• Naši zapiski •
SOCIALNA REVlJA
Izhajajo enkrat na mesec.
Naročnina za vse leto K 2-80, za pol ali četrt" leta razmerno.   Posamični zvezki 24 h.-----------------------------------
Rokopise in naročnino sprejema uredništvo in upravniStvo »Naši zapiski« v Ljubljani.
Leto i.
Ljubljana, meseca marca 1903.
Štev. 9.
Pavel Miha/ek:
O Karlu Marksu in njegovih delih.
Pm> 14. mami. 1903. leta jo bil grob lvarla Marksu dvajset let star. Pred dvajsetimi leti je legel v grob največji genij zadnje polovice devetnajstega stoletja. Komaj vsako polstoletje rodi moža.
kakor so bili Napoleon, Goethe, Mark s, Zola, Tolstoj  Dvajset
let — kratka doba v življenju vsemirja in človeške družbe, a vendar kolika izprememba med tedaj in danes, kolik napredek!
Kdo je Mark s?
Marks jo utemeljitelj novodobnega socializma in velik mojster v vedi narodnega gospodarstva, kateri je vtisnil pečat svoje krepke osebnosti. Marksizem po njem nazvani socialisti.ski nauk ima danes veliko in sijajno zgodovino, zgodovino, katera preveva dve stoletji. Socializem je bil že pred Marlesom. Gospodarstvo nove dobe je razvijalo skrajni individualizem, stara organizacija družbe je odrevenela, minula in "postala nepotrebna, a nova se ni ustvarila. Svoboda posameznika (individualizem) — to jo bilo najvišje in nedotakljivo načelo kapitalistiško družbe, katero je ustvarilo novo meščanstvo in napredek. Ta svoboda posameznika pa je prešla tudi na pre-nioženjo, kapital, ki je izvajal umevno, da je moč svobodna. Delavec, i'ojen v dobi, ki vse proizvaja s stroji, lahko sklepa popolno svobodno svoje delavske pogodbe. Pa tudi podjetnik ima to svobodo. Kazloček med obema je le ta, da je revščina delavcu to svobodo jemala in ga napravljala za mezdnega roba, med tem ko je kapitalist s pomočjo svojega premoženja izrabljal to občno svobodo zase.
Svoboda ljudi je prešla na kapital in človek je služil kapitalu, strojem, denarju.
Vse to so novi mezdni robje čutili že davno takoj ob nove svobode preporodu. V državnih osnovnih zakonih so jim bile v celoti pripoznane ravno tako pravice kakor podjetnikom. Vkljub temu so trpeli pomanjkanje in država jim je bila mačeha. Proletariat je takoj ob porodu čutil to zapostavljenje. Pričel se je združevati. Zakaj, to mu ni bilo jasno. Vedel jo le, da posameznik 110 doseže ničesar, da pa vsi skupaj niso več prašek, s katerim so igra veter po beli cesti.
Tako so je pričel boj proti liberalnemu individualizmu, ki je bil obenem boj človeka proti kapitalu za premoč. To je bil socializem in njegovi pripadniki socialisti.
Ali s tem, da so delavci, proizvajalci vseh dober, ki niso imeli ničesar svojega, videli, kako jili družba prezira, peha v bedo in temo, s tem, da so izprevideli tudi potrebo krepke združitve, še niso poznali svoje naloge. Vsi so hoteli družbo preustrojiti, preurediti in obstoječi družabni red odstraniti. Tako so postali revolucijci. Pot socializma jo bila s tem nekako medlo očrtana: revolucija.
Obubožani francoski grof St. Simon je bil prvi, ki soje pojavil in hotel predrugačiti družbo. Uvidel je, da kapitalistiška družba, sloneča na neomejenem individualizmu, ne more biti stalna in njegovo novo krščanstvo je ogrevalo proletariat. Videl je, kako uče državno cerkve drugače, kakor pa delajo, in je izvajal iz tega, da mora socializem očistiti krščanstvo. Za njim so prišli utopisti Tomaž Morovega žanra.
Pojem o socializmu je bil še vedno meglen in nejasen; imel ni bistvenih tal, temveč vse je bilo sanjavo. V utopiji pa je bil socializem vedno pretiran komunizem. Njegov cilj jo bila družba, v kateri vsi ljudje delajo za enega in eden za vse. Nastalo je vse polno načrtov, kako naj se preosnujo človeška družba. Vstal je Fourier, Cabet. in cela vrsta drugih, ki so pripovedovali o potrobi novo družbe in jo slikali v živih barvah. Ali če je prišel preprosti človek, ki je hotel te sanje prenesti v pravo življenje, se je vse razpršilo v nič.
Socializem je bil utopija; tedanji se zrcali v tisočerih nejasnih slikah.
Na realna tla družbe je stopil socializem, ko sejo hotelo praktično zboljšati stanje tlačenega brezpravnega podložnika mezde, delavca. Na Francoskem se je pojavil Blanc, ki je zahteval pravico do dela, na Angleškem Oven, ki je nravno povzdigoval delavce in za-
hteval, da se neutegoma uvede komunizem. Na Nemškem je Lassalle razvil brezprimerno agitacijo za proizvajalne zadruge, katere naj podpira država kar najizdatneje. Socializem — kakor vidimo — še ni bil jasen v nazorih, ki so mnogokrat izključevali drug drugega.
Proletariat je živo čutil potrebo korenite izpremembe družbenega sestava. Begal je semtertje in sanjal o dobrih, o krasnih časih; v mislih se je povzpel visoko, a v resnici je stal jako globoko. Sovražil je neizčrpno, kar živi ugodneje in bolje, pripravljen je bil vedno nastopiti z rdečo zastavo v roki pot na barikade; bal so ni ne smrti, ne ječe.
Tak je bil proletariat, preden se je rodil 5. maja v na pol francoskem mestu Trierju odvetniku Marksu sin Karel, ki je postal za proletariat drugi Mesija.
*
Naj sledi nekaj poglavitnih črt iz Marksovega življenja, ki je le bogato na delu. Delo in velik genij sta ustvarila Marksa. Mladi Karel je napredoval v šolah čudovito, tako da je bil' vedno prvi. Njegovi součenci so ga spoštovali in se bali njegovega smešenja. Grimnaziijo je dovršil istotako s povoljnim vspehom in se je jeseni leta 1835. napotil po očetovem navodilu na vseučilišče v Bonnu na Nemškem študirat pravo. Sedemnajstletni deček je postal slušatelj prava na vseučilišču. Iv temu je seveda pripomogel tudi njegov vsestransko izobraženi oče in družina tajnega vladnega svetnika West-phalna, s katero je mnogo občeval. V Bonnu pa mladi Marks ni našel zaželjenega duševnega življenja, po čemer je tolikanj hrepenel. Duševno središče Nemcev je takrat bil Berolin. Zato je ostavil črez eno leto Bonn in so podal v Berolin, kjer je nadaljeval svoje študijo. Še preden pa so je bil preselil iz Bonna, se je zaročil s svojo poznejšo zvesto ženo Jennv pl. Westplialen, ki mu je ostala vse življenje zvesta družica. Že v teh mladih letih je kazal Marks, da se ne boji nobenega dela, nobenega truda. Da doseže cilj, ki mu ga je dal oče, si je skušal posebno pridobiti vsestranskega znanja.
V	Berolinu je na njega najbolj vplival svobodomislec Bruno Bauer, zasebni predavatelj na tamošnjem vseučilišču. Občevaje z njim. je prišel do prepričanja, da bo zanj najbolje, če postane profesor na kaki nemški vseučiliški stolici.
Tedaj jo vladal v Nemčiji in posebno na Pruskem težki predmarčni duh, duh verig in teme, ki ga jo razširjal gori do Rena minister Metternich, avstrijski kancelar. .Jasno je torej, da Bauer vsled
!)*
svojih naprednih misli ni bil priljubljen pri pruski vladi; bil je premeščen v Bonn in končno celo odstavljen.
Med tem je Marks storil prvi korak do profesure. Dne 28. aprila 1841. leta je bil namreč imenovan doktorjem, toda profesor ni hotel več postati, ker je izpoznal ozkosrčnost nemških vlad.
Omenjeni Bauer si ga je izbral svojim pomočnikom v boju za svobodo. Marks je postal časnikar in pisatelj.
S 24 leti je Marks že urejeval ..Rheinische Zeitung", najvplivnejši lisi na Nemškem, ki je od 1. januarja 1842. leta izhajal vsak dan. Ta list je zastopal koristi mlade buržoazije, ki je bila za tedanje razmere precej radikalna. List se je moral težko boriti za svoj obstanek, posebno ker ga je preganjala vlada na vse možne načine. Pruski kralj je gojil osebno sovraštvo do tega lista, in zato si lahko mislimo, kako je bilo mlademu. Marksu, ki je razpravljal o vsaki stvari resno, temeljito in se ni, kakor je sam rekel, zadovoljil z glace-fra-zami. V teh hudih bojih so je pokazal Marks spretnega urednika; ta posel ga je privedel, da se je pričel baviti tudi z narodnim gospodarstvom in s socializmom. O komunizmu še ni bil jasen; pri neki priliki se jo izrazil celo proti njemu. Takrat Marks še kar nič ni bil prepričanja, ki ga je pozneje tako spretno zagovarjal in utemeljeval.
Boj vlade proti listu pa je trajal dalje. Marksa so preganjali, kjerkoli so mogli, in končno so delničarji lista zahtevali, da zmerneje piše. Marks tej zahtevi ni ugodil in je izjavil, da raje odstopi. Lota 1843. je končno odstopil in list je že v dveh mesecih prenehal izhajati.
Sit prepirov in javnega delovanja je čutil potrebo tihih znanstvenih raziskavanj, ki ga naj privedo do resnice, katero je tolikanj ljubil, hotel se je znanstveno popolniti.
Nemški pisatelj Arnold Iluge, ki je izdajal ,,Deutsche Jalir-biicher”, ga je povabil k sodelovanju. Sklenilo so je, presoliti uredništvo v Pariz, kjer je potem izšel edini zvezek pod naslovom ..Deutsch-IVanzosische Jahrbucher". List ni prospeval, ker so mu Francozi odrekli pomoč, dasi so prej pritrdili podjetju, in ga je bilo pri tedanjih razmerah tudi težko spravljati na Nemško.
Preden je šel Marks v Pariz, se je poročil s svojo nevesto, s katero sta takoj prvi teden okusila zlo pomanjkanja in bede. V Parizu sc je on seznanil z glasovitiin nemškim lirikom Henrikom Heinejem in drugimi nemškimi begunci. Heine ga je seznanil z ljudmi, ki so sodelovali pri listu „Vor\varts“, za katerega je tudi Marks napisal nekaj sestavkov.
Leta 1845. je bil prognan Marks po vplivu pruske vlade iz Pariza. Sel je v Belgijo, v Bruselj, a tudi sem je segala moč in sovraštvo reakcionarnih nemških vlad. V Bruslju, v tem velikem industrijskem mestu, je Marks šele po velikem trudu dobil stanovanje in moral plačati stanarino za celo leto naprej, plačati je to moral pro-gnanee, ki je hitel iz dežele v deželo, iz mesta v mesto! Slučajno mu je iz te zadrego pomagal prijatelj Engels, s katerim se jo seznanil že v uredništvu „Rheinische Zeitung”. Marksa si sploh brez Engelsa ni mogoče predstavljati, in pa obratno. Leta 184o. je izšla tudi prilično maloznana knjiga ..Sveta družina", ki sta jo napisala Marks in Engels. V Bruslju je preživljal Marks sobe in družino "s pisateljevanjem. V tem prognanstvu je napisal tudi svojo kritiko Proudhonovega naziranja Revščina modroslovja". V tej knjigi je M arks jasno razložil svoj ekonomični nauk (nauk o narodnem gospodarstvu) na podlagi materialistiškega svetovnega naziranja. To delo jo obudilo občno pozornost strokovnjakov. Marks je v tej knjigi odločno obračunal s soeialistiškimi utopisti ter je jasno očrtal nalogo proletarskega razreda, katerega končni cilj je, postaviti na mesto meščanske družbe asociacijo (zadružništvo), ki izključuje razrede in njihovo nasprotstvo. Toliko časa, dokler bo vsaka družabna izpre-memba morala biti politična revolucija, se bo zadnja beseda socialne vede vedno glasila: ..Boj ali smrt; krvava vojna ali nič. Tako je vprašanje stavljeno neizprosno”, ki jo jo nehote zapisal George Sand.
Kakor vidimo, je stal Marks tu že na proletarsko-rovolucijskih tleh in je z gotovim glasom finega opazovalca in znanstvenika govoril o potrobi, moči in cilju razrednega proletarskega boja.
Marks jo bolj in bolj razvijal svojo delavnost. Leta 1841). ga jo pozvala organizacija nemških^ komunistov ..Zveze pravičnih", da se pridruži tej organizaciji, in lota 1847. je on razložil organizaciji svoje nazore. Organizacija je potem sklenila izdati proklamacijo (razglas), v kateri je navedla terjatve in nazore komunistov in katero sta spisala Marks in Engels.
Ta proklamacija je bila k o mu n is ti ški manifest prvotni evangelij današnjega razredno zavednega proletariata.
S tem delom jo potisnil Marks proletariatu v roke orožje, ki nikdar no zarjavi! Utopistični socializem je prešel v življenje in pokazal pot proletariatu iz sužnosti. Porodil so je dan. (Nadaljevanje.i
Anton Dermota:
O zadružništvu.
(Dalje.)
Pobro bi bilo, če bi imeli samo eno socialno vprašanje". A kaj, ko jih je cela vrsta! Delavsko, žensko, kmečko, maloobrtniško, vprašanje male trgovine, rokodelcev, pomočnikov, učencev itd. itd. In kjer je tako „vprašanje“, gotovo zeva več ali manj pekoča rana, katero treba ločiti, da ne razje ogromnega telesa človeške družbe.
Ako pa pri posameznih ..vprašanjih" iščemo skupnih vzrokov, vzrokov njihovega postanka, se nam pojavlja zanimljivo in neovržno dejstvo, da je največ krivde pripisovati neomejeni svobodni konkurenci. Istotako neovržno in zanimljivo pa je drugo dejstvo, ki izvira čisto logično iz prvega. Dejstvo, da so si prizadete skupine, prizadeti sloji iskali pomoči v združevanju in se s tem hoteli rešiti žalostnih posledic svobodnega tekmovanja.
Vsled predsodkov tedanje dobe, ko je bilo obče veljavno geslo ..svoboda" v gospodarskem življenju narodov, čeprav nikdar ne do skrajnih posledic izpeljano, se država ni smela brigati za drugega nego za formalno pravno varnost državljanov. V gospodarsko vrvenje in življenje se vtikati ji ni bilo dovoljeno. Gospodarski individualizem, kateremu je bila država radi posameznika in posameznik sam sobi namen, liberalizem je stal v najvišji veljavi.
A ravno ta liberalizem je uvidel in moral priznati hote ali ne-hote, da se pod geslom neomejene svobodo no more nadalje razvijati življenje družbe, ako noče zagaziti v prevrate. Ker pa se jo bal, da so ne bi država polastila zopet tihih pravic, katere jo absolutizem izgubil v korist buržoaziji — eminentni predstaviteljici liberalizma na političnem polju in katere so kolikortoliko postavilo državo pod kontrolo emancipiranega tretjega stanu, ni maral priznavati liberalizem državi kot taki nobene pravice, da bi posegala vplivno na razvoj človeške družbe, in si jo izmislil novo sredstvo, s katerim bi si prizadeti opomogli.
To sredstvo je bila samopomočna asociacija, zadružništvo. To sredstvo so pristni liberalci najbolj priporočali vsem.slojem, kateri so tožili, da se jim izmikajo tla pod nogami. To sredstvo se je priporočalo rokodelcem, katerim je tvorniška produkcija izpodkopavala delo in zaslužek: to sredstvo se je hvalisalo malim obrtnikom?
ko jih je začela uničevati veleobrt; to sredstvo naj bi bilo rešilo tudi kmete, katerim je obteževala produkcijo in nje vnovčenje čimdalje občutnejša prekmorska konkurenca.
A dasi so n. pr. na Nemškem vzpevale še dosti povoljno razne surovinske zadruge, katere je ustanovljal Herman Schulz o iz De-litzscha mizarjem in črevljarjem začetkom druge polovice 19. stoletja, se jo vendar pogrešalo nečesar, kar bi tvorilo takim podjetjem trdno podlago in trajno oporo. Zadruge niso mogle tekmovati z vele-obrtjo; nedostajalo jim je denarja in še bolj kredita.
Toda praktični jurist Schulzo si je kmalu pomagal: sestavil je osnovo znanih njegovih kreditni h društev ali ljudskih bank. Ravnal se jo pri tem po nasvetih in idejah Viktorja A. Huberja, kateri je zlasti po Francoski in Angleški mnogo potoval ter si v tem oziru pridobil marsikakšno dobro izkušnjo. Osobito, ko je opazoval delovanje Bastiata na Francoskem.
Poglavitne potezo te Schulzeve napravo so ob kratkem sledeče: Posameznik nima kredita pri velikih bankah in velikih kreditnih zavodih; ako se pa združi več posameznikov v ,,ljudsko banko“, jim je kredit takoj pristopen, in sicer v tem večji meri, s čim večjo garancijo lahko razpolagajo. Garancija ali poroštvo pa jo skupno in solidarno. Kiziko dobička in izgube enako razdeljeno na vse člane. Zadruga - dolžnica plača svojim upnikom odškodnino za izposojila, ravno tako dobi zadruga-upnica od svojega dolžnika primerne obresti in provizije — kakor to zahtevajo razmero na denarnem trgu. Dobiček se razdeli po gotovih principih, bodisi po višini ali številu deležev - slično kot pri akcijskih družbah. Vstopnina in deleži članov tvorijo rezervni fond, s kojim so pokrije eventualna izguba. Kot posojilo na skupni kredit in pod skupnim in solidarnim poroštvom članov so sprejemljo i tuj denar od nečlanov, da popolnejše dovrši v svojem kroženju svojo gospodarsko nalogo.
Člani si tedaj vsak hip lahko izposodijo svoto gotovega denarja, kakršna se lahko posodi njih razmeram primerno; prihranijo si visokih obresti; dobiček od posojil pa se steka nazaj v njih lastne denarnice.
Po teli načelih se je osnovalo mnogo hranilnic in posojilnic. In na Slovenskem imamo iz teh časov nekaj denarnih zavodov: celovški Aushilfskassenverein je v Avstriji sploh najstarejši, potem pa ljubljanska Krainische Sparkasse.
A tudi zoper to gospodarsko napravo se je zbudila opozicija. Zlasti od osrečevalcov kmečkega sloja, češ, Schulzevi zavodi so le za
rokodelce, male obrtnike, meščanske kroge: posojajo na prekratke obroke: manipulirajo z menjicami; so kapitalistična podjetja, ki služijo le prepogosto egoističnim namenom posameznih klik ... Za kmete treba drugačne institucije, ki se bo ozirala na njegove posebne slojno gospodarske razmere in potrebe. Kmet producira drugače, obrat se vrši pri njem drugače, nenormirano. bolj počasi nego v mali obrti. Rizika in nesigurnost. je pri poljedelstvu mnogo večja . . .
Tedaj pa je vstal Viljem Raiffeisen, tudi praktičen juriši, in po svojem izvirnem načrtu osnoval samo za kmečko ljudstvo nov posojilniški sistem. Ta sistem se je v nekaterih točkah bistveno razlikoval od Schulzevega. Posebno so se poudarjali etično-religiozni smotri. Namenjen je bil izključno le za poljedelce. Posamezna posojilnica je imela delokrog omejen samo na eno faro. na SDII -3000 duš. Posojalo se je na daljše obroke, do 10 let. Vloge so so zmerno obrestovalo. Dividenda se ni delila. Rezervni fond je bil nedotakljiv članom, določen za občekoristne namene. Izmed odbornikov jo dobival nagrado le blagajnik; drugi so izvrševali svoje urade kot častno naloge. To baje zato, da se niso spuščali v nevarne spekulacije.
Oba sistema Schulze in Raiffeisen — hočeta gospodarski posredovati kredit; hkratu so s posojilnicami združene i hranilnice.* Na podlagi samopomoči sta se krepko razvili obe organizaciji. Ustanovitelja sta zaslovela po celom svetu kakor ročdelski pionirji. Nasprotstva med obema so bila nekaj let zelo ostra. Centralizirali so se vsak posebej: v Offenbachu Schulzevci, Raiffeisenovci v Nemviedu.
Razliko in nasprotstva so se pa sčasoma skoro docela zabrisale. Ne da se trditi, da bi Raiffeisenovke imele izključno v zakupu vse etične motive, ljudsko banke pa nobenih. Tudi ni mogoče tajiti, da so Sclmlzevi zavodi i za kmečki kredit vrlo sposobni; kajti riziko je pri njih bolj splošen in se razdeli na večja okrožja. In nič napačnega ni, če se ne navdušuje Schulzev sistem za pritlikave organizme, koji, brez tujo pomoči ne morejo ekzistirati in k oj i h upravni stroški
*	Hranilnice tudi posredujejo kredit. Manj imovitim slojem omogočajo zbiranje malih k »pitalo v. Zbirajo se dotiej i neznatni zneski, za katere bi so sicer lastniki no zmenili, dokler se ne nabere večja svota, katera se lahko drugam plo-donosno naloži, da so koristno uporabi. Tako so odvaja iz neproduktivnih v produktivne roko vsak i najmanjši znesek in ne odide svojemu gospodarskemu namenu. In ravno v tem so od drugih kreditnih zavodov, zlasti bank, razlikujejo hranilnice, da začasno, a produktivno porabijo vložene kapitale. Vloge torej niso mrtev denar;
Hranilnice so razno: šolsko, srenjske, okrožne, okrajne, deželne, tovarniško, poštne itd.
so nerazmerno večji nego listih posojilnic, ki so za večja okrožja. Razlika, da ljudske banke posojajo na 3 mesečne obroke, Raiffeise-novke pa celo na lil let, je izginila, ko jo Raiffeisen vpeljal takozvano odpovedno klavzulo (Aufkiindigungsklausel), ki dovoljuje, da se nesi-gurna posojila morajo v štirih tednih vrniti, in ko je Sclmlze rad prolongiral svojo kratko mesečno obroke tudi na več let. Menice so pa kmet itak že davno no boji' več. Ce Raifleisenovke ne dajo dividende, pa cesto poslujejo z izgubo (Unterbilanz). In končno se mora naglašati i to, da so Schulzevi zavodi že dobro prebili hudo krize, dočim se Raiffeisenovke še niso v tem oziru poizkusile.
Da so razločki obeh sistemov minimalni postali, je provzročilo osobito novejše nemško zakonodavstvo, katero je spoznalo velikanski pomen te kreditne organizacijo in jo pospeševalo s koristnimi določbami. In res je obče priznano, da so vsled razvitega posojilništva vsaj omeji' oderuštvo, če se že ne umori' popolnoma; zlasti se odpravi oderuštvo z živino (\riehwucher). Posestva se ohranijo pravim lastnikom; ljudstvo se vzgaja k varčnosti in gospodarstveni zmisel se mu vzbuja; vceplja so sanioodgovornost, pospešuje nravnost, vzpod-bada podjetnost. Pisatelj baron pl. (joltz pravi, da ni nobene prostovoljne institucije, katera bi bila v zadnjih desetletjih vsaj približno tako obsežno in koristno vplivala na kmečko ljudstvo, kakor baš posojilnice in posebej posojilnice RaitTeisenovega sistema.
Pri nas v Avstriji delujejo še premalo časa, nego da bi se moglo kaj takega o njih trditi. Saj seje tu prva Raiffeisenovka ustanovila šele 188”). Prejšnje posojilnice, katere so bile zlasti po češkem razširjene, so bilo po Schulzevih načelih, in te so se šele od 1. 1873. dalje, ko je stopila v veljavo zadružna postava z dne 9. aprila t. 1., pretvorile v zadruge; preje so bile društva.
Na Nemškem jo, kot omenjeno, dvoje središč posojilnic: v Neuwiedu od 1. 1877. in v Offenbachu od 1. 1884. Ondi je General-anwaltschaft liindlicher (lenossenschaften, tu pa AUgem. Verband der landvvirtschaftlichen Genossenschalten in I )eutschland. Statistike ne navajam; kogar zanimlje, poglej v prelepo Ertl-Lichto vo knjigo o nemškem zadružništvu. Pruskemu posojilništvu tvori vrhunec sedaj osrednja zadružna blagajna (od 1. 189(S.), ki posroduje posojila in vloge samo zvezam, no posameznim zadrugam.
Na Francoskem je kmečki kredit v obliki vzajemnih zadrug do novejših časov skoro popolnoma neznan. Morda se to da razlagati tako, da se francoski kmet nahaja v boljših razmerah, posebno, da ga ne mori' oderuštvo. Vzlic temu so pa zadnje čase razširjajo poso-
jilnice, ki so čisto katoliškega značaja. Nad 300 jih je. Večinoma jih ima na vesti lionski advokat Durand. (Gide Oh. 1. c.)
Na Laškem je v šestdeseti11 letih upeljal ljudsko banke (banche populari) Luzzatt i. poznejši minister. Leta 1885. jo začel AVollom-borg snovati RailTeisenovke. To dvojo so bilo ..liberalne1' (i Raiff-eisenovke!) zadruge. Kaplan Lerrutti je zato 1. 185)1. jel snovati zoper te zadruge svoje ..katoliško". Razliko ni drugo, nego da imajo poslednjo v programu poleg gospodarskih namenov še ,,zadružno zvezo katoliških moči zoper protikrščanske in protisocialne smeri.“
Belgijske in nizozemske banques populairos so vzorno organizirane na razmera o majhnem teritoriju.
Na Ruskem je vse še v povojih. Vladaje naklonjena zadružni ideji. < »pomnim, da artjol ne spada sem, niti srbska ..zadruga11.
Dansko in Švedsko se zadružno organizirata.
Švica je imela 1. 1887. prometa milijarde frankov v veliki švicarski ljudski banki. < )d 1. 185)51. obstoji švicarska zadružna zveza. V Švici jo vsaka deseta oseba — zadružan.
Ogrska jo štela že 1. 185)4. nad 800 ljudskih buik.
Y	Čislaj taniji je bilo 1. 185)5. že 2(588 registriranih posojilnic. Na Češkem je vsak deveti človek član posojilnice. Na Slovenskem je malo čilejše zadružno življenje stoprv iz zadnjih let. Ali imamo že dosti posojilnic in hranilnic, je težko reči, ker je treba od slučaja do slučaja presojati in vpoštevati vso posebne, čisto popolnoma lokalne razmere; o posameznih slučajih bi se lahko potem sodilo, koliko jih je potrebnih in kje so opravičene. Prav gotovo se pa lahko trdi, da je to ovira za razvoj našega kreditnega zadružništva, ker imamo preveč .,Zvez” in Central" in „Glavnih“ posojilnic.* i Dalje prih.)
PREGLEP
•lavno življenje. Socialistično gibanje. Pogled zunanjo politike vseh držav je obrnen v Macedonijo, kjer se je pojavil znak upora. Balkan, te od ostale evropske kulture oddaljene dežele, vznemirjajo vsak hip evropski koncert. Narod v Macedoniji tlači turška vlada in turško pleme. Tu igra vera plemen najvažnejšo vlogo v javnem in zasebnem življenju. Toda motil bi se, kdor bi mislil,
*	Kogar zanimajo obširnejši statistični podatki, jih najde v ,,Statistiki zadružnih društev v raznih državah" (1. 1898. in nasl.) in v avstrijski uradni statistični priročni knjigi.
da vse izhaja iz verskega prepričanja, iz notranjih -čutov. Vera je tu le povod, zunanji vzrok vsega zatiranja. Stališče, ki ga zavzema nekaj časopisja v mace-donskem vprašanju, je skrajno slepilno. Pravzaprav ne gre za nikako vero, tudi za narodnost po večini ne, temveč gre za višji cilj kulture: za odpravo gospodstva dela prebivalstva nad drugim delom. Evropske velesilo so po Avstro-Ogrski in Rusiji podale turški vladi predlog za ..reforme". Vse to ne more nič izdati: 1. ker je turška vlada k tem reformam prisiljena in tudi prebivalstvo Macedonije ni prijazno kompromisom, 2. ker je turška tako neurejena država, sloneča na principih ozkosrčnega moslimanizma in tlačenja vsega novega, da je nemogoče uvesti kake istinite reforme. Propad turške je utemeljen v njeni državni veri ravno tako, kakor je bila državna vera tudi v ostali Evropi večkrat kriva nerednostim. Preden pa se v kaki taki državi izvode boj mod verskim fanatizmom in toleranco, mine mnogo časa, kar priča zgodovina Evropo. Narod v Macedoniji pa tega razvoja ne bo mogel kar mirno čakati, zato se ponavljajo revolucijo, praske in klanje. Omililo bi se to nasprotstvo, če bi se Maeedonijo postavilo pod samostojno evropsko upravo, kar pa je težko pričakovati; evropske velesile so druga na drugo ljubosumne! Konec temu bo, kadar se pojavijo upori v Turčiji sami. Tedaj propade to gnilo poslopje in so vojno neizogibne. Ogrska je doživela hud političen boj, kateremu je povod brainbna predloga in predlogi o povišanju civilno liste. Neodvisna stranka in socialni domokratjo so se z vso močjo uprli namenom vlade. Kakor znano, je avstrijska vlada prišla dokaj ceno do svojih vojakov. Na Ogrskem pa je liberalna stranka za predlogo, zato so dogaja, da izstopajo iz te stranke ugledni politiki in se bojujejo proti predlogam. Neodvisna stranka je zoper predlogo, ker ni samostojne ogrske armade. (Jo bi ta bila bi glasovala za predlogo. Zoper civilno listo so pa, ker sanjajo o narodni samostojnosti. Iz tega se vidi, da boj neodvisne stranko ni načelen, temveč slučajen. Socialni demokratje so v načelu proti stalni vojni, zato tudi proti vsakemu povišanju armado; zoper zvišanje civilno liste so kot republikanci. Odtod izhaja, da se obe glavni opozicijski stranki ne bojujeta z ramo ob rami, temveč posebej. Košutovci ali neodvisna stranka bi radi dobili socialno demokrate za štafažo, zadnji pa toga nočejo. Budimpešta jo prizorišče cestnili demonstracij in meščani ter proletariat iz dežele pošiljajo k vladi protestne depu-tacije. — Nemčija je v znamenju volilnega boja. Ta boj se vrši v znamenju preteklih bojev v parlamentu. Brošura z Vollmarjeviin in Bebljevim govorom, ki je nedavno izšla., je bila v prvem trenutku — 30.000 izvodov’ razprodana. Število naročnikov socialno-demokratiških listov se je podvojilo, potrojilo. Tako jo n. pr. lansko leto ustanovljeni list „Volkszeitung fiir das Muldenfal“ poskočil od 1000 na 5000 naročnikov. Pri občinskih volitvah je bilo zopet več socialnih demokratov izvoljenih. Volilna društva so se nenadno pomnožila. Socialistiški kandidati so žo vsi postavljeni, dasi se bodo vršile volitve šele sredi junija. Nasprotniki skušajo nastopiti proti socialistiškemu viharju v obliki nekakega kartela. Edvard Bernstein je objavil v marčovi številki „Socialistische Monatshefte" članek „Ein Ausblick ant' die bevorstehenden Reichstagswahlen“, v katerem računa o bodočih uspehih. V .desetih volilnih okrajih so dobili pri. zadnjih volitvah socialni demokratje nad (>0M ,, vseli oddanih glasov, v S volilnih okrajih 55—(>0°/o, v i) okrajih absolutne večine od 52 do 55 'V nadaljnih 9 okrajih so dobili od 50—52"/,,. V teh okrajih pride morda do kake ožje volitve. Pri zadnjih volitvah leta 1898. je prišel socialni demo-k:at v 97 okrajih v ožjo volitev. Le v 2ii. slučajih se je zmagalo, kar jo tudi nekaj. Pii teni je sedaj nekaj okrajev, ki bodo v prvem naskoku dobljeni. Uspeh
socialno demokracijo bo velik. Natančno sc no more reči, ali bo 20 ali 25 ali celo 30 novih mandatov. Pri volitvah leta 1898. je naraslo število socialno-demokratičnih "lasov za 320.338. Enak prirastek bi pomenjal pri letošnjih volitvah 2,450.000 glasov. Upati pa jih je več. Stranka bo gotovo napela vse moči, da dobi vsaj peto polovico milijona glasov. To je tem bolj pojmljivo, če se ve, da ima soeialno-demokratična stranka samostojno volilstvo, ki ni od danes na jutri. — Na Danskem je socialna demokracija čudovito narasla. Pri narodu, ki šteje nekaj nad dva milijona duš, ima samo socialistiška stranka 22 dnevnikov. Pretekli mesec je županom glavnega mesta Kodanja (Kopcnhagen') izvoljen socialni demokrat. V občinskem svetu sedi lil socialnih demokratov, 18 liberalcev, 1 radikalec in 1 zmeren divjak. — To se pravi delati! Finska napreduje vkljub ruskemu zatiranju. Socialni demokratje imajo tam tri dnevnike v finskem jeziku in en tednik v švedskem. Skupni tedenski nalog znaša 80.000. N’a južnem Bavarskem so priredili v zadnjih dveh letih socialni demokratje 218 ljudskih shodov. Izdanih je bilo 355.000 letakov in ljudskih koledarjev za leto 1902. 4500, z:i leto 1903. pa 7500.
Avstrija.	Uspeh štrajka konfekcijskih	delavcev na	Dunaju je večji, kakor
je	bilo pričakovati,	in sicer že vslod	tega, kor se je za to	obrt določil cenik, ka-
kršnega še nimajo krojači nikjer. Da so ohrani dogovorjeni cenik tudi v veljavi; so so zavezale skoraj vso velike in večje konfekcijsko firme pod častno besedo, in manjši razpečevalci izdelanih oblek se bodo morali ukloniti temu kakor tudi javnemu mnenju in javni zahtevi. Ta cenik, ki je tudi v podrobnostih dobro sestavljen, določa zvišanje plač za 10 do 30" ,. in delavni čas II ur. Kakšen napredek je to,	nam je jasno,	če	pomislimo, da so	do sedaj	konfekcijski	krojači delali po navadi
14	in še več ur	na	dan. Pridobitev	jo tudi,	da se s cenikom odpravi še stara
uredba, po kateri so imeli pomočniki stanovanjc in hrano pri mojstrih. Določilo se jo tudi, da se mora veljavni cenik v vsaki delavnici in prodajalnici nabiti na vidnem prostoru in vsak del obleko so mora označiti z varstveno znamko, ki priča kupcu, da je delo izvršeno v delavnici, kjer se plačuje po dogovorjenem ceniku. Da so ne kršijo dogovorjene določbo, skrbi izvoljeni odbor. V tem odboru sta dva velika in dva mala konfekcionarja, dva mojstra in dva delavca, ki pa morata biti uda strokovnega društva. Odboru predseduje obrtni nadzornik in razsoja vso sporno stvari: njega razsodbe so veljavne tako za podjetnike kakor za mojstre in pomočnike.
Nemčija. Uradna statistika štrajkov na Nemškem navaja za tretje četrtletje 1902. lota 330 štrajkov. Od teh je končalo 303. Delo so je ostavilo v 1410 podjetjih, v 320 podjetjih popolnoma. Slrajkujočih delavcev je bilo 19.632; delo je moralo ostaviti 3358 delavcev. Od teh štrajkov je bilo uspešnih 40, deloma uspešnih 61 in 196 baje neuspešnih. Največ štrajkov šteje stavbinstvo. — Na Nemškem je okoli 40.000 tiskarjev, od teh jo 36.000 organiziranih, in sicer šteje zveza tiskarjev na Nemškem 33.000 članov in Gutenbergova zveza okoli 3000 članov. — Za bolnike, ki hirajo na pljučnih boleznih, se je zgradilo na Nemškem do sedaj nad 70 zdravilišč. < )d teh je 57 javnih in društvenih, ostala pa so v zasebni upravi. V teh zdraviliščih stoji 7000 postelj. Povprečno uporabljajo vsako postelj na leto 4 bolniki, torej se zdravi v teh dobrodelnih zavodih na leto skoraj 30.000 oseb. Od leta 1892. do lota 1900. je umrlo na Nemškem na pljučnih boleznih 1,060.722 oseb; na loto skoraj 118.525 oseb. Teh jo seveda ogromna večina iz delavskega stanu.
Francija. Francoski zbornici se je podala predloga o odškodnini delavcem, katerim je bilo odpovedano neopravičeno. Po tem načrtu se ne sme odpovedati
delavcem, ki delujejo v obrtnih sodiščih, delavskih zbornicah in drugih zakonitih zastopih, ali kot uradniki v delavskih zbornicah (sindikatih) ali če ga delavci izvolijo poslancem v društvena ali katerakoli zborovanja. Takemu delavcu mora pod-jetnik plačati mezdo za tri mesece in največ do šest mesecev. Enako odškodnino jo plačati delavcu, ki ga podjetnik s svojim vedenjem prisili, da ostavi delo sam.
Holandska. Na Holandskem je vlada železničarjem napovedala boj, in poizkuša in se trudi sedaj zakonodajnim potem uničiti železničarsko organizacijo. To seveda ne bodo dopustila društva, in vodstva raznih društev, ki štejejo skupaj nad 00.000 udov, so sklenila, da se mora delavstvo v. vso silo upreti namerjanemu zakonu. Železničarjem se nikakor ne sme vzeti ali kratiti pravico, združevati se.
Švedska. Na Švedskem so delavci lota 1902. ali prostovoljno ali prisiljeno (po podjetniku) v 123 slučajih ostavili delo. Prizadetih je bilo illiOO delavcev, in delo je mirovalo 35.000 dni. Tu ni vštet splošni št raj k s 1:20.000 delavci. Koliko je bilo uspešnih, nam ni znano.
H liska. Na Iiuskcm je ministrstvo za pota in občila ukazalo, da se snujejo za železničarje bolniške blagajne. Železniški podjetniki so bili tudi do sedaj po zakonu zavezani, skrbeti za zdravnike, ki so zdravili železničarje, toda Ruska je prostrana, in car je daleč! Tudi na Ruskem so podjetniki mnenja, da so zakoni samo za delavce in kmete! Podjetniki morajo tem blagajnicam prispevati.
Združene države. Poslanec Littleliel je izdelal načrt zakona zoper truste. (Op. ur.: Trusti so združbe podjetnikov ene ali tudi več strok, ki na skupen račun izdelavajo blago, ga razpečavajo in si tudi pribavljnjo vse pripomočke za proizvajanje.) in poslanska zbornica v Washingtonu ga je vzprejela z 245 glasovi. Po tem zakonu bodo morale zadruge, ki se v bodočnosti ustanove, poročati posebnemu odboru (Interstate-Commerce-Commission) o ustanovni pogodbi, o denarstveni sestavi in o delokrogu zadruge. Ako zadruga o tem ne bi poročala, ne bi smela v Združenih državah trgovati. Zakon določa tudi ostre kazni za neresnična poročila. Govori se, da namerava ameriški predsednik Roosevelt sklicati v kratkem posebno zasedanje, ako bi sedanje ne sprejelo tega zakona. Denarni mogočneži se seveda zelo trudijo, da se ne vzprejme zakon.
Med knjigami in revijami.
Belil,jeva ../ena in socializem" je izšla v 3-1. izdaji. To je pač veliko za znanstveno knjigo. Pisatelj je knjigo popolnil s statiškim gradivom in pridal nov predgovor, tako da je še vedno aktualna. V zadnjih osmih letih je knjiga doživela deset izdaj. To jo priporoča!
l)ie Agrarfrage. Ta obsežna in zelo temeljita študija o agrarnem vprašanju D) socialno-demokratični taktiki je doživela drugo izdajo. O tej knjigi se je tudi pri nas že govorilo. Pisatelj dela, Karel Kautskv, je znan kot najtemeljitejši zastopnik marksizma. V tem listu je bil v drugi številki objavljen članek ,.Kautskv 0 agrarnem vprašanju pri nas“. Iz tega se da posneti njegovo naziranje. Zato ne Ponavljamo.
„SociaIistisclie Monatsli^fte" so v marfievi številki prinesli članek „Die Lehrlingsbewegung in Osterreich." Menda ni treba naglašati, kaki reveži so obično rokodelski vajenci. Pisatelj 'Talij Deutscii prinaša v tem članku stvari, ki so podobne onim, ki jih je navel Marks v svojem „Kapitalu“ iz angleške industrije. Razloček je le v tem, da je našel Marks izkoriščanje mladine v veliki industriji, Deutsch pa osvetljuje to brezskrajno izmozgavanje v mali obrti in pri malih trgovcih, katera stanova se mnogokrat vzdržujeta po brezkončnem, neusmiljenem izkoriščanju teh vajencev. O statistiki pekovske strokovne organizacije o mezdnih odnošajih navaja, da je na Dunaju od 21t! pekovskih vajencev, ki so stari man j kot 1(1 let in opravljajo nočno	delo, le 67,	ki	imajo samo	15 urni	delavnik,
2 vajenca delata celo po 19 ur na	dan. — Tudi	na	Slovenskem	razmero	niso nič
boljše. Crovljarski vajenci delajo na dan 15 in tudi 17 ur. Pisatelju tega so znani slučaji, da delajo vajenci poletu, ko je dan najdaljši, še pri luči! Deutsch trdi, da se v malih podjetjih dela tudi	ob nedeljah,	ker se mojstri	ne bojo,	akoravno
morajo v enem celom letu plačati zato globo 2	do	4 K. Mala	obrt tudi	dela le z
vajenci, katere moč se da po volji izkoristili in je brezplačna. Od 5317 obrtnih zadrug v Avstriji jih je bilo leta. 1894. Kil, katerih člani so imeli uslužbeno samo vajence in nobenega pomočnika, 342 zadrug, katerih člani so imeli dvakrat toliko vajencev, kolikor pomočnikov; 115 ravno toliko vajencev, kolikor pomočnikov in 1235 pa 50—100" „ števila pomočnikov. Naravno je, da se ti vajenci ne morejo ničesar naučiti v večernih in nedeljskih šolali, ker so povsem zmučeni in utrujeni. Mojstri se tudi navadno branijo vajence pošiljati v šolo. Naj navedem le številke za Kranjsko. Leta 1894. je bilo izkazanih pri obrtnih zadrugah 1050 učencev. To število najbrže ni zanesljivo. Mojstri imajo namreč »službenih mnogokrat več vajencev, kot je dovoljeno. Kadar so vajenec izuči, mu mojster navadno odpove delo, in šele potem prijavi zadrugi ali oblastvu onega, ki je na vrsti. Obrtnih nadaljevalnih šol jo bilo 1894. leta na Kranjskem 15 in koncem lota 1270 učencev. Ce pomislimo, da so temu številu všteti tudi vajenci tovarn in pomočniki, ki prostovoljno pohajajo v šolo, vidimo, da je mnogo vajencev brez vsakega šolskega pouka. Druge dežele so še na slabšem. Posebno se odlikuje v malomarnosti Zgornja Avstrija, kjer od (1382 vajencev z 10 obrtno-nadaljevalnimi šolami zahaja v nje le — 785 učencev. Se slabšo je v Dalmaciji. Zadnja leta se skušajo tudi vajenci organizirati in ustanovili so v Avstriji društvo na Dunaju, ki šteje sedaj 500 članov s 7 podružnicami in 450 člani. Njih nemško glasilo „Der jugendliehe Arbeiter“ izhaja v 15.000 izvodih. Cehi imajo izborno urejevan ..Zbornik mladine". Zoper to organizacijo nastopajo mali obrtniki povsod. Pisatelj dr. Ivan Pollitzer pripoveduje v svojem delu „I)ie Lage der Lehrlinge im Kleingevvorbe in Wien“, da mojstri skušajo odvrniti vajence od njih organizacije. Neki Crovljarski vajenec je pristopil k takemu društvu. Pri nekem shodu svoje zadruge jo to zvedel njegov mojster. Na tem shodu so strahovito rohneli proti organizaciji mladine. Ko je prišel mojster domov, je prijel, brez da bi zinil besedico, palico in začel po vajencu udrihati toliko časa, da se je zgrudil nezavesten na tla. Še dolgo je nosil potem po telesu krvave lise. Toda društvu je ostal zvest. To so odlomki iz jako žalostnega življenja vajencev male obrti in trgovine, ki pa se zakriva, ker to ne spada v današnjo kulturo in ker je treba malo obrt — rešiti.“	A—5.
/. 5. Machar:
Na Golgati.
Gospe C. G. A1asarykovi.
^)b treh je bilo, ko med križe križ je postavljen bil.
Zardeli od napora vojaki na steptana in krvava tla sedli so, delili si obleko; za suknjo pa, iz celega sctkano, so kockali.
Iz množice so mnogi prihajali sem, kvišku gledali so in majali z glavami: Ha, ha, ha, ha, dol s križa stopi, ki si zval se kralja! podreti tempelj litel, v treh dneh pa spet ga sezidati, pomagaj si! —
Tu stali
duhovni so, pismarji z brado belo in govorili: Res, res; tako je.
Pomagal drugim, zdaj pomozi sebi.
Od daleč gledale so mnoge žensko, ki preje stregle so mu. v Galileji, Salome in Marija, Magdalena, ki z njim .v .Jeruzalem so bilo prišle. Na križu visel je, kakor zločinec, ostrižen, nag. Na zbioanem telesu kri strjena. Iz rok in nog na zemljo kapljajo rdeče proge so mu tekle. Medle oči so gledale v daljavo črez mesto belo in črez griče, loge do mirnih gor grebena, ki v naročju višnjeva jezera jim galilejska.
Nagnil je glavo.
Tu ob sluh zaveje Mu šum perotij. Angel ni Očetov s krepilnim kelihom za trudno dušo, nečisti duh poroti netopirske razpenjal v zraku je in k Njemu plaval. Trpeti moral On je, da jo Satan na Njega sedel križ, da se Mu k glavi sklonil — duh ni se mogel več boriti. In Satan mu je del: Trpin ubogi,
na lesa križu vidiva se zopet.
Dnes zadnjikrat. Dnes se je odločilo. Izbojevan jo boj.
Pred tremi leli, veš, ko sem lam v puščavi na visoko goro Te nesel in pokazal Tebi kraljestva močna in sveta vso slavo, obljubil vse Ti, če Ti pred me padeš in mene moliš? Ti si to odklonil.
Ubogim, slabim si prišel oznanjat nebes kraljestvo. Htel si čistim srcem zakladov dati neminljive cene in pot pokazati preprostim dušam v Očeta slavo. Zbrisati si hotel človeštvu s čela kletev Adamovo.
Z udanostjo si tiho v smrt odhajal, kot jagnje, ktero ust ne odpre svojih, in Svojo kri izlil si kakor roso, da orosila bi Ti setev mlado.
Glej to druhal, o Jezus Nazarenski, ki valovi krog Tvojega se križa! Nedavno še, ko veličastno jalial si v mesto, s palmami so pot prost i li oslici Tvoji, klicali Ti slavo in zvali Davidovega Te sina, misleč, da že rodi se tisto božje kraljestvo, da je tu čas zaželjeni strdi in mleka. Ti si spet odklonil.
In križaj ga! druhal je maščevalna, prevarana, v uho Pilatu vpila.
Tu hodijo zdaj, majejo z glavo in smejijo se: Kralj judovski visi tu! Pomagaj si! Htel biti sin je božji, pa nanjga Oče menda je pozabil! -
Pozabil Te jo Oče.
Glej nebo to, kjer mislil si, da On jo v svoji slavi: Z brezčutnim višnjevim smehljajem svojim
smehlja se tiho brezoblačno jasno, kot pred Teboj, tak i po Tebi. Ptice po zraku letajoč in vse živali, ki tekajo po zemlji, so živele, žive po enem zakonu: po mojem. Kdor jo močnejši, slabšega pogoltne. Ljudje enako. Vos ta svet široki je moje carstvo. Ker jaz sem Življenje. Sam s sabo vladam. V srcih, v dušah sem in
nihče ne izpod i me, ne izžene, ni Ti, ni oče Tvoj. Sen Tvoje božje kraljestvo je. Ta sen ljudem dopuščam.
Pod križem, g'lej, kak mirno razgovarja s pismarjem belim rimski se ccnturio! Tak vedno bo. Ta dva zdaj dediča sta besed Tvojih in sanj. Malike jeden zamenja, drugi Jahvota za Tvoje ime, svet živel bo po mojem dalje.
Kaj takrat nisi vzel kraljestev vseh in sveta vse slavo z moje blage roke V Življenja mladega ne bi dovršil v sramotni muki, v lastno srečo, v srečo lniljonov bi ga lahko živel polno.
Kaj si prinesel? Smrt, razdor sejal si. Sam pal si pi vi. Na moriščih, križih, v arenah sto in slo ljudi prelije kri svojo za ime in sanje Tvoje.
In ko zazdi se, da Tvoj sen je zmagal, pa v Tvojem se imenu in le v Tvojem morilo dalje bo. Kamor pogledaš, povsod grmad je vrsta plamenečih, na njih v imenu Tvojem žgo se žrtve, v imenu Tvojem vojske tu divjajo, v imenu Tvojem mesta tu gorijo, v imenu Tvojem plenijo se kraji,
v imenu Tvojem sveto se preklinja, v imenu Tvojem zasužnjujeta so telo in duh.
Poglej centu ria in pismarja! V Tvojem bo imenu prvi moril in drugi bo ga blagoslavljal v imenu Tvojem. Revnih milijoni za sen Tvoj izgubo najdražje svoje, življenje svoje.
Nad krvjo prelito ta sen Tvoj o kraljestvu božjem večnem, nebeški slavi, kot fantom bo plaval, kateri bode naj v plačilo mrtvim, ki vabi žive naj do konca sveta!
Kaj takrat nisi vzel kraljestev vseh in svetli vse slave? Moje je življenje, jaz sem življenje, jaz gospod tu vsega, in vekomaj sem v srcih jaz in dušah!
Tu Satan so je dvignil. Temne svoje peroti netopirske je raztegnil in rasle so prestrašilo grozne kakor orkan v širjave. Nad vso Golgato in nad mestom, nad dolino in nad griči, nad pokrajino vso, gorovjem dalnjim, vodovjem modrim jezer galilejskih, nad dalnjimi cesarstvi in nad morji prostirala se črna mračna mrena.
Tema je trda bila po vsi zemlji, ki se je tresla.
Zadnjič izpregledal in vzkliknil Jezus je z velikim glasom: Eioi, Eloi, lama zabachtani! izdihnil dušo . . .
Iz knjige „G o Iga tli a". Praga 1S101. /aloga r. Simačka.
Listnica uredništva.
.1. S. v M. Upamo prihodnjič! Rek „roka roko umiva" pa tukaj ne velja? Tiskovni sklad Naših zapiskov. — Darovala sta za naš list p. n.: Dr. L. 120 K in l. K. v Ljubljani 2 K. Hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Breskvar. — Natisnil A. Slatnar v Kamniku.