GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTE\. 425  CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 28. SEPTEMBRA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-93S
GOSPODARSKO SODELOVANJE OB ATLANTIKU
Revolucija v ameriški zunanjetrgovinski politiki
Ameriški kongres je končno sprejel zakonski osnutek Ken-hedyjeve vlade o povečanju županje trgovine «Trade expan-sion act*. Ta uspeh predsednika Kennedyja postavljajo gospodarstveniki na isto raven z Rooseveltovim »Reciprocal trače act», ki ga je tedanji predsednik Združenih ameriških držav, ki je bil znan po svojih drznih gospodarsko-socialnih potezah, pravzaprav vsilil ameriškemu parlamentu proti volji gospodarskih svetovalcev. Ken-Pedyjev zakon o razširitvi zuna-Pje trgovine označujejo gospodarski komentatorji za revolucionarnega. Ni dvoma, da odpira pot vprav zgodovinskemu Preobratu v ameriški zunanji trgovini, ki so ji še danes visoke carine postavljale velike ovire. Novi zakon gre za tem, da bi se čimbolj znižale carine Pa uvoz blaga iz tujine, in sicer
v	prvi vrsti iz držav Evropskega skupnega tržišča.
Zahteva Z. Evrope
Predsednik Kenneay in njegovi gospodarski svetovalci so Uvideli, da ni mogoče dovolj Povečati ameriškega izvoza, ako sama Amerika ne zniža carinskih tarif za uvoz blaga iz tujine. Ameriški strokovni ministri, kakor George Bali, Douglas Dillon in Luther Hodges, So pogosto bili v neposrednih Stikih z zahodnoevropskimi dnevniki in gospodarstveniki ter Sahtevali, da zahodnoevropske države, ki jih je Amerika po vojni finančno in gospodarsko Podprla, odprejo bolj na široko vrata ameriškemu izvozu. Ame-fičani so v tem smislu zlasti delovali na sestankih GATT (Splošnega sporazuma za trgo-vino in tarife) in si zlasti pri-Sadevali, da bi preprečili zvišanje carin v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti. To se jim je v glavnem tudi posrečilo, toda predstavniki Evropske gospodarske skupnosti kakor predsednik komisije Prof. Hallstein in francoski minister Discard d’Estaing, so med Svojimi obiski v Ameriki naglasili, da mora tudi Amerika pokazati dobro voljo s tem, da tniža carine na uvoz iz tujine, Slasti pa iz držav Evropskega skupnega trga.
Gospodarsko zasedanje ob Atlantiku
Z novim zakonom je bilo Predsedniku Kennedyju oziroma njegovi vladi dano široko Pooblastilo, da postavi nove trdnejše temelje za trgovinsko ^menjavo predvsem med Arne-siko in državami Evropske gospodarske skupnosti. Tako bo torej kmalu prišlo do uresničenja gospodarskega sodelovanja med Zahodno Evropo in Ameriko, ki so ga gospodarstveniki in politiki označili s širokim pojmom »sodelovanje ob Atlantiku (transatlantic part-Aership). Seveda so za izvedbo Sodelovanja na tako široki osno-
vi	še potrebna podrobna podajanja med prizadetimi državami. Evropski gospodarstveniki že zdaj naglašajo, da nova ameriska trgovinska politika ne Sahteva pravzaprav od Amerike nikakršnih posebnih žrtev. Ti gospodarstveniki namreč u-Sotavljajo, da je obseg ameriškega izvoza neprimerno večji kakor obseg ameriškega uvoza ia tujine. Vrednost izvoza v države Evropskega skupnega trga hi v tiste, ki se pripravljajo na Pristop oziroma pridružitev (Velika Britanija, Danska, Norveška, Irska in Grčija, ki_ se je Sicer že pridružila), doseže okoli 2 milijardi dolarjev na leto, hiedtem ko znaša vrednost ame-riškega uvoza iz teh držav 1,4 hiilijarde dolarjev. Očitno bo Amerika imela več dobička od Povečanega izvoza kakor škodo Od povečanega uvoza iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega so med Dillono-vim obiskom v Evropi ugotovili, ča znaša povprečna carinska tarifa za uvoz v države Evropske Gospodarske skupnosti 5,7 odsto, Oarinska tarifa za uvoz v Združene ameriške države pa 7,1 odsto.
Podrobnosti pooblastil
Kennedgjevi vladi
, V smislu novega zakona lah-<0 ameriška vlada zniža sedanje carinske tarife za uvoz za “O odsto. Poleg tega je ameriška vlada pooblaščena, da popolnoma odpravi carine na uvoz držav Evropske gospodarske Skupnosti, in sicer bi se ta odprava nanašala na blago, ki ga Združene ameriške države in države Evropske gospodarske skupnosti skupno dobavljajo Svetu v razmerju 80 odsto.
Mnogi ameriški industrije! se že davno protivijo prevelikemu Shižanju carin ali celo njihovi odpravi. Olajšani uvoz iz tujine Po nedvomno prizadel nova industrijska podjetja, pa tudi delavstvo, ki je v njih zaposleno. Ea takšne primere pooblašča zakon o razširitvi zunanje trgovine vlado, da podeli prizadetim industrijskim podjetjem posebno pomoč. Poleg tega ima vlada pravico, da v primerih Posebne škode lahko obnovi ca-tiho.
Vprašanje uvoza
iz drugih držav
V smislu pooblastil, ki jih je prejela Kennedyjeva vlada od Kongresa, je torej treba razlikovati carinske olajšave, ki jih lahko vlada dovoli državam Evropske gospodarske skupnosti, od olajšav, ki jih bodo deležne vse države ne glede na to ,ali so včlanjene v Evropsko gospodarsko skupnost. Ko pojde za trgovino z državami izven Evropske gospodarske skupnosti, bo Amerika lahko znižala carino za 50 odsto, medtem ko bo carine na uvoz Evropske gospodarske skupnosti lahko popolnoma odpravila. Diskriminacija vsaj po formulaciji zakonskih določb, ki je znana po časnikarskih poročilih, je torej očitna.
Iz Washingtona poročajo, da so strokovnjaki ministrstva za trgovino že sestavili spisek 5-6 skupin proizvodov, za katere bo lahko popolnoma odpravljena carina na uvoz.
Razkol med laburisti ob EGS
Vodja laburistov (angleške delavske stranke) Gaitskell je konec prejšnjega tedna še ostreje nastopil proti pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Izjavil je, da pod sedanjimi pogoji, ki jih postavlja šestorica, Velika Britanija ne sme storiti tega koraka. Poprej je treba razpisati volitve. Gaitskell torej ni popolnoma odklonil pristop Velike Britanije. Parlamentarna skupina, ki jo vodi Jenkins in h kateri pripada 40-60 laburistov, je proti
Gaitskellovemu taktiziranju in zahteva takojšen pristop k EGS, toda zadnje dni se je pojavila mnogo večja skupina laburistov, ki menda šteje kar 150 poslancev ter odbija sploh pristop Velike Britanije. Niti konservativci si niso edini glede tega vprašanja ,pač pa so liberalci enotno za pristop.
Za pristop Švice se ne navdušujejo
V ponedeljek so se v Bruslju začela pogajanja med predstavniki Švice in vodstvom Evropskega skupnega trga za pridružitev Švice. Dopisnik švicarskega lista »Tribune de Gčnčve* poroča iz Bruslja, da niso v krogih Evropske gospodarske skupnosti prav nič navdušeni za pridružitev Švice in ostalih dveh nevtralnih držav, Avstrije in švedske. Preveč posla imajo z drugimi bolj nujnimi zadevami, kakor z vprašanjem pristopa Velike Britanije — s to državo se bodo pogajanja obnovila v oktobru — in pridružitev afriških držav. Italijanska delegacija bo predlagala, naj se prej rešijo vsa ta vprašanja in šele nato naj pride na dnevni red vprašanje pridružitve nevtralnih držav. Po sistemu rotacije pripada predsedništvo ministrskega sveta EGS za dobo treh mesecev, pričenši od 1. oktobra Italiji. Več uglednih državnikov EGS je nevtralnim državam dalo razumeti, da bi morale opustiti svojo politično nevtralnost, ako se hočejo pridružiti EGS.
Tako se vse konča, če postane država v očeh svojih državljanov molzna krava. Od sebe lahko da mnogo, toda več ne, kakor ji dopuščajo njene moči. Zahodnonemški karikaturist je očitno dobro zadel neutešni tek državljanov, ki nočejo razumeti prav tega, da so tuai moči skupnosti (države) omejene in da se posledice nezdrave gospodarske politike, ki ne pozna varčevanja, na koncu prevržejo na same državljane — inflacija in zmanjšanje kupne moči denarja, oziroma plač. Tvorec povojnega nemškega gospodarskega «čudeža» prof. Erhard je izdelal nov osnutek za nemško gospodarsko politiko, o katerem že več dni razpravljajo ministri in strokovnjaki. Osnova načrtu je: varčevanje in boj proti inflaciji, oziroma nepremišljenemu zvišanju plač.
Jugoslavija proti gospodarskim blokom
Na glavni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku je vodja jugoslovanskega odposlanstva spregovoril tudi o gledišču Jugoslavije v vprašanju Organizacije mednarodne trgovine in ustvarjanju gospodarskih blokov. Na konferenci gospodarskih strokovnjakov iz nevezanih držav v Kairu so v posebni izjavi naglasili, da težijo udeleženke konference za sodelovanjem vseh dežel brez diskriminacije ,da bi tako podprli napredek svetovnega gospodarstva. število članov organizacije nevezanih držav se veča vzporedno z osamosvojitvijo številnih dežel ter je zdaj doseglo 108. Povečanje števila neodvisnih dežel bo prispevalo k zoževanju področja, kjer prevladujejo blokovska nasprotja. Politika aktivne miroljubne koeksistence, za katero se tako odločno zavzemajo nevezane de žele in ki je tako jasno pokazala na lanski beograjski konferenci, doživlja nadaljnji vzpon ter zavzema čedalje pomembnejše mesto v mednarodnih odnosih.
Boj za švicarski petrolejski trg
Kennedyza odločno obrambo dolarja
Potrebno sodelovanje drugih - Anglija drugačnega mnenja
Govor predsednika Združenih ameriških držav Kennedyja na skupščini Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada je pravzaprav osupnil navzoče. Doslej je bila navada namreč, da je predsednik samo formalno pozdravil zborovalce in jim zaželel uspeha. Letos je Kennedy nastopil z govorom, v katerem je označil svojo politiko glede dolarja, hkrati pa tudi svojo zamisel sodelovanja tudi drugih zavezniških držav pri akciji a-meriške vlade za ohranitev dolarja na sedanji ravni; to pomeni ,da se mora ohraniti sedanje razmerje med vrednostjo dolarja in zlata (35 dolarjev za unčo zlata). Prav v tem pozivu na sodelovanje vidijo nekateri gospodarski opazovalci priznanje gospodarske slabosti Združenih ameriških držav.
Predsednik je poudaril najprej, da se je vlada obvezala, da bo ohranila popolno zamenjlji-vost dolarja za zlato in da bo to svojo politiko branila z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago v zlatu in kreditu.' Dodal je, da nobena druga država ne nosi tolikšnega bremena kakor Združene ameriške države in dolar, toda Amerika nikakor ne želi .da bi še nadalje sama nosila to breme. Vlada se mora brigati za ravnovesje v plačilni bilanci, toda Amerika ni kriva, da se v plačilni bilanci pojavlja primanjkljaj. Letošnji primanjkljaj bo znašal približno poldrugo milijardo dolarjev ter bo torej manjši kakor lansko leto, ko je znašal 2 milijardi in pol. Ta primanjkljaj nastaja predvsem zaradi vojaških stroškov v tujini, ki znašajo okroglo 3 milijarde dolarjev. Amerika izda poleg tega za pomoč tujini eno milijardo tristo milijonov dolarjev. Kratko, primanjkljaj v plačilni bilanci ni posledica slabe denarne ali gospodarske politike ameriške vlade, temveč izdatkov Amerike v korist svobodnih narodov.
Glede skrčenja zlatih rezerv je predsednik omenil, da so leta 1946 Združene ameriške države imele v svojih skladiščih nad 60 odsto vseh zlatih rezerv na svetu, danes jih imajo samo še 40 odsto. Med tem časom so ZDA potrošile v tujini okoli 88 milijard dolarjev za obrambo in pomoč drugim. Samo evropske države so prejele 26 milijard gospodarske pomoči. Ko bi torej ZDA hotele vzpostaviti ravnovesje v mednarodni plačilni bilanci, bi to lahko storile; poklicale bi nazaj svoje čete, skrčile pomoč tujini ali pa to pomoč vezale na pogoj, da tuje države s podeljeno pomočjo kupujejo samo v Ameriki; poleg tega oi lahko tudi zvišale carine in skrčile svoje investicije v tujini. Toda položaj dolarja je tako trden, da ne zahteva takšnih ukrepov, ki bi tudi sicer ne bili modri. Gotovo bi ne bili v skladu z vlogo, ki jo hočejo ZDA odigrati v svetu. Ameriška vlada je izbrala drugo pot; not pravega sodelovanja ,toda tudi druge valute morajo poleg dolarja prevzeti del naraščajoče odgovornosti.
Predsednik je nato podrobno govoril o vlogi dolarja v mednarodni trgovini ter dodal, da bi bilo treba izumiti dolar, ako bi ga ne bilo. Mednarodna trgovina, ki je že dosegla 130 mili-
jard na leto in se še veča, se ne more oslanjati samo na rezervo 40 milijard dolarjev v zlatu, ki sicer narašča zelo počasi. Varnost dolarja mora biti zaradi tega pri srcu vseh držav, ki so poslale svoje predstavnike na skupščino. Napad na trdnost dolarja bi pomenil napad na trdnost svobodnega sveta.
Ameriški in angleški načrti se križajo
Na skupščini Mednarodnega denarnega .sklada v Washingto-nu se je pokazalo, da se načrti Amerike in Velike Britanije glede zagotovitve mednarodne likvidnosti križajo. Angleži so za to, da se vrednost valut zajamči s takoimenovanim večstranskim sistemom, ki bi dovedel do ustanovitve mednarodne centralne banke, nekakšne super-banke. Američani so mnenja, da je treba s tem počakavi, dokler se bolj ne razvije sodelovanje v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Medtem so Američani pripravljeni sprejeti v svoje rezervne zaloge tudi tuje valute ne glede na njihovo vrednost v zlatu. Pozneje lahko nridemo do nove mednarodne valute, ki bi morala biti vsaj tako močna kakor dolar. Angleži želijo, da se ohrani še vedno dosedanja vloga zlata kot rezervnega sredstva in si tudi sami prizadevajo, da zaloge zlata čimbolj povečajo.
V Washingtonu so tudi razpravljali, kako bi finančno šibkejšim in gospodarsko ne dovolj razvitim državam pomagali, da bi zavarovavle vrednost svojih valut.
Aprila ali maja prihodnjega leta bo pričela obratovati nova velika petrolejska čistilnica v Aiglu blizu Ženevskega jezera. Kakor znano, bi potrebna nafta za to čistilnico pritekala po naftovodu iz Genove, ki ga gradi Ustanova za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI na pobudo inž. Mat-teia. Vendar so prišli strokovnjaki na dan tudi z drugim predlogom; po tem naj bi speljali poseben naftovod za to čistilnico, ki bi tekel ob naftovodu na vsej poti Marseille-Stras-bourg. Novo rafinerijo gradijo ob reki Rhon, po njej se tudi imenuje Raffinerie du Rhone. Stala bo 50 milijonov frankov, od te glavnice poseduje družba Fina Italo-Suisse 60 odstotkov. Zmogljivost čistilnice bo znašala 2 milijona ton. Poraba petroleja bo po računih strokovnjakov v vsej Švici prihodnje leto dosegla okoli 5 milijonov ton, medtem ko znaša danes še 4,7 milijona ton.
To bo pravzaprav prva petrolejska čistilnica v Švici; doslej so dovažali petrolej v Švico v veliki meri po Renu, kar je bilo včasih združeno z velikimi težavami, še posebno, ko je voda v reki upadla ali je nastopila megla. Matteieva skupina je pri izvedbi petrolejskih načrtov v Švici samo delno udeležena. Njej je podrejena AGIP, ki bo prevzemala približno tretjino proizvodnje nove petrolejske čistilnice ter jo bo razpečavala na švicarskem trgu. Okoli 45 odsto potrošnje mineralnega olja v Švici je prihajalo doslej po Renu iz Antwerpena in Rotterdama ter iz novih čistilnic na področju Koelna; drugih 45 odsto dobavlja Italija, ki preskrbuje predvsem zahodno in južno Švico. Iz Ingolstadta ne bo Švica nabavljala mineralnega olja, in sicer zaradi previsokih prevoznih stroškov.
V poslovnih krogih v Zueri-chu še ni povsem jasno, kako bo nova petrolejska čistilnica v Aiglu lahko razpečala svoja dva milijona ton petrolejskih proizvodov na švicarskem trgu. Splošno pričakujejo, da se bo po začetku obratovanja nove rafinerije pričela še hujša konkurenčna borba med tremi velikimi anglo-ameriškimi koncerni
in novo perolejsko čistilnico. Prvi bodo tekmo olajševali nizki prevozni stroški iz bližnjih novih rafinerij ob Renu. Položaj velikih anglo-ameriških petrolejskih podjetij je v Švici še vedno izredno trden; Matteieva skupina, ki je nastopila v Švici pred tremi leti, ni mogla izpodnesti anglo-ameriških koncernov na švicarskem trgu.
Parlament odobril podržavljanje elektrarn
Rimski parlament je z veliko večino (404 proti 74) odobril vladni zakonski osnutek glede podržavljenja elektrarn v Italiji. Osnutek mora sprejeti še senat, nakar ga bo podpisal predsednik republike. Politika levega centra, to je sodelovanja med krščanskimi demokrati in socialisti, je torej na tem področju žela uspeh. Glavne določbe zakona o podržavljenju, so naslednje :
Odškodnina bo podržavljenim podjetjem izplačana v 10 letih. Med tem bodo delničarji prejemali obresti 5 5 odsto. Podjetjem, katerih delnice kotirajo na borzah, bo odškodnina plačana na podlagi povprečnega tečaja njihovih delnic na milanski borzi v času od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1961. Odškodnina podjetjem, katerih delnice ne kotirajo na borzah, bo ustrezala vrednosti čiste aktive v smislu bilance 31. decembra 1960. V enem letu bo državna ustanova E NEL odkunila vse delnice elektrarn, ki ji bodo po-nudene, v zameno bodo imetniki prejeli obveznice, ki jim bodo dalale nravico do 5.5 odstotnih obresti.
VOZIL »VOLKSVVAGEN* VEDNO VEČ
Tovarna avtomobilov Volks-wagen je v prvem letošnjem polletju proizvedla 504.717 vozil, kar predstavlja povečanje 12,5 odstotka v primerjavi s proizvodnjo v prvih šestih mesecih lanskega leta. Na avtomobile Volkswagen odpade sedaj 51,5% celotne zahodnonemške proizvodnje avtomobilov (leta 1961 48,1%). Od januarja do junija je tovarna izvozila 270.000 vozil v ZDA.
Povečan izvoz italijanskega pohištva
Preteklo nedeljo je italijanski minister za industrijo in trgovino E. Colombo i slovesno odprl II. razstavo italijanskega pohištva, ki je nameščena v prostorih milanskega velesejma. Letošnje razstave se udeležuje 668 razstavljalcev, ki so najeli skupno okoli 1600 stojnic in katerih razstave zavzemajo v celoti o-koli 9 kilometrov dolgo razstavno izložbo.
Svoj prihod na sejem je zagotovilo okrog 20.000 poslovnih ljudi iz Italije in tujine; nekaj jih je najavilo svoj prihod celo iz Amerike. Letos je uprava razširila sejem tudi s posebnim odsekom za polizdelke in pomožne izdelke, ki naj dopolni razstavo pohištva. Ta razstava je nameščena v stranskem paviljonu.
V posebnem uradu je na razpolago več tolmačev za najvažnejše evropske jezike. Uprava razstave sploh polaga veliko važnost na tuje trge in na vpliv, ki ga ta prireditev lahko ima na razvoj italijanskega izvoza pohištva. V svojem prvem poročilu o poteku razstave navaja vodstvo prireditve, da se je italijanski izvoz pohištva v prvem tromesečju letos dvignil v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta od 8966 na 10.815 stotov, to je za 13,6 odsto. Ta napredek je toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da se je splošen italijanski izvoz v istem razdobju dvignil samo za 8,1 odsto. Konec marca letos je uvozna bilanca Italije kar zadeva promet s pohištvom izkazovala prebitek 1031 milijonov lir. Do takrat je namreč Italija izvozila za 1.222 milijonov lir, uvozila pa za 191 milijonov lir pohištva Za razliko od prve razstave bo letošnja prireditev dvakrat večja tako po izložbeni površini kakor tudi po številu razstavljavcev. Razstava i-ma namen prikazati in pospešiti poslovne stike med tovarnami pohištva in italijanskimi in tujimi trgovci. Razstavljeno pohištvo bo zavzelo v dolžino nekaj čez 9 kilometrov, medtem ko bo skupna površina razstave obsegala paviljone št. 28, 29 in 34, ali 40.000 kv. metrov. Svojo udeležbo je prijavilo 648 razstavljavcev, ki bodo zavzeli skupno 1600 stojnic.
Nadaljujemo z objavljanjem poročila znane angleške publi-cistinje o povezavi obroževanja in gospodarske konjunkture v Ameriki. K njenemu poročilu naj dodamo, da se je med tem mudil v Združenih ameriških državah italijanski minister za narodno obrambo Andreotti, ki je Američanom obljubil, da bo Italija nabavljala v Ameriki več orožja in tako kakor Zahodna Nemčija prispevala k zboljšanju ameriške plačilne bilance. (Op. ur.)
Topove ali maslo?
Dve deloma vojaški akciji se v Ameriki oslanjath na patrio-tična čustva in hladno vojno: atomska energija in vesolje. Obe se lahko bramta, češ da prispela k ameriški moči, toda znano je, da se čedalje bolj čuti pritisk strateškega letalskega poveljništva (Strategic Air Commande) in njegovih prijateljev, da bi dali večji poudarek naporom v vesolju pod vojaškim vodstvom. General Thomas Power, načelnik Strateškega letalskega poveljništva je, še preden so Rusi dosegli zadnje uspehe v vesolju, izjavil, da so vesoljske ladje, ki bi nosile s seboj vojaške posadke, življenjskega pomena in nujne za o-brambo Amerike; zato mora strateško letalsko poveljništvo dodati vesoljske ladje k zalogi bomb in raket »da bo svobodni svet lahko častno ohranil mir».
POMISLEKI GLEDE TEKME V VESOLJU
Znano je ,da goji ameriška vlada dvome glede vojaške učinkovitosti tekme v vesolju, toda med razpravo v kongresu je tajnik za obrambo McNamara izjavil, da bo pogonska sila nove ameriške rakete Titan III., ki jo zdaj gradijo, trikrat večja kakor zadnja sovjetska, ki je pognala sovjetske vesoljske ladje. Na eni izmed zadnjih tiskovnih konferenc je Kennedy nripom-nil, da je sedanji proračun za vesolje večji, kakor so bili vsi proračuni prejšnjih 8 let skupaj. Letos bo Amerika izdala za »vojaške namene v vesolju* trikrat več kakor leta 1960; izved-da načrta «Apollo», ki naj bi prehitela Ruse s poletom na Luno, bo stala okoli 20 milijard dolarjev.
Pri ocenjevanju teh izdatkov je treba upoštevati, da so izdatki za izpolnitev ameriških o-brambnih obvez po svetu in še posebno v Evropi izredno veliki in da povzročajo odtok zlata in tujih deviz, kar kvarno vpliva na ustaljenost dolarja.
OBOROŽEVANJE Z. NEMČIJE IN PLAČILNA BILANCA ZDA
Ko je predsednik Kenendy v zadnjem času govoril o težkem bremenu, ki ga predstavljajo a-meriški izdatki za obrambo, je z zadoščenjem dodal, da je bilo med izdatki za vzdrževanje ameriških čet v Zahodni Nem-
čiji in množičnim nabavljanjem orožja s strani Zahodne Nemčije v Ameriki doseženo ravnovesje; za druge države v Evropi, v katerih so nastanjene ameriške čete, pa ta ugotovitev ne drži. Čeprav Nemci pritiskajo za sprejem v jedrski klub (v katerm so Američani in Angleži), jim ZDA ne dajo nabojev za jedrsko orožje, pač pa jih nagovarjajo, naj kupijo čim več vozil (letal in raket) za prenos jedrskega orožja. Z nabavo sodobnih bombnikov in raket z dometom do 600 milj prispevajo Nemci k zboljšanju ameriške plačilne bilance. Značilno je, pripominja Nora Beloff, da A-meričani prav nič ne protestirajo zaradi političnih posledic, ki jih utegne imeti nemško nabavljanje takšnega orožja v A-meriki, kvečjemu se iz ameriške javnosti čujejo pritožbe, zakaj Nemci ne kupujejo še več o-rožja.
VLOGA AMERIŠKEGA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
čim bolj se veže ameriško gospodarstvo na vojaška ali polvo-jaška naročila, toliko bolj se utrjuje položaj ameriškega ministrstva za obrambo v ameriški vladi. V Washingtonu je Pentagon (sedež ministrstva za o-brambo) najpomembnejše ministrstvo, čeprav ne najobsežnejše. Ker preskrbuje velike sklade, zaposlitve, usluge in naročila, se tam oglaša čedalje
več posredovalcev. Pod njegovim nadzorstvom so veliki predeli ameriškega ozemlja — v vsej državi obsegajo že ozemlje vse Velike Britanije — čeprav je res, da zajamejo tudi puščave in neobdelano zemljo. Telefonska posredovanja članov kongresa v Pentagonu dosežejo na leto že okoli pol milijona pozivov. Znano je, da porabi to minstrstvo mnogo več časa za svoje stike z javnostjo kaker na primer zunanje ministrstvo.
KLIENTI MINISTRSTVA NARODNE OBRAMBE Ministrstvo za narodno o-brambo je danes v Ameriki največji kupec. Njegovi dobavitelji so izdelovalci orožja in iznajditelji. V rokah ameriških podjetij ,ki dobavljajo »nekonvencionalno* orožje, kakor medcelinske rakete, jedrsko orožje in jedrske podmornice, je danes združenega več denarja in več gospodarskih virov kakor kdaj v zgodovini. Nekako šest ameriških podjetij oziroma poslovnih skupin izvršuje ta naročila ameriške vlade in njihov delež predstavlja približno četrtino vseh poslov z raketami; vsako izmed njih lahko pričakuje za eno milijardo dolarjev vojaških naročil na leto, kar predstavlja približno polovico angleških izdatkov za proizvodnjo orožja in zadevno raziskovanje. Čeprav si vlada prizadeva, da bi to proizvodnjo čim bolj nadzi-
Globoka preosnova francoskega kmetijstva
Kako navdušiti mladino za obdelovanje zemlje
Kakor v drugih evropskih državah, tako se tudi na Francoskem kmetijstvo čuti zapostavljeno, zlasti za industrijo, in večkrat se nezadovoljstvo kmetov sprevrže v manjše ali večje incidente s policijo in kapitalisti, ki kupujejo zemljo in kmečka posestva samo iz nagiba, da bi našli zanesljivo obliko za naložbo ka-pitalov, sami pa nimajo in nočejo imeti z zemljo nobenega opravka. Poleg tega boleha tudi francosko kmetijstvo za »evropsko boleznijo*, da namreč mladina kar v trumah zapušča zemljo in se zateka v industrijske obrate in v mesta.
Toda francosko kmetijstvo se v nečem razlikuje od kmetijstva v drugih državah v Evropi. Samo francosko kmetijstvo se namreč lahko pohvali, da je od leta 1947 do 1960 kar podvojilo svoj donos; za to se mora zahvaliti zlasti obsežni denarni pomoči s strani države. Francija je namreč povečala državni prispevek kmetijstvu od 500 milijonov novih frankov v letu 1857 na 2 milijardi v letu 1962, za leto 1965 pa je predviden v ta namen izdatek 5 milijard novih frankov.
Pred_ kratkim je francoska vlada "izdelala IV. gospodarski načrt, ki posveča naj večjo skrb nadaljnjemu povečanju kmetijske proizvodnje in pa prilago-j e vanj a francoskega kmetijstva Evropski gospodarski skupnosti. V okviru EST se hoče Francija uveljaviti kot izvoznik kmetijskih pridelkov, kar pa ji ne bo lahko, ker so njeni proizvodni stroški v primerjavi s stroški v drugih članicah EST razmeroma visoki. Zaradi tega je bilo treba sprejeti nekaj novih ukrepov, ki jih je parlament že odobril in ki so znani kot «Pisanijev zakon* (po francoskem ministru za kmetijstvo Pisaniju).
Med najvažnejšimi določili novega zakona je določba, ki omogoča poseg posebne državne družbe na tržišče z zemljo in kmetjiami. Kjerkoli bo na prodaj kmetijsko posestvo, bo »Societč d’amenagement fon-cier et d’etablissement rural* lahko prva nastopila kot kupec in ga odkupila. S tem bo državna družba lahko preprečila ustvarjanje prevelikih in premajnih nosestev, ki v obeh primerih pomenijo za kmetijstvo v dožavnem merilu gospodarsko zgubo.
Pisanijev zakon spodbuja kmete, da se združijo v zadru-ae in podobne organizacije. Kmetijske organizacije bodo deležne posebnih olajšav in državnih pomoči, tako da se bo vsakemu posameznemu kmetu v resnici izplačalo biti član zadruge ali drugačne organizirane skupine. Minister Pisani namerava s tem uvesti tudi v kmetijstvo nekaj podobnega, kar je že dolgo običajen pojav v industriji in trgovini, to je združevanje manjših podjetij v zadruge, družbe koncerne, itd.. Izmed včlanjenih kmetov bodo pozneje izbrali člane kmetijskih odborov, ki bodo nastopali na tržišču s kmetijskimi pridelki kot predstavniki vsega kmetijstva. Cene, ki jih bodo določali ti odbori, bodo postale tržne cene, ki bodo veljale za vse, kupce in prodajalce. Pisanijev zakon predvideva tudi primer, da bi kmetje uničili del pridelka rajši, kot da bi na trgu popustili v ceni. V tem primeru bo država odrekla storilcem vsako nadaljnjo pomoč.
Da bi mladina ostala
na kmetih
Pisanijev zakon predvideva tudi pomladitev kmetijskega prebivalstva v Franciji. Na
rala, so natečaji za večino tegi, orožja javni.
Vladno nadzorstvo preprečuje tem gospodarskim kolosom, da bi zavzeli prevelik obseg. Tu pa tam sicer pride do pojavov korupcije in nerednosti, toda U-stanova za raziskovanje in razvoj Rand (Research and deve-lopment Corporation) je ugotovila, da se s tem denarjem ne ustvarjajo družinska ali neodvisna finančna kraljestva, kakor so na primer obstajala pred vojno v Evropi (Krupn v Nemčiji in Schneider-CREUSOT v Franciji).
STRAHOVITA UNIČEVALNA SILA
Izdatki za nabavo najnovejšega orožja oziroma letal in raket za prenos odtehtajo zlato, ki ga je treba za te potrošiti; tako računajo, da bombnik B58 in prav tako letalo B52 lahko prenesejo večjo eksplozivno silo kakor vse letalstvo, ki je bilo v službi med drugo svetovno vojno, vštevši letala, ki so nosila atomske bombe za Hirošimo in Nagasaki. Seveda lahko vse orožje prav kmalu zastari spričo naglega tehničnega napredka. Prav zato so ta velika podjetja toliko bolj odvisna od ministrstva za narodno obrambo. V obratih teh podjetij je vse polno bivših oficirjev in civilnih nameščencev vojnega ministrstva, ki proučujejo želje Washingtona pa tudi njegovo pripravljenost glede nabavnih stroškov. Tudi sam minister za narodno obrambo Mac Namara je posloven človek.
((Nadaljevanje sledi)
francoski zemlji so ostali le starejši ljudje, medtem ko je dober del mladine zapustil polja in odšel v mesto in tovarno. Po novem zakonu bodo sprejeli vrsto ukrepov, ki naj zadrže mladino na kmetih; med temi ukrepi bo povišanje kmetijskih pokojnin, posebna nagrada za kmete, ki se bodo selili iz močno obljudenih krajev v manj obljudene, ali pa ki bodo zapustili nerentabilna posestva za rentabilnejša. Francozi računajo, da bo okoli 400.000 od 450.000 priletnih francoskih kmetov sprejelo ponudbo in stopilo v pokoj, tako da bodo mladi prevzeli posestva in začeli uvajati modernejše načine dela in proizvodnje. Sredstva, ki so potrebna za upokojitev teh 400.000 kmetov, bo prispeval sklad FASASA (Fonds d’action sociale pour 1’amenagement des structures agricoles).
To so osnovna določila Pisa-nijevega zakona, od katerih si francoski minister za kmetijstvo mnogo obeta. Toda opazovalci opozarjajo na to, da bo zakon pokazal svoje dobre ali slabe lastnosti šele takrat, ko bodo objavljeni posamezni izvršni ukrepi, ki lahko izboljšajo ali poslabšajo teoretična določila splošnega zakona.
Iz Irana v Evropo čez ZSSR
Iz Teherana poročajo, da bo v kratkem odšlo v Moskvo posebno odposlanstvo, da bi tam sklenilo dogovor o pogojih za tranzit iranskih dobav evropskim deželam čez sovjetsko o-zemlje. V Moskvi so pripravljeni postaviti Irancem (Perzijcem) povsem ugodne pogoje za organizacijo takšnega tranzita. To je izjavil sovjetski poslanik v Teheranu Pegov.
Od kravate do avtomobila
Zavedam se, da ne bom zadel. Kako naj pišem o avtomobilu, če pa ga sam nimam. Le čevlje sodi naj kopitar. Mnenja strokovnjaka o «fiču*, «spačku» ali «Angliji* torej ne boste culi. Pisal bom lahko samo iz perspektive, po naše povedano, bolj od daleč, zato pa s toliko večjim spoštovanjem.
V resnici sem prišel sam spoštovati gospodo, ki se vozi z avtomobilom, ne zaradi vozila, pa naj bo to tudi zadnji «Mercedes* ali «X-De Luxe*, pač pa za to, ker so mi sami njihovi lastniki vcepili strah in spoštovanje do Benzovega vozila. Strah in spoštovanje! Danes že vsi mislimo, še posebno tisti, ki so se povzpeli na višje kline lestve zasebnega in javnega življenja, da ni spoštovanja brez strahu, in zato radi sejejo predvsem strah med podrejene in podložne.
Strahu pred avtomobilom in spoštovanja do lastnika se seveda nalezeš na ulici pravzaprav podzavestno, vprav instinktivno, ko na ulici braniš svojo kožo brez orožja v roki; varen nisi niti na pločniku, še manj pa na črnobelih progah, ki so zato tu, da zaposlijo nekaj ljudi — mazačev. Vzgojeslovci vedo, da se strahu in spoštovanja, ki se ga nalezeš podzavestno, ne otreseš več; saj se niti ne zavedaš, kdaj sta se prikradla v dušo in telo in v kateri kotiček sta se skrila, v noge ali v glavo.
Jaz sem se nalezel spoštovar nja do avtomobilov in njihovih lastnikov na «Križišču smrti*. Na samem križišču bi se morali počutiti oni in jaz sicer enakopravne, oni celo so tam bliže smrti, a nekaj korakov pred njim je postaja slavnega openskega tramvaja, ki so ga pravočasno zavlekli celo v volilni boj. Računajo namreč, da bodo obnovljeni vozovi pri vsej suši privlekli s Krasa v Trst več glasov. Prav na tej tramvajski postaji, ki bi vsaj med volilno agitacijo zaslužila streho, preden zažvižga prava kraška bur-ja, sem se torej nalezel spoštovanja do avtomobila. Tu jesenski dež ob spremljavi vetra, ki obrača dežnike, spreobrne tudi najhujšega zakrkneža, polnega predsodkov pred novotarijami. «Avto pa je le nekaj imenitnega/» Poglej, kako se kisaš ti v vetru in dežju in kako se držijo vozači v avtombilih, ki švigajo mimo tebe. Da bi ti dali pod nos nazadnje še malo pritisnejo na zavore. Kako se držijo! Po njihovi drži in potezah na njihovem obrazu lahko takoj presodiš, ali vozijo «600», «1100*, «1800*, «2300*, Simco, Peugeota, Citroena, Taunusa ali celo zadnji tip Forda, čim imenitnejša znamka, tem bolj glava pokonci in napihnjen obraz!
Tedaj šele vidiš, da brez avtomobila v letu 1962 nič ne pomeniš zunaj v neizprosni narar vi,a še manj v mestni kavarni, kjer te ne sodijo več po obleki in kravati, temveč po znamki avtomobila.
—Ib—
PO ATENTATU V CERKVI SV. PETRA. V baziliki sv. Petra v Rimu, kjer se prihodnji mesec prične cerkveni zbor, so odkrili več zavitkov razstreliva, in sicer v stranski kapeli. Domnevajo, da gre za poskusni atentat proti cerkvenemu zboru. Zato so v Vatikanu odredili, da ostane bazilika zaprta do začetka cerkvenega zbora. Papež je naznanil cerkveni zbor s posebno poslanico, ki so jo oddajali tudi po italijanski televiziji. V njej je naglasil tudi enakopravnost vseh narodov.
VISOK SOVJETSKI OBISK V BEOGRADU. V Beograd je prispel z letalom predsednik Vrhovnega sovjeta Leonid Brež-njev. Na novem beograjskem letališču ga je sprejel predsednik republike Tito. Brežnjev o-stane v Jugoslaviji 11 dni. Med svečanim kosilom sta predsednika obeh republik izmenjala zdravici. Tito je v svojem govoru tudi omenil toplo gostoljubje, ki sta ga bila deležna on in njegova soproga med obiskom v Sovjetski zvezi junija 1956. Tedaj sta čutila na vsakem koraku simpatije ,ki jih goje sovjetski ljudje do Jugoslavije. Predsednik Tito je tudi omenil uspehe in težave, ki so se pojavili to leto pri gospodarski zgraditvi države, vendar jih bo država uspešno premagala. V veliko korist bodo v ta namen dosedanje izkušnje, izoblikovane v novi ustavi socialistične Jugoslavije. Poudaril je, da se bo Jugoslavija tudi v prihodnje bojevala za mirno in konstruktiv no urejanje mednarodnih vprašanj ter bo podpirala napredna gibanja na svetu in nove neodvisne dežele Azije in Afrike. Pričakujejo, da bo Tito zdaj, ko je Brežnjev vrnil njegov obisk Moskvi, dokončno sprejel vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo. Verjetno pride do tega obiska v najkrajšem času.
JUGOSLAVIJA DOBI NOVO USTAVO. Zvezna ljudska skupščina in zvezni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta na posebnem skupnem zasedanju, ki ga je vodil predsednik Tito, razpravljala o prvem osnutku nove u-stave Federativne socialistične republike Jugoslavije. (Zdaj je Jugoslavija še Federativna ljudska republika). Osnovno zamisel ustave je obrazložil predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj. V zaključni besedi je predsednik Tito naglasil, da bo razprava o prvem osnutku za ustavo tudi močno olajšala prizadevanja, da v bodoče ne pride več do raznih negativnih pojavov v gospodarstvu, kakor se je to zgodilo v preteklosti. Nova ustava bo močan instrument v rokah vsakega državljana, v rokah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije v borbi za nadaljnji pravilni razvoj in za pravilne družbene odnose. Osnutek je bil zdaj dan v javno razpravo in šele nato bo sestavljeno novo besedilo, ki ga bo seveda morala še odobriti zvezna skupščina. Tito je naglasil, da je pri izdelavi tako pomembnega dokumenta potrebno sodelovanje čim večjega števila delovnih liudi. Dnevni tisk priobčuje v odlomkih dan za dnem referat Edvarda Kardelja o novi ustavi.
V ARGENTINI ZOPET MIR PO ZADNJEM UPORU Del argentinskega vojaštva se je nedavno zopet uprl proti civilni oblasti, ki ji načeluje predsednik države Guido. Po nekaj dnevih se je vojaštvu, ki je ostalo zvesto predsedniku, posrečilo zatreti upor in v deželi je zavladal zopet mir. Smrtnih žrtev je bilo 123. Vsi admirali vojne mornarice so odstopili, da bi tako olajšali reorganizacijo voj ne mornarice. Imenovan je bil nov vojaški vrhovni poveljnik, in sicer general Ongania, vojni minister pa je postal general Rattenbach, medtem ko je bil za ministra za mornarico postavljen admiral Columbia.
(Od našega stalnega sodelavca) Dunaj, septembra O dunajskem jesenskem velesejmu smo prejeli še naslednje poročilo:
če sta zadnji dve dunajski sejemski prireditvi bili prirejeni v znaku jubilejev, je bil jesenski sejem prirejen v znamenju dopolnjevanja avstrijskega trga in sprememb v strukturi zunanje trgovine, v skladu gospodarske pregrupacije Evrope, čeprav Avstrija ne pripada še k Evropskemu skupnemu tržišču, je med razstavljavci na jesenskem dunajskem velesejmu najbolje zastopana Evropa šestih držav (Evropske gospodarske zveze). Glavni kontingent predstavlja namreč 1439 podjetij iz EGS, kar tvori sko-—	„ „ raj 70 od sto vseh razstavljajo-
MEDNARODNI ODMEV AMF-, gih podjetij. Zanimivo je tudi, RIŠKOSOVJETSKEGA SPORA: da je njih število od lanskega Z1ARADI KUBE. Amerika name-; ieta na letos naraslo kar za 200. rava poostriti gospodarski boj- i EFTA je zastopana le s 447 pod-kot Kube in pred parlamentom i jetji .vzhodne države z 42, preje zakonski osnutek, ki teži za j Pomorske države pa s 146 podtem, da bi Amerika ustavila po-1 jej.j j skupno je torej na je-moč vsem državam, ki trgujejoj genski sejemski prireditvi za-
Za poživitev trgovine med Italijo in Jugoslavijo
Sestanek ministra Pretija v Beogradu in Zagrebu
Dan pred obiskom zagrebške- slavija najde obliko sodelovanja i :	z državami članicami EST. V
okviru teh prizadevanj namerava Jugoslavija poslati v Bruselj nekaj izvedencev, pozneje pa nekaj opazovalcev.
Minister Preti pa je ANSI izjavil, da z zadovoljstvom ugotavlja, da Jugoslavija ne gleda na Evropsko skupno tržišče z nerazumevanjem, temveč da se ji skuša približati in navezati stike z njo. Italija odobrava, da Jugoslavija pošlje svoje izvedence in opazovalce v Bruselj ter bo pomagala pri reševanju vprašanj, ki bi jih Jugoslavija postavila Evropski gospodarski skupnosti. Itali.fanska vlada je že večkrat izrazila mnenje, da EST ni avtarkično zaključen pojem in je vedno pokazala razumevanje do tistih držav, ki se mu približajo z namenom, da bi razširile trgovinske stike z razširjenim skupnim tržiščem, čeprav iz tega ali onega razloga ne morejo pristopiti k EST kot pravi člani.
ga velesejma se je italijanski minister za zunanjo trgovino mudil v Beogradu, kjer ga je sprejel tudi predsednik Tito. Na sestanku je bilo govora o razvoju gospodarskih odnosov med obema državama in v tej zvezi tudi o finančnem sporazumu z dne 11. avgusta, ki naj bi omogočil poglobitev gospodarskega sodelovanja. Pogovor je nanesel tudi na odnose Jugoslavije do Evropske gospodarske skupnosti. Preti je naglasil, da Skupni trg ne bo vodil avtarkične trgovinske politike.
Minister Preti se je sestal tudi s predsednikom odbora za zunanjo trgovino pri Zveznem izvršnem svetu Avdom Humom. Ta čas je bil v Beogradu tudi sestanek predstavnikov italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana in jugoslovansko - italijanske zbornice iz Beograda. Na sestanku so izvedenci izjavili, da kljub liberali-zacijskim ukrepom iz preteklega avgusta se jugoslovanski izvoz v Italijo ne razvija zadovoljivo. To velja zlasti za izvoz kmetijskih pridelkov in prehranjevalnih izdelkov. Tudi izvoz industrijskega blaga bi bil lahko večji kakor je v resnici. Na sestanku so tudi ugotovili, da si bodo morala jugoslovanska podjetja bolj prizadevati, da prodrejo na italijanski trg.
Minister L. Preti se je nato odpeljal v Zagreb, kjer je bil 18. septembra «Dan Italije» na sejmu. Minister je tudi simbolično odprl novi italijanski paviljon.
V prostorih hrvaškega Sabora se je minister Preti sestal z jugoslovanskim tajnikom za zunanjo trgovino S. Kraigherjem, s katerim se je razgovarjal o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Na sestanku je prišla do izraza nujnost, da bi omogočili sodelovanje na podlagi dolgotrajnih pogodb.
S. Kraigher je izjavil tiskovni agenciji ANSA, da predstavlja udeležba Italije na mednarodnem zagrebškem velesejmu važen činitelj za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med obema državama. Minister je dodal, da je ohranitev trgovinske izmenjave na dosedanji ravni in še toliko bolj njena razširitev, odvisna od ustreznih ukrepov finančne narave, ki naj zagotovijo večjo stabilnost jugoslovanskemu izvozu v Italijo, in sicer zlasti izvoz kmetijskih pridelkov.
Glede vprašanja Evropskega skupnega trga je minister Kraigher izjavil, da se jugoslovansko stališče do te organizacije ni spremenilo. Skupni trg predstavlja za Jugoslavijo zgodovinski pojav, s katerim je treba računati. Potrebno je, da Jugo-
TRŽAŠKI POSLOVNI KROGI O USPEHU ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma se je udeležilo izredno mnogo poslovnih 'judi iz Trsta. V razgovoru z njimi smo ugotovili, da so opazili na letošnji zagrebški jesenski prireditvi nenavadno živahnost. Zaradi udeležbe novih držav je sejem pridobil na svojem nome-nu, pa tudi sama organizacija sejma je bila dobra.
Nemci zaplenili ponarejeno vino
Odločen nastop vlade proti ponarejevalcem živil
V	Milanu so odkrili nov škandal v zvezi s proizvodnjo in prodajo sira parmezana. Neka tovarna je proizvajala sir iz odpadkov in tvarin, ki jih sicer rabijo za izdelovanje glavnikov in podobnih izdelkov. Nadaljnja preiskava je dognala, da je tovarna svoj parmezan prodajala po nizki ceni zlasti gostilnam in menzam, pa tudi zasebnikom in gospodinjam. Vsak mesec so Milančani zaužili okoli 6 stotov tega sira, pri čemer je imela tovarna velikanske zaslužke. Ministrski predsednik Fanfani se je v tej zvezi sestal s pravosodnim ministrom Boscom ter se z njim domenil o potrebi po poostritvi nadzorstva nad potvorbami živil. Fanfani je obljubil, da bo vlada poostrila ukrepe proti potvarjalcem.
Iz dneva v- dan si sledijo nova poročila o odkritjih potvorjenih živil. V Genovi so prijavili oblastem osem pekov, ki so pekli kruh, namenjen bolnikom, iz otrobov za živinsko krmo. Iz Hamburga pa poročajo, da so tamkajšnje oblasti rekvirirale 8 milijonov litrov italijanskega vina, ki so ga pripeljali v Zahodno Nemčijo iz Trsta, Benetk in Genove. V vzorcu vina, ki so ga analizirali, so našli neverjetne sledi po ribji moki, goveji krvi, strojenih kožah, taninu, premogu, zmletih kosteh in tako dalje.
V	zadnjih letih so ponarejevalci zelo razmahnili svojo dejavnost, tako da so sanitarne oblasti doslej ugotovile potvorbe na dolgi vrsti živil. Tako so doslej ugotovili, da uživamo «o-livno» olje iz živalskih kopit,
lovoma ladja 24 milj na uro
Ameriška družba United Sta-1 London - Le Havre - New York tes Lines, ki vzdržuje tudi zve- in dalje Boston, Filadelfija, Balze z Evropo, je postavila na1 timore in Hampton Roads. Po-
____    i. i ti_■ ___ j____ TTnrnčn o V»Tr7ir\o rt z-xxm lorlin
progo proti Evropi novo tovorno ladjo «American Challen-ger», ki je zaradi svoje hitrosti vznemirila zahodnoevropska plovna podjetja. Nova ladja z nosilnostjo 13.100 ton je razdaljo med New Yorkom in Le Ha-vrom, ki znaša 3100 milj, prevozila s povprečno brzino nekaj izpod 24,5 milje na uro. Treba pomisliti, da tovorne ladje ne plovejo čez Atlantik z mnogo večjo brzino kakor 15 milj. Ta ameriška ladja vozi hitreje kakor večina potniških ladij.
Zaradi te izredne hitrosti bo lahko ameriška družba uvedla ekspresno progo med Londonom in New Yorkom, na kateri bo vožnja trajala 8 dni. Danes potrebujejo njene ladje za plovbo čez Atlantik okoli 10 dni. Družba United States Lines namerava zgraditi vrsto novih tovornih ladij tipa American Challenger, ki bodo plule na »superekspresni progi*
vprečna brzina nove ladje bo 21 milj. Do meseca marca prihodnjega leta bo omenjena a-meriška družba postavila na progo London - New York še štiri take ladje. Lastniki nove ladje naglašajo, da vozi ladja s takšno brzino običajno brez posebnih izdatkov, s katerimi bi hoteli doseči takšno hitrost. K temu uspehu prispevajo tudi visoke plače posadke. Ladja American Challenger je prevozila progo New York - Le Havre v petih dneh in sedmih urah.
SEJEM V BOCNU V nedeljo, 23. septembra se je zaključil 15. mednarodni vzorčni velesejem v Bocnu. Letošnje prireditve, ki jo je slovesno odprl- 14. septembra finančni mini-ster Trabucchi, se je udeležilo 1726 razstavljavcev iz 20 držav. Iz Zahodne Nemčije se je prijavilo 131 razstavljavcev, iz Avstrije 81, iz Francije 22, iz Združenih ameriških držav 14 in iz Anglije 12 razstavljavcev.
VESTI Z DUNAJSKEGA VELESEJMA
Prilagajanje avstrijskega gospodarstva EGS
s Kubo. Senat je sprejel sklep, s katerim pooblašča predsednika Kennedyja, da stori vse, kar je potrebno za odstranitev nevarnosti, ki grozi s strani Kube. Predstavniški dom je sprejel podobno resolucijo, ki opozarja Kubo in Sovjetsko zvezo, da Amerika ne bo trpela vojaške sile na Kubi, ki bi ogrožala Združene ameriške države. Zunanji minister Rusk je izjavil, da bo Amerika z vojaško silo preprečila dobavljanje sovjetskega orožja Kubi in južnoameriškim državam. Angleška vlada je pozvala angleške brodarje, naj ne prevažajo blaga namenjenega Kubi. Londonski «Times» pripominja, da ni mogoče oporekati pravice angleškim brodarjem, da bi prevažali za Kubo sovjetski petrolej in odvažali s Kube kubanski sladkor za Sovjetsko zvezo, kajti Anglija ni v vojnem stanju s Kubo. Zahodnonemške ladje ne bodo več prevažale blaga med Kubo in komunističnimi državami.
STRAHOVITO RAZDEJANJE NAD ŠPANIJO. Nenadni vihar je v okolici Barcelone na Španskem povzročil strahovito ‘.kodo. Dolgi suši je sledila silna nevihta, ki jo je spremljal »tornado*. Pri tem je bilo ubitih okoli 325 ljudi, medtem ko še pogrešajo čez 400 ljudi.
stavišče pod milim nebom, ko se [ vejšega polypropilena. Tu naj-skoraj bojiš, da ti mamutsko demo tudi najvažnejše stroje
dvigalo spusti na glavo več stotov težko deblo eksotičnega lesa ali pa da se vsak čas nate zvrne slok reklamni steber iz brezšivnih cevi — je pravo doživetje. Da bi se človek pravilno orientiral in podal na tako tesnem prostoru izčrpno sliko tega trgovskega vozla med Vzhodom in Zahodom, pa je praktično nemogoče.
Pomagal si bom z obiskom vsaj nekaterih držav, ki so zastopane s kolektivnimi razstavami.
Reka in jugoslovanska
podjetja
V jugoslovanskem paviljonu nas na primer takoj opozori nase z ličnimi diagrami in nazornimi slikami in diapozitivi prikazana dejavnost reškega pristanišča. Uprava reškega pristanišča skuša očitno privabiti čimveč avstrijskega prometa na Reko. Ko smo že pri tekmecih Trsta in njegovega pristanišča moram omeniti, da tudi Zahodna Nemčija, poudarja na tem sejmu svoje zmogljivosti, prav na prevozniškem področju. Od spalnega voza do prekooceanske ladje, pa reaktivnega letala Lufthanse do tradicionalnih pristanišč severnega morja, vse nam je učinkovito in, nazorno prikazano.
Od ostalih 65 jugoslovanskih podjetij razkazuje večina proizvode bele in črne metalurgije, elektroindustrije in kemične predelave. Tradicionalni proizvodi usnjarske industrije in domače obrti, kakor tudi galanterijski in okrasni izdelki, ustvarjajo pester mozaik lepo prikazane proizvodnje.
Izrael, Italija, Anglija
Med prvenci lahko omenimo Izrael ,ki letos prvič razstavlja na tem sejmu. Tu je predvsem v konkurenci z Italijo zastopano izraelsko poljedelstvo in predvsem južno sadje. Italija pa skuša letos zbuditi pozornost s proizvodi plastičnih snovi. Že paviljon sam je zgrajen in opremljen pretežno s plastičnimi snovmi ,od prozornega u-metnega etemita do raznih prof'branih umetnih smol za gradbeno dejavnost. Zastopane
stopanih nad 2.000 inozemskih podjetij in 16 kolektivnih razstav. Nič posebnega, če predstavljajo skoraj polovico ali točno 1064 podjetij.
še nekaj opaziš na tej prireditvi z lahkoto. Ce je bila doslej poudarjena proizvodnja industrijskih dobrin in torej njih razkazovanje na sejmu, je letos pri vseh podjetjih opaziti veliko prizadevanje, da bi interesentom postregle s strokovnimi nasveti. Ker je bil ta pojav tako viden, sem se posebej zato zanimal. Dejali so mi, da se spričo razširitve delovnega področja in pomanjkanja potujočih zastopnikov, ki le zelo poredko lahko obiščejo interesente in dolgoletne kliente, mnogo podjetij potrudi, da dvakrat na leto na sejemskih prireditvah, ki jih vsako leto obišče skoraj sleherni avstrijski trgovec, dajejo strokovne informacije ter nudijo nadomestne dele za razne stroje .sploh vse pač kar se razume za stalen in koristen stik z odjemalci industrijskih proizvodov. Vsa večja podjetja imajo pri stojnicah na razpolago kvalificiranega tehnika, ki se z odjemalci pomeni o raznih hibah in potrebnih spremembah pri posameznih strojih.
Spustiti se v pravcato džunglo — takšen je namreč vtis, ki ga napravlja dunajsko raz- i so vse umetne smole do najno-
za proizvodnjo in predelavo u-metnih mas, od velikanskega valjarja in hidravlične stiskalnice do popolne naprave za proizvodnjo plastičnih cevk za «biro-svinčnike».
V	bodočnost letalskega prometa nas vodi model angleškega reaktivnega potniškega letala «Trident», ki ga bo BEA začela uporabljati šele 1. 1964 in ga gradi podjetje De Havil-land. Med najmanjšimi proizvodi pa sem videl avtomatično in varnostno streme za smučke. Ker so Avstrijski v proizvodnji smuči znani po vsem svetu, je verjetno, da se bo tudi ta patent obnesel. Za uporabo tega stremena je dovolj, da stopimo na smučko ,še prepogniti se ni treba, da bi ga zapeli ,kar samo skoči na mesto. Seveda so prikazani tudi najnovejši modeli avstrijskih smuči iz lahkih kovin in umetnih snovi, ki imajo svetovni sloves.
Udeležba
vzhodnoevropskih držav
Vzhodnoevropske države, začenši s sosednjo Češko pa do Poljske in Bolgarije razstavljajo pretežno proizvode težke industrije, pa tudi kemične izdelke in stroje. Iz Vzhodne Nemčije seveda ne manjkajo proizvodi steklarske, optične in fotografske industrije, ki so razkazani na enem naj večjih «standov» v palači narodov; saj obsega njegova površina čez 800 kvadratnih metrov.
Severne države razkazujejo svojo stanovanjsko kulturo, ki jo tam res pišejo z veliko začetnico in je na srečo s svojimi stilno čistimi linijami in funkcionalnimi razporeditvami prodrla skoraj v vse evropske države. Znani in večkrat nagrtu jeni finski umetniški obrtniki prikazujejo svoje steklarske in kovinske izdelke, Norvežani pa papirnate posode za led in jedilni pribor iz znanega jekla.
V	opisanem mozaiku gotovo manjka marsikatera ploščica, vendar upam, da mi je uspelo posredovati vsaj vtis pestrosti, razčlenjenosti In mnogovrstnosti, ki ga zapusti v slehernem obiskovalcu tega mravljišča na meji in stikališču evropskih trgovskih tokov.
RA-DO
pijemo vino iz industrijskih odpadkov uživamo meso zabeljeno s sulfitom, zelenjavo in sadje «z injekcijo», sladoled z rakastimi klicami itd.
Kaže, da namerava rimska vlada z vso odločnostjo nastopiti proti ponarejevalcem živil, ki ne povzročajo samo velike gospodarske škode in kvarijo ugled italijanskih proizvodov tudi v zunanjem svetu, temveč tudi brezvestno ogrožajo človeško zdravje. V Milanu je župan takoj sklical razne strokovnjake in predstavnike zdravstvenih ustanov na posvetovanje. Med tem časom je v Rimu dozorel zakonski osnutek, ki naj bi res napravil konec početju ponarejevalcev. o dosedanjih predpisih se je postopek proti njim preveč zavlekel in sodniki niso niti našli paragrafa, po katerem bi jih lahko obsodili. Po novem zakonskem osnutku naj bi lahko zaplenili podjetje oziroma obrate, ki so se spustili v takšno nedovoljeno špekulacijo.
TEŽIŠČE JUGOSLOVANSKE GOSPODARSKE POLITIKE
Boljša proizvodnja - povečan izvoz
pustov zabeležen zopet padec. V tem času pa se je povečala zaposlenost v industriji in rudarstvu od 4 odst. v januarju na 8 odst. v juniju, dočim za kasnejša meseca še ni podatkov. Tudi blagovni promet je stalno naraščal zlasti v trgovini na drobno, ne pa toliko v trgovini na debelo. Vzroki za to so v nepravilni kreditni politiki, ker se trgovina na malo noče zadolževati pri bankah in si delati prevelikih zalog, razen kolikor je nujno potrebno. Zato lahko opažamo ,	prav v trgovini na drobno če-
prav s tem seveda ne more- t slabo izbir0) dočim je g0_ mo v celoti popraviti tistega, u	’	---
kar je bilo zamujeno. Gospo-
LJUBLJANA, v začetku septembra Rekli smo že, da letošnji razvoj oziroma napredek proizvodnje posebno v prvih mesecih leta ni bil v skladu z gospodarskimi načrti. Zato so pristojni organi pa tudi gospodarske organizacije z vrsto ukrepov in z raznimi posegi skušale popraviti stanje, ker bi sicer nadaljnje stagniranje imelo slabe posledice za izvrševanje gospodarskega načrta.
V teh naporih lahko beležimo danes znatne uspehe, če-
darsko-finančni indeksi namreč kažejo, da je npr. v prvih mesecih letošnjega leta doseglo povečanje proizvodnje le 3 odstotke, v naslednjih pa že 6, v juniju celo 20 odst., dokler ni bil potem zaradi letnih do-
Mednarodne sejemske prireditve
«Moda po svetu» v Beogradu
Kakor smo v našem listu že napovedali, bo v Beogradu od 13. do 21. oktobra mednarodni sejem oblačil «Moda v svetu». Sejem bo zajemal zelo široko območje, saj bodo na njem razstavljeni proizvodi vseh vrst, ki so kakorkoli v zvezi z oblačenjem. Tako bodo podjetja razstavila tkanine vseh vrst, od volnenih, bombažnih, do tkanin iz umetnih vlaken. Tu si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi najnovejše modne obleke, za delo, za urad, za razne priložnosti in večerne realizacije. Razstava bo obsegala moške, ženske in otroške obleke. Poleg tega bo sejem obsegal tudi nakit, čipke, trake, nogavice, rokavice itd.
V posebnem delu razstave bodo podjetja in modne hiše predstavile občinstvu svoje najnovejše modele in modele za zimo in pomlad 1963. Proizvode za oblačenje bodo podjetja razvrstila po blagovnih skupinah. Tako bodo volnene tkanine ločene od bombažnih, te pa zopet gimi bodo tu nastopile tovarne ločene od svilenih itd. Med dru-«PTM—Merinka» iz Maribora, «Tiskanina» iz Kranj a, »Tovarna dekorativnih tkanim iz Ljubljane, «Novoteks» iz Novega mesta itd. Na področju trikotaže bosta nastopili tudi «Polzela» iz Polzele in «Angora» iz Ljubljane, čevlje in čevljarske izdelke pa bodo razstavile «Planika» iz Kranja, «Alpina» iz žirov in «Peko» iz Tržiča.
Na prireditvi bodo nastopile tudi tovarne iz številnih tujih držav, in sicer iz Avstrije, Italije, Francije, Madžarske, Poljske, Zahodne in Vzhodne Nemčije in Belgije. Italijo bo v Beogradu predstavljalo združenje «ESSE», ki nastopa na tej prireditvi že tretje leto in ki predstavlja več italijanskih modnih hiš.
Ob odprtju III. mednarodnega sejma «Moda v svetu» bodo štiri strokovne žirije razdelile priznanja najboljšim izdelkom na sejmu. Za vsako izmed blagovnih skupin (metražne tkanine, obleke, trikotaže, obutev, perilo. itd.) bodo žirije razdelile po eno »zlato košuto* in po pet »priznanj kakovosti*. Podelitev zlate košute nalaga izbranim tovarnam dolžnost, da v roku treh mesecev po podelitvi nagrade začnejo s prodajo nagrajenih izdelkov širokemu občinstvu. S tem je vodstvo sejma hotelo preprečiti, da bi morda katera modna hiša izdelala le unikate za nagradno tekmovanje. V resnici pa mora sejem Moda v svetu predstavljati živ mejnik v proizvajalnem razvoju domačih tovarn in podjetij. Zato morajo biti izdelki, ki se udeležijo tekmovanja izdelani iz domačega blaga, po zamisli domačega strokovnjaka, in v domačih ateljejih, žirije bodo sestavljene iz strokovnjakov, u-rednikov listov itd.
Za časa sejma bo v dvorani I. na beograjskem sejmišču »Sejem — dete* na katerem bo Zvezno društvo za mladino predstavilo »mali kino*. To je miniaturna kinematografska dvorana s 30 sedeži in s projektorjem za diapozitivne filme. Kino je primeren za malč-
ke, ki se pripravljajo na prva šolska leta. Filmi imajo raznovrstno vsebino in dopolnjujejo pripovedovanje odraslih.
TRST PRVIČ V INNSBRUCKU
Preteklo soboto so v Innsbrucku odprli velesejem, ki se je specializiral v turizmu. Minister za trgovino in obnovo Bock je na otvoritveni slovesnosti naglasil pomen turizma za Avstrijo: letni dohodek od turizma znaša čez 7 milijard šilingov in krije tri četrtine primanjkljaja v avstrijski trgovinski bilanci. Letos je v Innsbrucku prvič nastopil tudi Trst. in sicer s paviljonom, v katerem je Enotni odbor za propagando uredil razstavo tržaških turističnih ~ani-mivosti. Izredno zanimanje za sejem je letos pokazala tudi Jugoslavija. Za živahno izmenjavo ob tej priložnosti jamči dogovorjeni sejemski kontingent v višini 10 milijonov šilingov v vsaki smeri. Tudi ob tej priložnosti naglasa jugoslovanski tisk, da bi morala Avstrija bolj u-poštevati spremembe v strukturi jugoslovanskega gospodarstva in uvažati več jugoslovanskih industrijskih proizvodov.
V PADOVI RAZSTAVA MOTORNIH ČOLNOV
Tudi v preteklem mesecu avgustu se je dejavnost padovan-ske razstave motornih čolnov in jadrnic odvijala zadovoljivo, in to kljub temu, da se jesenski čas bliža z naglimi koraki. Na razstavo je prišlo tudi ta mesec mnogo obiskovalcev, ki so si ogledali razstavljena plovila in nakupili vrsto rabljenih čolnov. Povpraševanje je še vedno najbolj živo pri srednje velikih čolnih, ki jih poganja ekonomičen motor. Medtem se zanimanje kupcev usmerja čedalje bolj k čolnom iz plastičnih mas. U-prava velesejma je sporočila, da bo v sejemskih prostorih uredila garažo za rabljene čolne za čez zimo. čolni do 6 metrov dolžine bodo plačevali po 4.000 lir na mesec, za večje čolne pa bodo tarife nekoliko višje. Za prvih 50 lastnikov motornih čolnov in jadrnic, ki bodo pristali na to ponudbo, bo uprava uredila prevoz čolnov brezolačno do razdalje 100 km. Kdor bi rad spravil čez zimo svoj čoln v prostore padovanskega velesejma, kjer bodo na razpolago strokovnjaki za vzdrževanje pogonskih strojev in samih čolnov, naj svoj sklep prijavi upravi padovanskega velesejma do 30. septembra letos.
vora v trgovini na veliko, posebno pa pri sami industriji o nenehnem napredovanju zalog nekaterih izdelkov. Naj samo navedemo, da so dosegle te zaloge pri industriji in rudarstvu v primerjavi z letom 1960 v letošnjem juliju celo indeks 169. šele sedaj je slišati, da se zaloge v nekaterih strokah nižajo, vendar pa tako visoke zaloge povzročajo probleme za proizvajalce, v prvi vrsti pa njihovo nelikvidnost oziroma veliko vezavo obratnih sredstev. Seveda ni vzrok v večanju zalog samo v trgovini in njeni zadržanosti, temveč je vzrok tudi pri velikih potrošnikih, to so v prvi vrsti investitorji. V investiranju pa kot vemo letos ni tako velikih del kot prejšnja leta.
Ustvarjanje zalog samo po sebi ni prav nič negativnega, kolikor ne gre morda ponekod za nekurantne zaloge. Sicer pa predstavljajo sedanje zaloge že močan pritisk na proizvajalce za znižanje cen in za iskanje vseh možnih virov za nižanje proizvodnih stroškov. To pa je tudi eden izmed važnih smotrov novih ekonomskih ukrepov oziroma v širšem smislu tudi ekonomske politike.
To se odraža tudi v naporih za povečanje izvoza. In sicer v tem smislu, da mora proizvodnja, če hoče biti na tujih trgih konkurenčna, proizvajati kvalitetne izdelke čim’ ceneje. Del sedanjih zalog gre namreč tudi na račun tega, ker je domači trg že prenasičen, ker so zmogljivosti ponekod za domače potrebe prevelike in je zato nujno potrebno najti za take izdelke širši, to je tudi zunanji trg. Glede tega moramo omeniti posebne napore gospodarskih organov, zlasti pa zbornic, ki skupno s podjetji obravnavajo vse možnosti za izvoz in tudi možnosti proizvodnje takih izdelkov, ki bi jih lahko izvažali. Sedanji napori ne gredo namreč samo za tem, da bi z izvozom olajšali sedanje, razmeroma težko devizno stanje, temveč da bi tudi za prihodnje ustvarili vse možnosti za plasiranje domačih proizvodov na tujih trgih. Akcija v tej smeri zato ni morda samo začasnega temveč trajnega pomena. Pri tem gre zlasti za to, da bi pripravili do izvoza tista podjetja, ki mislijo, da so storila dovolj, če krijejo s svojimi izdelki samo domači trg. Takih je precej, ki pravijo, da jim izvoz ni potreben, ker ustvarijo zase dovoli dohodka, če prodajajo le doma, kjer je laže prodajati in ni tveganja.
Kako se giblje
zunanja trgovina
Akcija za zboljšanje izvoza je imela do sedaj že dobre rezultate, saj se je izvoz meseca julija, ko so na razpolago podatki, zvišal na 47 odst. (od januarja, ko je bil indeks v
primerjavi z začetkom leta 1960 le 103)). Na drugi strani pa je indeks uvoza padel od januar skih 118 na 113 v juliju, dočim je bil v februarju celo 93, v juliju pa 103. Izrazito neenakomeren in skokovit indeks, ki pomeni ukrepe za močno zaviranje uvoza na vseh področjih, razen kolikor ni to nujno za redno domačo proizvodnjo in preskrbo. Tako je npr. letos zelo padel uvoz predmetov za široko potrošnjo, ki je bil v prejšnjih letih precej velik.
V	tej zvezi naj omenimo še gibanje cen. Zanimivo je, da se giblje splošni indeks cen industrijskih izdelkov letos ves čas na ravni 104. Zelo pa se spreminja in dviga indeks cen kmetijskih pridelkov in to od 124 do 141, kar predstavlja najvišji indeks v času od začetka leta 1960. To vpliva na cene na drobno, kjer je indeks v prehrani dosegel letos v maju na j višjo raven 134, po tem roku pa rahlo pada. Na tej podlagi so se zvišali življenjski stroški štiričlanske delavske družine, ki so letos v maju dosegli riajviš-jo raven v zadnjih treh letih. Ker gre za povišanje cen živil je seveda to povišanje še posebno občutiti, čeprav so se v tem času tudi dvignili prejemki oziroma dohodki prebivalstva. Lahko pa pričakujemo, da se bo v naslednjih mesecih stanje zboljšalo, ker pričakujemo razmeroma dobro letino zlasti v tistih območjih, ki so kmetijsko močna in odločilna.
Poudarek na sodelovanju
v gospodarstvu
V	tej zvezi naj končno omenimo vedno večji poudarek, ki ga dajejo pristojni organi sodelovanju vseh vrst in oblik v gospodarstvu oziroma med gospodarskimi podjetji. Na ta način naj bi dosegli, da bi odkrili in izkoristili mnoge zmogljivosti v podjetjih, ki so sedaj neizkoriščene ter postopno prešli na specializacijo v proizvodnji, kar bi omogočilo tudi proizvodnjo velikih količin izdelkov. Znano je, da so bili že doslej zgrajeni mnogi industrijski ob' jekti brez poprejšnje temeljite proučitve po njihovi potrebi, rentabilnosti proizvodnji in podobno. O tem so često odločale celo občine, ki so se lotile gradnje velikih tovarn, ne da bi imele pred očmi vse tisto, kar je s tem v zvezi in kar ima lahko taka gradnja za posledico.
Najbolj razširjena oblika sodelovanja so v zadnjem času poslovna združenja, ‘v katera se podjetja združijo s pogodbo in nanje prenesejo opravljanje nekaterih zlasti komercialnih nalog. Kot primer naj omenimo poslovno združenje «Fuži-nar», ki združuje vsa kovaška podjetja v Sloveniji in ki u' spešno nastopa zlasti na domačem trgu z izdelki teh podjetij, čeprav je večina podjehj zastarelih in za te čase razvite tehnike skoro preživelih. S specializacijo proizvodn je, česar "bi vsako zase ne mosrlo izvesti, pa se uveljavlja združenje vedno bolj celo v tujini, kjer jih posebno cenijo posebno zaradi kakovosti izdelkov, kot so kose, srpi in oodobno. Pri tem so tudi izdelki umetne kovaške obrti, s katerimi posebno slovi Kropa.
Bolj kritično se v zadnjem času izražajo glede poslovnih združenj izključno za izvoz. V teh združenjih naj bi proizvajalci osredotočili vse svoje izvozne po^ie in jih sami tudi uravnavali. Toda o tem bi bilo danes še prezgodaj razpravi lati.
-27-
mm
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKRED
Hoj	im u plmmime!
HOTEL «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
Izkoristite nizke
v gostinskih podjetjih
cene
GORIŠKEGA OKRAJA
Cene pensiona ti00 -	14b"0 dinarjev
Vse informacije dobite pri Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči Idriji, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
tvrdka
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
TRST - Riva Grumula 6 -1 - Tel. 37-004, 55-689
adriaimpex
S. p. A.
TRST,
Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770. 29-13?
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdko je pooblaščena sa prodajo riadornest nih delov FIAT, (IM, Iti V r Jugoslavijo
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOimSKT.GA ZDRU2EN.IA
Priporočilo lastnikom javnih lokalov.
V zvezi s predpisi K.Z.O. z dne 2. septembra 1932 št. 1225, ki določajo, da mora biti na vsaki posodi, ki vsebuje vino, izrecno označena stopnja vina, ali ime (vrsta), ime proizvajalca, ali onega, ki je poskrbel za pretočitev vina v steklenice, četudi je ta slednji posel opravil sam lastnik lokala, vršijo te dni funkcionarji Komisariata za higieno stroge preiskave.
Kot znano, ni bilo do danes v naši pokrajini strožje kontrole v zvezi z gornjimi predpisi, toda sedaj se zahteva njih točna izvedba, tako da morajo prizadeti označiti stopnjo in vrsto vina celo na steklenicah iz katerih sproti točijo klientom.
Zato priporočamo članom, da čimprej poskrbijo v tej zvezi.
Trošarinski davek.
Dne 20. oktobra zapade rok za odpoved predplačila trošarin-skega davka (abonamento impo-sta di consumo), oziroma za prijavo sprememb pri količinah blaga, ki pridejo v poštev za trošarinski davek. Odpovedi, o-ziroma prijave je treba predlo-
žiti trošarinskemu davčnemu uradu na kolekovanem papirju do 100 lir.
Tajništvo združenja je na razpolago članom v tej zvezi.
Nov urnik za trgovine sadja in zelenjav
Prefektura je z odlokom z dne 14. septembra 1962 določila nov urnik za trgovine sadja in zelenjave, iki začne veljati takoj.
Nov urnik je sledeč:
od 7.30 do 13 in od 16.30 do 19 ure.
V sobotah in na splošno v dneh pred prazniki, ko je predvidena splošna zapora za omenjene trgovine, pa od 7.30 do 13 in od 16.30 do 19.30 ure.
Povišanje sklada za kredite obrtnikom
Odlok Vladnega Komisarja dr. Mazze, ki je stopil v veljavo dne 21. septembra 1962, pri-naša nove odredbe v zvezi s kreditom v korist obrtniških o-bratov. Glede na vedno večje povpraševanje kreditov pri tej ustanovi s strani obrtnikov, bo tržaška Cassa di Risparmio določila vsoto najmanj 245 milijonov lir za gornji fond.
Poviški odstotka za dopolnilni davek (imposta complementare)
V uradnem listu št. 118 z dne 9. maja 1962 je objavljen zakon 18. aprila št. 209, ki uvaja spremembe v lestvici odstotkov za dopolnilni davek na skupnih dohodkih.
Poviški, ki jih zakon predvideva, pridejo v poštev za obdavčljive dohodke, ki presegajo 5 milijonov.
Nove lestvice so:
Obdavčljivi
dohodek:	del v odstotkih
240.000	2.00 odsto
500.000	2.50 odsto
1.000.000	3.17 odsto
2.000.000	4.12 odsto
3.000.000	4.85 odsto
5.000.000	6.00 odsto
10.000.000	11.93 odsto
20.000.000	16.27 odsto
30.000.000	19.28 odsto
40.000.000	21.69 odsto
50.000.000	23.79 odsto
100.000.000	31.85 odsto
200.000.000	43.03 odsto
300.000.000	51.55 odsto
400.000.000	58.71 odsto
500.000.000	65.00 odsto
Nove odredbe	začno veljati
dne 1. januarja 1962.	
STOOK
Po stavki v tovarni Stock. Na Uradu za delo je bil v petek ponoči po dveh tednih stavke delavcev in delavk znanega tržaškega podjetja Stock dosežen sporazum, tako da se je delo lahko znova pričelo v ponedeljek zjutraj. Vodstvo podjetja je priznalo osebju nekaj pomembnih izboljšav. Tako na primer bodo delavke, ki so v veliki večini v podjetju, in delavci, pa tudi uradniki, ki niso stavkali, prejeli znatno višje plače kakor doslej, pri minimalnih plačah pa bo znašal povišek nekaj čez 10.000 lir. Delavke so stopile v stavko z geslom «vsaj 40.000 lir plače na mesec» in to tudi dosegle.
STAVKA V PODJETJU «RIBI» ZAKLJUČENA
Te dni se je končno zaključil sindikalni spor med uslužbenci in vodstvom goriškega podjetja Ribi, ki je trajal štiri mesece. V tem času so delavci stavkali 21 dni. S svojimi zahtevami so v glavnem prodrli.
nova stavka kovinarjev
Kovinarji zasebnih podjetij nadaljujejo svojo sindikalno 'borbo po vsej Italiji. Včeraj so ■stopili v novo 72-urno stavko,, katere se bo udeležilo tudi več delavcev v znak solidarnosti.
SKUD ((MISEL IN DELO» je prejšnjo sredo priredilo na Opčinah predavanje o temi .Socialistična ideja in Slovenci’. Govoril je član njegovega vodstva Stane Bidovec, ki je prikazal razvoj delavskega gibanja od pričetkov do današnjih dni. Po poučnem predavanju se je razvila živahna razprava. Danes, v petek ob 20,30 uri bo v prosvetni dvorani doma ,A. Sirk’ v Križu predavanje o istem vprašanju. Predaval bo predsednik Skud .Misel in Delo’ Dušan Bu-fon. Vsi Križani vljudno vabljeni.
Mednarodni center za teoretsko fiziko
V TRSTU?
Tehnični odbor Mednarodne agencije za atomsko energijo je te dni na svojem zasedanju na Dunaju sklenil postaviti mednarodni center za teoretsko Lziko. Kakor znano se Trst poteguje, da bi bil izbran za sedež te pomembne ustanove. O tem bo od-
ločal svet guvernerjev Agencije za atomsko energijo, toda zelo verjetno je, da bo njegova izbira padla na naše mesto. Italijanska vlada je s svoje strani zagotovila sredstva (1.200.000 dolarjev) za organizacijo centra.
ČUDNO ROMANJE. Friselje nim Istranom je prišlo na misel, da bi praznik sv. Evfemije (v nedeljo 16. septembra), pa-trona mesta Rovinja, proslavili na ladji, ki bi defilirala mimo Rovinja. V ta namen so izbrali lepo ladjo s prikupnim imenom ((Gentile da Fabriano«. Že v Trstu se je vkrcalo lepo število Istranov, med njimi tudi škof msgr A. Santin, krščanskode-mokratski poslanec Sciolis in bivši župan Bartoli; v Benetkah pa se jim je pridružilo še drugih 70 Istranov, in tako je število nenavadnih izletnikov doseglo kar 250. V popoldanskih urah so prispeli pred Rovinj. Ker so se preveč približali pristanišču in niso izobesili jugoslovanske zastave, kot je to navada, so predstavniki jugoslovanskih krajevnih pomorskih oblasti ladjo zadržali da bi ugotovili, kaj je na stvari. Ker niso mogli sami vse zadeve popolnoma razčistiti, so skušali stopiti v stik z višjimi oblastvi, toda bila je nedelja — prazničen dan — in zadeva se je zaradi tega močno zavlekla. Potnike so medtem povabili v mesto, da bi jim čas hitreje potekal, vendar so ti povabilo odklonili. Po daljšem času, nekako po petih urah, so zadevo razčistili in ladja je lahko v večernih urah odplula proti Trstu, če so imeli nenavadni romarji namen res počastiti svojega nekdanjega farnega patrona z mirnim defi-liranjem mimo Rovinja, se jim to ni posrečilo; če pa so hoteli pritegniti nase pozornost javnega mnenja, moramo priznati, da so v tem usoeli.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli 80-letna Jo-sipina Racman vd. Sancin. 71-letni Trampuž, Herman štrancar in 77-letna gostilničarka Frančiška Ferfolja; na Kontovelu je umrla Adrijana Cijak-Domio, v Pevmi 55-letni Mirko Gabrijelčič. V Celju je umrla Barbara šah, mati profesorja dr. Maksa, ki poučuje v Trstu.
POMORSTVO
LADJE splošne plovbe
Motorna ladja «Bled» je priplula 19. septembra v Lagos, od koder jo je pot vodila v Ta-koradi, Lome in Temo. Motorna ladja Bohinj je odplula z Reke 21. septembra, namenjena v Benetke; ladja Bovec je 18. septembra priplula v Santos, ladja Bela Krajina je 13. septembra odplula iz Amerike proti Italiji. Ladja Bihač je 19. septembra priplula v Madras, odtod pa je nadaljevala pot v Aden, Suez in na Reko.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan Dinara 3/10, Jesenice 28/10
Proga Jadransko morje - Indonezija - Daljni vzhod Jesenice 28/10
Proga Jadransko morje - Japonska Jesenice 28/10 Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv Vojvodina 28/10 Proga Jadransko morje - Severna Evropa Zadar 27/9, Vis 14/10.
NOVA ČEZOCEANSKA LADJA. V Sestri Ponentu so te dni splavili v navzočnosti ge. Laure Segni veliko čezoceansko ladjo Michelangelo, ki jo je narodna družba ,Italia». Nova ladja zavzema 43.000 ton ter meri v dolžino 275 metrov; v širino pa 31 metrov. Michelangelo je dvojček ladje Raffaello, ki jo gradijo v tržaških ladjedelnicah GRDA. Michelangelo bo dograjena leta 1964. Vozila bo s hitrostjo 26,5 milje na uro ter bo lahko sprejela na krov 1850 potnikov in 720 mož posadke. Vozila bo na progi Genova - New York.
STARA LADJA NA PRODAJ Družba «Societa Adriatica di Navigazione« je sporočila, da je njena 1963 tonska potniška ladja «Barletta» na prodaj v tržaškem pristanišču. Ladja je najstarejša na Jadranskem morju, saj so jo splavili v tržiški ladjedelnici pred 30 leti. Leta 1943 so jo Nemci v Bariju potopili; pet let pozneje so jo dvignili na površje in ladja je znova zaplula na progo vzdolž Jadrana. Zdaj jo je zamenjala modernejša in mlajša «Illiria».
Nemški glas o Trstu
Sodelavec zahodnonemškega lista «Christ und Welt» (Stuttgart) Carl Gustav Stroehm je napisal pod naslovom ((Mesto na skrajni meji» daljše poročilo o zunanjepolitičnem položaju Trsta in notranjih političnih razmerah. O razpoloženju tržaškega prebivalstva ga je obvestil neki njegov spremljevalec, ki je živel v Trstu še v starih avstrijskih časih in s katerim sta se dolgo pomenkovala na neki razgledni točki v okolici, od koder sta videla pred sabo mesto z vsem Tržaškim zalivom Svoje poročilo je dopisnik končal z naslednjo sliko o razpoloženju v mestu:
«Jaz sem pristaš avtonomije (regionalist), mu je dejal spremljevalec. Rimljani niti ne sanjajo, koliko porcelana razbijajo tu, prav toliko kakor na Južnem Tirolskem, če malo pomislim na staro Avstrijo, sem pre pričan, da je bilo na tisoče razlogov, da se razbije. Toda končno je Avstrija s svojim regionalizmom vladala pet sto iet. Slovencev bi ne smeli zatirati, je nadaljeval spremljevalec, prav tako bi bilo zgrešeno podleči jugoslovanskemu pritisku. Biti moramo velikopotezni in našim Slovencem jasno povedati, da je njihova domovina tu na teh tleh. Po mojem je treba vsaki manjšini, ki zahteva 100 odsto, dati teh 100 odsto ter ji še navreči drugih 10 odsto v znamenje dobre volje.«
Jugoslovani so znali, nadaljuje dopisnik, napraviti si reklamo v tem pogledu. V Kopru prirejajo seminarje za manjšinska vprašanja in se prikazujejo kot privlačna vladavina, ki noče vladati več s skrajnimi sredstvi kakor leta 1945. V malem obmejnem prometu prihaja v Trst na tisoče Jugoslovanov, da bi si tu nabavili tkanine, igrače in razno drugo po-trošno blago, ki je tam še drago.
In kljub temu ni tržaško vprašanje državnopravno še dokončno rešeno. Londonska spomenica je začasna in da gre za začasnost, lahko razbereš z vsake obmejne table. Ko bi eni izmed sprtih strank padlo v glavo, bi lahko jutri zopet načela problem. Dokler živi Tito se to z jugoslovanske strani gotovo ne bo zgodilo. Kaj pa potem? Spomladi leta 1955 si je Hru-ščev med obiskom v Jugoslaviji dal pokazati Trst z nekega gradu iznad Kopra (Socerba). «Tam gori je stal in gledal dol na mesto nevernih, so mi rekli v Trstu.« Tito kot sosed, to lahko že prenesemo, je nadaljeval spremljevalec, Hruščev kot sosed pa bi bil nemogoč.
Članek nemškega publicista je sicer pisan povsem mirno in nekako zgolj kronološko, vendar diši njegov zaključek o visoki politiki po intrigi, čeprav navaja pisec samo mnenje svojega spremljevalca.
Na političnem
obzorju
LESTVICE ZA NADOMESTNA MESTA
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. septembra dalje, deset dni zaporedoma, od 10 do 12 ure dopoldne na vpogled pri znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom — Ulica L. Vecchio, štev. 9/II, prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962—63.
MED TRSTOM IN LJUBLJANO
V soboto se je na tržaški univerzi zaključil poletni tečaj primerjalnega prava, ki je bil za tri dni premeščen tudi na ljubljansko vseučilišče.
NOV AVSTRIJSKI DELEGAT
Te dni je zapustil naše mesto dosedanji delegat avstrijske zvezne trgovinske zbornice dr. Egon Metzel. Na njegovo mesto pride dr. Rudolf Altenburger.
že v tistih časih ni bila Vipavska dolina znana daleč po svetu samo po izvrstnem vipavskem vinu, ki ga je imel na svojem dvoru tudi sam cesar Franc Jožef, temveč tudi po drugih proizvodih, in to ne sa tno kmetijskih. In vendar m imela še svoje železnice, pač pa je vlak vozil že na progi od Tržiča do červinjana, ki je bila dolga 19 kilometrov; vlaki ha tej progi so prevažali po večini potnike, tovornega prometa je bilo manj. Neprimerno bolj živahen je bil tovorni pro met po Vipavski dolini, ki takrat še ni imela svoje želez hice. Po Vipavski dolini so pre-yažali mnogo gradbenega lesa, iz opekarn opečne izdelke, iz tovarne orodja (v Batujah) železne izdelke, iz predilnice v Ajdovščini pa predivo; uvažali Pa so bombaž za to predilnico ih druge surovine in potrebšči he. Vse to blago so do leta 1900 Prevažali na vozeh po glavni cesti proti Gorici in v obratni smeri. Nazadnje so gospodarski krogi vendar prodrli s svojim Predlogom, naj bi zgradili železnico. Seveda je bilo tudi v tem primeru mnogo natezova-hja in mnogo načrtov, vsak kraj sc je boril zase. Končno so se le sporazumeli glede trase Aove železnice, ki naj bi šla iz Gorice čez Šempeter ,nadalje ha Volčjo drago do Prvačine, Gornberga, Batuj. Kameni, Dobravelj, "" Sv. Križa ceste in končno do Ajdovščine.
Šempeter pri Gorici je bi' Pravzaprav predmestje Gorice [n promet v smeri Gorice je bil v prvi vrsti s potniki, ki so odhajali v mesto ob tržnih dnevih. Volčja draga je imela mnogo posla z izdelki opekarn v Biljah in Bukovici; ob delavnikih so tu odpravili od
Ko je prvič zažvižgal vipavski polž
100 do 150 ton opeke in korcev. Po novi železnici so vozili te izdelke samo na razdaljo 8 kilometrov (do Gorice). Prvačina je bila tedaj samo postajališče, toda pozneje, ko je bila dograjena še bohinjska železnica, se je spremenila v pravo postajo z velikim osebnim in tovornim prometom, saj je tu bilo važno križišče prog. Dorn-berg pravzaprav ni imei pravega imena. Trnjev hrib to prav gotovo ni bil. p0 gričih so se vzpenjali krasni vinogra di ,ob reki Vipavi pa so se raztezala lepa polja s koruzo Spo mladi je bila vsa dolina polna belega in rdečega cvetja, prava krasota, ki je morala omamit: tudi trdnega materialista. Višek vsega je bilo seveda dorn-berško vino, znano po svojem buketu. Po bohinjski železnic; so tedaj v sezoni odpravili pc dva do tri vagone češenj na dan, pozneje zopet krasne breskve, kakršnih slikar ne more naslikati.
V Batujah je imelo tedaj podjetje Carlo Mullitsch tovarno orodja na vodni pogon Gnala jo je Vipava. Tu so izdelovali krampe, lopate vile, pa tudi pluge in sploh kmetijsko o rodje. Delavce so pripeljali po večini iz Italije ,sam lastnik je bil pravzaprav iredentist, vendar so se italijanski delavci razumeli z domačim prebivalsu-vom in do prepirov ni prihajalo. Tudi Kamnje so bile samo postajališčše, kjer so včasih natovorili po vagon vina od Sv Martina za veletrgovca Večen-
ka. V Dobravljah so odprli postajališče ,in na pobudo posest nika I. Jerkiča uredili stavbo, v kateri si poleg voznega listka lahko dobil tudi kozarček žganja. Na postaji Sv. Križ Cesta so natovarjali deske iz bližnjih žag, tesane tramove in lesne izdelke tvrdke Rollet iz Lokav-ca ,a Franjo Hmeljak je izvažal gradbeni les v Trst. Visoko na griču je stal samostan očetov kapucinov, ob katerem se je zbiralo še posebno na Porci-junkulo mnogo vernikov; sicer se je Sv. Križ postavljal s svojo mestno stražo.
Končno še nekaj o Ajdovščini. Sem je prihajalo žito iz Bačke in Banata; prevažali so ga vlačilci do silosov v Sisku in Capragu, ki jih je imel Jonas Aleksander, ter ga mleli v mlinu na turbine; mlin je bil lastnina ing. W. Jochmanna Mlečne izdelke so odpravljali iz Ajdovščine v Gorico in Trst. V Ajdovščino so dovažali tudi mnogo indijskega surovega bombaža za predilnico in bar varnico; delovna sila je bila poceni, gorjani z Otlice in Dola so imeli tu delo za vse leto, čeprav je bil zaslužek skromen. V Ajdovščini je bilo tudi nekaj industrije .kakor strojama kož, tu so obdelovali tudi les. Predilnica je izkoriščala vode iz Hublja. Iz predilnice so raz važali predivo po vsej Avstriji in celo do severnih predeiov češke.
Glede na obilico proizvodov, ki so jih dotlej prevažali na vozovih po Vipavski dolini, so go-
spodarstveniki prišli do zaključka, da bi bila železnica po dolini donosna. Mnogo prometa bi ji dajal še posebno dovoz lesa; naj omenimo samo žago na potoku Lokavšku prav blizu Ajdovščine.
Zanimivo je, da ce je graditev železnice pričela pravzaprav v Ajdovščini, železniško lokomotivo št. 29707, Ki so jo zgradili v šmichovu na češkem in ki je bila določena za vipavsko železnico ,so pripeljali v Gorico po južni železnici, a od tam na vozu s konjsko vprego do Ajdovščine. Vleklo jo je šest parov konj, saj je bila težka 270 stotov in v Ajdovščino so jo pripeljali šele po dveh dneh. Iz Ajdovščine so po začasni progi vozili material za progo proti Sv. Križu in dalje navzdol po Vipavski dolini. Delo je naglo napredovalo ob velikem navdušenju Vipavcev, ki so bili ponosni na novo železnico. Do meseca septembra leta 1902 je bila vsa proga iz Ajdovščine do Gorice dograjena. Med tem časom je prispela še druga lokomotiva št. 29703 in pozneje še 30 železniških vagonov. V sredo 1. oktobra 1902 je odpeljal prvi vlak iz Ajdovščine proti Gorici; vse postaje so bile seveda lepo okrašene, na njih so visele po večini slovenske zastave. V Prvačini je dočakala vlak znana domača godba. Navdušenje je bilo nepopisno. Tako je bila Vipavska dolina povezana po železnici z Evropo.
Vipavci so bili na novo železnico toliko bolj ponosni, ker je tekla po slovenskem ozemlju, prav dol do Gorice, kjer se je že čutilo narodnostno trenje med Slovenci in Italijani.
A. ULČEKAR (Konec prihodnjič)
LOČENA PROSLAVA OBLETNICE BAZOVIŠKIH ŽRTEV. Poleg proslave obletnice bazoviških žrtev, ki jo je priredil odporniški odbor in o kateri smo poročali v zadnji številki, so nekatere politične organizacije, kakor Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščanskosocialna zveza, Slovenska demokratska zveza in neodvisni Slovenci proslavili obletnico posebej. Župnik Marijan Živec je v bazoviški cerkvi daroval mašo za žrtve, nakar so predstavniki ((demokratičnih političnih strank« položili venec pred spomenik žrtvam. Omenjene politične skupine so ob tej priložnosti sprejele resolucijo, v kateri se klanjajo spominu bazoviških junakov in jim zagotavljajo, da se bodo vztrajno s sredstvi, ki jih daje demokratski ustroj, borile za uresničenje svetlih idealov pravice in svobode, za katere so oni dali svoja mlada življenja.
POLEMIKA O DEMOKR-ŠČANSKI OBČINSKI UPRAVI. Openski komunisti so razširili po okolici letak, v katerem polemizirajo s tržaškim županom dr. Franzilom, ki je imel na Opčinah svoj prvi volivni shod. županu tudi očitajo, da ni v svojem poročilu o štiriletnem poslovanju tržaške občinske uprave omenil Slovencev.
PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE. Med političnimi strankami, ki nastopajo na občinskih volitvah v Trstu (11. novembra), je prva objavila svojo kandidatno listo krščansko-demokratska stranka. Nosilec liste je dosedanji župan dr. Mario Franzil. Za njo je objavila svojo kandidatno listo komunistična stranka. Prvi na njej je poslanec V. Vidali, drugi dr. G. Pogassi, tretja Marija Berne-tič, četrti E. Radich, peti F. Gombač, šesta L. Weiss, sedmi L. Padovan, osmi A. Calabria, deveti C. Tonel in deseti D. M. Grbec kot «neodvisen»; na 14. mestu je Karel šiškovič, Objavo kandidatne liste «Lipe» pričakujejo še danes. Za listo naj bi glasovali pristaši Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske demokratske zveze. Slovenske krščansko-socialne zveze in Neodvisni Slovenci. Na čelu te liste bo menda dosedanji občinski svetnik predsednik Slovenske katoliške skupnosti dr. Teo-fil Simčič. Slovenska katoliška skupnost je v tržaški okolici nalepila prvi volilni lepak, v katerem nastopa proti ((gibanjem skrajne desnice in levice, za demokracijo, slovenski jezik in vero naših očetov«. Poleg kandidatnih list bodo nastopili neodvisno tudi socialni demokrati, in-dipendentisti (in sicer Tolloye-va skupina zase in Marchesiche-va zase), italijansko socialno gibanje (neofašisti), republikanci in Rinascita Nazionale. Nosilec republikanske liste je dr. Cumbat.
Tudi socialistična kandidatna lista je že bila sestavljena. Nosilec liste A. Pittoni, med Slovenci kandidirajo na njej inž. J. Pečenko, novinar Dušan Hreščak, H. Laharnar, T. Abram in I. Ferfolia.
TO VENDAR NI DOVOLJ. Za novega občinskega tajnika na Repentabru so politične oblasti imenovale Eura Paspualiinja. Občinski svet je protestiral proti temu imenovanju. Kakor znano imenujejo občinske tajnike v Italiji politične oblasti, torej ne občinski odbor. Imenovanje italijanskega uradnika za slovensko občino je zbudilo odpor v vsej slovenski javnosti. Nato je bilo v javnost dano pojasnilo, da ne gre za stalno namestitev, temveč da je Pasqualini začasni odpravnik tajniških poslov. V nekem slovenskem listu smo čitali, da je znanje slovenščine neobhodno potrebno za tajnika v slovenski občini; v občini bi torej lahko služboval tudi Italijan, ki bi znal slovensko. Mi pa pravimo k temu, da to vendar ni dovolj. Najmanj, kar lahko zahtevamo, je pač to, c.i bodo v naših občinah nameščeni naši ljudje, to je Slovenci, ko je že tako našim ljudem zaprta pot v druge javne urade.
ZA ENOTNOST SLOVENCEV. «Delo», glasilo KPI za slovensko narodno manjšino, zaključuje svoj članek o občinskih volitvah v Trstu takole: Volja po enotnosti mora prevladati v najširših vrstah Slovencev. In prevladala bo, ako bo velika velika večina Slovencev strnjeno oddala svoj glas za komuniste.
SMRT V KOMUNISTIČNIH VRSTAH. V Trstu je umrl po mučni bolezni Alceo Lucchesi nekdanji občinski in pozneje pokrajinski svetovalec.
kullurainživteiie
«0b tržaškem procesu 1941»
Prvi tržaški proces posebnega fašističnega tribunala se je leta 1930 zaključil s smrtno obsodbo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, drugi 11 let pozneje pa s smrtno obsodbo devetih Slovencev, med katerimi je bil tudi dr. Lavo Čermelj, štirje na smrt obsojeni, med temi tudi dr. Čermelj, so bili pomiloščeni, medtem ko je moralo pet (Bobek, Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Vadnal) umreti pod fašističnim svincem na Opčinah. Od ostalih obtožencev jih je bilo 23 obsojenih na 30 let ječe, 6 pa na ječo od poldrugega leta do 24 let.
Dr. Čermelj je zdaj (ob dvajsetletnici procesa) v knjigi «Ob tržaškem procesu 1941», ki jo je založila Mladinska knjiga v Ljubljani, opisal ta proces, s katerim je hotela fašistična Italija za vselej zlomiti odpor Slovencev proti njeni strahovladi in udušiti v njih klic po svobodi. Na platnicah je L. Spacal simbolično prikazal trpljenje obsojencev v fašističnih ječah.
Pisec pravi, da se mu je zdelo potrebno, da nekaj napiše o procesu, da bi se oddolžil spominu vseh tistih, ki so v zvezi z njim žrtvovali svoje življenje. V knjigi je zbral svoje spomine in doživljaje v zvezi s procesom in ni imel namena obdelati procesa v celoti. Njegova knjiga naj bi dala spodbudo vsem, ki so kakor koli bili deležni procesa, da bi tudi oni kaj napisali. Vse to naj bi bila priprava za prepotrebno široko osnovano delo. ki bi prikazalo proces v celoti. V svoji knjigi je pisec navedel tudi zanimive podatke v zvezi z nastankom nekaterih svojih publikacij o preganjanju Slovencev v Italiji. Tudi sicer vsebuje knjiga mnogo njegovih spominov, pa tudi pikrih pripomb na račun tedanjega ljubljanskega okolja.
S knjigo se ni pisec oddolžil samo žrtvam procesa, temveč tudi vsemu našemu ljudstvu za njegovo trpljenje pod fašizmom. Njegovi spomini so toliko bolj dragoceni, ker predstavljajo pomemben prispevek k zgodovini te junaške borbe našega naroda, že rajni dr. Josip Vilfan je v svojih zasebnih razgovorih naglašal, kako važni so spomini javnih delavcev za vsak narod, ter obžaloval, da je naša politična literatura prav na tem področju zelo pomanjkljiva. čermeljeva spodbuda drugim, naj tudi oni kaj napišejo, je torej toliko bolj na mestu. Žal pa so mnogi izmed njih še danes na izpostavljenih narodnoobrambnih postojankah, kar jim onegomoča takšno delo.
L. B.
Novo blagoznanstvo
Poslovni ljudje, pa tudi profesorji in dijaki ter časnikarji čutijo res veliko potrebo po slovenskem tehničnem slovarju; ni slučajno, da tako pogosto nanese beseda na tega. Nekatere strokovne knjige, zlasti ako so pregledne in lahko pisane, nam v veliki meri pomagajo iz zadrege na področju, ki ga obravnavajo. To lahko trdimo tudi o knjigi:
Ferdo Sešek: Blagoznanstvo katere II. del je pravkar izšel v Državni založbi Slovenije v Ljubljani.
To blagoznanstvo je sicer namenjeno «kadrom v blagovnem prometu« — tako stoji v podnaslovu — vendar bodo radi segli po njem tudi profesorji in dijaki na naših strokovnih šolah v Trstu in Gorici; saj smo v tem pogledu pri nas zelo šibki. Težave s tiskanjem šolskih knjig v Trstu oziroma v Gorici so res velike, ker ne dajejo šolske oblasti dovolj denarja v ta namen ter je prav zato tudi malo piscev, ki bi se lotili sestavljanja novih strokovnih knjig, šibki smo zlasti v pogledu strokovnih knjig v slovenščini.
Ferdo Sešek je v n. de'u svoje knjige posvetil mnogo prostora tekstilnemu blagu "(od 260 strani ,ki jih obsega knjiga, kar 100); ta stroka je pač v Slove, niji posebno razvita in zanjo se zanima tudi veliko število potrošnikov. Ostala poglavja obravnavajo: krzno, (razne vrste usnja), gumo, plastične mase, les, papir, osnovne načine grafike, steklo, keramične izdelke in gradbeni material.
Povedali smo že, da je jezik lahek — morda bi se dala uoo-raba tujk vsaj nekoliko skrčiti — torej dostopen širnemu krogu bralcev. Nekateri sestavki, kakor na primer «Vskladi-ščevanje gumijastih izdelkov«, da omenimo samo enega, vaebu-
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA -	ZAHODNA AFRIKA	viA
(Rijeka - Split - Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA Ciz Jadrana v Indijo, Indone-zijo, Japonsko . ZDA - Zahodna afriška obala sredozemske luke)
IN N U Dl
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor, nimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja ((SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24, telegrami- Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23, telefoni- 72-170 do 72-177" in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
jejo prav praktične nasvete, ki bodo dobrodošli vsem.
dr L. B.
Medtem smo prejeli tudi tretji zvezek «Blagoznanstva», ki ga je sestavil isti avtor. O njem bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk.
PIRAN KOT FILMSKO SREDIŠČE
Zaradi svojih arhitektonskih posebnosti privablja Piran čedalje več filmskih podjetij tudi iz tujine, tako italijanskih, nemških in celo tudi ameriških. Pri filmu «Fra Diavolo« je sodelovalo tudi filmsko podjetje iz Rima, film «Kruh in sol« so snemali Nemci, meseca oktobra bodo Američani snemali film «Kalypso». Zdaj filmajo v Piranu komedijo ((Srečali se bomo zvečer«, ki je delo domačega pisca Vitomila Zupana. Dogodki se pletejo okoli družine domačega fotografa. Snema podjetje Triglav film iz Ljubljane, in sicer s sodelovanjem «Filmservi-sa» iz Ljubljane, ki ima podružnico v Piranu. Piranska podružnica tega podjetja sodeluje s svojimi pripravami tudi pri drugih filmih, ki jih snemajo razna domača in tuja pocijetja. V novem domačem filmu nastopa-
jo v važnih vlogah: Metka Bučarjeva, Ruša Bojčeva, Milovan Sardoč, Sonja Krajšek, Rade Vergovič, Dušan Stefanovič, pa tudi Nora Jankovič in Julij Guštin iz Trsta.
Filmsko snemanje prinaša razmeroma lepe dohodke tudi domačinom. Za filmanje je namreč potrebno veliko število statistov in tem plačujejo podjetja okoli 1200 dinarjev na dan. Statisti so organizirani v posebnem združenju, ki ga vodi znani slovenski igralec Florenini. Stroški za statiste se sicer ne morejo primerjati z dohodki filmskih igralcev, vendar dosežejo lepe vsote, ko nastopa veliko število statistov. Tako računajo, da znašajo stroški za statiste okoli 1,5-3 milijone za film. V piranskem združenju statistov je danes že okoli 700 članov.
70-LETNICA L. ZORZUTA
Nedavno je goriški pesnik in pisatelj Ludvik Zorzut obhajal 70-letnico rojstva. Rojen je bil v Medani v Brdih ter je deloval v Gorici, od koder se je moral po prvi vojni preseliti v Jugoslavijo; do izbruha druge svetovne vojne j s živel v Mariboru in tu je postal hkrati tudi pesnik Pohorja. Iz Ljubljane ga je po vojni peljala pot v Gorico, nato pa v Kanal in končno domov v Medano. Pesnil oziroma pisal je tudi v briškem narečju.
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) • Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
RIJEKA - Jugoslavija
Nove in udobne ladje eJadroltnijee (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l aOrebičn in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jug» slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Batras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik »Lastovo« odpluje u Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Uuca degli Abruzzi, 1 Trst aij direktno na Jadrolinijo-Hijeka
7ntxMuA6fia IfofieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517
Mednarodna špedicija ln transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno emballranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823


« r j e g *
ČJ U C O I— I NIJA
Odr&ava osam linija i to:
SJEVEHNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don i Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antvverpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike j Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antvverpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie i Baltimora
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LE V ANT (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Bejruta i Aiexandrije.
ivoV^,’.	30 5ana) Iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
DALEKi 1STOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEKI 1STOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama plovi 40 brzih 1 modernih brodova, koji
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-
kove za biljna ulja 1 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLINIJEl
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami se kupčije razvijajo dobro z mehko pšenico in koruzo novega pridelka, nekoliko slabše pa z rižem in pšenično moko. živahna je trgovina s sadjem, posebno z grozdjem, medtem ko prihaja na trg zelo malo zelenjave in še ta je zelo draga. Cene maslu se še vedno držijo na visoki ravni, in to zaradi velikega povpraševanja. Tudi sir gre dobro od rok, posebno svež. Trg s perutnino je miren, živahen pa z jajci. Kupčije z govejo živino za rejo so zelo ugodne in tudi cene so visoke; isto velja glede prašičev. Povpraševanje po oljčnem olju je živo, zmerno pa po semenskem jedilnemu olju. Cene vinu so zelo visoke, kajti letošnja trgatev, ni zaradi suše obilna in vina je malo.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Fige 40-50, jabolka 35-50, jabolka delicious extra 100-110, I. 70-85, hruške 110-125, hruške Kaiser 120 do 125, rumene breskve extra 140 do 155, I. 100-120, bele breskve extra 140-160, I. 90-120, grozdje extra 120-130, I. 70-100, «regina» extra 90-105, I. 60-80, limone 170 do 180; suh česen 450-500, pesa 70-85, rdeča pesa 70-100, korenje krajevnega pridelka 40-45, čebula 25-40, zelje 80-120, svež fižol 180-220, fižol «boby» 120 do 160, koromač 30-60, sveže gobe (netto) 1700-2300, cikorija 80 do 100, solata 90-115, endivija 60-110, melanzane 50-90, krompir bintje uvožen 50-55, okrogel krompir Berlino 41-44, zelena paprika 50-60, rumena paprika 60-120, paradižniki 20-60, zelena 70-80, peteršilj 140-200, bučice 150-180, buče 30-38 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci extra 950-960, živi domači piščanci I. izbire 800-850, navadni živi piščanci 430-440, zaklani domači piščanci izbrani 1000 do 1100, navadni zaklani piščanci
I.	530-570, II. 450-500, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500 do 550, žive domače kokoši 650 do 680, zaklane domače kokoši 900-1000, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-630, uvožene zmrznjene kokoši 400-530, žive pegatke 800-850, zaklane 10C0-1100, zaklani golobi I. 1050 do 1150, žive pure 680-700, zaklene 850-950, živi purani 650-680, zaklani 700-750, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, purani za rejo 900-1000 lir puran, žive gosi 450-500, zaklane 550-650, gosi iz umetnih vališč 250 do 400, race za rejo 900-1000 lir raca, živi zajci 450-460 lir kg, zaklani s kožo 550-600, brez kože 550-670, uvoženi zmrznjen: zaici 550-560, Sveža domača jajca I. 30-32 lir jajce, navadna domača jajca 25-28, uvožena ožigosana jajca I. 22-23, II. 19-20 lir jajce.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
MANTOVA. Goveja živina za zakol: veli I. 270-290, II. 210 do 240, krave I. 210-230, II. 150 do 170, junci I. 300-320, II. 280 do 300, biki I. 300-320, II. 260-280, junci in junice 290-310, teleta 50-60 kg težka 520-560, 60-90 kg težka 530-560, čez 90 kg težka 560-600; goveja živina za rejo in vprego: neodstavijena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70 do 100 kg težka 530-630, junice 75-80.000 lir glava, voli za vprego 115-125.000 lir glava, krave mlekarice 150-170.000, navadne krave 110-140.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 640 lir kg, 30-50 kg težki 500, 50-70 kg težki 460, 70-100 kg 390, debeli prašiči 100-125 kg težki 355, 125-140 kg težki 360, 150-180 kg 366 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6800-7050, dobra mer-kantile 6450-6550, merkantile 6200-6300, trda domača pšenica 8850-9050, merkantile 8750-8800, koruza 4175-4275; neoluščen riž arborio 8300-8500, vialone 7400 do 7800, carnaroli 11-12.000, R. B. 7400-7900, Rizzotto 7900-8000, Maratelli 7400-7700, oluščen riž arborio 13.900-14.200, vialone 13.900-14.400, R. B. 12.100-12.600, Rizzotto 12.400-12.700, Maratelli
II.	900-12.200, uvožen ječmen 4500 do 4900, domač oves 4600-5250, domača rž 6650-6750, uvožena rž 6550-6650. uvoženo proso 4200 do
4450; pšenična moka tipa «00» 8300-8500, krušna moka tipa «0» 7900-8050, krušna moka tipa «1» 7600-7700, tipa «2» 7250-7350, moka za testenine tipa «0» 9100 do 9200, otrobi tipa «0» 11.400 do 11.600, tipa «1» 10.900-11.000, koruzna moka presejana 5500 do 5700, domača koruzna moka 4700-4900 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo lz posnetega mleka 860-890 lir za kg, maslo iz smetane 820-850, masio iz sladke smetane 790-810, sir sbrinz svež 480-490, uležan 540 do 570, provolone svež 490 do 530, uležan 590-610, grana svež 440-480, grana proizv. 1961-62, 590-640, proizv. 1961 660-700, proizv. 1960-61 740-770, emmenthal svež 490-530, uležan 550-580, ita-lico svež 410-420, taleggio svež 370-380, suh sir 90-100 lir za kg.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Fernambuco 3 17/19 1210, Santos Fancy 18 1300, Viktorija V 18/19 1190; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1200, Haiti naravna XXX 1220, Kostarica 1380; Arabska in a-jriška kava: Gimma 1230, Moka Hodeidah št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1020, AP special 1065, Rob EK/1 3-5% 1025, Rob EK/1 special 1050, EK/3 10-12% 1020; slono-noščena obala 1040 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 740-780, 11-12 stop. 780-800, barbera superior 13-14 stop. 830-880, Oltrepč pa vese 10-11 stop. 740-780, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 700-720, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 760-780, Soave belo 11 stop. 790-820, Raboso 10-11 stop. 790 do 830, Merlot 11-12 stop. 820 do 940, Reggiano 10-11 stop. 710 do 720, 11-12 stop. 730-750, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 8500 do 9000 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 710-720, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 690-710, rdeče 10-11 stop. 680-700, bel mošt 10-11 stop. 570-580; klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 400-440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 745-765, aretino belo 10,5-11,5 stop. 755-775, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 705-725, rdeče 10,5-11,5 stop. 675-695, Bar-lettano extra 14-15 stop. 675 do 695, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 710-720, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 675-685, rdeče 13,5-14,5 stop. 635-655 lir stop/stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v ška-
tlah po 5 kg 160-170 lir kg, v škatlah po Vz kg 185-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po Vz kg 200 do 210, v tubah po 200 gr 55-61 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120, v škatlah po 500 gr 60-65, v škatlah po 300 gr 38-40; grah v škatlah po 1 kg 150-175, v škatlah po Vz kg 160-170, fižol v škatlah po 1 kg in Vz kg 210 do 220, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2600-2900 lir kg, čebulice v kisu 300-330, kumarice v kisu 330-370, paprika v kisu 180-200, marmelada v škatlah po 5 kg 200-210 lir kg, v škatlah po 500 gr 210-230, breskve v sirupu 210-240, marelice v sirupu 270-300, tuna v oljčnem olju 1120-1200, tunina 600 do 650, sardine v škatlah 490-520, polenovke tipa A 230-240, slane polenovke tipa B 210-230.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 3200-3300 lir stot, II. reza 3100-3200, deteljica I. reza 2900 do 3000, II. reza 2800-2900, koruzna slama 950-1000; sestavljena krma za krave mlekarice 5300-5500, krma za prašiče in svinje 5600-5800, koruzne pogače 4900-5000, koncentrirana krma za govejo živino 5900 do 6200, za prašiče 8400-8600, pogače iz pese 4600-4700 lir za stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Navaden tiskarski papir 16.500-18.000, srednje vrste
19.500-	21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste
20.500-	22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klej en papir 27-29.500, papir za registre srednje vrste
21.500-	23.500, finejši 25.500 do
27.000,	pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29 do
31.000,	velina za kopije 42-44.000, risarski papir 49-52.500, «so-lex» 28-30.000. beli pergamin navaden 40 gr in več 23.500-25.000, extra 28.500-30.000, srebrn papir 30 gr 34.500-36.500, 40 gr 31.000-32.500, papir za embalažo srednje vrste 25-26.500; beli ali barvan kartončin navaden 20-
22.000,	finejši 30-32.500, karton-čina tipa «Bristol» 34.500-39.500, fina patiniran kartončin 37.400 do 39.500, navadna siva lepenka 6000-6500, «triplex» bela navadna 11-13.000, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500-19.000, siva lepenka za vezavo knjig 7500-8500 lir za stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra z največ 1 odst. oljčne kisline 700-730 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odst. oljčne
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . .		5.9.62 207 7*	13.9.62 205.—	26.9.62 20574
Koruza (stot. dol. za bušel) . .	. .	107 7,	107.—	1077,
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	* e	31.—	31.—	31,—
Cin (stot. dol. za funt) ....		108,75	109.12	108.87
Svinec (stot. dol. za funt) . .		9,30	9.50	9.30
Cink (stot. dol. za funt) . . .	. .	12,50	11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	e	•	24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .		79,—	79,—	79,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		34,95	34.95	34.95
Živo srebro (dol. za steklenico)		192,—	192.—	192,—
Kava ((Santos 4» (stot. dol. za funt) .		33 7-	33.50	33.50
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .		234 V,	234 7t	23474
Cin (funt šter. za d. tono . . .		850 V,	855.—	85072
Cink (funt šter. za d. tono) . .		64 7,	63 7«	6478
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	50 V,	52 7«	527»
SANTOS				
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		1180,—	1186,—	1188,—
VALUTE V MILANU
13.9.62 26.9.62 Amer. dolar	619.70	619.70
Kanad. dolar	573.00	573.00
Nemška marka	154,95	154.90
Francoski fr.	126,02	126.075
Švicarski fr.	143,40	143.35
Avstrijski šil.	24,00	24.00
Funt št. pap.	1736,00	1785,50
Funt št. zlat	6100,00	6100.00
Napoleon	6000,00	5650.00
Zlato (gram)	708.00	709.00
Dinar (100)	63.00	60.00
BANKOVCI V CURIHU 26. septembra 1962
ZDA (1 dol. )	4 30
Anglija (1 funt št.)	12,20
Francija (100 n. fr.)	88,00
Italija (100 lir)	0.693
Avstrija (100 šil.)	16.65
CSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100 DM)	107,00
Belgija (100 b. fr.)	3,60
Švedska (100 kron)	83,00
Nizozemska (lOOgold.)	118,75
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	3,00
Egipt (1 eg. funt)	6.40
Jugoslavija (100 din.)	0.47
Avstralija (1 av. funt)	9,45
Na mednarodnem trgu s surovinami je cena srebra še napredovala. Cena bakra je ostala neizpremenjena. Cin je v Londonu nekoliko popustil. Višje cene iz prejšnjega tedna so ostale skoraj neizpremenjene pri kavčuku. Na trgu z volno so cene čvrste. Kakao popušča, medtem ko so cene sladkorja čvrste.
ŽITARICE
V Cikagu je pšenica v tednu do 21. septembra nazadovala od 211 na 208 5/s stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Cena koruze je nasprotno napredovala, in sicer od 107 7s na 108 ‘A stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na newyorški borzi je cena sladkorja nazadovala od 3,10 na 3,08 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kuba je prodala Sovjetski zvezi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta skoraj 2 milijona ton sladkorja. Kitajci so v istem razdobju kupili 750.000 ton kubanskega sladkorja. Vsega skupaj je Kuba letos prodala 4,3 milijona ton sladkorja. Ker je pridelek znašal 4,8 milijona ton, bo Kuba preostalo količino ohranila zase za svojo notranjo potrošnjo. — Kava v pogodbi «B» je v New Yorku nazadovala od 32,29 na 32,11 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. — Tudi kakao je nazadoval, in sicer od 18,46 na 18,32 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Mednarodni svet za kakao se je te dni sestal v Rimu. Na sestanku je bil dosežen splošen sporazum o nadzorstvu in pomoči na trgu s kakavom.
VLAKNA
Na newyorški borzi je ostala cena bombaža ostala neizpremenjena pri 4 34,95 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je volna
tSCnlk KMEČKE ZVEZE
vrste suint napredovala od 13 126 na 127,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na londonski borzi je vrsta 64,3 napredovala od 100 Vz na 101 penij za funt. V Roubaixu je cena ostala neizpremenjena pri 13,30 franka za kilogram. Juta Mili first je v Londonu napredovala od 106 na 107 funtov šterlingov za tono (1016 kg). KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS napredovala od 22 3/16 — 22 1/4 na 22 1/4 — 22 5/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi. v New Yorku je cena napredovala od 27.20 na 27,45 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Po podatkih Mednarodne skupine študijske skupine za kavčuk, sta se proizvodnja in potrošnja naravnega kavčuka v letošnjem juliju ujemala, in sicer pri 175.000 tonah. Zaloga naravnega gumija se je do konca julija skrčila na 695.000 ton. Proizvodnja u-metnega kavčuka je dosegla v l-stem mesecu juliju 180.000 ton, medtem ko je potrošnja znašala 162.500 ton. Zaloge umetnega kavčuka so v tem mesecu narasle za 12.500 ton, to je na o-koli 400.000 ton.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 21. septembra zabeležili naslednje kotači j e: baker 234 1/4 funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 852 (prejšnji teden 854), svinec 52 1/4 (neizpr.) cink 64 1/4 (neizprem.)). V New Yorku pa so bile cene naslednje. baker 28,80 (prejšnji teden 29,33), svinec 9,50 (neizprem.), cink St. Louis 111/2 (neizprem.), aluminij v ingotih 26 (neizprem.) stotinke dolarja za funt; antimon Laredo 28 do 28,50 dolarja za tono lito železo 56, 66, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 25 do 26,50, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192—195 dolarjev jeklenka.
kisline 650-700, olje s 3 odst. kisline 580-650, 4 odst. kisline 550-580, retificirano oljčno olje 575-580, semensko jedilno olje I. 355-380, semensko olje iz zemeljskih lešnikov 355-385 lir za kg.
GRADIVO
FLORENCA. Cement tipa 680 880 lir stot, cement tipa 350 640, gašeno apno 410-480, apno v kosih 4500-5800 lir kub. meter, pesek in mivka 700-1000 lir kub. meter, polna opeka tipa «UNI» 26X13X6 11-12.000 lir za 1000 kosov, dvoprekatni votla-ki 26X13X6 11-11.500. šestpre-kratna opeka 26X13X8 11.000-12.500 votlaki za zunanje stene 26X26X13	35-36.000, strešniki
marsejskega tipa 15 kosov za kub. meter 24-25.000.
iiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiii
Gibanje konjunkture za kavčuk
Na mednarodnih trgih s kavčukom so letos zabeležili le manjše spremembe, če izvzamemo julijski padec cen na londonski borzi, ki pa je bil le začasnega značaja. Trg je na splošno uravnovešen in sicer pod vplivom dveh sil: z ene strani prihajajo na tržišče vedno nove količine naravnega kavčuka iz ameriških strateških rezerv, z druge strani pa Sovjetska zveza sproti odkupuje velike količine blaga ter tako zmanjšuje pritisk.
Na naravni kavčuk pa čedalje bolj pritiska umetni, ki ga zaradi nižje cene čedalje bolj uporabljajo. V Severni Ameriki krijejo že zdaj z umetnim blagom okoli 2 tretjini celotne potrebe po kavčuku. V Zahodni Nemčiji, Franciji in Avstriji krijejo približno polovico celotne potrebe, v Italiji pa za sedaj samo dve petini. V zahodnoevropskih državah bo v prihodnjih letih umetni kavčuk gotovo še znatno izpodrinil naravnega. Kljub temu pa potrošnja kavčuka še vedno narašča. Za letos računajo, da se bo potrošnja povečala za 2 odstotka v primerjavi s potrošnjo v letu 1961.
Po podatkih, ki jih je objavil Mednarodni svet za proučevanje kavčuka, je proizvodnja naravnega kavčuka lansko leto dosegla 2.102.500 ton (po 1016 kg), medtem ko je znašala prejšnje leto okroglo 2 milijona dolgih ton. V istem času se je potrošnja dvignila samo od 2.035.000 na 2.080.000 ton.
Proizvodnja umetnega kavčuka je znašala v letu 1961 1 milijon 960.000 ton, potrošnja pa okoli 1.900.000 ton (za 1. 1960 smo imeli podatek 1.885.000 odnosno 1.782.000 ton).
V tekočem letu naj bi proizvodnja naravnega kavčuka v posameznih deželah proizvodni-cah dosegla naslednje rezultate: Malaja in Singapur 760 tisoč ton po 1016 kg, Indonezija 682 tisoč, Tajska 190 tisoč, Cejlon 100 tisoč, Vietnam 80 tisoč, Nigerija 60 tisoč. S a-rawak 45 tisoč, Liberija 43 tisoč, Kambodža 42 tisoč, itd Skupaj 2.145.000 ton po 1016 kg. Proizvodnja umetnega kavčuka pa naj bi dosegla v ZDA
1.475.000	ton, v Kanadi 170 tisoč, v Veliki Britaniji 120 tisoč, V Italiji 100 tisoč, v Zahodni Nemčiji 90 tisoč, v Franciji 80 tisoč, na Japonskem 80 tisoč, na Nizozemskem 45 tisoč, v Avstraliji 22 tisoč in v drugih državah (nevštevši Vzhodno Evropo in Kitajsko) 30 ti-čos ton po 1016 kg. Skupaj
2.212.000	ton.
Proizvodnja naravnega kavčuka na Malaji je dosegla v juliju 65.724 ton, medtem ko je proizvodnja v juniju znašala 63.359 ton. Na Malajo so v juliju uvozili 5.528, v juniju pa 5.787 ton kavčuka, izvoz pa je dosegel 64.724 ton. V začetku junija so zaloge znašale 68.382 ton, ter so narastle do konca meseca na 75.280 ton. Od tega je bilo 15.569 ton na plantažah, 52.684 ton pri prekupčevalcih in 7.027 ton pri spedi terjih.
Zadnje kvotacije za kavčuk so naslednje (London): RSS št. 1 217/8 penija za funt, izročitev septembra; vrsta Thin La-tex št. 1 Crepe 23, vrsta Thick Latex Crepe št. 1 22 13/16; v New Yorku je kvotirala guma vrste standard pred dnevi 27,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru, 26,85 proti izročitvi v oktobru, 26,60 v januarju, 26,40 v marcu, 26,30 v maju in 26,20 v juliju.
Na Malaji stane funt kavčuka pripravljenega na vkrcanje 73,375 stotinke dolarja (cena rahlo nazaduje); vrsta Blanker Crepe C stane 68 stotink, finejša vrsta Pale Crepe št. 1. 75,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
Nauk letošnje suše:
Vodovod za kmetijsko namakanje
Škoda zaradi suše sega na lo uničijo. Na kmetijstvo ne Tržaškem in Goriškem v nekaj [ morejo nikoli tako učinkovati,
milijard. To dejstvo pove, da je ta ujma prevama na . meuistvo tega ozemlja dovolj težko breme. Vsi prizadeti opozarjajo državo, naj priskoči na pomoč, ki naj bi je bili oškodovanci v tej ali oni obliki čimprej deležni; to je samo po seoi u-mevno. Pri tem se nam vrinja-jo te, nekje objavljene besede nekega našega kmeta: «škodo na kmetiji je teže ugotoviti kot njen dobiček ,ali pa kot škodo v kaki tovarni. Letošnja škoda po suši se bo močno poznala čez zimo in še kasneje, če bi nam država še tako izdatno pomagala, bi bila to še vedno malenkost nasproti temu, kar smo v resnici utrpeli.»
Ta mož ima dobre izkušnje in dobro ter pravilno računa. Je nesporečno dejstvo, da ne gre le za zgubo tega in onega pridelka, ampak tudi za posledice, ki bodo nastopile v krajšem ali daljšem roku na vsaki naši kmetiji. Vzemimo za primer padec živine na teži, zastoj rasti, skrčenje dohodka od mleka, vpliv slabe krme na zdravje, manjše in slabše količine gnoja, nabava semena (n. pr. krompirja), izdatke za maščobno krmo itd.
Težke so te okoliščine in samo utrjena kmečka narava jih more tako vdano ter uravnovešeno prenesti. A težko kaj več kot toliko — težko, ker res ni za to pogojev, ni pogojev za kake napredne gospodarske ukrepe, za podjetnost -dobro voljo itd. Tudi se vsakdo boji nadaljnjih ujm, pa kakršnihkoli, se pravi ,da ni jamstva za primerno nagrado — za primerno letino. Ta kmečka fabrika, čeprav najpomembnejša in najbolj dovršena je prepuščena naravnim «muham», pri nas pa zaradi podnebja in talnih razmer pa še posebej. Vsakoleten pojav je močno osušenje zemlje v predpoletni, še bolj pa v poletni dobi, zdaj tukaj, zdaj tam ali pa — kot letos — v širokem merilu. To poglavje je tako resna in pomembna zadeva ,da spada v pristojnost države.
Poglejmo, kaj naj bi država ukrenila, da bi močno zboljšala sedanje stanje, to negotovost glede uspešnosti v kmetovanju. če govorimo o škodi, ki jo je povzročila letošnja suša, navajamo za Goriško dve, za Tržaško eno milijardo dve sto tisoč, torej več kot tri tisoč milijonov. Veliko število, a premalo točno, ker se posledice suše ne dajo zlepa izračunati. A že ta vsota je dovolj zgovorna in pove ,da ni dohodek iz naše kmetijske dejavnosti tako malenkosten. če pa pomislimo, da je suša vsakoleten pojav, čeprav v blažji obliki, potem si moremo predstavljati, kakšno škodo utrpi naše kmetijstvo recimo v času desetletja. Prištej-mo še vrednost pridelkov z obdelane zemlje, ki bi jo lahko dosegli, če bi mogli v potrebi zemlji streči z vodo!
S tem načenjamo vprašanje kraškega vodovoda v kmetijske namene, vprašanje, ki se z njim naši kmetje vedno bolj bavijo. Letošnji sicer redki primer namakanja trte je odlično poučil o učinku in koristi vode na pridelek vina. A kaj naj sami ukrenejo ,da bo to v bodoče splošno izvedljivo? Sicer je to vprašanje odvečno ,ker spadajo take splošne zadevščine v področje ustreznih oblasti. O-ne morejo ugotoviti ,ali hi bila ta ali ona stvar izvedljiva in gospodarsko utemeljena. V zvezi z vprašnjem omenjenega vodovoda omenimo še naslednje • Je povsem umestno, če se za razvoj industrije, prometa in drugih gospodarskih dejavnosti prispevajo veliki zneski. Razni činitelji, kot na pr. politični odnosi, nagli znanstveni in tehnični . napredek, konkurenca, itd. močno vplivajo na te de javnosti Jih spreminjajo ali ce-
ker je to gospodarstvo prvenstvenega pomena. Kar vložimo za njegov napredek, zlasti če je kmetijstvo zaostalo, je trdno naloženo. Sele ko bo mogel naš kmet svoje njivske površine namakati ,bo dan osnovni pogoj za gospodarski napredek. To bi bila najuspešnejša pobuda za napredno gospodarjenje, Umno gospodarjenje bi dvignilo dohodek tudi na onih parcelah (senožeti, stranske nji^e itd.), ki bi jih ne mogli namakati, ker bi znali tudi to zemljo z zboljšanjem oziroma s primernimi kulturami bolje izkoriščati. Takšni gospodarji bi končno vodili svoja gospodarstva z neprimerno večjim gospodarskim uspehom, z veseljem in zadoščenjem, a z razmeroma mnogo manjšim trudom.
To bi pomenilo enkratno podporo našemu kmetijstvu, oziroma korenito rešitev stalno visečega vprašanja v suhih letih.
j- f.
A VTOPREVOZN/SKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST • UL. MURER1 31	-
Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu Iti inozemstvo. — Po strežba hitra. — Cene ugodne.
Živinorejec zahteva več za mleko
V zadnji številki smo na željo naših živinorejcev načeli važno vprašanje prodajne cene mleka. Pravzaprav gre za ceno, po kateri veletrgovci odkupujejo mleko pri naših živinorejcih. Kdor ve — in to je gotovo znano tudi našim pristojnim oblastem — kako veliko škodo je prizadejala suša živinoreji, bo moral takoj priznati, da je zahteva naših živinorejcev po višji odkupni ceni za mleko povsem upravičena. Spričo takšnega pomanjkanja krme in njene podražitve se živinorejec pač ne bo mogel več zadovoljiti z dosedanjo odkupno ceno okoli 50 lir za liter. Ne gre samo za koristi posameznega živinorejca, pač pa vse živinoreje in s tem tudi našega gospodarstva; saj je gotovo v interesu vsega kmetijstva in s tem tudi našega gospodarstva sploh, da živinore-; a srečno preživi novo krizo. Gospodarsko najbolj škodljivo bi bilo iskanje rešitve v prodaji same živine.
Živinorejci razumejo vznemirjenje šibkejših potrošnikov, ki bi ga povzročilo zvišanje prodajne cene mleka, toda povišati odkupno ceno pri živinorejcu nikakor ne pomeni zvišati tudi prodajno ceno na drobno. Gotovo je, da je treba novo breme pravilno razdeliti. Zgrešeno bi bilo prevreči ga na potrošnjo. Cena mleka v prodaji na drobno je danes v mestu 82 lir za liter. Kakor rečeno, odkupujejo veletrgovci — gre za manjšo skupino, ki ima v rokah ves odkup mleka — po 50 lir liter pri živinorejcu. Sami imajo 6-10 lir pri litru dobička, če pomislimo, da porabi Trst okoli 600 hektolitrov mleka na dan, se pri takšnem dobičku nabere že lepa vsota. Dobiček, surovi namreč, prodajalca na drobno je na videz sicer večji in znaša 14-17 lir pri litru, toda upoštevati je treba, da je danes v Trstu okoli 430 prodajalcev na drobno in da večina teh ne proda povprečno več kakor 70-80 litrov mleka na dan.
Fulvio Molinari priporoča (v tedniku «11 Popolo Giuliano») prodajalcem na drobno, naj bi se združili v konzorcij, da bi lahko kupovali večje količine mleka in si bolje organizirali prodajno mrežo. Pisec je tudi mnenja, da bi se mnogo dalo doseči z izvajanjem pooblastila, ki ga je dal občinski odbor Delavskim zadrugam, da smejo prodajati mleko na drobno, a ga je politična oblast na pritisk prodajalcev na drobno
,,GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. • CENA: posamezna številka lir 30, za Jueo-slavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva!. Ti skarna Založništva tržaškeea tiska (ZTT). Trst.
URADNA IN ZLATARNA
MIiaOLJ KAREL
TRST
Čampo S. tiiacomo d, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kur Java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
preprečila; že osem mesecev proučuje prefektura to zadevo.
Po našem mnenju ne bo mogoče niti po tej poti rešiti vprašanja prodaje mleka po ceni, ki bi zadovoljila potrošnika in proizvajalca. Molinari niti ne omenja, da bi bilo treba povišati odkupno ceno pri samem proizvajalcu. Ne zanikamo, da bi se dala samo razpečavanje mleka na drobno (distribucija) bolje organizirati. Toda zboljšanje distribucije ne more biti samo sebi namen. Današnjemu kritičnemu položaju bi odpomo-glo samo pod pogojem, ako bi omogočilo povišanje odkupne cene pri živinorejcu.
Izkoristite prispevke Zelenega načrta
Obveščamo kmetovalce, da predvideva zeleni načrt (zakon štev. 434 z dne 2. junija 1961)) dodelitev prispevka na račun glavnice in posojila v prid sledečih pobud:
a)	zidanje, popravljanje in povečanje kmečkih poslopij (hlevov, senikov, kleti predkla-ti, lop, shramb, stanovanjskih hiš);
b)	nakup poljedelskih strojev (traktorjev, samoobdeloval-
nih strojev, obdelovalnih strojev na vprego in nošnjo, prikolic, motornih in električnih črpalk za namakanje);
c) nakup živine ter razne živinorejske opreme.
Kogar zanima, naj stopi V stik s pokrajinskim kmeti j sk'm nadzorništvom v Trstu — Ulica Ghega, štev. 6/1, tel 38673 in 23927, kjer bo lahko zvedel ali so dani pogoji za navedene o-lajšave, nakar bo lahko predložil prošnjo.
DEŽ JE VENDAR NEKAJ POMAGAL
Dež je prišel pravočasno vsaj za tiste vinograde, kjer je zemlja močna, to je predvsem v Bregu in to seveda za trte, ki so še ohranile dovolj listja. V takšnih legah si je grozdje precej opomoglo. Tega seveda ne moremo reči o vinogradih v šibkejših legah, to je predvsem na Krasu. Tam je namreč grozdje povsem zaostalo v svojem razvoju in pogosto ostalo kar trdo. Vinogradniki se zdaj naglo pripravljajo na trgatev, ki je na tržaškem navadno dober teden poprej kakor na Srednjem Vipavskem, kjer bodo začeli splošno trgati šele okoli 8. oktobra.
TRANS- TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE -TRST, V. Donota 3 —Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrši
TRST
VIA S. MAURIZIO, 1
Transadrla
S. P. A.
IMPORT- E X PO RT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa • eksote • furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije
35.740
MORILI MARALOSSO
TRST- TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel.
Pohištva dnevne sobe • oprema tHabine	za urade - vozički - posteljice
permatleS	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filsri, 7
IMPEXPORT
UVOZ - IZVUZ . ZAblUPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ut. del Bosco 2U - Tel. 50010 l elegr.: lmpexport - Trieste
CEMENT IN URAD-MES0 IN ŽIVINO
UVAZA:
VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL.
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL • KOLONIALNO BLAUO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu
Intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
PODRUŽNICE
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074. 38-614 Telegr INTERMERCATOR, TRST
Poštni predai: 141
Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via aegli Zuccaro 7 tel. 423160
Rim: Via L di Montreale tel 504924
New York: 1457 Broadway N. Y„ tel BRyant 900034
16.
36
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij