »*■ odpadnik kot dr Ga,,n **»ajH včasih uporni kanei*.*' Ameriki podobno kot d 'nis'i 1 Za generala je alonisk! ^*lU< d moči, bombe pa u " škega denarja ni mcKOe ^ Tega se de Gaul|c n^ *«T»*tL Nemčiji zaveda, saj j0 ^»k« t vorc sestavi) v nemšči "V"0* *** bo učinek večji? Mord* pri roki, če nemška policija ne bi roke čimbolj daleč stran od ev mogla zadržati atentatorjev, ki so ropskega kopna. Mešanje in vklju in Zahodne Nemčije jc vzajemna, menit doprinos. /. bratovščino v Bonnu Želi P™" odnosi med Iranci jo m doren general zadržati britanske Nemčijo ne zaslužijo očitkov, če Dobri medsebojni vajo, da so meri njima ludi razli-Zahodno ke. In ker Francozi radi ponavljajo znani latinski pregovor, da Je zgodovina učiteljica, sc sprašujejo, kaj bo po de Gaullu. Ali že trikrat strelinli na de Gaullov avtomobil. Londonsko časopisje je pisalo, da je bilo zelenih nemških policistov ob cesti več kol trave. Ze v odprtem avtomobilu sli general de Gaulle in kancler Sevanje Velike Britanije na ev ropsko kopno je za senerala •Mf da izgubi vodilno mesto < nja, bil Zahodni Evropi. Adenauer je glede Velike Brilanijc boli P«*~ s« zamišljeni tako, da drugim nc škodujejo. Veliko .le ljudi, ki so se na obeh straneh Ren«' a tem sprijaznili in pozabili mučno zgodovino številnih vojn. Pada pa na prvi pogled v oči. da obeh velikih evropskih narodov ne zbližuje pu.stljlv in dobrodušen. Bonnske samoniklo čustvo, ampak zgodo- prcvzeli vajeli popolnoma v svoje roke? Za Nemčijo je značilen duh dominacije. Porazi RTffflo preko nje brez posledic. Nc pridejo ji do živega. Zato se po Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in do*olj elastično organizacijo procjuje. Tudi v izvoz jo treba investirati - in če je to potrebno tudi za daljši ča«. Zlasti pa je potrebno za pospeševanje izvoza pritegniti delovne kolektive in poskrbeti, da se ne bi ponovil primer, ko so v Iskri zaradi nekoliko nižje cene prenehali prodajati radijsko sprejemnike in s tem izgubili zunanji trg. Trenutno je izmed vseh poslov nih enot Jskre najboljšo vzdušje larjcv. - P. glede izvozu prav v kranjski Iskri. Zanimiva je namreč prav Ugotovitev, da je kranjska poslovna enola Iskre v celotnem bruto produktu Iskre zastopana le s 50 odstotki, medtem ko jc pri celotnem izvozu zastopana kar z 90 odstotki. Plan izvoza podjetja Iskra znaša v letošnjem letu milijon 400 tisoč dolarjev in kakor povzemamo iz razprave na četrtkovem posvetu, bo ta plan v pretežni meri tudi izpolnjen. Realizacija izvoza v prvih osmih mesecih zna.ša nekaj nad 617 tisoč dolarjev, vrednost *>e neizdobavtjenih naročil pa 768 tisoč dolarjev.. V coloti znaša tako- realizacija in naročila do prvega septembra milijon in 3B5 tisoč dolarjev. Orientacijski predlogi o planu izvoza v letu 1963. o katerih pa bodo še podrobneje razpravljali po delovnih kolektivih tn drugih pristojnih mestih, pa predvideva izvoz v višmi tri milijone 150 tisoč do- nje po šolskih potrebščinah j« bil pretekli ponedeljek. 3. septembra, ko so prodali samo v gotovini za 1.318.935 dinarjev. Od tega so ta dan prodali papirja in Šolskih potrebščin za 1.014.492 din, šolskih in drugih knjig za 285.018 dinarjev in tiskovin za 19.425 din. Naslednji dan v torek so prodali za 983.963 dinarjev, v sredo za 1,200.748 dinarjev in včeraj za 1,009.314 dinarjev. Kot so nam povedali na upravi, šolskih in drugih potrebščin ne primanjkuje, le učbenikov šp nimajo vseh, ker šo niso izšli. Računajo, da se bo naval polegel tja do 20. septembra. - M. Z. Razlika se zmanjšuje (Nadaljevanje s 1. strani) na dinarjev, konec julija preteklega leta pa se je ta številka povzpela na, 429,3 milijona dinarjev. Stanje potrošniških kreditov jc tako znašalo konec letošnjega julija 1-534 milijonov dinarjev, stanje hranilnih vlog pa 1.659,7 milijona dinarjev. Za ilustracijo naj navedemo se stanje ob koncu julija preteklega leta: potrošniška posojila v višini 1.021,7 milijona dinarjev in hranilne vloge v višini 1.431 milijonov dinarjev. Omenjeni neenaki tempo glede porasta hranilnih vlog in potrošniških posojil je nedvomno vsaj delno posledica zmanjšanega porasta nominalnih osebnih dohodkov v letu l!)li^. Zvišale so se tudi cene, močan porast potrošniških posojil pa kaže na to. da se težnja po "akupih še nI v celoti uskladila z dejanskimi možnostmi v sedanjih razmerah. - P. Skrb za tehnično vzgojo državljanov Okrajni odbor ljudsko tehnike Kranj pripravlja skupno S gospodarsko zbornico in društvom inženirjev in tehnikov ustanovitev posebne komisije, ki bo f»'ICrbola za tehnično vzgojo potrošnika. Ko bo ta pričela Z delom in ko bo sestavila delovni program, bodo pričeli tudi z organizacijo takih komisij pri občinskih odborih LT. Kolikšnega gosodarskega pomena bo delo teh komisij, bo pokazala bližnja prihodnost. Spričo naglega tehničnega napredka nismo skrbeli v tej smeri za vzgojo državljana - potroSnika. Ljudje kupujejo različne tehnične pripomočke, predvsem gospodinjske, in to v . najrazličnejših izvedbah. Največkrat niti ne vedo vseh kvalitet in ne poznajo delovanja aparatov. Zgodi se tudi, da tako aparate kupujejo bolj aH manj na priporočilo trgovcev. Izkazalo seje, da tudi ti največkrat ne poznajo strojev ln njihovega delovanja. Ni torej čudno, da sc ti aparati in stroji zaradi nepravilnega ravnanja kmalu pokvarijo. To neznanje ima še druge posledice. Na novo zgrajena stano- ZLATA MEDALJA ZA KRANJČANA Nedavne mednarodne razstave umetniške fotografije v Tcplicah na Češkoslovaškem 6C je udeležil tudi mojsfcer fotografije Jane* Marenčjč - član fotokluba »Janoa Puhar« iz Kranja. Njegovi fotografiji »Istrske soline« je ocenjevalna žirija prisodila zlato medaljo. Za to fotografijo je dobil avtor tudi v domovini več priznanj. vanja so pogosto že opremlj« na % raznimi tehničnimi pripomočki in ker jih novi stanovavci no znajo uporabljati, se brž pokvarijo. Popravila bremene sklade hišnih svetov, pri stanovaveih pa povzročajo slabo, voljo. Hkrati lahko zapišemo, da servisi popravilu takih aparatov in strojev večkrat niso kes. Popravila 60 čestokrat nestrokovna, počasna in draga. Z majhnim znanjem p^, u_ Ijani manjše okvare k*»° Pred vstopom v novo šolsko leto (Nadaljevanje s t. strani) <«t>io v nlnih načrtih reformiraj "sole. T^ovi programi so letns zajeli še' zadnji — osmi razred. Prav nikjer niso mogli hiti , z zn.vncm učencev v preteklem šolskem povsem zadovoljni, saj "se vedno manj kot pol učencev dokonča vseh osem razredov v osmih letih Učno vzgojno delo ho treba, zato temeljito izbotiiati in učencem snov, ki ni lahka, s ponazavanjem približati, da jo bodo razumeli m sprejeli. Vendar bo to Ure/ /f<«ci-šega sodelovanja s starši le !c/'kn uspelo. Tudi napredovanje z negativnimi ocenami, ki ga Kf uvccirt zakon o osnovni šoli, nam »cmh uspehov m izboljšalo. Maruše pa povzroča celo težave, ker so zanemarili dodamo pomoč učencem, ki snovi niso dojeli. Strokovne šole in vmnazi/e so morajc letos posebno "'roko odpreti vrata, saj so letniki rojem prva leta po osvoboditvi, relo močm, želja po študiju pa velika. Tako \t več šol druge stopnje jeseni odprlo nove razrede in ie ostalo, prav malo mladine, ki H nadahnte šolanje ni bilo omogočeno. Gotovo bo mladina znala to ."'c za vcs;c^: ",0^i-V .Vro£o*..,./.V Y"itl ho "koritu^ ki SO }l (/,.•:,■ "'<* hbŠj. nazij pos m "ene načrte £ 7f^fi J «iah caka ^/o-,„/°'** jn g sebno mnogo | }0 učne načrte' L; 7f^/4f; J *>,*»> potreban, Jorfo fS P* »asega g0sp0Ja * Kjer nove prograni i** ***** bo treba temeljito nhj , 1 sika) izpopolnit; > .c/-'.':" bodo morali nejse pogoje ^Sf^ boratonic, dclavnlr.?' IZ?* m. •a. Bos/, težav **!L*»*4 " nove strokovne Urno, da bi jim w*- i«- CM' •*UM U- tn materi,,*, *«rm:* za verifikacijo Zn**>uk osnovne pogoje u rf-/ ti uh strokovnih šot P' VeČi, kadrovskih ■ °L n"~- *U b0P*t" kot uranove, *£. 4.°?0 fr> prcccjm;a pontoČ nase šole dobre znane dakto od družb splošno veljavna "spri^n^ mo, da bt refQrmniPr'^lr2tC ga zaceli na strokov*9'* *i » pred prihodom vlaka »bratst^M i m KNOTNOSTI« IZ DNEVNIKA IZSEUENCA V SRBIJI Svetovni požar je polagoma prehajal v zaključno fazo. Na vseh frontah še jo obrnilo. Italija jo kapitulirala, armada generala Rommclu je razpadla, moderna tehnika je začela delati čuda, »ruske orgle« so zapele svojo pesem, »leteče trdnjave« so izravnavale nemška mesta; pri nas pa jc nastala iz majhnih partizanskih enot prava ljudska armada. Tudi Slovenci so pri tem doprinesli svoj delež. Ne samo v Sloveniji, tudi po drugih jugoslovanskih bojiščih jih je bilo najti. Ze 1. 1941 so je v Uzicu borila slovenska četa pod vodstvom komandanta Albina Pibernika z Javornika, ki je tudi pri U/.ieu pade!. V tej četi je bil tudi drugi Gorenjec KaYa;d Roš iz Radovljice, ki j« padci pri Vlasenici januarja 1942. V Valjevu samem je v lem insii vladalo zatlSJe. Okupacijska Oblasl jo počasi začela izgubljati glavo Načelnik policije - navi-de/en sodelavec okupatorja - ni bil njegov Sodelavec, ampak |o bil povezan z bsvpbođilnlm gibanjem, v prc-Jnjuvvu rtarih oblek ni nilu'e rhOgeJ bdkrit] sekretarja Komunistične partj*« v Valievu. V tovarni Vistr:i, k; ,S1, j(, iz tovarne poljedelskih strojev spremenila v tovarno streliva, so po vrsti iz dneva v dan odpovedovali stroji. Takrat ni nihče slutil, da Jo to sabotaža in da so bili te sabotaže »krivi-' jeseniški železarji, ki so bili tam zaposleni. Tudi v manjših podjetjih in šolah so bile ustanovljene celico, ki so pripravljale teren za osvoboditev in predvidevale organizacijo ljudske oblasti. Vendar so bili precej nezaupljivi do okolice in je bilo takrat težko dognati ilegalno delovanje. Ko sem • na maturitetni valeli v juniju 1944 v pozdravnem govoru govoril o bližajočem se razsulu in omenil, da se bliža rešitev z vzhoda, so samo rekli, da si dosti. upam. Vendar teh besed ni nihče nesel naprej (abi-turiente pa so mobilizirali v LJo-tlčevo vojsko, da bi jim tako preprečili odhod na osvobojeno ozemlje). Vroče poletje je že dišalo po svobodi. 14. septembra 1944 -dopoldne (četrtek) je padla prva granata na Krušjk (hrib na obronku Valjcva). to je bil znak -za napad na Valjevo. Zvečer se je začel napad 3. krajiške prolctar-ske brigade. Borbo so trajale v petek in soboto. Okupacijska vojska in domači pomagači so bili kmalu pregnani iz mesta in so ae zatekli v utrjeno vojašnico nekdanjega kraljevskega 5. polka (prvi dom slovenskih izseljc-neev). Tam ko jim je v soboto popoldne prišla na pomoč še njihova tenkovska divizija, se jo partizanska vojska začasno umaknila. Takrat je vstopilo v NOV 16 slovenskih izseljencev, po večini mladih fantov; 5 se jih je pridružilo 3- krajiški proletarski brigadi I. proletarske divizije, ostali pa so bili v 6. liški diviziji. Z zmagovito armado so potem prišli do Beograda, ki je bil osvobojen 20. okt., mesce dni pozneje kakor Valjevo, in dalje skozi Srem proti Zagrebu. Nekateri 6o prišli prav do Trsta. — Pri osvoboditvi Beograda in v Sremu je padlo 5 naših izseljencev. Ze prej pa 6ta postala žrtev četnikov medicinec Debevec iz Kranja in inženir Kavčič z Jesenic. Dva dni jc torej trajal boj za Valjevo. V soboto, 17., proti večeru in 18. bo bili zopet gospodarji Nemci. Mislili smo, da bodo zdaj podvzeli kakšne ukrepe. Vendar jo bila njihova morala žo tako na nizki stopnji, da so sc bolj malo brigali za okolico. Pokopavali so ubite Nemce, spravljali skup, kar se jim je zdelo vredno odnesti in se pripravljali za odhod. V nedeljo, 18. sept., okrog 13. ure so doživeli zadnji udar: 4 naši avioni so bombardirali zadnje zatočišče Nemcev — že prej omenjeno vojašnico, enega je sestrelila pro- tiletalska baterija, trije pa so nepoškodovani odleteli. Boj za valjevo je bil končan. Proti večeru so odšle še preživele kolone okupatorjev z vsem pratežem preti Beogradu. Na poli jim jc svetila zažgana vojašnica. Nobeden ort njih pa ni dosegel Beograda, mect potjo jih jo do kraja uničila osvobodilna vojska. V ponedeljek, 19. septembra, sc je zbudilo Valjevo v svobodi. P<>-stavljena je bila takoj ljudska oblast, izseljenci smo skupno z domačimi spet postali svobodni Jugoslovani. Kar vsi Slovenci emo se vključili v delo za obnovo. Sodelovali smo na vseh področjih, dela je bilo na vseh koncih na pretek. Ker smo bili vestni in delavni, so nas povsod upoštevali- V bolnici, v posameznih sekcijah ljudskega odbora, v kulturnih ekipah, pri organizranju šolstva - povsod si našel slovenskega iz- seljenca. Sodelovali jah na podeželju p^^v^ moči za ranjence ^,^»njW ustnih časopisih rrm- **«v*li C,- w- je poka^^rr^ redih fimo tudi kuTru^^. PN Večina izseljenih v«*- , nije v Bolgarijo. ""^o^k* ^ obiskali nekateri *S*^ *> ^ slovenske vl«dc: Kocijančič, Seme* T*«5 JU Kmalu za tem nas , iJV Kocb* di poslanik Darko cJL***** t> je v poljudnem prl^ j' N b» razložil politično sTtS^u eS ropi. posebno pa še ^Uo v ^ slavij i. v nov. ^ Z novim letom 194, . valjavskem okraju pjl >hl° rane'"ki J* jTSh -o« Pacija. **»aU g£ Med tem pa je , mrodnc^vobodilna bajala korak za kor,t^* •*» njeno domovino. PoVsrJ?^ x«vws okupator in njegovi tv? *° beM maja 1945 so zaplapoi!u*<»č:. * po vsej svobodni ciorno Poti nazaj nc bom on^- ■ sem mgraš doživeti ^T^V*J- ^ razumeti. ' ^ jo 31. julija 1945 ob a vlak obstal na postaj, h _ Andr*j Skupina izseljencev v Valjevu Kučina, J. šink, F. 60 nudJU «0 precejšen odpor in Globočnik, P. Zupan in I. Sink; spredaj pa: J. Pestotnlk, R. Balderman, M. Balderman in L. Beravs) v vi cel Ob prihodu vlak* enotnosti« na Goren^r^^a H zdelo prav, če nanizam ,J? m' •* ni h vtisov iz izšel jent«tv*aj biji * letih 1941 - 1945. «. ' lovanjem večjega števil« iL!^"^ cev pasebno borcev Nov ko nastala zsrjetna knjig, v^' bila pomembni dokument' iL* bi bilo, c-e bi se oaj za t0 ttv2' Polletni obračun gospodarjenja v Jeseniški občini Rezultati nezadovoljivi N» zadnji seji občinskega ljudskega odbora Jesenice so med dni#Jm razpravljali tudi o polletnem gospodarjenju v Jeseniški ob P* podatkih, ki so na razpolago, nobena panoga rnspodarstva ■1 dosegla v prvem polletju pred videnega celotnega dohodka. Zelc **rna je na primer pri industriji hpoimia načrt s 47,2 odstotka, ■ajboljša je £e Hidrocentrala Mo- KOVINAR ki ie dosegla 43,7 odstotka Predvidene«;« načrta. Skupaj je in-dostrija ▼ jeseniški občini dosegla * prvem polletju 47,3 odstotka družbenega načrta. Kmetijstvo in gozdarstvo Je tudi pod planom, saj Je kmetijska zadruga Dovje dosegla komaj 49,2 odstotka načrta. Gradbeništvo, ki ga v občini za-•»•Pa edino podjetje SGP »Sava-, J* v prvem polletju doseglo komaj •M predvidenega načrta, prav tako je pod planom promet (Avto-■errls) s 44,8 odstotka. Med tr-esrskhni podjetji je še najboljša »Delikatesa-« z Jesenic, ki je plan izpolnila, s 50,2 odstotka. Zato, ker •o ostala tnrovska podjetja toliko Pod predvidenim planom, je trgo-Ina izpolnila polletni načrt samo t 42,8 odstotka. Med obrtnimi podjetji lahko omenimo dokajšnjt ■*peh Lesne galanterije (obrat Jesenice), kf je pian presegla In izpolnila ■ 63,6 odstotka. Ce lz vsega gospodarjenja povzamemo zaključek, bomo videli, da j« od planiranih 44,061,116.000 PRED RAZPISOM JADIKOVANJE, PO RAZPISU ZATIŠJE Poročali smo že, da je tehniška •rednja šola metalurške stroke na Jesenicah na razne intervencije tn pristanek občinskega ljudskega odbora Jesenice na sofinanciranje, razpisala vpis v prvi raz-red za kandidate z dovršeno osemletno iolo. Razpis je bil si-esr v Jesenskem roku, vendar se Je do zaključka razpisa, to Je do l septembra, kljub prejšnjemu Izrednemu povpraševanju prija-rfo le 11 kandidatov. Komisija je upoštevala pozen razpis, zato je termin podaljšala do vključno 10. septembra. Ce bo dfoolj kandidatov za en razred, bo ta odprt, sicer pa ne. Železarski izobraževalni center, v sklopu katerega deluje tudi tehniška srednja Ida, Je ugodil številnim Intervencijam in je še vedno pripravljen odpreti redni prvi razpad, če bo le dovolj kandidatov. - U. NOVO OBMEJNO POSLOPJE Ha Korenskem sedlu nad Podkorenom je na območju kranjskega okraja najmočnejši cestni pre- | bod med našo državo in sosednjo 1 Avstrijo. Ker dosedanje obmejno poslopje ni ustrezalo, so ga poro*«! m gradijo na istem mestu sov obmejno-poslovni objekt. — Gradbeno podjetje v-Gorenjc« iz Radovljice gradi najsodobnejše Obmejno poslopje za potrebe obmejnega poverjeni.štva in carine. Poslopje bo dograjeno in izročeno prometu v začetku prihodnjega leta. Razen gradnje poslopja urejujejo na Korenskem sedlu tudi sova cestišča z avtomatskimi zapornicami. Podobno poslopje in ureditev prehoda po novem cesti-Iču bodo napravili tudi na avstrijski strani. - U. JESENIŠKI FOLKLORISTI SPET ISTA BLEDU Uspehi, ki jih dosega ansambel sorodnih plesov Svobode z Jesenic z gostovanji na Bledu, so vsekakor veliki, saj so deležni jese-fšaki plesavci ob vsakokratnem, poštovanju na Bledu izrednega uspeha Tudi na zadnjem nastopu letošnje sezone, ki je bil na Bledu v sredo zvečer, so jeseni-ik: svobodaši s plesi predstavili vse narode Jugoslavije. Ob zaključku letošnje sezone bi priporočili Turističnemu društvu Bled, da v prihodnji sezoni povabi razen ansambla narodnih plesov tudi manjše vokalne in instrumentalne sestave, ki naj bi imeli pastudlran repertoar zgolj naših narodnih pesmi. Za te se inozem-c. še posebej zanirr.pfo. — U. S SLIKARSKE RAZSTAVE NA BLEDU Razstava akademskega slikarja Janeza Bemiki. katere otvoritev Je bita napovrlana za 2. september, je bila zaradi odsotnosti razstavljavca preložena na knsnejši b*. Otvoritev bo danes (sobota, •-septembra) ob 11. uri v festival— ». dvorani na Bledu. To je četrta razstava, ki jo prireja likovna kemija pri svetu Svobod ln pro-r/etnih društev obilne Radovljica. dinarjev za vse leto, v prvem polletju realiziranih 20.540,613.000 dinarjev ali 46,7 odstotka. Iz podatkov o poslovnih stroških, ki so prikazani v polletnih periodičnih poročilih, se da sklepati, da so b!ll v prvem polletju preseženi le za 1.3 odstotka glede na predvidene. Višji so le v industriji za 2.9 odstotka, v vseh estalih panogah pa celo nižji. Ce poslovne stroške primerjamo z doseženo realizacijo, potem ugotovimo, da so rasli počasneje, kot je naraščala proizvodnja in vrednost uslug. To je vsekakor razveseljivo, še posebej zato, ker se s tem ustvarjajo pogoji za večjo in trajnejšo stabilizacijo cen, kar je ze- lo pomembno predvsem za trdnejši gospodarski napredek. Bistveno drugačno pa je gibanje amortizacije. V prvem polletju je bilo vplačano amortizacije v višini 723 milijonov dinarjev ali 46,1 odstotka glede na predvideni letni znesek 1 milijardo 686 milijonov dinarjev, Iz tega se da zaključiti, da vrednost osnovnih sredstev pada hitreje, kot rastejo naložbe. Nove investicije v proizvodnji so zato toliko bolj pomembne, Zato je tudi nujno, da gospodarske organizacije v jeseniški oblini izdelajo vefletni investicijski program razvoja podjetja in v ta namen skrbno nalagajo svoja sredstva. — M. Z. Pred prihodom vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko Dobil sem osem krogel Sredi dela v kamnolomu jeseniške Železarne pod Me-žakljo smo našli pretekli četrtek LOJZETA LEVSTIKA iz sem se zaposlil pri nekem kmetu, kjer sem upravljal mlatilnico; približno čez tri mesece pa sem odšel v Ose- Lesc. Takoj je bil pripravljen čino. Tam so me Nemci zaprli za razgovor z nami. Sprva mu in le učiteljici Rabičevl z Je- beseda ni nič kaj rada stekla, senic se lahko zahvalim, da potem pa je s solzami v očeh sem ostal takrat živ...« govoril in govoril. Prav goto- Lojze je pripovedoval in pri-vo je preskromen prostor, da poved oval. Človek bi ga posluha lr.hko v.se zapisali, kar nam šal kar naprej. ?.e med izje povedal iz svojega življe- gnanstvom v Srbiji se Je ude-nja že pred vojno, lz medvoj- leževal najrazličnejših akcij nega ča.sa in sedaj v svobodi, proti Nemcem. Ujeli so ga Lojze Levstik je tudi eden tudi četnikl in ga zaprli. Ta-izmed številnih Gorenjcev, ki kole je nadaljeval: so ga izselili 1941. leta v Srbijo. • -Maja 1941 sem bil aretiran. Nekaj časa sem bil zaprt na Jesenicah, kasneje pa so me kot vse druge odpeljali v Šentvid nad Ljubljano. Od tam smo bili 6. julija istega leta izseljeni v Srbijo. Prišel sem v VaJjevsko Kamenico. Prijazni domačini so nas sprejeli z odprtimi rokami. Najprej 4 »»Nemci so prišli in zažgali vas Osečlno. Nisem se ustrašil ln sem začel z druge strani gaSfti. Hodil sem kilometre daleč in prinašal hrano za slovenske izseljence. Nemške zasede me niso motile, šel sem, seveda sem pri tem veliko tvegal.« Maja meseca leta 1944 je odšel Lojze Levstik v partizane. To leto je bilo zanj usodno. En dan, preden se je vojna končala, 8. marca 1943. leta, ko so zavzemali Zagreb, je izgubil nogo in reka je ostala mrtva. 0 »Ze velikokrat sem rekel, da bom šel na kraj, kjer oem padel v zasedo nemških mi-traljezov. Osem krogel sem dobil. V istem trenutku je izgubilo življenje 76 partizanov. Tudi zame so mislili, da sem mrtev. Vendar sem Imel srečo. Se kakih 100 metrov sem se plazil po kolenih. Ril sem več ur brez vsake pomoči, ker nihče ni vedel zame ... Pa kaj hočemo. Življenje Je takšno.« Lojze Levstik je menda edini invalid 1. skupine (100-od-s'otni) v Jugoslaviji, ki je zaposlen vseh osem ur. Za zaključek je dejal še tole: 0 »Sedaj, ko bodo prišli naši gostitelji na Gorenjsko, sem povabil štiri, vendar sc njihovih imen ne spomnim. Spoznal jih bom brž, ko jih bom zagledal. Spet bo veselje kot tokrat pred toliko leti.« M. Zivkovič "»»"v 'V **.~>2^ i Cesto 1. maja so na Jesenicah naposled začeli asfaltirati. Delo opravlja Cestno podjetje lz Kranja Zastrupitev rib v Lipnicj V sredo, okoli osme ure zjutra;, je testar Anton Erlah sporočil članom radovljiške ribiške družine, da je opazil v potoku Lipnlea pod odtočnim kanalom obrata »Plamen- v Kamni gorici poginjene ribe. Komisija, kl Je priš'a na kraj nesreče, je našla 362 pr-točnih postrvi različnih velikosti in ugotovila, da gre za zastrupitev. Pri poizvedovanju je bilo ugotovljeno, da Je delavka pri cinkanju izpustila v potok cianld-no tekočino. Skoda, ki nedvomna ni majhna, Še nI ugotovljena. Komisija je namreč poslala v pregled 3 potočne postrvi veterinarskemu zavodu, vzorec vode pa zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljano. To je že drugi primer zastrupitve rib v potoku Lipnlea. Lani je bila namreč ocenjena škoda na poldrugi milijon, za katero pravda še vedno teče. Mimogrede bi ob tej priliki omenili, da je v zadnjih dveh letih zgradila ribiška družina dva ribnika ob potoku Račica v Vo-šćah. V njih gojijo mladice, predvsem potočnih postrvi, tako da so bolj odporne proti odplakam. Lani so jih spustili v Savo, letos pa v Lipnico, ki jih je del zastrupila cianidna tekočina. Kaj res ne gre, da bi preprečili Zastrupljanja rib, pa naj bo vzrok malomarnost ali neprevidnost. .71 st. S. Ob začetku šolskega leta Z avtobusom v šo!o Šolstvo v bohinjskem predelu, ki je bilo še v lanskem šolskem letu problematično zaradi geografsko ra/.sežncga področja (premalo prostorov, učiteljski kader preobremenjen) se Je z letošnjim letom izboljšalo. Da Je temu tako, RAOtmjIŠKV KOMUNA Je nedvomno precej pripomogla reorganizacija šolstva v vsej komuni, ki jo je predvidel perspek-I tivni plan, le-ta pa je v največji meri prizadela bohinjski kot. S priključitvijo nepopolnih osnovnih šol Nomenj. Gorjuše, Stara Fužina, Koprlvnlk In popolne v Srednji vasi k osnovni šoli v Bohinjski Bistrici Je dosežena raz-bremen-v upraviteljev nepopolnih šol glede na računovodsko poslovanje, večja koncentracija finančnih sredstev itd. Hkrati pa Je nastal problem prevoza otrok v šolo. Toda tudi to je rešitev. Pred začetkom šolskega leta jc bil sklenjen dogovor med uprav- Prlhodnjo soboto bo v Podvinu otvoritev adaptiranega gradu, ki bo po vsej verjetnosti kmalu imenovan izobraževalno - rekreacijski center. Kot je znano, jc za adaptacijo starega gradu poskrbel okrajni sindikalni svet Kranj In ga tako usposobil za Izobraževanje In rekreacijo članov sindikata. Izven turistične sezone bodo v omenjenem objektu, ki z vso svojo ureditvijo popolnoma ustreza zahtevam za ureditev gostinskih obratov hotelskega tipa, razni tečaji In seminarji, v turistični sezoni pa bo hotel na voljo domačim ln tujim gostom. V vsem letu bo tam odprta restavracija, nadalje restavracijski vrt In bife. Na restavracijskem vrtu bo okoli 330 sedežev, v restavraciji pa nekaj manj kot 100. Novi gostinski objekt razpolaga s petdesetimi ležišči, ki so razvrščena v ©no-, dvo-, tro- in štlrlpo-steljnih sobah. Predvidevajo, da se bo dnevni penzlon gibal tu v mejah med 1300 ln 2000 dinarjev. Za izobraževanje sta namenjeni dve učilnici, v prihodnosti bodo uredili še klubske prostore s knjižnico. Razen ugodne lokacije bo prav gotovo med največjimi privlačnostmi novega objekta tudi to, da je ob njem zgrajen bazen, za katerega bo po potrebi vodo mogoče ogrevati. Otvoritev bo toliko slovesnejša, ker bo združena s proslavo v čast bivšim gstlteljem naših Izseljencev v Srbiji, ki bodo prihodnji teden prispeli z vlakom BRATSTVA IN ENOTNOSTI na Gorenjsko. nim odborom sklada za šolstvo ObLO Radovljica ln škofjeloškim »Transluristom«, da bo ta uvedel šolske proge, na katerih bodo vozili trije avtobusi - pravzaprav danes že vozijo. Od kod, kam in koliko otrok se vozi? Odgovor na to vprašanje smo dobili v razgovoru z Ljubom Megličem, načelnikom oddelka za splošne zadeve ObLO Radovljica. It GorjuŠ se bo o-.! peljalo 15 učencev v nižjerazrodno šolo v Koprivnik, kjer se 10 iz GorjuŠ pridruži še 38 učencev višjih saz-redov za Bohinjsko Bistrico. Iz Jezera se v nižjerazredno šolo preko Stare Fužine pripelje v Srednjo vas 38 otrok. Iz Stare Fužine preko Studorja, Srednjo vasi, Cešnjice in Jereke pa ee v Bohinjsko Bistrico pripelje 70 učencev višjih razredov osnovne šole. Iz Ribčevega laza in vasi Zlan, Polje, Kamnje, Savica in Broda pa se v Bohinjsko Bistrico *! V blejski Kazini jc te dni razstava slik - motivov iz naših in tujih gora, ki Jo je priredilo Planinsko društvo Bled. Predstavlja se O.skar De-lkin z dvanajstimi olji. % Ob začetku šolskega leta so učenci radovljiške osnovne šole, ki se imenuje po Antonu Tomažu Linhartu, odnesli venec k spominski plošči na njegovi rojstni hiši. 9 Morda še ne veste, da so člani avto-moto društva v Podnartu sklenili zgraditi svoj dom, ki vidno raste in bo imel razen društvenih prostorov tudi garaže za klubska vozila in mehanično delavnico. Omenimo naj, da bo većina del opravljena s prostovoljnim delom. f Kljub slabemu vremenu število blejskih gostov še ni padlo pod tisoč. Vseh gostov jc bilo 5. t. m. 1326, med temi 312 tujih. Največ jih je bilo v hotelih - 768 (144 domačih), v počitniških domovih 297 (297 domačih) v privatnih sobah 90 domačih in 96 tujih, v campin-gu samo 64 tujih, v zasebnih gostiščih v Mlinem in Ribnenv pa skupno 11 gostov. pripelje 47 učencev nižjih in viS-jih razredov. Učenci iz Nommja pa imajo zvezo z vlakom. In stroški? Do 25 odstotkov prispevajo starši, ostali del pa gre v breme občinskega šolskega sklada. Mimogrede bi omenili, da pomeni šolska proga v Gorjušo in Koprivnik prijetno pridobitev za te kraje, zakaj doslej so hodili otroci in odrasli peš v dolino. Ne bo menda odveč, če ob koncu zapišemo, da je z reorganizacijo šolstva rešeno kadrovsko vprašanje (in v zvezi a tem tudi kvaliteta pouka) tako v bohinjskem koncu, kakor tudi vsej radovljiški komuni. - S. Skrabar AVTOMOBIL . ZDRKNIL PO POBOČJU V sredo, 5. septembra, zjutraj je prišlo do hujše prometne nesreće na cesti Begunje-Tržič, ki pa je po tudnem naključju zahtevala le materialno škodo. — Avtomobil ist Andrej Stancar se je s tremi sopotniki peljal iz Begunj proti Tržiču. Na nepreglednem in czkem ovin':u v vasi Slama pa se je nenadoma srečal z neznanim mopedistom, ki je vozil po sredini cestišča. Da bi se izognil trčenju, je avtomobilist zapeljal močno v desno, pri čemer je avtomobil zdrknil čez nasip. Vozilo se je ustavilo 300 metrov niže pod pobočjem. Na srečo so potniki popadali z voza, tako da se nI nihče poškcdoval. Materialna škoda na avtomobilu znaša okrog 400 tisoč dinarjev. MOTORIST PODRL KOLESARJA V četrtek, 6. septembra, nekaj pred šesto uro zjutraj je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda Kranj-Trboje, in sicer pred tovarno Spi k v Kranju. - Kolesar Janez Lampič iz Kranja se je peljal proti mestu. Ko je pri tovarni dohitel dva pešca, se je odločil, da ju prehiti. Ker pa prennevn-nja ni naznačil I roko, se je xa njim vozeči motorist Filip noz-man iz Kranja, zaletel vanj. Ona sta padla in kc poškodovaia. KEMIČNA TOVARNA PODNART sprejme nove sodelavca za delovna mesta: 1. VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Potrebna je srednja ekonomska šola in najmanj 10 let prakse. 2. KNJIGOVODJA ZA EVIDENCO IN IZTERJAVO DOLŽNIKOV Potrebna je srednja ekonomska šola z nekaj prakse. Osebni dohodki so urejeni s pravilniki podjetja. Nastop službo je mogoč takoj. Pi.smene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. V poletnih mesecih izboljšanje Stalež bolnih BPT nad republiškim povprečjem Ta posnetek iz Tržiča bo kmalu samo še zgodovinski dokument. Vse objekte na sliki bodo kmalu odstranili, namesto njih pa bodo začeli graditi trgovsko - stanovanjski center. Gradnje stanovanjske stolpnice se bodo lotili še letos Pred dograditvijo novega zdravstvenega doma v Tržiču so bili nekateri mnenja, naj bi celotno zdravstveno skrb prevzel za območje občine kolektiv zdravstvenega doma. češ da bodo le tako najbolj izkoriščena vsa sredstva, ki so določena za te namene. De-Ir.vni kolektiv v BPT. Iki ima svojo obratno ambulanto, pa jc bil TK7l.SK I VKŠ1MK že takrat drugačnega mnenja, ki ga do danes prav gotovo še ni spremenil. . Danes sicer ne gre za to, da bi razmišljali o umestnosti obratne ambulante v BPT poleg močnega kolektiva zdravstvenih delavcev, TUDI JULIJA PRESEŽEK V IZVOZU Ob polletneim obračunu gospodarjenja v tržiški BPT smo poro-ičalii o zadovoljivem poslovanju glede izvoza. V juliju letos pa so bili dotedanji presežki glede na plan še znatno izboljšani. V omenjenem mesecu je podjetje namreč izvozilo nad 415 tisoč površinskih metrov blaga (samo maja letos je bil večji izvoz - 460.000 kv. m). V prvih sedmih mesecih letos je BPT torej izvozila že 2,136.500 površinskih metrov blaga, medtem ko Ima planiranih 2,700.000 metrov. Po vsem tem je podejtje BPT v dobrih pol leta izvršilo plan izvoza za leto 1962 že skoraj 80 odstotno! - B. Kmetijstvo v ospredju — v pripravah na občinsko konferenco ZK V Kranju Osnovne organizacije Zveze komunistov v kranjski občini se pripravljajo na posebne polletne KRANJSKI G L A S konference, ki bodo do 20. septembra. Na teh konferencah bodo komunisti pregledali svoje delo v Loški kruhek za goste iz Srbije Kako bodo v Škofji Loki sprejeli goste vlaka »Bratstva in enotnosti« . Gostitelji gorenjskih izseljencev med vojno iz Srbije, ki bodo 14. septembra z vlakom »Bratstva in enotnosti« prispeli na tridnevni obisk na Gorenjsko, se bodo med drugim ustavili tudi v Skofji Lo- do odra pred novo knjigarno na Mestnem trgu. Tam bosta geste pozdravila predsednik ObLO Skofja Loka in predsednik občinskega odbora ZB, nato pa jih Uodo domačini popeljali na svoje domove, kjer ki. Tja bo prihodnji petek psi- jim bodo v enem dnevu sku- spela skupina tridesetih srbskih domačinov, ki so med vojno nudili svoj dom kot zatočišče tudi izseljencem iz škofjeloške okolice. Kako se v Skofji Loki pripravljajo na ta dogodek, mi je šali vsaj simbolično povrniti tisto, kar so oni med vojno storili za loške izseljence. Naslednji dan, to je v 6oboto, si bodo gostje v skupini ogledali muzejske zbirke na gradu, vsak izmed njih pa bo dobil povedal predsednik komisije za spomin tradicionalni loški za internirance pri občinskem kruhek z mestnim grbom odboru ZB NOV Skofja Loka Skozi muzej bo udeležence Janko Berčič. - V petek, 14. manifestacije -BRATSTVA IN septembra, se bo avtobus z go- ENOTNOSTI« popeljal kustos sti ob 14. uri ustavil pred po- Andrej Pavlovec. V soboto se slopj em občinskega ljudskega bodo Ločani poslovili od svo-odbora, kjer jim bodo gimna- jih nekdanjih gostiteljev ia zijci v narodnih nošah pripeli Srbije ob tričetrt na eno pred gorenjske »puščice«, Ločani Transturistovo avtobusno popa jim bodo napravili špalir stajo. — J. Zontar V občini le šest krajevnih skupnosti Na torkovem posvetovanju predsednikov krajevnih organizacij SZBL škofjeloške občine so navzoči obravnavali tudi predlog nove upravno-teritorialne razdelitve občine, ki pravi, naj bi sedanjih več kot trideset krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti skrčili na vsega šest krajev- LOŠKI DELAVEC nih skupnosti, ki naj bi imele sedeže v Železnikih, Selcih, Gorenji vasi, Poljanah, Skofji Loki ln na Trati. O predlogu bo razpravljal še občinski ljudski odbor, potem pa bodo morebitne spremembe vnesli v novi statut občine Skofja Loka, katerega osnutek je že izdelan, vendar še s starim številom krajevnih odborov. Na tem posvetu so postavili tudi zadnji rok za izvedbo letnih konferenc krajevnih organizacij O KONFERENCAH IN ZAPOSLOVANJU MLADINE Za torek je občinski komite Ljudske mladine v Skofji Loki ■klicaj prvo sejo plenuma po pole! nih počitnicah. Razen članov komiteja so k seji, na kateri bodo razpravljali <> letnih konferencah mladinskih organizacij in problemih zaposlovanja mladine, povabili tudi predsednike mladinskih komitejev in- aktivov v občini. SZDL (10. november), razpravljali pa so tudi o tolmačenju po-družbljanja gozdne proizvodnje in o perspektivnem razvoju kmetijstva v zvezi z novo davčno politiko. — Z. PODRUŽNICA ZADRUGE V NOVIH PROSTORIH Podružnica kmetijske zadruge Gorenja vas v Poljanah je doslej poslovala v dokaj slabih prostorih. Delo zato ni potekalo povsem normalno. S. septembrom pa se je omenjena podružnica v Poljanah že preselila v novo poslopje. OBČNI ZBOR SINDIKALNEGA SVETA • Na občinskem sindikalnem svetu v Skofji Loki 6e že dalj časa pripravljajo na redno letno konferenco sveta, ki bo v sredo, 26. septembra, popoldne v dvorani kina »Predilec« na Trati. Občnega zbora se bo udeležilo okrog 150 delegatov, pričakujejo pa tudi veliko število gostov. Da bo udeležba na zboru zadovoljiva, bo sindikalni svet posredoval še pri gospodarskih organizacijah, kjer so delegati zaposleni. Predsedstvo se je odločilo, da bo letos verjetno za polovico manjši plenum občinskega sveta (sedaj je štel 90 članov), ker bo tako prav gotovo lažje delal, saj je navadno številčno manjši organ bolj prožen pri reševanju različnih vprašanj. - 2. zadnjem času in sprejeli ustrezne zaključke. Zlasti pričakujejo živahne razprave na konferencah po delovnih kolektivih. Hkrati pa bodo na teh konferencah volili delegate za okrajno konferenco ZK, ki je predvidena 28. septembra. Kakor po osnovnih organizacijah tako bodo tudi na občinski konferenci skušali »komunisti razpravljati zlasti o tistih problemih, ki so trenutno najvažnejši. Tako je predvideno, da bi morali pri tem posvetiti največjo pozornost kmetijstvu. Pri tem ne gre zgolj za proizvodnjo in ekonomsko plat, marveč tudi za družbeno odnose in razne težave, kL lz tc^a izvirajo. Posamezni komunisti namreč nimajo še jasnih predstav o osnovnih ciljih in družbenih interesih pri razvoju te dejavnosti. Drugi problem, o katerem se komunisti pripravljajo na razprave, je — integracija naše industrije. Današnje razmere vse bolj silijo delovne kolektive v nove organizacijske oblike proizvodnje, da bi tako našli svoje mesto na širšem domačem in mednarodnem trgu ter hkrati zagotovili ustrezno dviganje življenjskega standarda zaposlenim. Občinske.meje ne morejo več obstajati. Tekstilna podjetja so se že dokaj sprijaznila s tem. Iste težave so v lesni, kovinski industriji in drugod. V zadnjem času se čuti tudi posamezne glasove o težnjah po združitvi gradbenih podjetij. Ta reorganizacija gre celo preko okrajnih meja. So glasovi o težnjah po določenem sodelovanju med gradbenim podjetjem iz Tržiča in Kamnika ter kranjskim gradbenim podjetjem. O- vseh takih in podobnih težnjah kolektivov nameravajo spregovoriti komunisti dn najti skupno stališče v pomoč samoupravnim organom pri iskanju najboljših rešitev. — K. M. KRANJSKI ŠAHISTI V NOVIH PROSTORIH Ni še dolgo tega, ko smo v »Glasu« pisali o problemih kranjskih šahistov oziroma o težavah kranjskega šahovskega društva. Pred kratkim so se namreč znašli pred dejstvom, da bodo ostali brez prostora — torej v nevarnosti, da bodo morali prenehati z delom. Prav zadnje dni pa je zadeva povsem drugačna. Kranjski šahisti imajo že dodeljene nove prostore, in sicer v centru Kranja, v prvem nadstropju Prešernove ulice 9. Medtem ko te dni preurejujejo zunanjost poslopja z omenjeno številko, urejujejo že tudi nove prostore. Po dosedanjem poteku preuredi t ven i h del ni bojazni, da bi otvoritev novih prostorov ne bila že 15. septembra, kot predvidevajo člani kranjskega šahovskega društva. - F. Gorenjska kovinska industrija bo po plana za leto 1962 ustvarila 10.5 milijarde dinarjev bruto produkta. Dinarska vrednost izvoženih proizvodov pa predstavlja po izvoznih zadolžitvah in planu izvoza 11.6 odstotka bruto produkta. — Na sliki: ob stroju v tovarni pil »TRIGLAV« Tržič ki je letos dobil odlične delovne pogoje. Bržkone obstaja še vedno dvoje mnenj — na določenem področju centralizirana sredstva za zdravstvene storitve in potreba po obratnih ambulantah, ki lahko dosledno spremljajo zdravstveno stanje slehernega člana delovnega kolektiva — ki pa se bosta izkristalizirali, ko bo o njih začela razpravljati komunalna skupnost zavarovancev. Podatki, ki jih je zbrala ob le-tošnjsm prvem polletju obratna ambulanta v BPT, so dokaj zanimivi. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je število najrazličnejših zdravstvenih storitev letos precej poraslo. Kljub temu pa je stalež bolnih v opadanju, čeprav jc bil ob letošnjem prvem polletju še vedno nad republiškim povprečjem v tekstilni industriji. Stalež bolnih za prvih šest mesecev znaša v BPT 4.62 % (republiško povprečje je 4,50 °/0). vendar pa poletni meseci kažejo, da bo odstotek lahko precej manjši, saj je že junija stalež bolnih opa-dcl na 4.1 %. Tako kot v obratni ambulanti je močno poraslo število storitev tudi v zobni ambulanti v BPT. V primerjavi z že omenjenim obdobjem 60 je število pregledov povečalo od 1804 na 2604 vo je, da si večina paeienT^V prvi vrsti želi nove zobe n>w! ko je mnogo manj tistih'vTt^ di popravili oziroma svoje zobe. Takšne želje ^T*^ gotovo v nasprotju z zoo^J?!L stvenimi pravili, če jih^*'" tako imenovati. In razumi da bo kelktiv zobne ^ £ v BPT tudi v prihodnJT?1*S' = zdravil zobe, potem pa ho sti šele ostalo. F. ^ <*' V TOREK PLENOV, TRŽIŠKE MLADIJ Čeprav so komaj dobr« čili v tržišfld občini a po,!**1* konferencami mladinski hv^*^ /e čakajo tržiško mladn^**** "nji t naloge. Za prihodnji tor4° cikličan plenum ObK. i \ * katerem bodo predvsem. ^ * Ijali o kadrovskih probl r**&r,<" mladinskih aktivih, takrat-*'* 90 pa tudi o oblikah izabra*** novih mladinskih fan^rj ****** Razen omenjenega pa bo1?"***1 sebna točka na dnevnem ^ zvezi z letnimi konr 'Minskih aktivov. 4 že v oktobru, ker »v, n>rx** Načrtna vzgoja kadrov ietno zadnje dni oktobra ~ . ieno je, da bi na vsa^,^ h de^^ Mladina tržiške občine se te dni pripravlja na letne konference mladinskih aktivov, ki bodo od srede septembra do srede oktobra. Težišče dela letošnjih konferenc mladinskih aktivov naj bi bila kadrovska politika oziroma načrtna vzgoja novih kadrov. V ta namen kadrovska komisija občinskega komiteja že obiskuje mladinske aktive, s katerimi razpravlja o kadrovanju. Letos naj bi namreč še .posebno težili za tem, da bi v vodstvene organe dobili res take mladince, ki nimajo samo voljo do dela, temve.1' so tudi ekonomsko in družbeno ter politično široko razgledani. Dosedanja praksa namreč kaže, da je pomanjkljivostim in neuspehom pri delu mladinskih organizacij pogosto botrovalo prav nezadostno strokovno znanje. Bistvo je bilo namreč v tem, da so bili mladi ljudje premajhni strokovnjaki na svojem področju (na primer pri vprašanjih delitve dohodka, dela samoupravnega sistema in podobno). Ta nezadostna strokovna razgledanost je bila pogosto tudi vzrok, da so zlasti nekateri starejši ljudje gledali na mlade in na njihovo prizadevanje bolj ali manj z omalovaževanjem. Prav sedaj so po mladinskih aktivih sestanki, na katerih obravnavajo prav te probleme v povezavi s kadrovanjem. Iz tega je mogoče povzeti, da so Sli letos v pripravah za letne konference mladinskih aktivov zelo v širino in da tako to ni le skrb pristojne komisije občinskega komiteja. Na teh konferencah mladinskih aktivov bodo izvolili tudi delegate za občinsko konferenco, ki bo \*r- mladincev izvolili po e» de** gata. Tako bi mladinoTr?* ^ čine zastopalo na koruVr«^* & bližno 200 delegatov P*** še DVE ZABAVNI PRIREDITVI Poletne zabavne prireditve so večini zaključene, ostali so le redki prireditelji - izjeme. Med takšne izjeme brez pomislekov lahko uvrstimo podjetje Križane. Medtem ko bo v Krizah na vrtu gostilne »pri Zupanu« jutri (9. septembra) veselica, na kateri bo igral Sarabonov trio iz Tržiča (prireditev bo tudi v slabem vremenu, in sicer v prostorih gostilne), pa bo že danes na Kriški gori pričetek »GAMSOVEGA BALA«, s katerim bodo nadaljevali še jutri. Za zabavno prireditev na Kriški gori so poskrbeli prizadevni člani kriškega planinskega društva. AH ŽE VESTE, ... je za moto dirk.. ' ' su, ki bodo 16. senT v Podljubelju, dosleT * nih že 30 najboljših tiv**1^ cev iz Avstrije in j, ^ov** ...je bilo doslej ^****vii* škem domu BPT v n**^*5'' pri Poreču že nad ir***1«** s približno 9000 nočr,; ••.BPT gradi v£*>. novanjski blok z 20^^ & mi in 10 samskimi Blok bo dograjen 1963, ko bodo zaei?^ gradnjo novega tu* * ga bloka, ki bo d^f^js^ ta 1964. ^^^V Zapisek na roh PREVARA?. TODA CESTA" JE SLABA ... Potniki so v dopoldan v tobusu preko Kovor^** £ poskakovali kot žitno 25 v lP šetu. ^ ff Šofer: »Kaj te ceste vzdržuje?« e *Uh^ s* Sprevodnik: *Vem _» starji, toda vise kaže w A od prvega januarja do^ J**? decembra dopust* Šofer: -En teden ie tej cesti, pa cest ari a T0*** / srečal.« Ja Presenečenje! Severi« neprivezani kravi brl d* stva sredi Kovorja. tem* cestarji, ki so urejali iS* skozi naselje. KIav*>o ^ »Kako je zdaj to?«, d eno vprašal šofer i« dal s sprevodnikom 86 sp^r Naj bo kakorkoli ž» Podbrezij preko Ko^orj* J je res slaba. Prav goSlv tr^ priporočljivo zaradi bol«l> meta »zamikati« števt^f^* W^ omenjeni cesti. - p. **>tV Okrožno javno tožilstvo v Kranju razpisuje delcT"^ mesto ^0 strojepiske z dokončano odministratlvno Solo in obvladanjem sm* jepisja (10-prsti sistem). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po zakoni tih predpisih. OPOZARJAMO PREBIVAVCE MESTA IN rjKCk LIČE NA ODLOK O ZUNANJEM VIDEZU MESTi KRANJA, KI JE BIL OBJAVLJEN V URADNEM VESTNIKU OKRAJA KRANJ ŠT. 29, DNE 7 u GUSTA 1960. POSEBEJ OPOZARJAMO HIŠNE SVETF, LASTNIKE ZGRADB IN PODJETJA NA 1., 2. i\ 3. ČLEN ODLOKA, KI SE NANAŠAJO NA POpR\. VILO OZ. VZDRŽEVANJE PROČELJA ZGRADB IZLOŽBENIH OKEN, KIOSKOV, BARAK ITD. Oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj lOFOTV f> Pred novo sezono kulturno-prosvetnega dela Skrbne priprave navdajajo z optimizmom Po poletnem zatišju, ko je kultumo-prnsvetno delo v Svo. hodah in prosvetnih društvih z redkimi izjemami povsem zamrlo, se že spet srečujemo z novo sezono. V ter/dneh ima še posebno mnogo dela tvet Svobod In prosvetnih društev okraja Kranj, zakaj uresničiti Je treba zaključke junijskega posveta predsedstva OSS in izvršnega odbora OO SZDL v Poljčah in pripraviti še marsikaj, kar bo neposredno koristilo delu naših Svobod in prosvetnih društev. O tem so govorili tudi na torkovi seji sekretariata SSPD okraja Kranj. Pogovor in igra Foto: F. Pcrdan Med prvo pomembne naloge so-di Izvedba društvenih občnih zborov, ki bodo letos med 15. oktobrom in 15. novembrom. Bogate izkušnje iz preteklih let namreč uce, da so društva največkrat izvedla občne zbore v naglici in površno, brez po.sobnih priprav. Prav zato 6o bili ti zbori zgolj sinteza opravljenega Locano za pustne dni razvedrila MachiavelHJeva komedija MANDRAGOLA. Kolikor bo režiserju Petni Jamniku dopuščal čas, bo pripravil tudi sodobno predstavo v obliki gledališča v krogu. Delo še ni izbrano. Domače predstavo bodo popestrila še gostovanja Prešernovega, gledališča iz Kranja in Mestnega gledališča i/. Ljubljane. Ljubljančani bodo prvič gostovali Že v septembru. Prav tako kot PG v Kranju bodo tudi v Loki posvetili več pokornosti zaključenim predstavam za delovne kolektive. Upajmo tudi, da bodo pri tem našli vso razumevanje in pomoč. Bogata sezona s skrbno izbranim repertoarjem bo gotovo nudila Lo-čanom, preko gostovanj pa vsem občanom, dosti kulturnega razvedrila. Zato se igravci upravičeno nadejajo večje finančne podpore občinskega sveta Svobod in občin- 1 skega ljudskega odbora, da bodo vsaj za »ilo uredili oder, fasado in dohode v dvorano, ki so prava sramota za kulturno preteklost Škofje Loke. - 1. KREK Grigorij BAKLANOV Seženi zemlje 27 Roman obiavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala * knjigi. Vso noč na pol bedimo, na pol stražimo. Nebo je oblačno, na severu se bliska ko pred nevihto in zdi se, da je nebo polno elektrike. Proti Jutru jc posebno nemirno: napadi se začenjajo vselej ob zori. Potem se zdani in ležemo. Podnevi spet slišimo oddaljeno topovsko grmenje. Včasih se nam zazdi, da se približuje. Toda vselej Je tako, če človek prisluškuje. Opazim, da postane Koznkev nenadoma zgovoren. So ljudje, ki postanejo včasih zgovorni, prave klepetulje. Takšne ljudi sem videl 1941. Ista, predvsem Udaj, ko smo bili obkoljeni. Kasneje vedo vselej bolje ko vsi drugi, kaj ne bi smeli storiti. Ko bi jih le povprašali, prav ne bi bilo drugače. Užaljeni iščejo krivce storjenih napak, le to jim roji po glavi, toda poprej niso znali predložiti kaj pametnega: ko da'bi zdaj le lahko koristili. Tudi Kozincev ima našo mostišče za velik nesmisel. Poldrug kvadratni kilometer zemlje - ko da bi lahko na takšnem koščku •dotfi resnejši napad! In četudi bi napeli, koliko človeških žrtev bi terjal vsak kvadratni kilometer? Mar bi se vse skupaj splačalo? Vsa to pripoveduje molčečemu Kohanjuku. S Kohanjukom je lepo razpravljati, saj vselej molči. In ker ne postavlja pripomb, si vsakdo lahko mrlk razlaga kot pritrditev. Ko stopim v bunker, Kozvncev takoj umolkne. Nemirno mc pogleduje in poskuša dognati, ce sem ga slišal ali ne. * Ležem na pograd in ob trepetljivi svečavi ogledujem preostale late nemške ilustrirane revije. Prek cele strani je risba: vojaki med zapadom. Eden je zaostal, popravlja si škorenj, vendar tudi napada. Slike ne vidim prvikrat, vendar me vselej razjezi. Na drugem koncu pograda se Zinjukov ziblje s podvihanimi nogami kot musliman, stoka z zaprtimi očmi. kot bi molil pod nizkim opaženim stropom. Davi ga jc granatni drobec zadel v lice jn izstopil na drugi strani. Zinjukov je s krvjo izpljunil v dlan tudi preostanke zobovja. 2e več ur čepi z zaprtimi očmi. stiska dlan k ustom, ziblje glavo sem ter tja pa stoka. Zdi se mi. da je Kozincev med besedami »Mar se tole splača?« pokazal e pogledom na Zinjukovo. Z revijo si zakri-jem oči pa vprašam: »Mostišče je torej nesmisel?-' Kozincev molči. V moji prisotnosti Je sploh hudo pazljiv. Odložim revijo. ^ »»Je nesmisel ali ni?« V zadregi j«, vendar se ne more več izmotati. Vznemirjeno vzdušje mu vlije moči. »•Ni neumnost, lovariš poročnik, takšno je pač življenje,« pravi otožno kakor modrec. »•Čigavo življenje?« Kohanjuk vstane in stopi k dvokrakemu daljnogledu. Kozincev se nenadoma opogumi. »»Tovariš poročnik, kulturen človek ste.« me povzdigne na svojo raven. .»Sami veste, da jo resnica včasih cinična. Zato. ker vsi nimajo poguma, da bi ji pogledali v oči. Ce naj ostanem pošten, ne morem reci, da bi mi bilo življenje tega Kohanjuka — z glavo pokaže proti vhodu — dragocenejše od lastnega. Skupaj živimo, jemo, spimo, in če nas obstreljujejo, pada prav tako po vseh. In tako nastopi zmoten občutek, da bomo vselej ostali skupaj. In zlagana bojazen: da bi le kdo ne pomielij kaj slabega o men:. Toda vojna je le občasen pojav,« pravi Kozincev jn obraz mu preprodajo lise. Sledovi vznemirjenja. Zamolklo, oddaljeno grmenje topov je slišati prav v bunker. Na trgih sem videl pohabljence in njihovi tovariši, ki so po naključju ušli isti usodi, jih po vojni iz sramu ne bodo povabili v goste. Po končani vojni nas bo življenje spet popeljalo po ločenih poteh. Da, prav tako zdaj... Kaj hočemo, tovariš poročnik, res nas 6kupno obstreljujejo, toda kljub temu bo umrl vsak zase jn nihče noče biti prvi. Rad bi povedal le to, da mora človek razčistiti pojme z lastno pametjo, ne pa z lažnimi občutki.« Opazujem ga. Koliko imenitnih fantov je padlo, ko srno korakali proti Dnjepropetrovsku, ko smo osvobodili Odeso, kjer jc do zadnjega trenutka trobil v rog za Nemce. Padli so, on pa živi in jih presoja z umazanim bistroumjem. Ni povedal vsega, kar misli, preveč je previden. Le kaj bi bilo, če bi s takšnim padci v ujetništvo.. . »Tako torej niei prijatelj zlaganih občutkov?« Sedim mu nasproti na pogradu in kaže, da 6c ne počuti najprijetneje v lastni koži. Od prvih zavestnih dni življenja nihče ne živi sam zase. Res še nikdar nisem videl indijanskega kulija ali kitajskega rikšo, poznam ju le iz knjig, toda njuno siromaštvo mo boli huje kot pri-zadejana krivica. Revolucija, ki je obsijala naše otroštvo, nas jo pozvala, naj mislimo na vise človeštvo in živimo zanj. Kozincev je komaj starejši od mene. V šolo je hodil prav tisto leto kot vsi drugi, sedel na komsomolskih sestankih, poslušaj iste reči, morda je celo sem jtoveeM. Ves čas je bil z nami pa vendar je tujec. ».Poslušaj torej: dokler živim, ne boš odšel s tega mostišča. Vsak meter boš prelezel, dokler ns bos spoznal, če se izplača ali ne, in za kakšno ceno smo ga osvojili.« Se dolgo po pogovoru ves drhtim. Ponoči se poslovim od Zinjukova. Dva starca sem imel v svojem nekdanjem vodu: njega in Sumilina. Preostal je le Sumilin. Bolečine in zgubljena kri so postarale Zinjukova. V očeh ima žalosten, razočaran izraz. Prvič ga nagovorim z lns-tnim :jn očetovim imenom: Vasilij Jegorovič. Doslej je bil le Zinjukov. Na fronto se ne bo več vrnil. V bolnišnici bo ležal štiri mesece in dotlej bo vojne konec. »»Vrnil se bos domov - s polnimi usti jeklenih zob. Tako ti Jbo bolje: ne bodo te vce boleli... Dobro me razume. Razume tudi. da so imeli njegovi otroci morda srečo: nihče ne ve, kaj se bo pri nas zgodilo. Poprej se jo tudi sam rad pošalil, zdaj pa le zagodrnja in mi ponudi levico, nebogljeno, znojno in mlahavo roko. In zavistno gleda, kako Kohajuk, ki ga bo pospremil do reke, kadi cigareto. Drži jo med prsti. Odideta v dvoje. In dva ostaneva tukaj: jaz pa Kozincev. Ze zdavnaj sem sklenil prestaviti naš žični vod. Prek čistino je napeljan in tam je mesto, kjer se žica večkrat pretrga. Ce Nemci napadejo, jo bodo prav gotovo prestrelili. In le telefonist ve, kaj pomeni, če moraš popravljati vod med obstreljevanjem pri belem dnevu. Vendar mi tudi ni prav da bi jo napeljali prek močvirja; tam so je teže sporazumeti. * GLAS mali oglasi •mali bglasr Prodam več 6 tednov starih pujskov. - Viktor Legat, Selo 33, Žirovnica 3*31 Industrijski kombinat Planika Kranj prodaja odvisni drobni inventar in osnovna sredstva. — Podrobnejše informacije dobite pri gospodarju opreme podjetja 3560 Prodam 6 tednov stare pujske. — 2emlja, Selo 35, Žirovnica 3501 Prodam lepo teličko, 7 mesecev »taro. - Kupim kimpež (cizo). -Naslov v oglasnem oddelku 3802 Prodam 200 komadov suhih smrekovih butar. - Sr. vas 41. Šenčur 3593 Na Jesenicah prodam zazidljivo parcelo, sončna lega. - Janko Markizeti, Jesenice, C. železar-jev 25 3594 Prodam »•Vespo« v nevoznem stanju. — Naslov v oglasnem oddelku 3595 Prodam kravo, ki bo čez mesec dni teletila. — Zg. Bela 33, Preddvor 3596 Prodam moped »HMV« s tremi prestavami. — Britof 120 3597 Prodam dobro ohranjeno pomivalno mizo. — Poizve se vsak dan od 15. ure dalje pri Janku Prev-cu, Kranj, C. talcev 19/a 3598 Prodam kravo, dobro mlekarico. - Franc Vreček, Šenčur 55 3599 Prodam skoraj novo otroško posteljico. — Naslov v oglasnem •ddelku 3600 500 kg živega apna za »lerrano-Vo« prodam. - Delavska 45, Kalvarija 3601 Dobro ohranjeno kuhinjsko'kredenco poceni prodam. - Primsko-Vo, Luznarjeva 20 3602 Prodam 20 m drv. — Naslov v ©glasnem oddelku 3603 Prodam dromeljne z obroči (feltnami), nosilnosti 2500 kilogramov. - Naslov v oglasnem oddelku 3604 Kravo, dobro mlekarico, prodam Saradi pomanjkanja krme. — Rabič, Šenčur številka 1 3605 Prodam album za znamke. — Komisijska trgovina Kranj 3606 Prodam slamoreznico »Drava« ria motorni pogon. - Zg. Bitnje 34 3607 Prodam »Fiat 500 - C«. - Pusta! 65, Skofja Loka 3608 Zaradi selitve prodam moderno spalnico in dnevno sobo. - Na- *Iov v oglasnem oddelku 3609 Prodam 7 pujskov, 6 tednov starih, težkih po 14 kg, in kravo, dobro mlekaTieo s teletom ali brez. - Podreča št. 11, Smlednik 3610 Prodam takoj vsel.Jivo hišo z nekaj zemlje v okolici Kranja, ob avtobusni postaji. - Informacije Kokri ca 96 2611 Prodam 4 leta staro kobilo. -Tenetiše 28 3612 Prodam kravo, ki bo čez mesec dni drugič teletila. - Škofjeloška cesta 22, Kranj 3613 Prodam motor »Panonia« -250 cem, zaradi vojaščine. - Ru-čigajev« št. 3, Kranj 3614 Prodam kravo, ki bo v začetku oktobra i teletila, in dve jagnjeti, 6tari po dva meseca. — Mače 5. Preddvor 36i5 Prodam pekovski mešalni stroj *• komplet. - Lesce 28 3616 Poceni prodam avto »Ford-Eifel Cabridlet«. - Kranj, C. Staneta Žagarja 11 3617 Prodam rabljeno pohištvo. -Markelj, Staneta Žagarja 34< Kranj , 3618 V sredini Kranja prodam vse-Ijivo 3-sobno stanovanje (parketno) z verando. — Naslov v oglasnem oddelku 3619 Kuhinjsko pohištvo, štedilnik in Žensko kolo, prodam. - Miha Zupančič, Valjavčeva ulica 10, Kranj 3620 Prodam dobro ohranjen »Fiat Zastava 600-D«. Ogled vsako popoldne, Kranj, Pot na Jošta 12 3632 Prodam gume »Sava«, nove, ma-ratonke, 20 krat 7,5 in črne cevi 0,5 cole, cea 50 kilogramov. — Naslov v oglasnem oddelku 3633 Ugodno prodam njivo ob cesti Šenčur - Britof. - Šenčur številka 245 2634 Prodam več filodendronov tn sobnih lipie. - Poizve se Kranj, Tomšičeva 2 3*35 Ugodno prodam 2m> smrekovih desk, 2,5 cm. — Naslov v ogla«iem oddelku 3533 Rumeno Primo — 175 cem, opremljeno, s 5000 km, prodam zaradi odhoda k vojakom. Sp. Duplje 26 3637 Prodam zidno opeko. - Bene-dik, Gasilska 6, Stražišče 3638 Prodam šupo, primerno za garažo. - Berjak, Titov trg 1, Kranj 3813 Prodam spalnico. — Naslov v oglasnem oddelku 3640 Prodam NSU-Primo - 150 cem. — Brezar, Kranj, Savska c. 20 3341 Prodam zazidljivo parcelo. - Kokrica 81. Kranj 3842 Dva soda. 200 in 500-litrska, prodam. — Ambrožič, Ljubno 3643 Prodam kravo, dobro mlekarlct), ki bo novembra teletila. - Marija Brolih, Tupaliče 27, Preddvor 3644 Prodam dva ročna vrtalna stroja. - Jože Legat, Naklo 132 Prodam 70 kg težkega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 3651 POR T • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • SPORT . SPORT Kvalifikacije za I. zvezno vaterpolo ligo Kupim dvosedežni moped »scoo-ter«, dobro ohranjen. — Naslov v oglasnem oddelku 36?! Kupim zazidljivo parcelo na relaciji Kranj—Britof, Kranj-* 1-kriea. — Naslov v oglasnem oddelku 3622 Kupim rabljen moped na obroke. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek "* 3623 Za uvod: presenečenje Kranj, 7. septembra — Na mestnem kopališču se je včeraj pričel kvalifikacijski turnir za vstop v prvo zvezno vaterpolo ligo. Pred več kot 1000 gledavci sta se v prvi tekmi pomerila kandidata za L ln zadnje mesto Korčula ln Medveščak (Zagreb) in si presenetljivo razdelila točki. Korčula : Medveščak 3:3 I neri 1, Depolo, Tedeschi. ME-(2:0,0:1,0:2,1:0) ! DVESCAK: Hebel, Lopatni 1, KORČULA: Radovan I. Manti-1 Medvedič, Dvoržak, Albini, Ton-na 1, Radovan II, Segedin 1, Ar-1 kovic, Besedic 2. VI. mednarodni šahovski festival Jesenice v vodstvu ostalo Kmetijsko gospodarstvo Kranj sprejme v uk na svojem obratu Vrtnarija Kranj, več vajencev ali vajenk za vrtnarsko stroko 3573 Obveščamo cenjene potrošnike, da smo znižali cene vsem vrstam pohištva, posebno sodobnim kuhinjam in kredencam. Na zalogi imamo tudi parket vseh dimenzij. — Se priporoča trgovina »Sipad«, v sindikalnem domu v Kranju 3569 Gostilna »Zlata riba« prodaja vino preko ulice (briška rebula din 280, namizno rdeče vino din 250.) Gostilna »Zlata riba« sprejema abonente (kosilo din 180, večerja din 150). Gostilna »Zlata riba« spet posluje v sestavu podjetja »Delikatesa« Kranj v 3570 Upokojenko ali mlajšo moč iščem za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Plača dobra. Informacije od 15. ure dalje. — Naslov v oglasnem oddelku 3624 Postrežnico, ki zna kuhati, išče družina z majhnim otrokom na Planini. Samo za dopoldanski čas. — Naslov v oglasnem oddelku 3625 AMD P o d n a r t obvešča, da bo pričelo s tečajem za šoferje -amaterje A in' B kategorije — v nedeljo, 9. septembra 1962 ob 8. uri, v društveni pisarni. — AMD Podnart 3626 Za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu nudim stanovanje ln hrano. — Naslov v oglasnem oddelku 3627 Iščem gospodinjsko pomočnico k 4-članskj družini. - Naslov v oglasnem oddelku 3628 Na stanovanje sprejmem dve dijakinji. — Naslov v oglasnem oddelku 3629 Izgubljeno orodje od mopeda vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3630 Iščem žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času: možno tudi redno delovno razmerje. - Naslov v oglasnem oddelku 3631 Upravni odbor DID »Slavec Ivo-Jokl« Zlato polje Kranj sporoča staršem, interesentom za popoldansko varstvo otrok, da bo od 15. septembra dalje posloval vrtec do 18. ure oziroma 19. ure zvečer 3646 Poučujem klavirsko harmoniko na domu. — Naslov v oglasnem oddelku 3647 Iščem dobro, pošteno dekle za vsa gospodinjska dela. - Soba prosta. — Naslov v oglasnem oddelku 3648 Sprejmem dijakinjo na stanovanje. - Berjak, Titov trg 1, Kranj 36 40 Pošteni upokojenki ali delavki na dve izmeni nudim brezplačno sbbo za 8-urno pažnjo bolne matere. — Naslov v oglasnem oddelku 1 • 3650 Bled, 7. septembra - V sredo se je na Bledu začel VI. mednarodni šahovski festival. Prireditelju - okrajni šahovski zvezi Kranj in šahovskemu društvu Jesenice je za turnir uspelo pridobiti 30 ekip, od tega tudi moštvi Essena in KELAGA iz Beljaka, ki tekmujejo v treh skupinah. Zanimivo (nerazveseljivo) je to, da na festivalu sodelujejo šahisti le iz dveh gorenjskih šahovskih enot (SD Jesenice s tremi ekipami in šahovska sekcija DPD Svoboda iz Stražišča z eno). V prvi, najmočnejši skupini »♦renutno vodi ekipa Jesenic z 12,5 točkami pred ljubljanskim Novinarjem, ki jih ima 10 itd. Jeseničani so remizirali (2:2) z Novinarjem, premagali pa so Mladost iz Zemuna z 2„5 :1,5, Ptuj s 4 : 0 in Titov Veles s 3 :1. Pri vzporednem turnirju za ženske trenutno vodi Ljiljakova s štirimi zmagami iz štirih iger, sledi Mileusničeva s 3, Pongra-čeva z 2,5, Reboljeva in Kodrno-va z 2 točkama itd. - L. Djordje-vić Z A H V A It A Ob tragični smrti naše dobri mame in stare mame ALOJZIJE BENEDICIC roj. Bohinc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje, pokojnici poklonili toliko cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam nudili vso pomoč v teh težkih dneh. Naji.skrenrje se zahvaljujem družinama Jelene, organ;za-ijj ZB, godbi iz Lesc in tov. Mirku Komanu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem Že enkrat - iskrena hvala! Zaluiočl: sin Jože, hčerki Mara in S'avka z družinami in ostalo srrodstvo Pr.erres'8, i. septembra 1962. Šahisti so se zbrali na Bledu. Na sliki vidimo ekipo Jesenic, od leve proti desni so Grosek, Vošpernlk in Longer, v ozadju pa jih opazuje naš znani šahist Bruno Parma RAZPIS Osnovna pit enota Kranj sprejme več absolventov s popolno srednjo šolo za delo v poštni službi na področju ObLO Kranj in Tržič. Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe z življenjepisom na upravo osnovne ptt enote Kranj. ŠOLSKI CENTER LESNE INDUSTRIJE LJUBLJANA, Aškerčeva 7 razpisuje vpis v I. letnik dvoletne SOLE ZA LESNOINDUSTRIJSKE DELOVODJE (oddelek v Sk. Loki) Pogoji: kvalifikacija v lesni stroki ali pa najmanj 5 let prakse v operativi; zagotovljeno delovno mesto v proizvodnji. Možna je internatska oskrba. Pouk se bo začel v ponedeljek, 17. septembra 1962 v Skofji Loki (Jelovica). Prijave pošljite na naslov: Lesnoindustrijska šola Skofja Loka, p. p. 32 KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« KRANJ sprejme v službo DELAVCA ZA RAZNA KMETIJSKA DELA Prednost imajo tisti, ki znajo ravnati s kmetijskimi stroji. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD zadruge. Nastop službe po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Oglasite se pismeno ali osebno v upravi 'KZ »Sloga« Kranj, Gasilska ulica 5 do 25. septembra 19G2. SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI KRANJ-CENTER v Kranju razpisuje 6ledeča delovna mesta: ti RAČUNOVODJE, 2. ADMINISTRATORKE, 3. VODJE KLJUČAVNIČARSKE k DELAVNICE, 4. UPRAVNICE VZGOJNEGA ZAVODA »Tugo Vidmar« v Kranju Pogoji: 1. ekonomska srednja šola ali njej ustrezna izobrazba z večletno prakso v računovodski službi; 2. dovršena administrativna šola ali uspešno opravljena osemletka z znanjem strojepisja; 3. visoko kvalificiran ali kvalificiran ključavničar z večletno prakso na takem ali •podobnem mestu z znanjem potrebnih administrativnih poslov; 4. ustrezna srednja strokovna izobrazba s primerno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo je predložiti na stanovanjsko skupnost Kranj-Center, Tavčarjeva 45. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Korčula je imela trikrat igrav-ca več, vendar ni izkoristila vseh prednosti. Drugič se je zagrebški igravec vrnil v igro potem, ko je dosegla gol petorica iz njegovega moštva. Spodbujanje kranjskih gledavcev je Zagrebčane še bolj izpodbudilo in še v isti četrtini so dosegli tretji gol. Z uspešno obrambo se je tedaj odlikoval tudi njihov vratar. Ko je že kazalo na največje presenečenje, je bil v zadnjem delu igre spet izključen Zagrebčan in Korčula je izkoristila prednost igravca več. C. zvezda : Triglav 2 :1 (0:0, 1:0, 0:0, 1:1) CRVENA. ZVEZDA: Radan, Su-berič 1, Vuksanovič 1, Bilas, N. Manjič, Hajdukovič, P. Manjić. TRIGLAV: Rebolj, dr. Petrič 1, Čolnar, Brandner, Kocmur, Chva-tal, J. Rebolj. Kranjčani niso igrali posebno dobro, vendar bolje kot gostje. Ustvarjali so precej večje zmede pred nasprotnikovim golom kot C. zvezda in tudi več streljali, dosegli pa manj golov. Gostje so izkoristili edini večji priložnosti - prvič, ko je bil izključen Čolnar, dru-rič pa, ko so dobili žogo, ko Brandner ni izvajal (sam pravi, da je) prostega strela. Kranjčani so hoteli najprej ukaniti vratarja državne reprezentance Radana s parabolami, nato pa še preko sidraša Izvedli so tudi nekaj hitrih strelov iz predložkov, vendar je Radan pred kranjsko publiko opravičil svoj nastop v drugouvrščenem moštvu na evropskem prvenstvu. V zadnji minuti je dr. Petrič dosegel edini gol za Triglav, potem ko je bil Radan izključen. — L. S. »Prešeren« ostane v republiški Hgj Plavavci radovljiškega šerna« so se vrnili iz Splita"*--^ so bile kvalifikacijske tekm^ vstop v II. zvezno ligo *™J M rih so še sodelovali- prtv Splita - prvak Hrvatsko^! * iz Ohrida (Makedonija L rfC* iz Kikinde (Srbija). Čeprav venski prvak nabral t, točk (POSK - 21 381- rv?Jrr,anj" 18.641: Struga - 16.440 in p?." ren 15.792), so skoraj vsi ~i *" izboljšali osebne in K^'"*-korde. re- Rezultati: moški: 400 m mešano- t . (PPSK) 5:45.4. III. Boris r (P) 6:05.9; 200 m prsno- t V** 2:59.4. II. Sekovanič 3-rL e"* Prešeren); 200 m hrbtno. 7'L (ob* nosić (0) 2:39.6. IV. FairstrL &*tP* 100 m kravi: Prezzi (PocS V. Kokalj (P) 1:05.4; 400^ 2** I. Gorjanc (P) 5:07.6- l50om kr»T,: I. Gorjanc (P) 20:40 0■ ^ tuljček: I. Krstonošič j2 * m vac (POSK) 1:20 4 irr" L Jek» 1:37; 400 m kravi- f* Jeastr-e (POSK) 5:46,2, VI jaVl " Jelovac St. S. ' Ja,c«c 7:i5)0 - Zadnja rezultata z v ' ~~ skega turnirja 2a v«» rpo1' zvezno ligo °P * l KORČULA : TRlci », C. ZVEZDA : Državno plavalno prvenstvo Ponovljen uspeh Na ekipnem državnem plaval-1 Rezultati zad njega nem prvenstvu, ki je bilo konča- 1 - 1500 m prosto: R dne: no v torek v Dubrovniku, je zrna gal splitski Jadran pred Mladostjo (Zagreb) in Triglavom., Zadnji dan so Kranjčani uspešno zaplavali v »svojih« disciplinah in se povzpeli iz 7. mesta (2. dan) na tretje ter tako ponovili lanski uspeh. Za to imajo največ zaslug plavalci, ki so celo presegli pričakovanja, medtem ko so bile ženske slabše. Vlado Brinovec je dosegel tretji dan svoj drugi republiški rekord, ko je kot prvi Slovenec plaval na 1500 m pod 19 minutami. V re- kordnem času je prišla na cilj 23.475, Partizan 23.393 t\* tudi mešana štafeta kranjskih | 23,028, Jug 22.907 *, plavavcev moški 18:40:0, V. Brinovec m^ić <«> Brinovec (T) 19:29 o- Li :58*. P tuljček: Rogušič (jS) *°!? «» »e-zovič (,IH) 2:34 6 Vol- * Tw* 2:36,4; 4 X 100 m meša« * <* 4:32.4, Jadran (S) 4***** je 4:37,8, Triglav 4:3« 0> 400 m prosto: Zeier