SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXI. (15)
No. (štev-) 38
SHomshow dan
To -nedeljo —: 23. t. m. — slavimo v Buenos Airesu Slomškov dan. Dan pred stoletnico njegove smrti, ki je bila dne 24- septembra leta 1862. V začetku leta smo proglasili tudi piri nas Slomškovo leto, v katerem naj se vsa društva že med letom pripravljajo na končno slavje, ki je bilo določeno za dan njegove smrtne obletnice v domu, ki nosi njegov»' ime. Ne mislimo danes pisati o ¡Slomšku in njegovem delu, kajti prepričani smo, da ga poznajo že vsi Slovenci širom, vseh kontinetov; ¡opozoriti pa hočemo na današnjo ¡prireditev. Ta naj bo prireditev vseh Slovencev, ki žive v območju, velikega Buenos Airesa in. ki se zavedajo, da je Slomšek naš in da tudi naši emigraciji more nuditi mnogo življenjske ¡sile za bodočnost.
Slovenska emigracija ta dam proslavlja Slomška kot narodnega delavca in ¡buditelja, tat mladinskega vzgojitelja in ustanovitelja, ljudsko prosvetnih usta' nov, kot slovenskega in slovanskega navdušenca, pa tudi kot duhovnika in škofa, ki je kot prvi cerkveni slovenski knez vodil tudi slovensko politiko na škofijskem prestolu, poudarjajoč ozko zvezo med versko zavestjo in narodno zavednostjo-. Ta je bila zanj tako tesna, da je bil prepričan, da kdor odpada od slovenstva, odpada tudi od katolištva, in kdor je izgubil Boga, je ponavadi tudi zatajil slovenstv-o. To se je kazalo zlasti v .narodni» ' ogroženih krajih, v takih krajih, M ¡po vseh okoliščinah zelo, zelo spominjajo na maše bivanje v morju ¡tuj-stva. ob navalu raznarodovanja in razb-ožanstvenja svetovnega nazora. Zato je Slomšek .potreben prav našemu času jr «"»¡sin razmeram v širokem svetu- Tako je ta Slomškov dan v prvi vrsti naš emigrantski slovenski dan. Dan vseh Slovencev, ki-v izseljenstvu iščemo opore zo svoj ¡obstoj in ohranitev obstanka naroda ¡po -a asi, slovenski podobi.
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
20. septembra 1962
®*ad]e sovjetsSso-fenlfaimšls© p®gj>®til»e
Za sovjetsko-kubansko pogodbo o po šijljkah ¡crožja im vojaških strok-ovnja. kov iz držav za železno zaveso, pred-vsem.iz ZSSR, na Kubo se skriva Castrova zahteva po vključitvi Kube v sklop varšavskega pakta, po katerem mora vsaka izmed članic avtomatično z vojsko priskočiti drugi na p-o-moe, če je napadena ¡od katere koli strani. Tako bi morala ZSSR takoj intervenirati na Kubi, če bi jo na-padle ZDA ali katera koli druga ameriška država.
Toda Moskva je to Castrovo zahtevo odklonila in s Kubo namesto tega sklenila -zgoraj omenjeno pogodbo. ZSSR se je z uradno objavo te pog-edbe sicer javno obvezala ščititi Castrov komunistični ¡režim, ni pa se obvezala avtomatično mu z vojsko- priskočiti na pomoč, če bo napaden- Iz besedila pogodbe je namreč povsem, jasno razvidno, da je bila -sklenjena zaradi ohranitve Castrovega režima na Kubi in ne zaradi možnosti, da bi ZDA že sedaj napadle Kubo. Dalje se Moskva zaenkrat ¡še ni hotela obvezati ¡avtomatično zagotoviti Castru življenski obstoj, iz strahu, da ne bi v tem slučaju ZDA to smatrale že za direkten sovjetski poseg na ameriški -kontment, s čimer bi se Moskva zapletla v vojne akcije na zanjo tako oddaljenem področju, nad katerim -si ne more zagotoviti kontrole.
Zato ni dvoma, da bi mogle ZDA z odločno potezo počistiti Kubo komunizma, ne -da bi izbruhnila tretja svetovna vojna. Toda v Washingt:onu menijo, da '¡¡bi za tako potezo morale ZDA plačati visoko ceno.
ZDA bi bile obtožene, da uporabljajo isto taktiko, za kakršno neprestano obsojajo Moskvo. Moskva bi tudi prav gotovo sprožila verigo akcij proti ZDA in njenim zaveznikom -na Koreji,, v jugovzhodni Aziji, v Berlinu, v formoški ožini in na Srednjem vzhodu.
Toda 'ZDA nikakor ne bodo mogle niti ¡smele več zapirati oči pred naslednjimi dejstvi:
Castrov komunistični režim se utrjuje že tri leta- ter je med tem mogel izvežbati vojaško '•sik' 250.000 do 300 tisoč mož, opremljeno s prejšnim ameriškim in novim sovjetskim orožjem-Dalje se je udarno?: Castric-ve vojske močno povečala s tisoči sovjetskih vojaških strokovnjakov, ki -bodo brez dvo. ma uporabljali tudi rakete, katere s,o z njimi prišle na Kubo.
Kuba postaja Meka za komunistične elemente vse latinske Amerike. ’Latinska Amerika zaradi razrvanih socialnih, gospodarskih i-n poli učnih razmer postaja dnevno vedno prikladne j,še polje za- sejanje nem/rov, revolucij, protirevolucij in Vojn. Moskovska taktika počasnega, toda vztrajnega glodanja svobodnega ¡sveta, dokler ne bi ZDA ostale osamljene, bi z ohranitvijo komunistične Meke na Kuibi dosegla nov uspeh.
In v tem je največja nevarnost za ZDA in ves svobodni svet, nevarno-st, ki jo bodo ZDA in druge ameriške države morale z odločno -akciji» odstraniti, predn-o bi bilo p.apozno. ZDA -bodo morale to storiti, ne oziraje se na tkzv. javno mnenje,- ki se itak, kakor dokazuje zgodovina, vedno in hitro sprijazni z izvršenimi dejstvi.
TMLnoJMLillnnove stint:t* Itt zadroge
i a je današnji"'uan se nekaj vec. Je povezava izseljenstva z domovino v
Britanski predsednik MacMdlan je preživel težak -teden debat s predsedniki držav britanskega Commonvcealtha, -ki. -so se pretekli ponedeljek - zbrali v
I - jjfJidi.ii nn 10 duevrja——o-
problemu vstopa Anglije v Skupni ev.
Slomškovem imenu. Prav to nedeljo j namreč, v istem ieasu kot pri mag, bo j tudi Domovina proslavila stoletnici» njegove smrti s proslavo v Mariboru. Okrog Slomškovega groba se danes zbira množica Slovencev, kj hoče pred naplavo načelnega materializma rešiti svtojo vero in slovensko krščansko omiko. I-n to v domovini sami, na tistem prostoru, kjer je delal, pisal in molil Slomšek sam- Danes je tam ta nevarnost vsaj talko silna in močna, kot je močno tujinstvo med nami. Nam in njim je torej Slomšek ta dan 'Obramba in zaščita, svetilnik, ki je prižgan za dom in svet. In eden in drugi sc -ozira ta dan v njeg-ov svetel življenjski zgled, ki danes more -zedinjevati ves slovenski narod, tu in -tam, v celoto in v fronto, katere zastava je: Bog in Domovina! Nam, ki nimamo domio-vine, naj pomaga ohr-anjdti vsaj spomin nanj-o, slovensko zavest
ropski trg.
Predsedniki s0 poudarjali, da se bo la -vstopom Anglije v Skupni evropski trg: razbil Commonwealth, razširil komunizem po bivših angleških kolonijah, padla življenjska raven v ¡njihovih deželah, kršila nevtralnost njihovih držav in ^škodovalo življenjskim interesom bivših kolonialnih narodov.
MacMillan je na vse mogoče načine dokazoval prisotnim, da bo Anglija zavarovala svoj vstop v Skupni evropski trg ¡s posebnimi pogodbami, s katerimi bo zaščitila tudi interese Common, ■wealth«. Skoraj prosil je 15 predsednikov, ki so se udeleževali konference, naj na zadnjem zasedanju, ki je bilo določeno za sto sredo, podpišejo njegovo resolucijo, -po kateri:
1. Commonwealth priznava Angliji pravice do njene vključitve v Skupni -evropski trg, Če bo tako hotela; 2-
Comraanwaalth -priznava Angliji, da je in materini jezik, ki temelji«, j	poskušala najbolje zaščititi inte.
še veano na trdnih tleh vere v Boga; jrege dr2av Commonwealtha; 3. Comm.on-njim pa, ki imajo domovino, in yse, <	pozdravlja pripravljenost Skup-
kar je z njo v zvezi, pa jim jemlje j nega evropskega trga z razumevanjem Boga, iščejo v Slomšku prav tega zatl- j spremljati probleme držav Common. njega, ki naj ga jim ož vi „ta sveti . uha; 4_ Anglija ,So s svoje strani
¡služabnik božji“. -Sveta smrt tega na-;, 0,bvezuje, da se -bo pgtrudila -dobiti od
rodnja-ka in kulturnega delavca veze. :	...____________
-danes vse Slovence, 'ki si žele — p-a
Skupnega trga še nadaljne koncesije za Commonwealth.
Toda kljub vsem prizadevanjem MacMillanu ¡ni uspeh-, da bi pridobil za podpis predsednike najvecjib. bivših angleških domini'onov, Kanade, Avstralije in Indije ter Nove Zelandije. Za temi so tudi drugi predsedniki odpovedali podpis resolucije.
MacMillanu -grozi nevarnost nadalj-nega obstoja njegove vlade, kateri se tla že majejo zaradi njenih neuspehov v pogajanjih s Skupnim evropskim trgom, če bo angleška laburistična -stram ka pod vodstvom Gaitškella tudi javno objavila svoje nasprotstvo proti vstopu Anglije v 'Skupni evropski trg. Obstaja namreč možnost, da bo Gaitskell v Imenu svoje istranlke uradno objavil, da se ta ne ¡bo čutila vezana -s pogodbo o ■vstopu Anglije v Skupini -evropski trg, ki bi jo sklenil MacMillan, če bo -po novih volitvah prišla na vlado.
V	tem slučaju pa bodo tudi države ¡Skupnega -trga težko pristale na sklenitev pogodbe z Anglijo, vedoč, da bo lahko razveljavljena ¡z rezultatom novih volitev v Angliji, ki bodo najkasneje leta 1964-
V	Londonu pa se v teh dneh zavedajo žalostnega dejstva, da bo AmglL ja, „če ne bo vstopila v Skupni evrop ski trg, postala osamljen, neznaten otok, „kakor je s težkim srcem opozoril britanski parlament MacMillan sam.
Pdprai?© za Vatihanshi hondi
Glavni namen II. vatikanskega ve-1 vprašanja, ki bo nadzorovala vnašanje soljnega zbora, ki se bo začel -prihod- na pr-ogram novih problemov, ki bi j’h nji mesec v Rimu, je notranja preno-| nakazali škofje -na razpravah. Predsed-vitev katoliške Cerkve. Po zboru bo. j nik te komisije je sredinec kardinal tako upa papež Janez XXIII., katoliška 1 Cieoginani, vatikanski državni tajnik in Cerkev bolje pripravljena za duhovno dolgoletni (1933—1958) apostolski de-
borbo p-roti komunizmu in materializmu in za možnosti bodočega zfoližanj-a z drugimi krščanskimi ločinami. Zagovorniki različnih reform, tkzv. cerkveni ‘liberali’, so -bili do nedavnega zaskrbljeni zaradj poročil, da bo vesoljni z-bor nalete} na ovire s strani takih konservativnih elementov kakor so kardinali vatikanske kurije ter italijanski :n španski škofje. „Taki elementi,“ je izjavil neki irski delegat v Rimu, „¡pritiskajo Sv. Duha ob zid.“
Toda prejšnji teden je papež Janez XXIII. vse take bojazni odpravil. Z imenovanjem kardinalov, ki bodo vodTi razprave na vesoljnem zboru in z objavo z-borovega -pravilnika v 48 straini obsegajočem ‘Motu propio’ (nekaka Bela knjiga izdana po osebnem papeževem ukazu in pod njegovo avto-rite.
legat v ZDA. V tej komisiji se-dijp poleg njega še drugi sredinci in diberali’, m.ed njimi čikaški kardinal Meyer, milanski Mon-ti-ni, miinchenski Dopfner in bruseljski Suenems.
Papežev Motu propi-o določa, da se bodo vse javne seje vršile v ¡baziliki sv. -Petra, kjer v glavni ladji -že postavljajo tribune, in da bo uradni jezik latinščina. Vsak škof -bo imel na razpolago prevajalca. Nadalje je določeno:
članom vesoljnega zbora bo prepovedano zapustiti Rim brez pismenega dovoljenja predsedniškega z-bora- Člani, ki bodo h-o-teli govoriti, bodo morali svoje prijave pismeno oddati predsedujočemu kardinalu in nato čakati na vrsto. Vsak b-o moral ¡svoj -govor omejiti na deset minut. Na splošnih sejah bo članom dovoljeno glasovati sam-o z
to), je papež Janez XXIII. jasno naka- ‘placet’ ali ‘non placet’ (da ali ne)
zal, da bod0 irr.eli hierarhični reformatorji dovolj prilike, za izvajanje svojih programov.
Imenovanja je izvedel tak-o, da je spravil v ravnotežje liberale in konservativce ter vatikanske -profesionalce in
Glasove bodo šteli z elektronskimi računskimi stroji. Odločala bo dve tretjinska večina.
Vatikanski opazovalci ugotavljajo, da škofje ne bodo prišli v Rim sam-o za potrditev v naprej določenih s-kle.
delegate iz -drugih dežel. Delovalo bo - P'ov- Menijo, da bo vesoljni zbo-r obja-deset komisij,-ki bodo pripravljale for-
malne -dekrete. Vsaki bo načeloval ku-rijski prelat, toda dve t-retjini članov vsake komisije, ki bo štela 24 članov, bodo imenovali posamezni škof jev Predsedniški zbor bo tvorilo deset kardinalov, ki se bodo vrstili kot predsedniki na zasedanjih. Toda v ta zbor je papež Janez XXIII. imenoval samo enega nasprotnika kakršne koli reforme, kardinala Ruffinija iz Palerma, V’ predsedniškem zboru pa sedijo newyorški kardinal -Spe»mati} - IBMiti- liMrginafl"	35, 36 in 37 vsem tistim
vil dogmatsko izjavo o položaju škofov v Cerkvi, dovolil več uporabnih živih jezikov in običajev v liturgiji in d-oločil cerkveno stališče d0 verske strpnosti do neka-toličan-ov.
NAROČNIKOM SVOBODNE ¡SLOVENIJE V Argentini je bila od 24- avgusta do 17. septembra splošna stavka poštnih uslužbencev. Zaradi te stavke uprava (Svobodne Slovenije ni mogla odpo-
nart, ki ¡predstavlja srednjo linijo ter utrechtski kardmal Alfrink in kokiski kardinal Frings, ki ju označujejo za ‘libérala’.
Ena izmed, vodilnih komisij vesoljnega zh-c-ra bo Tajništvo za izredna
naročnikom, ki list -prejemajo po pošti v Argentini, in v inozemstvu. Bo pa to storila te dni. Upalmo, da bodo naročniki V redil prejeli vse zaostale številke.
Uprava
T I
N
E
V vladi čilskega predsednika Jo-rge Rocha odstopil, delavski s:ndikati ¡so pa
„slovenske
, .
ma j so kjer koli na svetu
krščanske omike“. To je tisti temelj, -j y ponedeljek, 17. t. m., se je v New ki nas druži z njimi v domovini m k^: Yorku začelo 17. zasedanje Glavne terih obeh glavni cilj je postavljen vi- ! s,kup&5ine ZN. Udeležuje se je nad sok», visoko, da najvišje: izprositi od , 1000 m0Ških in ženskih delegatov iz Boga pred vesoljnim svetom in -pred j 104 držav> č]anie 0ZN. slovenskim narodom potrdilo njegove; Na prog,ramu ima razprav<J „	89
svetost.. Z molitvijo izsiliti znamenja [ ,razli&ih V:praga,njlh. Toda med njimi njegovega zveličanja, da bi ga mogla ,ni lproMema Berlina in njegoveg.a zidu, sveta Ceilkev prišteti že -zdaj blaženim: nH; ne ipr0ibiema Ku-be in tamkajšnjih in pozneje .svetnikom. Slomšek - slo- I sovjetskih oporišč. Kljub temu pa je venski svetnik! to je najvišja zelja	aasedanja po)n problemov za
vseh Slovencev v svetu in doma ta dan, | dolge dolgočasne razprave, ki bodo ko se spominjam,» svete smrti tega ve- , ,predvidoma trajale tri mesece ali Več. li-kega Slovenca, ki sta mu bila veia j Delovni program je poln nasprotij in slovenstvo tako nedeljiva, kot je na- | med Vzhodom in Zaho-dom, med anti-
Nasedanje i¥ÆÆ
rod sam nedeljiv, četudi je razmetan po vseh kontinentih. Slomšek je danes zveza nas z domovino v njegovem duhu.
Slomšk-cv dan je naš narodni in verski praznik. Vreden cele naše skupnosti.
Naše nedeljsko slavje v Slomškovem domu v Ramos Mejii in istega dne mariborska proslava v domovini naj bosta množična izraza potrebe po utrditvi narodne zavesti in po potrddvi verske mladinske vzgoje m.ed ljudstvom, na drugi strani pa izraz (¡ste prošnje ,ki
kSlonialisti in kolonialnimi silami, pro-fkomunisti in (komunisti in v slučaju Južne Afrike med belimi in črnimi.
Za začetek ¡zasedanja bodo govorniki vseh držav podali svoje poglede na
so jo že 1. 1936 Slovenci :s pol milijona podpisi izrazili mariborskemu škofu, namreč: z molt-vijo pripomoči — Slomšku na oltar!
td
svetovni položaj in -svoje predloge, kaj naj bi ZN storili za njegovo izboljšanje- S temi nastopnimi govori posamezni delegati skušajo napraviti vtis na druge delegate in tudj na svoje narode doma.
Čeprav niso vključeni v dnevni red zasedanja, pa bo v govorih veliko govorjenja o Berlinu, Kubi, Laosu, Vietnamu 'n incidentih z letali U-2.
Na letošnjem. zasedanju Glavne skupščine ZN bodo včlanili še štiri nove države, tako da bodo ZN ob koncu letošnjega zasedanja šteli 108 članov. To so države Wanda in Urundi v Afriki ter Jamaica in Trinidad-Tobage v Karibskem morju.
Ena izmed prvih točk zasedanja je izvolitev piredsednik-a skupščine. Tudi na letošnjem zasedanju se že takoj v začetku kaže hud notranji spor v organizaciji. Za predsednika so zahodnjaki predlagali paki-stanskega delegata Za-frulo Kana in z njim tudi prodrli. Kom. blok pa novodošlega cejlonskega delegata Malasekevp.
Alessanidrija je izbruhnila politična kriza. Povzročil jo je odstop ¡štirih ministrov radikalne stranke, -ki ne odobravajo delnega razvrednotenja čilske narodne valute escudo-. Predsednik Ale. ssandri ostavke radikalnih ministr-ov ni sre jel-
Spor med predsednikom republike Goul&rtom in poslansko zbornico v Bra-zilu zaradi ¡bodoče oblike brazilske vladavine, je prejšnji teden grozil, da bo največj-o južnoameriško državo pahnil v eno najtežjih ustavnih kriz. Poslanska zbornica se ije odločno uprla zahtevi vlade Francisca Broehado da Rocha naj bj ¡se ljudsko glasovanje o tem, ali naj predsednik Gouiart dobi nazaj polno oblast kot predsedmk republike, ali pa naj ostane ®e naprej v veljavi sedanji parlamentarni -sistem, vršilo istočasno s splošnimi volitvami ¡dne 7. oktobra. |Zaradi 'tega je predsednik Vlade 'da
VSAK KOMENTAR ODVEČ
V mestu Orange, v severnoameriški državi Mas-sachussets, se je pretekli teden končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo v športnem skakanju s padali. Tekmovanje je trajalo tri tedne, ter je bilo letos že šestič, toda prvič, v ZDA. Kot posamezniki so zasedli prvo mesto: za moške 23-letini Amerikanec Jim Arender in za ženske Amerikanka Muriel- Simbre. Lansko ieto sta bila oba prvaka Čeha. V skupinskih -skokih o bili prvi Čehi, drugi Amerikanci in tretji sovjeti-
Največja zanimivost -te mednarodne športne prireditve pa je bil jugoslovanski padalec 23-letni Milan Kn,or, ki je ¡sicer med 97 padalci zasedel 26. mesto, toda je' postal zanimiv in znan po vsej ZDA in v svetu, ker je po končanih tekmah ¡zaprosil za pol'tič no zaščito v ZDA. Vodstvu ¡svoje skupine in gmeriškiin oblastem je odkrito povedal, da se je vključil v skupino samo zato, da se je lahko ¡rešil komunistične Jugoslavije.
v podporo predsedniku republike Gou-lartu takoj proglasili splošno stavbo. Spričo nastalega položaja so oborožene sile proglasile pripravno stanje. Predsednik republike Gouiart je v giovoru pozval Brazilce na slogo in .na potrebo ohran tv e miru in reda. V tem, smislu je izdal tudi navodila oboroženim silam, delavstvo pa je pozval naj se vrne na delo- Med tem se je sestala pioslanska -zbornica in ¡rešila spor s predsednikom republike na ta način, da je določila, da bo 'ljudsko glasovanje o -bodoči obliki brazilske vladavine -dne 6. januarja 1963. Komunistic-m taka rešitev ustavnega spora ne gre v račun. Zato so v svojem glasilu „Nove ¡smeri — N.uevos rumbos“ predsednika republike Goular. ta silovito napadli ¡z očitkom, da je povezan z veleposestniki. Hudo so mu zamerili tud', da je delavstvo pozval na obnovitev dela, -kar se je tudi zgodilo, in komunisti ¡splošne stavke niso mogli izkoristiti v svoje namene.
Za n-ovega predsednika brazilske vla de je bil določen prof. Hermes Lima. V mladosti je bil na skrajni levici, sedaj ga pa imajo za zmernega levičarja.
Ameriške oborožene ¡sile bodo sprejele v svoje vrste 6-000 kubanskih prostovoljcev, ki se ¡bodlo ob vstopu v ameriško vojaško -službo morali zavezati, da jih bodo lahko Ameribanci uporabili, kjer. -bo potrebno. Kubanski emigrantski prvaki izražajo ¡zadovoljstvo, da s» se ameriške oblasti končno le odločile za ta korak, ki je posled'ca dolgotrajnih prizadevanj s ¡strani kubanske politične emigracije.
V Beogradu je umrl general Dušan Simovič, ki je znan po tem, da je s skupino, častnikov dne 27. marca 1941 na-P ra vil državni udar, izgnal kneza namestnika Pavla Karadjordjeviča, odstavil' njegovo vlado z ministrskim predsednikom. Dra-gišo Cvetkovičem na čelu ter Jugoslavijo in njene narode pahnil v nesrečo, ki so jo prinesla nato vojna leta z okupacijo ¡n komunistično revolucijo.
Ne pozabimo i
V zadinjem času sm,o dobili več vprašanj in tudi nekaj dopisov za za-'glavje „Kaj pravite?“, v katerih nas naročniki in prijatelji lista vprašujejo za mnenje o nekaterih pojavih.
O načrtih, ki jih imajo nosilci komunističnega rež'ma v Jugoslaviji z demokratskimi slovenskima, hrvatskimi in srbskimi izseljenci, smo v našem listu že ponovno pisali. Opozarjali smo zlasti na zadevne izjave,, ki jih je ob raznih prilikah dajal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovic.
Še bolj odkrito je o teh načrtih govoril stari in preizkušeni partijec Ivan Regent. Kot predsednik Slovenske izseljenske matice je na njenem, letošnjem občnem zboru poudarjal naloge, ki jih mora ta ustanova pod njegovim vodstvom vršiti med slovenskimi demokratskimi izseljenci v svetu. Mi smo o njih pisali v uvodniku z dne 3. maja t- 1. Z ozirom na njihovo aktualnost, jih v današnji številki ponatiskujem.0 jh na komunistične načrte s slovenskimi izseljenci opozarjamo slovensko izseljensko javnost.
Ivan Regent je pa naloge Slovenske izseljenske matice med demokratskimi slovenskimi izseljenci označeval takole:
„Ena najpomembnejših nalog Izseljenske matice bo v prihodnje prav navezovanje in krepitev stikov z mlado generacijo izseljencev, to je z otroki starejših izseljencev in pa z ljudmi, ki so zapustili domovino po vojni. Mnogo teh je namreč povsem izgubilo stik z domovino. To je razumljivo, kajti mnogi med njimi so se čutili krive ter se zato niso niti trudili, da bi se z rojaki v domovini tesneje povezali. Vendar pa je stališče naše države, ki ga je pojasnil podpredsednik ZlS Aleksander Rankovič v svojem govoru na zboru bojevniških organizac;j in pozneje v intervjuju z uredniki „Politike“ tako, da vsem, tem izseljencem na široko odpira vrata ter jim omogoča, da se vrnejo v domovino, oziroma uredijo svoje odnose z našo državo.“
„Ena izmed zelo pomembnih nalog Izseljenske mat:ce, mora biti nadalje boljše obveščanje naših izseljencev o tem, kako je danes pri nas. Mnogi rojaki, ki žive v tujini, namreč ničesar ne vedo o napredku našega gospodarstva ter sploh o našem druMjenem razvoju po drugi svetovni vojni; temu je deloma zato, ker iso pod vplivom reakcionarnih izseljeniških krogov, pa tudi zato, ker m,i sami nismo dovolj poskrbeli, da bi jih z današnjim življenjem pri nas seznanili. Truditi se moramo, da bodo vsi rojaki spoznali dejanske razmere pri nas, se vključevali v napredne organizacije v deželah, kjer živijo in podprli politiko naše države, t. j. aktivno miroljubno koeksistenco med narodi/
'„Tega se bo treba lotiti na najraz-ličnajše načine; najuspešnejši in najprepričljivejši iso vsekakor osebni stiki. Pri tem. je Izseljenska matica dosegla že lepe uspehe. Tako je predlanskim obiskalo stari kraj 2400 rojakov, predvsem iz ZDA in zahodnoevropskih držav, ki so prišli v 19 skupinah; lani pa je domovino obiskalo 2100 izseljencev v 20 skupinah. Slabše pa je z obiski naših državljanov na tujem. Vsako leto odhajajo na tuje razne naše delegacije, kulturnoumetniške skupine, športna mioštva itd. Prav gotovo bi bilo zelo
I OB STOLETNICI SLOMŠKOVE SMRTI:
KNJIGA ŽIVLJENJA
A. M. Slomšek
Čas našega življenja je prazna, nepopisana knjiga, ki nam jo je dal Bog, da bi jo popisali z dobrimi deli. Za vsak dan je namenjena ena stran, za vsako ur.o nov odstavek in za vsako .minuto življenja nova vrsta- Ni v naši moči, da bi iztrgali iz knjige življenja nekaj pol. Tudi enega dneva, ki ga preživimo, ne moremo izločiti iz te knjige. Prav tako ne moremo prešteti pol, ki so nam odločene, da jih popišemo v življenju. Prav lahko je današnji list zadnji našega življenja, na katerega bo ■smrt zapisala: Konec, zadosti je!
To pa je v naši moči, da popišemo vsako stran knjige našega življenja, ki nam j° Bog da učakati, z dobrimi deli, da popravimo napake in tudi storjene pregrehe izbrišemo s pokoro iz bukev življenja. Blagor človeku, srečen je, kdor na smrtni postelji, ko se mu prižge mrtvaška sveča, brez strahu še enkrat prebere vse pole svojih preteklih dni in veselo čaka tistega strašnega zadnjega dne, v katerem se bo odprla ta knjiga življenja vsemu svetu ter bodo vsi ljudje brali, kaj je kdo dobrega ali hudega v svojem življenju izvršil. Blagor mu, komur bo ta skrivna knjiga življenja na sodni dan pričala, da je nedolžen, ne pa kriv, kakor ga je obsodil hudobni svet. Gorje pa hudobnežu, hinavcu, čigar skrite hudobije se bodo iz teh knjig brale na dan sodnji vsemu svetu. Srečen popotnik, čigar knjiga življenja me bo obsojena z njim vred v večni ogenj in žgana v peklu, marveč se bo zlato vezana svetila vekomaj v nebesih. Blagor mu, kdor svojo knjigo skrbno z dobrimi deli popiše i!n jih pozlati s čišt;m zlatom prave krščanske 'ljubezni. On jo bo tamkaj v nebesih vekomaj veselo čital; njegovo ime se bo svetilo v knjigi večnega življenja.
Deca, kar se dobrega učite, bo zapisano v to vašo knjigo. Kar dobrega v šoli zamudite, boste brali po ismrti v večno-sti. Bodite pridni in učite se prav skrbno, da bo vsak dan zlato popisana ena stran v knjigi življenja.
Slovensko slavje v Kanadi
Slovenci v Kanadi so imeli 2. avgusta t. 1. III. slovenski dan. Je bilo to mogočno slovensko slavje, ki se ga je udeležilo nad 2.000 rojakov ne samo iz Toronta, ampak tudi iz bližnjih in dalj-nj-'h slovanskih naselbin v Kanadi. Pa tudi iz ZDA. Tako iz mesita St. Catharine, Kichener, Guelph, Batawe, Co-j bourga, Lethbridge, iz ZDA pa iz | New Yorita, Chicaga, Clevelanda, Mi'1-I waukeeja in Rochestra.
Med odličnimi gosti so bili: Dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo, J- Yaremko, minister pokrajinske
sednika; srbsko skupmo je zastopal Fjakovič, češko pa Brousek in Havlik. Polnoštevilno je bila zastopana slovenska duhovščina ter so bili na častni tribuni g g. A. Prebil, J. Kopač, St. Boljka, prof. L. Ambrožič, Fr- Skuma. vec in R. Cukjati iz Vancouvra. Krajevna slovenska društva so zastopali:
koristno, če 'bi, ti 'ljudje ¡obiskali tudi naše izseljence v deželi, kamor gredo. Mimo tega bi ¡bilo prav tako zelo dobro, če b? kdaj pa kdaj obiskali izse. seljence kak naš kulturni delavec ali književnik, ki bi lahko posredoval rojakom dosežke naše književnosti, obenem pa bi se seznanil z njihovim življenjem, ki hi lahko potem posredoval naši javnosti.“
„Sploh bo treba v prihodnje izseljence bolje seznaniti z našo književnostjo; vsekakor bo treba pošiljati v tujino več inaših knjig, zlasti , mladinskih, in pa ostalih publikacij. Po drugi strani b0 moral tisk posvečati več pažnje izseljenskim vprašanjem.“
A. štibernik Društvo Baraga v Montrealu, Tone šorn, Društvo Slovencev v Londonu, Fr. Varšek Slov. telovadno zvezo v Clevelandu, Fr. Kozlar Društvo sv. Jožefa v Hamiltonu, I. Kavčič Slovensko letovišče, C. Prezelj Zvezo slov. protikom. borcev.
Tretji slovenski dan se je začel ob pol dvanajstih z mašo. Imel jo je g. Župnik J. Kopač. Po maši je bila blagoslovitev zastave Slovenske telovadne zveze. Sledilo, je kosilo.
Popoldanska prireditev se je začela s kanadsko in sl^gjjsko himno, nakar je na telovadni proštoF-prikorakala vrsta telovadcev in narodnih noš. Prve pozdravne besede je izirekel minister Yaremko, za njim je mogočen zbor pevcev in pevk, ki ga je spravil skupaj A. Muhič, pod vodstvom pevovodje J-Eržena lepo zapel pesmi „Slovenska zemlja, zemlja lepa“ in „V gorenjsko oziram se skalnato Stran“. Odlomek iz Župančičeve Dunje je recitiral 'S. Brun. šek. Nastop prekmurske folklorne skupine je vzbujal tudi tokrat splošno pozornost. Prav tako nastop telovadcev iz Toronta in Clevelanda, ki so izvajali najprej proste vaje, nato vaje na krogu, bradlji, skok čez konja, talno telovadbo in prizar naša zastava. Navdušenje so vzbujali tudi slovenski otroci v narodnih nošah z rajalnim nastopom..
Pozdravne besede predsednika NO za Slovenijo dr- Mihe Kreka so zbrani rojaki sprejeli z velikim navdušenjem. G. dr. Krek je med drugim prinesel •Slovencem v. Kanadi, tudi tople pozdrave Slovencev v Clevelandu, ki so bili istega dne zbrani na V. katoliškem, slovenskem dnevu. V pozdravnem pismu
clevelandski Slovenci med drugim pravijo: „Zbraini na svojem kat. . slovenskem, dnevu bomo ameriški katoliški Slovenci v duhu tesno povezani z brati in sestrami'v Kanadi kot ¡tudi z vsemi drugimi rojaki po svetu ter zlasti še z onimi trpečimi v naši trpeči domo-v'ni.“
Po pozdravu zastopnikov je bil slavnostni govor ing- Z. Marca o poslanstvu slovenske emigracije.. Tudi njegova izvajanja so rojaki sprejeli z odobravanjem, nakar je skupina deklet v narodnih nošah zaključila spored z narodnim plesom.
Ostali del dneva so rojaki prebili na Prijetni družabni prireditvi, ki je potekala v najprijetnejšem razpoloženju in v prijateljskem vzdušju.
Na III. slovenskem, dnevu je bil pripravljen tudi knjižni semenj,, na katerem so si rojaki lahko nabavili tudi j 'knjige slovenskih zamejskih založb. i
Po splošni sodbi je letošnji sloven- . ski dan tako po udeležbi in prijatelj- i skem vzdušju, v katerem se je vršil, I prekosil vse dosedanje. Bil je res praznik slovenske misli, zavesti in združe- J vanja.
Kdor majhne nadloge ne potrpi, še večjo težavo si navali.
Tam, kjer glad mori lenuha, najde si p?’idni dosti kruha.
Kdor košček kruha zametuje, drobtine večkrat paberkuje.
A. M. Slomšek
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
SPOMINSKA PROSLAVA ZA ŽRTVE SVETOVNEGA KOMUNIZMA
V Buenos Airesu je bila prejšnji petek, dne 14. septembra,, na prostem 'na Avdi 9 de Julio mogočna spominska proslava za žrtve svetovnega komunizma. Pripravil jo je poseben pripravljalni odbor s sodelovanjem društev in ustanov narodov, ki trpe v komunistični sužnosti. Na obeh straneh argentinskih narodnih zastav na častni tribuni so vihrale zastave 22 takih narodov, ki trpe pod komunističnimi -diktaturami, na pol droga. Nekatere so bile tudi ovite s črnim velom.
Na prostrani avenidi se je v večer, nih urah zbralo na tisoče in tisoče emi. grantov raznih narodnosti in domači-nov; na častni tribuni so na bile vamp?
V.V^AVAV.V.V.V.V.V.V.V/^AVAVA^VAV. '.V.V.V.V.V.V.V.W.'.V.W.V.W.V.V.V.V.V.V
dramatxen, dasi1 predstavlja največjo
f#i*. Br. Rozman ¡ Obsodili so Rvistusa
V soho to, 15. t. m. iso igrali prvič, naslednji dan pa ponavljali novo Rozmanovo dramio, kar je za to mesto vsekakor velik slovenski kulturni dogodek. Poročevalec pred predstavo ni imel priložnosti videti partiture, ne govoriti z avtorjem niti z režiserjem, tako da je vstopil v dvorano popolnoma nepripravljen. Tako niti ne ve, -kaj vse je pisateljeva in kaj režiserjeva zamisel; moral je pazno slediti govorjenemu tekstu in 'je tako lahko marsikaj drugega, važnega prezrl. Imel je pojasnilo samo opozorilo ;td- v tem listu, Glas in skromno, razlago (pač avtorjevo) na programu. Za količkaj izčrpnejšo -analizo izvirne novitete je to dovolj komaj za gledalca, ne pa za poročevalca.
Drama se godi v večnem velikem tednu od cvetne nedelje naprej, menda poljubno kostumirana, v nedoločenem kraju, dasi ¡z zgodovinsko imenovanimi osebami in z zgodovinskimi reminiscencami. To iso vsekakor pretežno idealistične sestavine igre. Toda s temi so majožje zvezane fraze iz naše komunistične revolucije, ki naj služijo evangelijskim poročilom v nekako pomoč, pri tem se je nehote zgodila neka čud-
na zmes. Vajeni smo spremljati veliki teden z resnostjo, z žalostjo in z resno žalostjo smo spremljali tudi komunistične h-kvidacije. Toda danes, po preteku skoraj dveh decenijev, je postal partizanski besednjak že kopica grotesk in smešnic. Ob ponavljanju teh fraz se je dvorana večkrat odkritosrčno smejala in res mi je že prej nekdo označil dramo za komedijo. Res bi lahko Pekli, da j" ta realistični element drame grotesken. Razpleta dejanja v realističnem smislu! pa ni, kvečjemu bi drama lahko koga vzpodbudila k ustvaritvi nove drame o Nikodemu, ker je, ta tukaj nakazana. Povprečni gledalec, bolje bi bilo reči: vernik, pogreša -nekje Kristusovo sveto-st, dasi je večkrat omenjena, zlasti z Nikodemovimi besedami, kj pa ugasnejo spričo aktivnosti ostalih treh procesualcev.
Ali ima drama kakšno dejanje, je težko reči; v smislu realistične snovne kompozicije najbrž ne. A res je, da vse to že vemo 0d otroških let dalje in bi bilo treba dramo pazljivo brati, da bi to dognali. Občutimo isto kot pri gledanju pasiona, ki ni navadno. realistično
odlične osebnosti in člani diplomatskeg zbora.
Slavnost se je začela takoj nato, k je skupina fantov pripeljala v katedra prižgano bakljio na zfoorovalni proste in ko so potem v obliki križa, v dolžin 100 metrov in v širino 40 metrov pr žgali na stotine in stotine ¡sveč.
Po opravljenih molitvah za žrfcv ¡svetovnega komunizma je imel govor spomin vsem žrtvam, komunizma evropskih državah Pin Erecareborda, z njim sta pa -govorila v imenu priprav ljalnega odbora za to spominsko pri slavo njen predsednik Juan Moriez i tajnik Cecilio Jack Viera. Prvi je g< i voril o rovarjenju komunistov v A: gentini, drugi pa je prikazal razdirata delo komunistov v najrazličnejših obl kah v javnem, življenju in udejstvov: n ju.
'Spominska slavnost je izzvenela močno obsodbo komunizma, ne samo Argentini, ampak v svetu sploh in v p< treb-o po odločnem na-stopanju pro njemu, kjer 'koli se pojavi, kajti agent Hruščeva je treba povsod poiskati te jih uničiti, ne se pa z njimi pogajati i dogovarjati.
žaloigro.
Inscenacija je b:la- vzgledna, ustvarjena pač po režiserjevih navodilih. Režiserjeva zasluga je tudi spretna porazdelitev igralcev in postavitev dohoda in odhoda že iz dvorane in v dvorani ali recimo porinjenju prizorišča v prostor za gledalce. Verjetno je njegova tudi izbera oblek, kot iso bile pred nekaj ¡desetletji v modi, ko pa partizanskega frazerstva še ni bilo. G. Jeločnik je krei_ ral yelikega duhovna. Ano; rekli ;bi, da je bila vloga prav zanj napisana, ker je v njej nastopil ves Jeločnik, kot ga pioznamo že vsa leta tukaj. Igralsko najbolj izdelan je bil Kajfa g. Borštnika; žal da v govoru včasih malo manj jasen kot Jeločnik. Pač pa sta z govorom kot tudi z igro v celoti zadovoljila gg. Rezelj in Markež, kar je tembolj omembe vredno, ker sta se tadva igralca naredila že v emigraciji. Pri g. Marke-žu bi ¡si realistični poslušalec želel nekoliko starejši glas, če so bdi zadnji trije igralci že v maskah nekako označeni kot Judje. Opozarjam,, da je bil Jese -g. Rezlja -sam zase nekaka karikatura juristovstva.
Pri primieri, ki je bila kar dobro 'obiskana, je dajala publika obilo pohvale delu avtorja in uprizoritvi, kar je oboje v celoti res zaslužilo.	M. M.
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Venezuelski kardinal José Humberto Quintero v pastirskem pismu opozarja venezuelske vernike na nevarnost, ki jo predstavljajo komunisti. Ker se komunisti zavedajo, da pio redni poti nikdar •ne bodo mogli priti na oblast, hočejo doseči svoje cilje iz nasiljem, in prevratom. V ta namen se vrivajo v nekomunistične organizacije in ustanove, da bi jih razkrajali. Za svoje delo dobivajo pomoč in sredstva od zunaj.
Vodja francoske‘teroristične skupine, 'ki je izvršila zadnji atentat na predsed. taka republike generala De Gaúll'a, Hen ri Niaux, se je v zaporu obesil.
Papež Janez XXIII. je v radijskem govoru naglašal, da bo prihodnji cerkveni koncil zacelil rane, ki jih je povzročila zadnja vojna. V govoru je pozival narode sveta, naj žive v miru božjem in v socialni pravičnosti.
Komunistična Kitajiska je obtožila ZDA, da hujskajo čangkajška na napad na celinsko kitajsko področje. Kitajci so tudi sporočili, da so nad svojim področjem od leta 1959 naprej sestrelili štiri ameriška vohunska letala.
ARGENTINA
Obletnica revolucije
V	nedeljo, 16. septembra, je minilo 1 let, odkar je iz Cordobe začel general Edvard Lona,rdi osvobodilno revolucijo, ki je v nekaj dneh zrušila dotedanji Peronov režim in vzpostavila demokratsko obliko vladavine. Tega pomembnega dogodka v argentinski zgodovini so se po vsej državi spominjali z velikimi slovesnostmi. Radijske postaje so svoje spominske oddaje spremljale s koračnico osvobodilne» revolucije, na pokopališču Recoleta v Bs. Airesu so predstavniki vojske, mornarice in ‘letalstva položili vence na grobnico, v kateri je dobi! general Lonardi svoje -zadnje zemsko bivališče, :po vojaških garnizijah, tako v Bs. Airesu, kakor po vsej republik», iso bile spominske prireditve, na katerih so vojaški poveljniki poudarjali pomen osvobodilne revolucije v nadaljnjem, življenju argentinskega naroda in poveličevali osebne ter vojaške vrline in rodoljublje voditelja. osvobodilnega boja pok. generala Lo-¡nardija, kateremu so v artilerijskem
j študijskem s-redišču v Cordobi, ki nosi , po njem tudi ime, odkrili doprsni kip.
; Pri tej slavnosti sta bila navzoča tudi • drž. tajnik za vojsko gen. Cornejo Sa-I ravia in gen. Osorio Arana, ki je bil' pod Lonardijem minister za vojsko.
V	Bs. Airesu so se spominske slavnosti zaključile s skupno večerjo odličnih civilnih in vojaških osebnosti, ki so sodelovale v osvobodilni revoluciji.
Argentina na strami svobodnih narodov
Drž. tajnik za mornarico kontraadmiral Olement je po pregledu mornariškega vojnega arzenala v mestu Azul v govoru navajal, da živimio v času, ko se bijeta za nadoblast dva popolnoma si nasprotujoča sistema: „tisti,, ki smo ga podedovali od očetov in katerega smo dolžni ne samo ohranjati, ampak tudi utrjevati, in dru-gi, ki bi si rad zasužnjil posameznika in cele narode. Zaradi tradicije, plemenitosti ¡n duha moramo biti na strani, svobodnih, krščanskih in demokratskih narodov sveta. Med'teina dvema sistemoma se bije boj. Tisti, ki potvarjajo resnico, intrigirajo in zapirajo oči pred stvarnostjo, prav gotovo ne zbotjšujejo položaja. Zato morajo-strniti isVoje vrste, da bomo postali zmagovalo!.“ ie Žitkiiuči) sve-in izvajanja kontraadmiral Clement.
Drž. volilna sodna oblaist
je nova ustanova v Argentini, ki ima s statutom za polit'cne stranke in proporcionalnim zastopstvom namen ozdraviti politično življenje v republiki. Funkcionarjem te ustanove je izročil imenovanja na ta odgovorna , mesta notr min. dr. Adrogue, ki je ob tej priliki v govoru navajal, da statut o političnih strankah ne predvideva množičnih in-habilitacij, ampak izključuje samo tiste, ki nočejo spoštovati ustavnih določil. Iz političnega delovanja ne izključuje argent. državljana, ampak samo tiste voditelje, ki se solidarizirajo „z zločincem in njegovimi metodami“.
Tiralica za polkovnikom Guevaro
Vojaškj list je prejšnji četrtek objavil poziv vojaškega preiskovalnega sodnika, da se mu mora javiti vsied zaslišanja zaradi „-zapustitve položaja“ polkovnik Juan Fr. Guevara, ki je, kot znano, doslej izdal že dva proglasa, s katerimi je hudo obtožil tkzv. „gorile“, t. j. prevratnike v vojski in mornarici, obenem pa tudi navedel ukrepe, ki bi jih 'bilio treba podvzeti za izhod iz sedanje krize, ki po njegovem zatrjevanju ni samo politična in gospodarska, ampak tudi moralna. V objavljenem pozivu je naročilo, da se polkovnik Guevara m'ora zglasiti pri preiskovalnem sodniku v desetih dneh. Če v tem času sam- ne bi prišel na zaslišanje, ali ga ne bi mogle prijeti vojaške oblasti, je v pozivu napoved, da ga bodo proglasili za upornika ter nato postopali z njim po predpisih vojaške zakonodaje..
Polkovnik Guevara je prejšnji teden iz svojega tajnega skrivališča „nekje v Argentini“ dal izjavo dopisniku lista „El País“ v mestu Parana, v katerem je ponovil vse prejšnje obtožbe proti 'tistim vojaškim krogom., ki so po njegovem mnenju doslej povzročali v vojski vojaške krize in nastopali proti sedanji vladi-
Notranje državno posojilo
v višini 5 milijard pesov, je bilo še pred določenim rokom (20. sept., op. ur.) v celoti vpisano. Ker je1 tendenca tako med gospodarskimi ustanovami, kakor med ljudstvom za vpis še novega posojila za obnovo narodnega gospodarstva, ga je vlada tudi razpisala prav tako v višini 5 milijard pesov.
Olomce vz
Arheološki Iznanstveno-dokumenta-cijski center pri Narodnem muzeju v Ljubljani, ki sistematično preučuje poselitev slovenskega ozemlja, je s sodelovanjem muzejskega kustosa Andreja Valiča iz Kranja, začel v začetku junija iz izkopavanjem na Blejskem otoku. Za severnim, cerkvenim zidom so kmalu odkopali 24 mošk'h in ženskih skeletov iz staroslovenskega grobišča. Poleg skeletov so našli tudi razne predmete, kot bronaste uhane in obsenčne obročke, železne nožke ter fragmente keramike. Izkopanine so iz dolbe 9. do enajstega stoletja. Odkritje staroslovenskega grobišča ma Blejskem otoku spada med najvažnejše arheološke izkopanine v letošnjem letu v Sloveniji.
V ljubljanski operi so 2. junija imeli dvestoto predstavo znane Rossinijeve opere „Seviljski brivec“. Prva predstava je bila leta 1903.
Naša pesem — Maribor 1962“ je bilo geslo pomembne kulturne prireditve v Mariboru, na kateri so sredi junija nastopili pevci amaterskih zborov iz posameznih] republik. V vsem je nastopilo okoli 900 pevcev ter je bila to največja letošnja zvezna kulturna prireditev, na kateri iso posamezni amaterski zbori pokazali, da so se povzpeli na visoko kulturno stopnjo.
Slovenski kipar Stojam Batič je napravil' za brazilsko čezoceansko ladjo „Ana Nery“, ki so jo zgradili v ladje-. delnici v ¡Pulju, simbolični relief s prikazom dejavnosti narodov Jugoslavije. Po starem pomorskem običaju mora namreč dežela, v kateri je ladja zgrajena, zanjo preskrbeti tudi njen glavni umetniški okras.
Na Goriškem iini v Brdih je bil letos zaradi slabega vremena pridelek češenj za polovico manjvši kot druga leta. Navadno pridelajo v teh krajih letno 2500 dr» 3000 ton češenj.
V	Ljubljani so ustanovili Klinično bolnišnico za otroške bolezni.
Na občnem zboru Slovenske matice, ki je vsaki dve leti, so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju vseh treh narodnih m.at'e, t. j. Slovenske, Hrvatske in Srbske matice. Predsednik Slovenske matice je član Slov. akad. znanosti in umetnosti dr. Anton Melik.
Gvinejo.
V	Sloveniji so imeli v juFju močno deževno vreme. Ponekod tudi velika na-urja, kot smo že poročali za Slovenske gorice. Zaradi deževja so nekatere reke rr;očn0 narasle. Zlasti Krka, ki je n- pr. ■F'i’i Kostanjevici dosegla 3,81 m nad normalo. Najbolj je .prizadela vas Ko-privrik, kjer je voda poplavila vse obdelovalno področje. Vdrla je .tudi v hiše. Močno je prizadela tudi vas Malence. V Kostanjevici je Krka preplavila več cest, vdrla pa. tudi v hiše. Istočasno bo imeli (močno neurje tudi na Kobariškem, kjer je 12. julija proti večeru na jugozahodnem področju Matajurja padala kot oreh debela toča. Na jugoslovanski strani je povzročila veliko škodo na dozorevajočem žitu, krom.piri-ščih, sadju in stročjem fižolu zlasti v vaseh Jevšček, Avs-o in Perate.
Slovenski lutkarji in sicer 18 članov Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, so koncem jnnija sodelovali na mednarodnem lutkarskem festivalu v Varšavi z dvema predstavama igre Jana Grabovskega „Volk in. kozlički“. Istočasno je 'bil v Varšavi VIII. kongres mednarodne lutkarske organizacije UNIMA o umetniških in strokovnih vprašanjih lutkarstva v odnosu do televizije ’n filma.
V	Sloveniji so v zadnjem času izšla naslednja književna dela: Monofrafija dr. Mirka Rupla „Primož Trubar in njegovo življenje ter delo“, „Academia philharmonicorum labacensis“ muzikologa dr. Draga Cvetka, „Harmonija“,
učbenik o harmoniji skladatelja Lucija-1 jasnimo z besedami njenega predsedni-
na Marije Škerjanca, „Mladi mesec“, roman Mire Miheličeve, „Kalvarija za vasjo“ 12 novel iz Prlekije dr- Bratka Krefta, „Najhuje je ¡biti sam“, roro-an iz kom. irevolucije Mileta Pavlina in „Ukradeni otroci“, dokumentarna razprava Staneta Terčaka o nasilnem preseljevanju Slovencev med .drugo svetovno vojno.
Umrli sc. V Ljubljani: Janez Mauri, Bela Šubic roj. Kavčnik, Jože Habicht, Silva Čampa roj. Lovrenčič, Frančiška Orehek roj. Jeretina, Helena Breceljnik roj. Kožar, Mila Skala roj. Borštnar, Marija Kranjc roj. Karin, Ana Arhar, Pero Topuc, elefctromonter, Alojz B:-vic, st. poštni, usluižb. v pok.,, Ivana Praznik, Jože Jurca, upofc., Terezija Horvat, Blaž Semrajc, uslužbenec Za-'voda za raziskavo materiala in konstrukcij, Franjo Muhič, 'gradbeni delovodja, Marija Celar, učit, v p., Pavle ljubic, skladiščnik, Ivan Poljak, Anica Zupanc e, Ivan Oven, Ana Pirc, poštna uradnica v :p., Janez Rihar, Ivan Marinčič in Ivan Menegalija v Mali Loki, Tone Mihelič v Ribnici, Janez Novak v Podbrezju, Alfonz Kukovec v Ljutomeru, Jožefa Debeljak, upok. Tob. ¡tovarne v Sp. Gameljnah, Anton Maček, obrtnik in čebelar na Vrhniki, Cecilija Fonda, gost. na Gomilskem, Cita Čermelj, noj. Zore v Kamniku, Vencko Ma-j kovec v Ajdovščini, Ivan Žolnir, šolski I upravitelj v p. v Ptuju, Jožef Kerčmar | v Hodošu, Lovro Zupan, obratovodja j .predilnice v Kočevju, Jurij Wendling j mh, zida.rski mojster v Kranju, Franc j Polarne, referent za gozdarstvo v Ajdov-j ščini, Vilko Kosmač na Limbarski gori,
I Terezija Sevčnikar roj., Korun v Št. Ru-j pertu, Marija Močnik roj. Majer v | Ti-bovljah, Lovro Koprivšek, pos. in i biv. trgovec v Ožboltu. Franc Koželj, i direktor banke v Slovenj gradcu, Ivana i Dekleva roj. Bergoč na Pivk5, Franči-i ška Kramer roj- Mirnik v Celju, Martin I Poženel, upok. v Logatcu, Ciril Konci-} lija v Suhadolah, Štefan Ulčnik, žel.
| upok. v Žičah in Anton Potočnik v i Vižmarjih.
S l 0 V E N C I V ARGENTIN
BUENOS AIRES Prošnja in poziv!
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki nimajo še plačane naročnine za tekoče letni, .mnV--lem..ncosinuv da ja-plačaj».
Z odlašanjem plačila na konec leta, I dr
ije kot samostojno društvo. Pri njegovi ustanovitvi so sodelovala vsa vaška društva., člani sklada so redni in svojci. Za vsak' smrtm primer rednega člana ■s<*""fcsnl ača c-Hv-redrrcs-tr-OO -dolarjev pur
■ j dnevnem kurzu, za smrtni primer svoj-upravi lista povzročate težave, ker ino-,ca pa 40 dolarjev. S par redkimi izje-ra stroške lista plačevati sproti.	j mffirr.; iso se v Vzajemni posmrtninski
V nedeljo 23. sep tembra bo’sklad vpisale vse družine v vasi. Delo-na vrtu Slomškovega doma Centralna krog sklada je raztegnjen tudi na oko-manifestacijia vse slovenske skupnosti, zarad; česar porabljamo priliko in
vabimo slovenske naseljence v južnih
ki se bo tai dan poklonila spomiriu škofa Slomška ob stoletnici njegove smrti. Začetek proslave bo ob 11. uri s cerkvenim govorom in sv. mašo prj kateri bodo peli združeni pevski zbori. Popoldne
predmestjih Buenos Airesa, da se vpišejo v sklad. Na ustanovnem občnem zibom Vzajemnega posmrtninskega skla-
ob 15. uri bo najprej nastop nad 300 da so bili izvoljeni v odbor: Miha Iglič, mladih pevcev, ki bodo zapeli tri Slom- predsednik; Martin Avanzo, tajnik; Fr. škove pesmi: Sledil bo. slavnostni	Dovja-k, 'blagajn* in Franc Jager ter
in vprizeritev otroške igrice „Od zibeli T	, j -i ni. i-
j . j» •	“	l	, i Ludvik Šmalc kot nadzornika. Ob smrti
do groba. Pri mogočnem nastopu vseh
narodnih niošl, vseh otroških in mešanih
zborov bomo slišali Slomškovo! besedo in
se nato z resolucijo priključili vseslo-
venski proslavi v Mariboru. Program bomo zaključili s himno Slovenec sem. V slučaju slabega vremena se bo slavje
malega tri mesece starega Jožka Matevžiča je Sklad izplačal prvo posmrtnino.
Slovenska! vas ni več „daleč“
S tlakovanjem avenide Gen. San
vršilo v nedelj!» 30. t. m. Želeti je, da Martin, bolj poznane pod imenom. Santa bi se Slomškovega dne udeležil slednji , p.6) je dokončno izginil tramvaj št. 53,
Slovenec iz Vel. Buenos Airesa!
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Metoda .	.	„ ,	...
Mavriča in njegove žene ge. Marjetice, I nje*a Je ^cel vozrt, s postaje Retiro, roj. Šabič so 17. .t. m. dobili sinčka. Preko ConisLtuciona nov, moderen omm-
ki bo pač ostal neločljivo povezan z ustanovitvijo Slovenske vasi. Namesto
Srečni družini naše čestitke. SLOVENSKA VAS Vzajemni potsmrbninski sklad
Pred kratkim so vaščani ustanovili Vzajemni posmrtniiniski sklad. Isti delu-
¡bus št. 18. Iz Constituciona do „ovinka“ rabi komaj 35 minut. S tem napredkom se je naša vas zelo približala naseljencem ostalih naselbin.
Tlakovanje cesie l.ouhet je še vedno
aktualno. Pred kratkim so postavili veliko oznanilno tablo, na kateri sporočajo, da se bo z delom kmalu pričelo. Konzorcij za tlakovanje te ceste je dejal našem.u dopisniku, da bo to verjetno v decembru ali januarju. Vaščani pričaka» ' fiesto "•g-raanZiŽiRn 'občurKi: Prebivale; ob cesti is strahom, ker bo nova pridobitev zelo draga, ostali v tihem pričakovanju, da bo vas kmalu dobila lastno prometno žilo, brez izjeme vsi, zlasti pa ~ mladina, pa v skrbeh, kako zibrati sredstva za plačilo tlaka pred športnim igriščem, ki b0 stal za majhno vas pač ogromno vsoto, katero so pa vaščani sklenili plačati s prostovoljnimi darovi.
^Napredek v Slovenskem domu
¡Slovenskemu domu sta bila v zad-I njem času ¡prizidana dva stranska pro-| štora. Z izvršitvijo tega dela se je pomagalo, da se zdaj slovenski šolski pouk lahko vrši v štirih oddelkih. Učiteljstvo in veroučiteljji ob tej razdelitvi prostorov lahko bolj nemoteno in načrtno vzgajajo vaško mladež. Eden stranskih prostorov, ki ista bila na novo prizidana, služi ob družabnih prireditvah za kuhinjo. V drugem prostoru .pa je ■pričel poslovati društveni gostinski obrat. V njem imajo vaščani priliko, da prebijejo preinekaterb lepo uro razvedril.a
Delovanje Sociedad de Fomento
Porabljamo ..¡priliko, ,da bralcem Sv. Slovenije izven Argentine, ki ne vedo, kaj je Sociedad de Fomento, to po-
ka, ko ije oib obisku prestavljal č. g. župniku Vinku Zaletelu: „To je nekak občinski pododbor, ki ima vse dolžnosti, pravic pa nič. Davke pobere občina, ta njen pododbor pa naj s prostovoljnimi prispevki članov skrbi za .potrebe poverjenega mu ozemlja.“ Z dohodki pustne prireditve in zimskih kolin je Sociedad de Fomento izdelala v ¡tej poslovni dohi skoraj 400 eementrih plošč za hodnike ob cestah. Prednost pri podeljevanju so tudi letos imeli tisti sosedje, ki še vedno v deževnem vremenu ne morejo priti po trdem tlaku do ■svoje hiše- Za podrevesenje vasi je bil letos storjen velik korak, saj je b'lo ‘posajenih več kot 120 sadik. Sosedje so dobrodušno obljubili, da 'bodo drevje zalivali in ga branili pred mravljami in drugimi padležnimi živalmi, da tako tekom časa vas z združenimi močmi doseže lepe drevesne nasade.
Farna šola
Tukajšnja vikarija ibo s prihodnjim šolskim letom pričela z lastno farno šolo. Zaenlkrat bosta delovala otroški vrtec in prvi nižji oddelek. V ta namen ima v načrtu poleg že obstoječe kupljene h;še zgraditi še eno večjo sobo. Otroci, ki bodo od prihodnjega šolskega leta naprej začeli obiskovati šolo, bodo tedaj imeli to ugodnost, da bodo imeli 'sto zelo blizu in, kar je še važnejše,, da bo šola prežeta s katoliškim duhom. Ker bo vikarija imela ¡s šol0 velike stroške, je že sedaj 'organizirala srečolov, ■ki bo žreban ha državno razredno loterijo ob božiču. Tablice so po 50 pesov. Glavni dofoitelk je televizijski aparat; poleg njega ista pa še dva druga lepa dobitka. Srečke se nahajajo že v prodaji.
Smrt rojakinje
Po dolgi mučni bolezni je umrla 10. t. m. ga. Ema Sosol, žena slovenskega stavca Henrika Sosola. Pogreb je bil iz Slovenske vasi na novo pokopaFšče v Lanusu. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem pa iskreno sožalje!
SAN MARTIN — argentinski Kranj
Doma, na Slovenskem so bile tombole navadno bolj skromne prireditve. Glavna tombola je bila kakšen koštrun, le izjemoma se ščetinec. Posebno izjemo so pa napravdi na tombolah v Kranju, kjer je bil glavni zadetek avto, seveda ne še tako moderne. znamke, kot jt De. Ca-rio.________1,
Zato so postale tombole v Kranju piri vlažnost za celo Slovenijo. Prihajali so nanjo ne le ¡okoličani Kranja iz bližnje okolice peš, iz oddaljenejše na kolesih, ampak tudi kakšni Notranjci, mehki Dolenjci in zeleni Štajerci na vozovih, na katerih so se peljali naslednji dan še na Brezje. Tombolskih tablic je bilo po tomboli zavrženih toliko, da je bi trg nekaj dni poplavljen z njimi,
%7stih tf>den ena
ZDRAVICA SLOVENCEV A. M. Slomšek
Sloven’c Slovenca vabi:
Če se ti pit’ ne gabi, tak pridi v gor’eo k nam, smo dobre volje tam.
Bomo eno -zapeli, da bomo prav veseli.
Vsa žalost naj meha, kjer ■.vince je doma!
Visoke so gorice in žlahtne so trtice, ki pri nas rastejo in vince dajejo.
Vinograd obdel’vati ■
Soven’c mak mora znati; kdor delal prav ne bo, naj pije le vodo!
Tud’ trte se solzijo,
'predirni vince rodijo; naj tudi se poti, kdor vince pit’ želi.
Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo; kak’ grdo bi pač b’lo, ne znati kam domo!
Kdor vince prav zavživa, veselje v srce vliva; če srce dobro ni, ga vince le skazi.
Zdaj kupice nalijmo, na zdravje tvoje pijmo, ki si povabil nas, da nam je kratek čas!
Napij še ti zdravico z.a družbe veselico!
Če prazen bo bokal, boš pa za druz’ga dal!
'■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■«■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•••■«M
da so se Kranjčani lahko pobahali, kako je tombola uspela.
V Argentini je Slovenski dom v San Martinu prekosil vse druge ustanove in zasnoval tombolo, ki ho imela za prvi dobitek tudi avto in sicer znamke De Carl«. Prišli bodo nanjo Slovenci iz vse Argentine in Južne Amerike. Da bo 7. ¡oktobra dovolj prostora za vse, :so našli prostor na velikem igrišču sosednjega zavoda oo. bosonogih avguštincev.
Toda dve napaki (starega Kranja se morata popraviti. V Kranj so hodili mnogi brez že prej kupljenih tablic, češ, saj-jih bomo še tam dobdi. Pa so bile' že vse prodane in so ostali ljudje brez tablic. Ti in tudj pravi igralci po tomboli ¡so se nagnetli po branjiskih gostilnah ter so imeli gostdničarji od tombole več koristi kot prireditelji. Igralci tombole se bodo torej zdaj že v naprej založili s tablicami, po tomboli pa dm lšo .privezali v samem Slovenskem, domu v San Martinu, kjer jim bo godel orkester Moulin Rouge.
SLOVENCI PO SVETO
KANADA	| V slovenski kapelici Brezjanske
Društvo Slovencev v Torontu je iz- | Marije Pomagaj v Melbournu; Stani-
dalo 2. 'številko svojega lista
Slovenska misel“. Obsega 6 strani ter so na njih objavljeni članki, ki govore o potrebah slovenske organizacije, slovenske ‘šole po manjših -slovenskih naselbinah in razmišljanja o delitvi dela. Objavljen je tudi prikaz velikega dela dr. Karla Zalarja
slav Tofant in Angela Zalezlna; Bram ko Gangl in Jožefa Vidmar; Jožef Peršič in Zorislava Ušaj; Martin Pečak in Frančiška Skubic; v Vzhodnem Melbournu: Anton Teškač in štefica Pu-fek; v Armandale Franc Bračko in Ma-
rja Kukovec; v Varaville Adolf Stepa-,Kritična študija jugoslovan- ; uič in Rafaela Adrijana Skulin; v New tudi čla-1 Portu Janez Virant in Gertruda Mur-
skega komunizma“. Zanimiv je	t
nek o gospodarski bodočnosti Slovenije, j ko; v Malvernu Ivan Buckovič in Ema Literarno črtico „Robidovčeva teta“ je I Peloza; v Paddingtonu Maks Robar in prispevala Helena Golobova, iz Anglije I Jožica Klobasa, Nikola Bodanac in Ida je pa poslal listu pismo tamošnji slov. j Glušič, Drago Grlj in Marija Brala, An-du'šni pastir g. Ignacij Kunstelj. j ton šimec j:n Ivanka Rajk, Alojz Križ
Razpast francoske Tiaj@ke legije
Francoska tujska legija je nedavno čakala v svojem glavnem stanu- v trdnjavi Sidi-eiAbbes v Alžiru na znak za odhod.
Na zunaj se tik pred odhodom, ni nič spremenilo. V legijskem muzeju je ležala lesena roka legijskega kapitana Jeana Danjou-a, ki je padel skupaj z 39 legionarji v bitki z 2000 Meksikanci ileta 1863. Na dvorišču, obdanem z barakami iz rdeče ilovice, je stal ¡spomenik mrtvim legionarjem: bakreni zemeljski globus, kj ga stražijo štirje legionarji. Straže v belih .ogrinjalih so stale pred trdnjavskimi vrati, z napisom čez prsi: Legion Etrangere, toda na stopnjiščih in v obednicah so bili nakopičeni zaboji •z orožjem in drugimi potrebščinami le-ginorjev, medtem ko so prvi legijski ■tanki in tovonvki začeli drdrati po; cesti proti Oranu za vkrcavanje na ladje proti Franciji.
Tujska legija, ki jo je Francija ustanovila pred 131 leti prav za to, da je zasedla Alžir, sedaj ¡zapušča to deželo. Prvi oddelek 1500 mož je že odšel na
svoje novo področje na otok Korziko. Drugi oddelek odhaja v svoj novi stan v Aubagne, predmestje Marseilla. Tako se dogaja prvič v francoski zgodovini, da se legionarji v mirnem času nahajajo na francoskih tleh.
„Odhod legije iz Sidi-bel-Abbesa je kakor izkoreninjenje zdravega oljčnega drevesa,“ je dejal legijski polkovnik Vaillant. „Treba je veliko skrbnosti, da bo drevo cvetelo tudi v novi zemlji.“
O Tujski legiji je bilo napisanih nešteto zgodb. Tuareški jezdeci 'so drveli po puščavj zaviti v oblake prahu, sredi nepreglednih puiščavskih dun so stale legijske nezavzetne trdnjave, med legionarji go se skrivali plemenitaši in kriminalci, ki so zbežali pred uboštvom ali roko pravice.
Za zavezniško poveljstvo je Tujska legija predstavlja edinice, enakovredne ameriškim mornariškim napadalnim oddelkom ali angleškim gardrim četam- 1 Za legionarje same (že več let imajo \ v legiji večino Nemci in Slovani) ,pa je i pomenila legija vrsto krvavih bitk, od
Konstantina leta 1837 do Sevastopola, Magente, ,Somme, Verduna, Narvika, Bir Hakeima, Casina, Denbiefuja in Alžira leta 1960. ¡Zastava Tujske legije, „katere ¡drog se krivj pod težo njene slave.“ je ena izmed najbolj odlikovanih vojaških zastav na svetu.
S koncem francoskega kolonialnega imperija prihaja tudi konec Tujski le-g'ji. Nekateri oddelki legije bodo še ostali v oddaljenih oporiščih v Sahari do leta 1965. Druge oddelke so že odposlali v francosko Somalijo in na Madagaskar. Z odhodom iz glavnega stana v Sidi-bel-Abbes večina -legionarjev ve, da so dnevi slave za legijo minili. Ugotavljajo, da leg'je ne bodo lahko prelevili iz puščavskih oddelkov v modeme oddelke atomske vojske. Ker je legija odšla iz Sahare, je močno padlo število novih kandidatov. Neki legijski poveljnik je na t0 dejal: „Fantje so prišli v legijo zaradi pustolovščin, velblodov, ž'raf in arabskih deklet, ne pa da hi videli marsejlska predmestja.“
Prvič po ustanovitvi legije se je tudi zgodilo, da na letošnji vojaški paradi v Parizu ob priliki proslave julijske francoske revolucije ta -ni sodelovala.
župnijska hranilnica in posojilnica
v Torontu je v začetku avgusta praznovala 5-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja v korist slovenskih rojakov v Kanadi. Za to priložnost je izdalla na štirih straneh razmnožen list „Naša moč“.
ANGLIJA
G. dr. Ljubo Sire, ki ga bralci Sv. Slovenije poznajo po njegovih zanimivih politicno-gospodars'k'h člankih in razpravah, b0 1. dktobra iz Londona , odpotoval v Škotsko, kjer bo predaval ekonomijo na University of St. Andrews, Queen’s College, Dundee. Čestitamo.
AVSTRALIJA
Slovenski rojaki v Melbournu so imeli 10. avgusta spominsko prireditev za pok- slovenskim, pisateljem Francem
V Avstraliji so se poročili ¡naslednji rojaki: V Melbournu: Anton Medved in, 1 Ivanka Kamičnik, Bogomil' Krševlan in Lesley Jean Johnstone, v Moonee Pondšu Janez Šmit in Marija Trost, v Clifton Hillu Dragotin Horvat m Marija Bohar, v R'chmondu Franc Smrdel in Štefanija Bajšič, Fran Hudin in Štefanija Mohorčič, v Footscrayu Franc Žerovnik in Lynne Margaret Marshall, v Thornbury Drago Slavec 'n Kristina Kalister.
man in Frančiška Lenasisi; v Elizabeth Bay Alojz Pavlovec in Yvone Maier.
Dokler so ljudje v stiski se pritožujejo nad krivico, ki se jim godi; ko pa s; opomorejo, dostikrat krivice sami povzročajo drugim. Nad takim rojakom se pritožuje g. p. Bazilij v julijski številki avstralskih „Misli“, ko pravi: „Poznam osebo — kaj bi je ne, saj sem ji pomagal iz Bonegille pred nekaj leti-Težko je bilo začeti iz nič, a šlo je- Sem pa videl, koliko je bilo trpljenje: za majhen denar in s težkim delom. Kolikokrat mi je mož potožil nad gospodarjem, ki ga izrablja do skrajnosti, mu odtrgava pri krvavo zasluženem plačilu, ga s’li delati ¡sedem dni na teden... vse to, ker je vedel, da zanj druge .poti ni, ko služb ni bilo na razpolago. Moral je stisniti zobe in požreti vsako še ¡tako pikro na račun svoje revščine. Dobro se spomnim njegovih besed: „Le kako morejo biti taki ljudje na svetu?“ — Danes, po nekaj letih, je pa slika drugačna. Danes pa je sam na istem položaju, samo, da je pozabil, kaj je tistikrat- rekel. Pozabil je, kako so ga ob prihodu semkaj bolele 'krivice prvega gospodarja v Avstraliji. Danes je sam njegove verna slika, če ne še bolj ska-žena. Delavce priganja huje, kot je njega prvi gospodar, jih neusmiljeno meče
(Nadaljevanje na 3. strani)
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani) na cesto in so zanj vse drugo, samo človek ne. Seveda, saj „je na konju“, kot se rad pobaha: ima avto in hišo in podjetje — žegna božjega pa v življenju ne bo imel, ne na ta način! Ker je pozabil na staro modrost: Ne stori drugemu, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi!“
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu in otvoritev športnih dni so . šli dobesedno „po vodi“. Lahen dež, iki je pričel pršiti proti koncu prejšnjega tedna se je spremenil v nedeljo v pravi naliv in tako onemogočil športno udejstvovanje na prostem.. Vse, ki so nameravali priti na. Mladinski dan v Slovensko vas, obveščamo, da se bo ta prireditev vršila v nedeljo 14. oktobra.
Športna aktivnost v okviru Mladinskih športnih dni bo v tem tednu v treh panogah in sicer:
SOBOTA 22. 9.
Šah
Slov. vals : R. Mejia (v Slom. domu)
S. Martin : S. Justo (v San Justo) Tekme se priono ob 19,30 v oro.enjemh domovih. Vsak odsek nastopi s tremi igralci.
Namizni tenis
Slov. vas : R. Mejia (' v Slom. domu)
S. Martin : S. Justo (v San Justo) Tekm.e se prično ob isti uri kot šah; vsako moštvo nastopi s štirimi igralci.
Odsek Moron v šahu ne nastopa, pač pa v namiznem tenisu, vendar v tem kolu počiva.
NEDELJA, 23. 9.
Odbojka
Adrogue : Moran (na Pristavi)
S. Justo : S. Martin (v San Justo)
Slov. vas : R. Mejia (v Slom. domu) Tekm.e se prično ob 9 uri zjutraj, tako da bo vsem mogoče priti še pravočasno na proslavo Slomškovega dne, ki .se prične ob 11 s sveto mašo v Slomškovem domu.
OBVESTILA
DSPB vabi vse rojake, zlasti še našo mladino, na ponovitev predavanja „Naša 'borba proti komunizmu danes“. Predaval bo član strokovnege načelstva g. Radivoj Rigler v nedeljo 30. septembra 1962 ob 30 dopoldne po slov. .službi božji v Slovenskem domu v San . Martinu, Cordoba 129, San Martin. Precejšen de! predavateljev^ izvajanj je namenjen bodoči “lavnogti in vlogi naše mladine, zato prav njo vaMmo na predavanje z večjim poudarkom.
XT, kulturni večer SKA bo v soboto 6. 10. t. 1. pri Sdllrjchu, Sarandi 41, Capital ob 7, Predaval 'bo g. dr. Vinko ‘Sramen 6 Slomšku kot	Še-
ških knjig.
Dne 21. oktobra t. L do gesta obletnica blagoslovitve in otvoritve Našega doma v San Justu. Spored proslave bo objavljen v prihodnjih številkah.
Na štantih bodo poleg drugih spominkov na razpolago tudi knjižice „Marija v življenju 'škofa A. M. Slomška“.
Lep spominski list v narodnih barvah — primeren za okvir, boste prejeli vsi udeleženci Slomškove proslave. Ker so stroški zanj izredno veliki, prispevajte velikodušno v ta namen!
Pevska vaja vseh šolskih tečajev bo 23. .t. m. ob 13. uri v Sanatoriju, ul. Castellj 331, oz. Necochea 440. (štiri kvadre od Slomškovega doma.) Tam bodo vsi prejeli lepe znake svojih tečajev. Prosimo točno in polnoštevilno udeležbo!
Nad 100 krasnih barvnih slik, bodo udeleženci Slomškovega dne lahk0 občudovali v večernih urah na kraju prireditve. Ne zamudite!
Vse gospe in gospodične lepo naprošamo, da za (Slomškov dan darujejo pecivo in ga dostavijo -jsti dan v Slomškov dom. Najlepša hvala!
Po končanem programu bo preskrbljeno za dobro postrežbo. Na razpolago bodo okusna mrzla in topla jedila, prav tako bo točilnica imela na zalogi dobra vina in druge pijače.
Nedelja, 30. septembra ob 16,30 Dvorana sester salezijank na ulici YAPEYU 132 — Capital
IGRA:
.vwwvyvwvwv
WW.
VSEM
SLOVENSKIM
MATERAM
Prireja mladinski odsek Zedinjene Slovenije s sodelovanjem SDO in SFZ govor: „Mati“
predstava pravljične tri. dejanke Maksimilijana Osojnika- Nastopajo palčki, vile, zlodej, otroci, puščavnik, dedek, kmetje in kmetice.
Glasbene vložke napisal prof. A.
Geržinič.
Pri klavirju gdč. T. M-am-ova
Izvajajo otroci šolskega tečaja iz San. Justa in člani kulturnega odseka Našega doma. Režija: I. Oven.
SAMO SE TRIJE TEDNI
nas ločijo 0d velike sanmartinsko tombole, ki bo razdelila med. Slovence
DESET DRAGOCENIH DOBITKOV vrednih [pol milijona pesov. To so:
1. AVTO, ZNAMKE DE CARLO, MODEL 1962, SIVE BARVE
2. televizijski aparat 3-/ hlaJdilnik „Bled“
4.	spalni divan
5.	šivalni stroj . 6. loščiiec
7.	gramofon Winco
8.	ročni radijski aparat
9.	električni brivski aparat 10. sodček vina
Vsi dobitki — razen avtomobila — so bili kupljeni v slovenskih trgovskih in obrtnih podjetjih.
CE HOČEŠ KOMU KAJ DAROVATI
za god rojstni dan ali za kako drugo priložnost, daruj mu tablico san-marnns-ke tombole. S tem si mu daroval možnost, da zadene avto ali kak drug vreden dobitek.
KJE BO TOMBOLA?
V bližini Slovenskega doma v Sam Martinu in sicer v kolegiju očetov avguštincev, iki leži na križišču ulic Liberta-d in Salguero v San Andresu in je ¡oddaljen pet kvadrov od Slov. doma. V orientacijo naj služi vsakemu cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki se drži kolegija. Vsa vozila, ki vozijo v San Martin, prihajajo v poštev za dohod v omenjeni kolegij..
: SLOV. DOM V CARAPACHAYU ■
5	priredi svoj prvi
SPOMLADANSKI PIKNIK
v nedeljo, 30. septembra ob 16
T. V. najboljše znamke ter vse, kar J potrebuješ za svoj dom ti nudi
Cena, kvaliteta, dolgoročno odplačevanje
Popravila hladilnikov, barvanje, zamenjava in drugo.
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
Vsem rojakom, ki imajo narodne no-1 še — sporočamo; Proslava Slomškove ¡stoletnice je prireditev vseh Slovencev v Argentini. Zato prisrčno vab'mo vse može, fante, žene, dekleta in otroke, ki imajo narodne noše, da se v nedeljo 23. t. m. pridružijo veliki narodni manifestaciji, ki naj povzdigne, okrepi in poživi misel na Slomška in njegovo delo za slovenski narod. Naj bi bil venec narodnih noš okoli ¡Slomškove podobe res izraz, naših -srčnih želja in molitev, da bi ¡bila njegova podoba krr.alu vidna tudi na naših oltarjih doma in v tujini! — Kraj paeob-leke: za može in fante v Slovenski hranilmci (Av. San Martin 263), za ženstvo in ¡otroke pa v -Slomškovem domu. Dopoldne je čas zbiranja ob 10, popoldne pa db pol treh.
Podobo A. M. Slomška v sleherni slovenski dom, v vsako slovensko stano-! vanje!
ARBITER
SPLOŠNA PRAVNA PISARNA ® Upokojnine • Davčne obveznosti
(prostovoljno javljenje) Knjigovodstva Vsakovrstni juridični problemi, posebno delavski
S Vodstvo: F. KNAUS — N. ŠOTO Pravni svetovalec: DR. ARIAS
| Uradne ure: Vsak dan od 9—12.
Castelli 36, p. 6' “H”, Capital (Av. Rivadavia 2600)
T.E.: 45-9963 / 30-7312

Sporočamo vsep prijateljem in znancem, da je dokončal leta zemskega življenja, dne 8. avgusta 1962, v Novem mestu, Slovenj?0'» Po kratili mučni bolezni, previden z zakramenti sv. vere, v 81. letu starosti, maš preljubi ate in ¡stari ate, gospod
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo* Etare Redactor: José Kroselj
Redacción j Administración : Ramón Falcón 4.158, Buenos Aire»,
T. E. 69-9503
Argentina
C» oz m r z "	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N* 5775
o	TARIFA REDUCIDA
<	Concesión N 3824
Registro	Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenij« za late 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje*
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
ŽENINI
NEVESTE!
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalaida 261 Villa Madero
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
LilTJlf» O L D P o V Š E
sotdni uslužbenec V pokoju ih vinogradnik
K zadnjemu počitku so ga položili dne 10. avgusta na mestno pokopališče poleg naše dobre mamice, ki je umrla pred dobrim letom dni, ob 'številni asistenci duhovnikov in ljudstva.
Prosimo vse, da se' ga spomnijo v molitvi.
....	Žalujoči:
s;novi: Leopold, župnik na Prežganjem, Jože. Franck Milan, župnik v La Plati
hčerke: Zinka, Marica in Marjetka ter ostalo sorodstvo

La Plata (Argentina)
Novo mesto
Ljubljana — Prežganje
POZOR MLADINA!
POMLAD PRIHAJA!
SLOVENSKI ORKESTER
„DONAU MELODY“
vljudno vabi vso slovensko mladino na veseli
DRUŽABNI VEČER
ki |se bo vršil v prostorih „Našega doma“ v San Justu dne 29. septembra
Na programu zanimive točke „PRESENEČENJE“
Za lepšo zabavo poleg orkestra tudi lepe plošče
Jedača iu pijača ugodno poskrbljena Nasvidenje na tem lepem večeru
IVAN PREGELJ:
20
O i p c e i s o n e a
V Slavici je ugasnil plamenček nejevolje. Ozrla se je Heleni v obličje. Vidna bridkost je ležala v njem- Kar pri priči se je zasmilila Slavici. Polne, krvnate lehti ji je vrgla okrog vratu, poljubila jo strastno ¡na lice in jo prosila:
„Ne zameri, Lenčka! Saj te ljubim. Le žalostna sem zaradi tebe. Ne razumem te! Ne vem. kako se moreš žalostiti. Če bi bil France moj — o, o! Ampak ti, Helena! Ali ¡ga ne ljubiš? Kakšna si vendar?“
Trudno je utonila Helena v stolu in si pokrila lice- Bela pleča So ji zadrhtela v joku.' Slavica je zdrknila ob njej na kolena in prosila:
„Lenčka! Tak .bodi no mirna! Kaj pa sem rekla takega? Kaj ti je vendar?“
Helena se ne m,ore umiriti. Sestra jo je nevede opomnila nečesa strašno bridkega. Pred letom je bilo. S papa-nom je bila na letnem sejmu. V krčmi, kjer sta obedovala, je sedel mestni človek z zoprnimi zalisci in piskajočim glasom. Pripovedoval je nekim gospodičnam iz trga oblastno, narejeno zaupno in domače:
„Quae mutatio rerum- Da, gospodične, živeli smo ¡na Dunaju! Takrat ko sem. prišel jaz gori, so bile sicer prave stare hiše že izumrle. Ampak nekaj ijih je bilo še ostalo. Nekoga se še prav dobro spominjam. Sešla sva se v kabaretu. Pri tist; priložnosti sem mu pasod'1 petnajst čukov. Zato je tisto noč plačeval še zame. Strašen človek, vam. rečem- Korenito sva delala tisto
noč. Prv0 sva v petih ulicah zvonila in budila vratarje. Potem sva luči ugašala. Tako, da sem jaz stal na straži, ko je Poznik — pardon: — nomina sunt odiosa — moj tovariš 'plezal na svetilnike.“
„Živo, kakor pravkar, sliši Helena, kako vprašuje drobna črnolaska:
„Ali pa ti je vrnil tisti denar?“
In. zopet oni s svojim čivkajočim glasom:
„Šmonces. V imenu božjem. Saj jih ni samo meni unesel. Bogve, kolikim-Saj si je izposojal ¡še pri cestnih.“
„Pri cestnih ? Pri takih... ?
„Pikantno, kaj ? Brez -šale! Lep človek, lepa močna postava. Ali mislite, da Vam takale dekleta s ceste ne morejo ponoreti? Ne poznam jih sicer, toda bral sem, da so čudovite sentimen-talke med njimi, resnično dame s kamelijami.“
Tako se spominja Helena. Zato trpi in joče in ne more pozabiti...
„Lenčka,“ je zaklicala tedaj Slavica sočutno in solzna. Če misliš, da sem. še otročja! Saj nisem. ¡Smeš ¡se mi zaupati. Lenčka, povej.“
-Sunkoma je vstala Helena in uprla svoje oči mimo Slavičinega .obraza v t Rogorodieo v kotu. In Helenini pogledi I in oči na sliki so se ¡srečali: oči mlade žene, ki ljubi, z očmi mlade matere, ki se boji... .
Tiho je sklonila Helena glavo, stisnila roko svoji pol sestri in šepetnila:
„Legla bom-“
Luč . je ugasnila. V somraku rdeče svetilke ste deklici razvezali gornja
oblačila in utonili v belih blazinah. Nekaj časa je bila Slavica tiha. Šepetala je svojo tiho moli cev, ono isto kakor v četrtem letu svoje mladosti.
„Angelček varuh, ti mene varuj nocoj to noč, kakor -si ti mene varoval denes ta dan!“
Ko je odmolila, ¡se je okreni-la in vp-rašala:
„Helena, ali veš, kaj pomeni Glo-riosa?“
„Ne vem.“
„Latinsko je in ¡pomeni to, kar Slavica,“ je razlagala mlajša .sestra.
„Spi!“ je rekla Helena trudno. Ura iz cerkvenega zvonika je' udarila eno ... Nekak , zategel,, nečloveški glas se je razlegel odnekod. Helena se je zdrznila in se dvignila.
„Ah,“ je zašepetala nato pomirjeno, .„naš Janeti“ Bil je Jane,, prismojeni Koširjev mlinar is svojo blodnjo sanjo o neki Mežnarjev! Tini. Helena ga je bila vajena.
Tiha, blažena trudnost ji je zače-la razvezovati ude v. toplem pokoju. Nekaj -sladkega se ji je prelilo po telesu.
„Danes zjutraj ob ¡šestih se sestaneva s Francetom na maminem, grobu!“ se je domislila že rahlo nezavestna, „...na grobu... na maminem...“
Ka.r j0 -je vrglo ¡kvišku iz blazin. Vsa soba je bila polna kričave pasmi, ki je kipela ¡od zunaj skozi ofano. Helena je zagledala Slavico ob oknu-
„Kaj pa je, Slavica?“ je vprašala plaho.
, , Pojo,“ se je hihitala Slavica. „Ti moj ljubi Bog, kako so -pijani. Edini Poznik je še nekam trden. Ampak, Škorenjček! Ljubi Bog, škorenjček! Torej taka šleva si, ti potuhnjeni svetnik.“
Helena si je zatisnila ušesa.
„Hudič,“ je tedaj slišala Slavica, da je vzkliknil geometer, „znoreli smo. Molčimo!“
Bradač in Sivec sta pela ¡naprej in učitelju se je spahovalo:
„Sladko, hep, ispa — haa — vaj,, ce — hep — ilo noč.“
Daleč nekje nad gorami se je za-bhskalo. Bil je žarek prvega jutra. Živo je žuborela voda sredi trga v leseno korito. V lipi nad koritom, je zatrepetalo. Brvi ptiček se je zbudil, zacvr-kutal in zaspal znova.
Vinska pesem je utihnila. Zateglo, živinsko se je oglasilo od vode, iz mlina. Mlinar Jane, ki se je bil nalil s špiritom, razredčenim z -vodo, je tulil svojo blazn-o -strast, v šum jezov in klopotanje mlinskih kamnov. Vlaga, ki je ležala v ozračju, mu je živeje kot sicer, kadar je p'l, razburjala ubite živce...
*
Nato je sinilo jutro trudno, skrito v nadležno meglico, ki se je koprenasto razgrnila pod nebom -kakor otava za kosci. Geometer Poznik se je sprehajal -že -dobro četrt ¡Ure na pokopališču v rebri nad cerkvijo. Od križa d.o ¡križa je stopal in bral obledele napise in mrmral sam pri ¡sebi:
„Zofija je zlata vredna. Vino ima pošteno in s pivom nisem mešal. Tako sem zdrav. ¡Sicer bi bil to prokleto zoprn seista-nek.“
In žo-pet je hodil in mislil.
„Saj prijeten tudi tako ni. Hud;5 naj vzame babji okus in romantiko!“ V cerkvi je pozvonilo k prvi maši-„Saj setn vedel, da je ne :bo!“ je zamrmral trpko Poznik. Pa je zagledal tedaj pred seboj bledo Helenino lice. Dekle se mu je zazdelo čudno slabotno.
„Helena,“ je vzkliknil, „ali ste bolni ?“
Njej so zadrhtele ustnice. Povesila je oči. Sunkoma, prisiljeno vljudno je rekla:
„Vso n.oč sem bedela!“
Poznik ni vedel, kaj -bi odgovoril in je menil:
„Pa še -ta nesrečna ura, gospodična, in tista naša norčija ponoči —“
Odločno je dvignila -oči- Vsa topl-ota je bila ugasnila v njih.
„Gospod geometer’“ je rekla. „Tisto govorjenje včeraj na izletu! Prišla sem samo, da Vam povem! Pozabite, kakor da ni bilo nikoli. Razumete, nikoli!“ „Razumem, gospodična,“ je odgovoril geometer. Zdaj, ko je začutil udarec, je b'l svobodnejši in zopet ves svoj.
„Ne bom se opravičeval,“ je govoril-„Saj -pravzaprav nisem nič slabega storil. In prav tak sem danes, kakor včeraj. Ne vem,, zakaj tako čudno sovražite mojo široko dobro voljo. Ali niste sami rekli včeraj, da sem jo podedoval? Vem, da ta ura ni prikladna za to, da bi | odločala o moji in Vaši usodi, če ni ta ura danes, gospodična, morda bo jutri, pojutrnjem. Danes me -oštejte, ozmerjajte s ciganom, pijancem in barabo, le tiste ■ grde ¡besede' ne ponovite, te grde besede: nikoli!“
Deklica se je kratko obrnila, bleda ih fac-lna:
„Zbogom!“
Sprva je šla neodločno kakor da ■omahuje. Potem je stekla in stopila v cerkev. Geometer je šel počasi za njo. 'Pritisnil je že za kljuko pri cerkvenih vratih, pa jo zopet izpustil:
„Nedelja ¡gori, nedelja doli. Grem. v urad in bom delal do večera.“
(Dalje prihodnjič)