Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo rZ a r j o“ jev Trstu, Viadei Fabbri 2 Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj so objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V i?ij- • nih slučajih se je posluže Vhti telefona 'tiskamo štev.
Upravništvo , Zarje“ jev Trstu, N ia dei Kalibri Št. ŽJ. Sprejema naročnino, inseratu m reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6. —, za pol leta K. 3.—. Posamezne številke po G v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto. Pri večkratnem ob-javljenjuprimeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
Parobroöni promet z Dalmacijo.
V naj novejšem fasu se je vendai’ začela Avstrija zanimati v gospodarskem pogledu tudi za Dalmacijo. Do sedaj je večidel mirno gledala, kako si drugi izkoriščajo to nekdaj cvetočo deželo. V prvi vrsti je z ral a reška ogrsko-hrvatska parobrodarska družba v tej deželi speljati vodo na svoj mlin in je dobila počasi skoro ves dalmatinski promet v svoje roke. Domače parobrodne družbe, pa niti sam Lloyd, niso bile kos svoji nalogi, ker niso imele na razpolago dovolj modernih, dalmatinskim pristaniščem priklanih parnikov. — Edini Lloydov parobrod „Wurmbrand“ je bil mala častna izjema, vsi drugi Lloydovi parniki so bili povsem nesposobni za promet v malih dalmatinskih pri staniščih. Koliko zlatega časa je bilo treba, pred-no se je velik parnik ustavil, priplul h kraju ter "^izkrcal svoje stvari, to si more predstavljati le oni, kdor je imel srečo in čast voziti se s temi parniki po dalmatinskih vodah Kdor trpi na živcih, bi kar s kože skočil gledaje to dolgočasno neokretno gibanje. Z drugimi parobrodarskim družbami bilo je še slabše, bila je vsaka zase, pa niti zveze niso imele z glavno Lloydovo črto.
Konečno je torej vendar posegla vmes avstrijska vlada. Dogovorila se je z Lloydom in dalmatinskimi parobrodarskimi družbami. Uredila je stvar tako, da bo oskrboval Lloyd trikrat v tednu brzo vožnjo iz Trsta v Kotor in nazaj, enkrat iz Trsta v Špico in enkrat iz Trsta v Korfu (na Grškem) Prevezo in nazaj. Zato dobi Lloyd primerno odškodnino, kakor tudi za četrto vožnjo v tednu, če jo bo vlada želela.
1 arnik „Baron Gautsch“ je izgotovljen in nastopi te dni vožnjo po dalmatinskih vodah. Sledil mu bo skoro povsem enak parnik „Princ Hohenlohe“. Oba parnika sta najnovejšega sistema ter imata vse urejeno, kakor najmodernejši parniki, da bo vožnja na njih prav prijetna. Izkrcavanje pošte
LISTEK
Čarovn ika juha.
Turška zgodba. C.
Hussein, zvest služabnik starega šeka Muhameda, je jezdil proti Balsori, da bi tam oddal pismo svojega gospoda in pa 500 piastrov. Pot je bila zelo dolgi in je peljala skozi puščave in močvirja.
Prvo noč je ostal Hussein v močvirju; ali komarji so ga celo noč hudo pikali in naslednji dan ga je po vrhu še njegova oslica vrgla raz sebe, tako da se je pokvarilo sedlo in pesoda za vodo.
Vse to je nagnilo dobrega Husseina, da se je drugi ve’er ustavil pri kovaču Ibrahimu, katerega je prosil za prenočišče in mu obenem naročil, naj popravi sedlo in posodo za vodo. Ko se je Hussein nato nekaj časa mudil v svoji odkazani spalnici, katera je imela ilovnato dno, je šel malo na iz-prehod.
„Si ga li opazil, kako je nezaupljiv!“ — je šepnila Ibrahimova žena svojemu možu, ko se je Hussein oddaljil od hiše. „Gotovo ima dosti denarja seboj“.
„Neumnica!“ je zagodrnjal kovač. „Od kod veš to?“
„Zakopal ga je v dnu svoje spalnice“, odgovori žena pohlepno, „in pogrnil čez svojo preprogo“.
Možu se je pričelo svitati. „Seveda je potem njegova nezaupljivost umevna.
„Veš kaj“, prigovarjala je žena in zvito z
in prtljage, sprejemanje in izsop parnikov, vse se bo vršilo hitro in točno. Parnik „Baron Gautsch“ se bo ustavljal po vseh večjih mestih. Iz Trsta bo odhajal vsak torek, četrtek in soboto. Obiskoval bo Pulj, Mali Lošinj, Zader, Split, Gravozo, izjemoma tudi Kastelnovo, Kurcolo inLezino. Poskrbljeno bo tudi za manjša primorska mesta tako, da bodo imela izvrstno prometno zvezo z glavno Lloydovo črto. Take Urarske zveze bodo obskrbovale domače dalmatinske parobrodne družbe, ki so že naročile dogovorno z vlado nove ladje v Trstu. Država misli žrtvovati v, ta namen dva in pol milijona kron v podporo. Lloydu in raznim družbam. Ti milijoni pa fcodcP-tudi nesli, če se pomisli, koliko že sedaj rentira reski parobrodarski družbi živahni promet z Dalmacijo.
Vožnja bo splošno zelo hitra, daljava kakor n. pr. iz Trsta v Piran se bo prevozila v prej kot pol uri. •— To bo ne' le ugodno za potnike ampak tudi potrebno za prevažanje nekaterih pridelkov, ki se radi hitro pokvarijo. Brzoparniki bodo imeli v ta namen poseben hladen kraj, nekako ledenico, kjer bo prostora za 300 kvintalov sadja, sočivja, cvetlic, rib in drugega. Tako bo mogla Dalmacija razpečati svoje pridelke ,• po najkrajši poti v notranje avstrijske pokrajine in v osrednjo Evropo sploh, kar bo gotovo dvignilo dalm. poljedelstvo in ribarstvo.
Koliko se bo z novimi parobrodnimi zvezami dvignil in razširil promet plujcev po Dalmaciji, nam ni treba še le posebej povdarjati. Ko je pred desetimi leti prvič priplul „Graf Wurmbrand“ v dalmatinska pristanišča, je začelo po dalmatinskem gorovju kar mrgoleti turistov od blizu in daleč. Koliko‘ptujcev bo še le seda.) ob taki ugodni vožnji zahajalo v Dalma.ijf* 'če pomislimo, da v zadnjih letih v vročih poletnih mesecih vse nekako sili na jug, česar ni bilo nekdaj in kar se zdi na prvi mah res nekam čudno.
Umi ivo je, da si iščejo že od nekdaj bolniki in okrevajoči po zimi južno milejše podneblje, toda moderni zdravstveni nazori o počitku in krepčanju telesa so provzročili, da zahajajo mnogi tudi v juliju in avgustu na jug. — Tako opažamo, da imajo morske in klimatične kopeli v Adriji leto za
očmi namežikavala, „vzeti mu denarja prav za prav ne smeva, ker je najin gost. — A denar je vendarle lep. Če pomislim, v kako slabih oblačilih moram vsak petek v mošejo! — In kako lep je datelnov vrt, katerega nam Armenec ponuja za 3M0 piastrov —“
„Ničvredna baba!“ jo prekine kovač. „H kakšnemu dejanju me pa misliš zapeljati. Povej na kratko!“
„O — zapeljati!“ odgovori žena. „Kedo bi pač omadeževal gostoljubnost s takim dejanjem. Ali če bi on denar pri nas — pozabil?“
„Pozabil, kako to?“
„To bom žc jaz oskrbela. Ali ne veš,da vsak, kdor je zvečer čarovniško juho, drugo jutro vse pozabi, kar jc storil prejšnji večer. No, nisem li pametna ženska ?“
Ibrahim je nekaj časa zamišljen gladil svojo brado. Nato je vstal in za šalo lahno udaril svojo ženko po licu. S tem je bila stvar sklenjena.
Ko se je Husein vrnil, sta ga oba zelo prijazno sprejela; njegove stvari so bile prav skrbno popravljene in pred njim so stali lepi dateljni ter skleda kislega mleka in juha. Bila je čarovniška juha, česar seveda Hussein ni znal.
„Posluži se, prijatelj, posluži!“ mu je prigovarjal kovač. In Hussein si ni dal tega dvakrat reči, jedel je pil in nato prav sladko zaspal.
Zgodaj zjutraj je klečala kovačeva žena na prostoru, kjer je Hussein, ki je bil takrat že čez hribe in doline, spal in prav pridno kopala v tla, iskajoč denarja. A zaman. Že je hotela nehati, kar vstopi Ibrahim.
„Nič ni pozabi“, je vzdihnila.
letom več gostov. V Gradežu, Opatiji in Portoroze je tudi poleti vse prenapolnjeno. Slična letovišča so se že otvorila v Lezini in Malem Lošinju, Du-_ brovnik v tem pogledu 'epo napreduje in po obfrr-' ritvi teh novih brzovoznih zvez smemo pričakovati da se ustanove taka zdravilišča tudi v Kastelnovo, v Splitu, Kurcob in drugod. Seveda bo treba za toliko število ptujcev tudi mnogo modernih hotelov. Na Dunaju obstoji že nek odbor, ki se resno peča s tem vprašanjem. Velike hotele nameravajo sezidati v Kotoru, Dubrovniku, Obrovacu, Šibeniku, Splitu in na nekaterih drugih bolj važnih mestih.
Vladni predlog glede pogajanj z avstrijskim Lloydom in drugimi parobrodnimi družbami v' zadevi prometnih zvez po dalmatinski obali bo ' pač sprejet v državnem zboru brez posebnih'-težkoč in tako zasijejo menda tudi dosedaj zanemarjeni Dalmaciji boljši dnevi.
Duhovnik zahlen preit oltarjem.
V	slavni baziliki sv. Justa v Trstu se je v torek zgodilo grozno dejanje, kakoršnih najdemo v zgodovini le malo. — Duhovnik, oblečen v mašna oblačila, je bil pred oltarjem, kjer je pravkar dovršil daritev sv. maše, napaden, in težko, da celo precej nevarno ranjen.
V	torek' zjutraj ob 7. uri je maševal č. g. Ivan Marsich, kapelan pri sv.Uustu, pri oltarju Matere Božje sedem žalosti. Stregel mu je 20 letni Cerkvenik Marij Mlakar. V cerkvi je bilo takrat le malo ljudi, približno okoli- 30. — Ob pol osmih je maša končala; duhovnik in Cerkvenik sta zapuščala oltar da se podata v zakristijo. — Spredaj je stopal Cerkvenik z misalom, sledil je duhovnik, ki je nosil kelih. Ko je duhovnik stopil na zadnjo od treh stopnic oltarja, se je tu naenkrat izmed oseb, klečečih pred oltarjem, bliskoma vzdignil starikasti mož, oblečen v kmetski noši, planil proti duhovniku in udaril z vso moč;o — zdelo se je najprej, da le s pestjo — na spodnji del njegovega trupla.
„Pač — pač !“ pravi kovač zelo resno.
,,Kaj?“ vsklikne ona in skoči po koncu; mislila je že, da je njen mož na drugem kraju našel denar, „povej“, pravi veselo, „kaj pa je pozabil?“
Mo: pa ji pripelje eno prav osoljeno oko ušes in reče: „Plačati je pozabil!“
Od tedaj pa ni Mazuda, žena kovača Ibrahima nič več verovala v moč čarovniške juhe.
Težko izpeljiv ukaz.
Pred nekaj časom je poročal nek časopis o občinskem predstojniku, kateri je baje zapovedal da se ima vsak požar osem dni poprej naznaniti občinskemu uradu.
Nekaj sličnega se je pa v resnici dogodilo.
V vasi N. so imeli brizgalnico. — Ker dolgo časa ni nikjer gorelo, si je mislil občinski sluga zakaj neki bi stala brizgalnica prazna brez vse koristi v kotu; boljše je, da spravim jaz svoj krompir notri. In kar je občinski sluga mislil, je tudi storil.
Neko noč pa nenadoma izbruhne ogenj v vasi. Hitro so šli po brizgalnico in jo peljali na lice mesta. Seveda ni nihče mislil, da je krompir notri in zato so z brizgalnico pripeljali tudi krompir k ognju. Kaj se je potem dogodilo si vsakdo lahko sam predstavlja.
Prihodnjo nedeljo pa je dal župan oznaniti pred cerkvijo sledeče:
„Občinska brizgalnica se mora osem dni pred vsakim požarom izprazniti, očistiti in mora biti popolnoma pripravljena“.
Takoj potem jo zgrabil duhovnika z oboma rokama; duhovniku, ki je skušal izviti se mu, je pal kelih na tla. Ubogemu duhovniku je priskočil na pomoč Cerkvenik, ki je zapazil nož v rokah napadalca. Ker v prvem trenotku ni imel boljšega pri roki, začel je mlatiti napadalca z misalom po glavi, dokler ni isti za hip izpustil žrtve. Duhovnik, dasi ranjen, je imel še toliko moči, da se je, porabi vsi ta trenotek popolnoma izvil rokam zbesnelega napadalca, ki ga je hotel še uloviti. Zbežal je v bližnjo zakristijo duhovnikov in od tod v ono kanonikov. Še le tu je zapazil, da je bil ranjen v spodnjem trebuhu. Za njim je takoj prihitel č. g. Eretner, ki je ranjenca spremil v hišo, kjer bivajo duhovniki in ki je odaljena le kakih sto korakov od bazilike. Tu je g. Eretner slekel ranjenega duhovnika in videl, da je bil z nožem zaboden v levi del spodnjega trebuha, potem ko je bilo bodalo prebodlo vsa mašna oblačila.
Med tem so potom telefona pozvali zdravnika, ki je g. Marsicha obvezal za prvo silo in odri dil, da so ga na nosilih prenesli v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Dasi je rana zelo nevarna, upajo zdravniki, da bodo rešili g. Marsicha. Gosp. Marsic je izjavil, da napadalca ne pozna, da ga ni še nikoli videl in da ne ve nobenega vzroka tega napada.
Gospod Marsich je rojen 26. avgusta 1883. v Kopru kot sin revnih starišev. .Mašnik je od 27. decembra 1905. Eri sv. Justu službuje že skoro leto dni kot kapelan.
Napadalca je zgrabil nek gospod in ga trdno držal, dokler niso prišli Cerkveniki in mu izvili nož iz rok. Med tem sta prišla dva redarja in zvezala še vedno besnečega napadalca. Erepeljali so ga na policijo in vzeli s seboj tudi nož, ki je j 2 cm. dolg, špičast in navadne kmečke vrste.
Napadalec je 54 letni pastir Josip Kosanac od Sv. Eetra blizu Firana. Izpovedal je, da je prišel nalašč zato v Trst, da izvrši ta čin; kajti, ker ga že smatrajo umobolnim, hoče s tem svojim činom veljati tudi zares kakor norec. Dne 27. januarja 1896. da je izvršil enak napad na župnika v Kr-kavcih. Za v.'erajšnji napad pa da si je izprosil nož od svojega nečaka Zudici in ga dal nabrusiti v Kopru, kjer se je tudi pogajal za samokres, a ni imel dovolj denarja zanj. O ranjenem duhovniku pravi, da ga ne pozna. Črti pa vse duhovnike sploh, ker da so krivi, da ga vsi smatrajo umobolnim. Zato se prav nič ne kesa. Njemu da je bilo le na tem, da ubije sploh kakega duhovnika. To da je že poprej naznanil namestništvu.
Iz vsega tega je policija spoznala, da ima za opraviti z umobolnim človekom. Zato so Kosanca zaprli v opazovalnico bolnišnice.
č. g. Marsich, katerega je obiskal član našega uredništva v četrtek popoldne, se počuti že veliko bolje. Bolečine so skoro povsem ponehale, mrzlice ni več, po noči spi mirno, vživa malo lahke hrane in govori brez posebne težave. Nevarnosti torej za sedaj ni več. Bog daj, da bi kmalu popolnoma okreval.
Afriška razstava.
Ne zamudite si ogledati razstavo družbe sv. Klaverja v ulici del Bončo št. 6. poleg javnega vrta (giardino puhlico). Kdor si jo je šel ogledat, mu gotovo ni bilo žal. V treh dvoranah so razstavljene razne stvari namenjene ubožnim misijonom v Afriki. Tu vidiš cerkvene posode, kelihe, monštrance, nebo za procesijo, vsakovrstno mašno obleko, oltarno perilo, zastave itd. Vse je to tako snažno in skrbno izdelano, da se ne moreš nagledati. Ob stenah vise tudi slike namenjene misijonskim cerkvicam v Afriki. — V posebni sobi je hranjena vsakovrstna obleka za Srne afriške otroke, ki pa iz početka le neradi nosijo obleko, zato jim pa tudi delajo zelo pisano obleko, da jih bolj mika. Vse to so brezplačno izdelale pridne roke in darovala usmiljena srca. Ti darovi so došli deloma iz Trsta, deloma iz Istre, Dalmacije, Kranjske, Štajerske iz Tirolske in drugod. Skoro povsod ima družba sv. Eetra Klaverja svoje pospeševatelje in sotrudnike ter sotrudnice. Veselilo nas je, ko smo zvedeli, da se v tem pogledu posebno izkažejo Slovenci, ki prav pridno podpirajo afriške misijone. V Slovencih ima mesečnik „Odmev iz Afrike“ že okoli 1500 naročnikov. Slovenci so že mnogo žrtvovali za uboge zamorce, in Bog daj, da bi še več.
Videli smo tudi ene citre in en klarinet, oboje istotako namenjeno v Afriko, saj kažejo nekateri črnci pravi talent za muziko. Ko si ogleduješ vse te darove, ti pride gotovo tolažilna misel, da ni še izumrl rod usmiljenih ljudi.
Kar te bi znalo pa gotovo najbolj zanimati, je poleg razstave mal afrikanski muzej. Tu so razpostavljene vsakovrstne zanimivosti iz črnega dela sveta. Tu vidiš, kako se a?riški otroci učijo pisati, lahko vzameš v roke knjižico, ki jo je pisala črna deklica in vidiš, kako jej je spodaj napisala njena učiteljica, dobra misijonska sestra, red v kakem afriškem jeziku n. pr. „verna!“ Z zanimanje opazuješ razna lepotičja, katere zamorci zelo ljubijo; slišali smo, da nosijo nekateri zamorci do 15 kilogramov raznih verižic in okraskov na sebi. Ob stenah so okostja in rogovi antilop, nilskega konja in drugih afriških živali. Tudi nekaj kobilic vidiš eahko, onih znanih kobilic, ki opustošijo včasi velike afriške pokrajine in prete celim rodovom z hudo lakotjo. Če ni dragega, jedo tudi misijonarji take kobilce spečene. — Zamorsko orodje, posode, kraljevi prestoli, orožje, goda'a, vse to te bo gotovo zanimalo. Z nekakim strahom pogledaš v kotu na afriški boben, ki je bil že večkrat namočen s človeško krvjo.
Fomiloval boš uboge, zaslepljene pogane, ko boš videl in lahko v roke vzel malega, gnusnega malika, katerega so včasi črni rodovi po božje častili in kojemu so celo ljudi žrtvovali. Gotovo se ti bodo usmilili ti nesrečneži in rad boš vrgel v pušico malega zamorčka pri vratih en groš ali dva, ki se ti bo zato prav ljubeznivo poklonil in zahvalil.
Razstava je odprta samo še danes in jutri, afriški muzej pa si lahko ogledaš kadarsiboii.
Somišljeniki!
V smislu lansbo-letnega sklepa občnega zbora S. K. S. Z. na Jesenicah smo založili vžigalice z napisom: „V korist obmejnim Slovencem“.
Namen jim bodi isti, ki je začrtan v njih napisu, obenem pa naj bi bile te vžigealice vidno znamenje vseh naših somišljenikov.
Vsakogar izmed Vas je častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah.
Spoznali jih bodete po napisu „V korist obmejnim Slovencem“ in po dveh v bratsko pomoč segajočih rokah, ki oklepate slovensko trobojnico.
Vodstvo S. K. S, Z. je izvršilo nalogo, ki mu je bila poverjena. Na Vas, somišljenik', je sedaj, da storite i Vi svojo^ dolžnost ter segate prav pridno po njih.
Danes smo razposlali po širni slovenski domovini prvi vagon teh naših vžigalic.
Kličemo pa jim na daijno pot:
Erodrite v zadnjo gorsko kočico, osvojite si srca vseh, vznetite v njih ogenj bratskega domoljublja, da prinesete ono korist našim bratom-tr-pinom, obmejnim Slovencem, ki jim jo želi vsak!
Vodstvo S. K. S. Z. v Ljubljani dne 27. marca 1908.
politične vesti.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
V zadnji seji deželnega zbora — pretečeni četrtek — se je odobrila izprememba volivnega reda za občino Eulj, s katero je zagotovljeno Hrvatom sedem odbornikov in en svetovalec, v vseh treh branjih. Istotako se je odobril zakonski načrt o podržavljenju krajne policije za Eulj, Vodnjan in Vale. Sprejeli so nadalje zakon o pogozdovanju Istre. Trgovsko-obrtni zbornici v Rovinju dovolilo se' je 6000 K podpore za deželno obrtno razstavo v Kopru. Prečitala se- je interpelacija poslanca An-drijčiča o krvavih dogodkih na pust v Cresu in o zavlačevanju tamošnjih občinskih volitev. Poslanec Mianich pa je interpeliral radi nasilnega postopanja orožnikov v poreškem okraju. Sprejel se je nujni predlog deželnega odbornika Tomasia, naj deželni odbor izdejstvuje 50 odstotno znižanje voznine za izvoz domačega naravnega vina na vseh železnicah. Končno je deželni glavar prečital govor, v katerem se spominja važnih točk delovanje deželnega zbora v zadnjem šestletju ter naglasa zlasti volivno pre-osnovo. Namestnik knez Hohenlohe se je v italijanskem in hrvaškem govoru zahvalil deželnemu zboru za delovanje ter naglašal zasluge deželnega glavarja dr. Rizzia in dr. Laginje, da se je dosegel sporazum med obema narodoma Istre. Predsednik je zakjučil zasedanje s trikratnim „Evviva!“ cesarju.
KRANJSKI DE ŽELNI ZBOR.
Svojo prvo sejo je imel deželni zbor, kakor smo že poročali, minoli petek. Za odbornike so bili
izvoljeni sledeči poslanci: dr. Šušteršič, dr. Lampe dr. Tavčar (liberalec) grof Barbo (Nemec). Soglasno je bil tudi sprejet nujni predlog dr. Šušteršiča glede volivne preosnove. Izvolil se je volivni odsek, obstoječ iz dvanajsterih članov, kateri ima nalogo v najkrajšem času napraviti tozadevni načrt. Važno je tudi, da sta v deželni šolski svet odposlana Skot zastopnika deželnega odbora poslanca Slov. Ljudske Stranke dr. Šušteršič in dr. Lampe.
VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Več ko teden dni je ministerski predsednik baron Beck posredoval med raznimi strankami, da doseže kompromis v vseučiliškem vprašanju ter prepreči mogočo parlamentarno krizo. Razmere so bile zadnja dva dneva jako napete, ker so se nemški poslanci protivili glasovati za češko vseučilišče na Moravskem. Vsled tega so tudi češki poslanci sklenili, da ne glasujejo za resolucijo, ki zahteva nemško univerzo na Moravskem. Nevarnost je bila torej, da ste odklonjeni obe resoluciji, kar bi povzročilo polom. Češki poslanci so zapretili baronu Becku, da odstopita oba češka ministra, ako bo odklonjena češka resolucija. Razpor med Rusini in Poljaki zaradi rusinske univerze je za sedaj poravnan. Za slovensko univerzo je poslanec dr. Korošec predlagal resolucijo, katero je v četrtek obširneje zagovarjal tudi poslanec dr. Žitnik. Italijani zahtevajo od vlade, naj čimpreje ustanovi italijansko pravno fakulteto, pa ne imenujejo nobenega kraja.
ANARHIST VOJAŠKI STRAŽNIK V PORTUGALSKI KRALJEVI PALAČI.
Pretečeni petek se je izprehajal portugalski kralj Manuel po dvorišču kraljeve palače- Tu zapazi da ga je neka vojaška straža zelo nerodno pozdravila. Kralj poku'e vojaškega poveljnika generala Lopeza, ki je dognal, da stražnik ni vojak, marveč pripada amahisti 'ni „Zvezi črnega križa“, ki sta ji pripadala tudi kraljeva morilca Bulca iu Costa. Anarhista so zaprli. Kako je prišel na stražo, še niso dognali. Palaono stražo so pomnožili.
PRIPRAVLJEN ATENTAT NA ŠPANSKEGA
KRALJA.
Španski listi poročajo, da je došel v Lizabono iz Argentinije anarhist Antosa, ki se namerava podati v Madrid in ondi izzršiti napad na španskega kralja. Dosedaj se policiji še ni posrečilo zaslediti anarhistovega skrivališča. Strogo je zastraženo bivališče portugalskega kralja v gradu Necesitades.
VSTAJA POMORŠČAKOV V SSBASTOPOLU
ODKRITA.
Tajna policija v Sebastopolu je odkrila veliko vojaško - pomorsko zaroto > rnomorskega brodovja. Voditelji zarote so že zaprti. Načrt zarotnikov je bil sledeči: Pomorščaki neke bojne ladje, ki je te dni imela zapustiti Sebastopol, bi se bili na visokem morju uprli ter pometali častnike in poveljnika v morje. Nato bi se bili vrnili pred Sebastopol in ga bombardirali. Medtem bi se bilo uprlo moštvo rezervnega brodovja v mestu samem ter združeno z vojaštvom na kopnem zavzelo vse urade, banke in poveljništva. Med splošno panikobi bili pomorili vse poveljnike in dostojanstvenike ter se mesta popolnoma polastili.
p ¥ 3 e £
n Naše vžigalice! Naša ljudska organizacija ima svoje vžigalice. Založila jih je „Slovenska krščanskosocialna zveza“ ki bo čisti dobiček dala obmejnim Slovencem. Posebno važno je pri teh vžigalicah, da ves čisti dobiček gre za naš skupni namen, ne pa v žep kakega založnika. Vsakogar izmed nas je zato častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vž'galice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah. Ob enem naj bodo te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših somišljenikov. Spoznali jih bodete po napisu : „V korist obmejnim Slovencem“ in po dveh v bratsko pomoč segajočih rokah, ki oklepajo slovensko tro-bnjnico. Slovenski možje in fantje, slovenske žene in dekleta, skrbite da prodro te naše vžigalice v zadnjo gorsko kočico, osvojite jim srca vseh, vznetite ž njimi ogenj bratskega domoljublja. Zahtevajte naše vžigalice „v korist obmejnim Šlovencem“ v vseh prodajalnicah, v vseli tobakarnah, v vseh gostilnah! Naj ne bo našega somišljenika, naše so-mišljenice, ki bi tega ne storila! Vžigalice „V ko-
rist obmejnim Slovonsem“ se naročajo z naslovom „Vodstvo slovenske kršeanskososialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice Št. 2“, Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v istem redu bomo (udi razpošiljali naročene zaboje. Se enkrat prosimo vse naročnike, vse čitatelje, da izvrše poziv: Naše vžigalice, to vidno naše skupno znamenje, v vsako slovensko hišo, v vsako našo rodbino!
n Nov križev pot dobi prihodnjo nedeljo dne 5. t. m. cerkev sv. Vincenca v Trstu. Ob 5. uri popoldne se vrši slovesno postavljenje podob križevega pota. Najprej bo govor, zatem blago-slovljenje in pritrjevanje podob, konečno križev pot in blagoslov. Ta križev pot je dar bogatega trgovca. Okvirji so temnorujave barvo in pozlačeni. Podobe so natančni posnetki nekega križevega pota, ki je bil odlikovan na razstavi v Milanu.
n Jubilejne smodke v frankfurtarskih ovitkih. Tobačna režija si je privoščila ob cesarjevem jubileju nekaj, kar bo povzročilo v vseh slovanskih krogih skrajno ogorčenje. Izdala je jubilejne smodke, a jih ovila z ovitki frankfurtarskih barv. Če to ni višek vseh škandalov, ne vemo kaj bi bilo.
n Imenovanje pri državni železnici. Uradniški aspirant je so postali H. Lampel v Gorici, Pospi-šil pri ravnateljsvu v Trstu, Teodor Rajčevič v Herpelje-Kozini in Ed. Voh v Trstu. Premeščeni so aspirant B. Beslan iz Kanala v Gorico, asistent R. Holoubek k ravnateljstvu v Trstu, asistent Jos. Moravec od ravnateljstva k prometni službi v Trstu, aspirant Ad. Kagnus iz Ljubljane v Kranj in asistent Em. Hail iz Škofje Loke v Štanjel za postajenačelnika. Kot volonterja sta vstopila Mih. Čap na Bledu in Rih. K o x v Lescah.
n Nagla smrt. -—• Dne 26. t. m. popoldne je v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani najel župnik iz Št. Jur ja pri Kranju Anton Kukelj izvoščeka, naj ga pelje v Leoninum. Ko ga je izvošček tja pripeljal, je bilo Kukelju postalo slabo. Izvošček ga je od tamkaj hitro peljal proti bolnišnici, a tja dospevši je bil Kukelj mrtev. Policijski zdravnik dr. Uner je konstatoval, da ga je zadela srčna kap.
n Strašna družinska žaloigra. V petek, dne 27. marca se je doigrala strašna žaloigra, ki je uničila celo družino. Magdalena Bastendorfer, 25-letna soproga Karola Bastendorferja, 40 letnega uradnika pri državni železnici v Trstu, oba doma iz Beljaka, se je s svojo dveletno hčerko Emilijo vkrcala na mali parnik „Epulo“ ter se odpeljala v Milje. Tam je hodila nekaj časa po obrežju, nato pa svojo hčerko poljubila in jo vrgla v morje. Nato se je še sama vrgla v valovje. Pomorščaki so skočili za njo in potegnili mater ter otroka iz vode. Hitro poklicani zdravnik ju je oživljal, toda rešil je le mater. Telefonirali so po soproga v Trst, ki so je pripeljal z vozom v Milje. Ta je z občudovanja vredno samozavestjo odredil vse,, kar je bilo potrebno. Mater so odpeljali v bolnišnico v Miljah, otroka pa v mrtvašnico. Mož se je vrnil v Trst. Zaprl se je v stanovanje. Kmalu nato nekaj poči, kar pa je slišala le neka gospa v isti hiši. Šele drugo jutro, ko Bastendorferja ni od nikoder bilo, so vdrli v njegovo stanovanje, pa ga našli mrtvega. Ustrelil se je v glavo. — O vzroku umora se domneva sledeče: Zakonska sta imela razun dveletne Emilije še drugo osemmesečno dete. Dete pa je umrlo, kar je zakonska silovito potrlo. Morda je soprog pripisoval nekaj krivde na tem ženi — bogve zakaj. Mati se je vsled tega žalostila in zmedla se ji je pamet.
Iz 3sire.
i Iz Dekan smo prejeli: Tukajšnje kat. slov. izooraževalno društvo bo zborovalo v nedeljo 12. aprila koj po večernicah v zgornji dvorani kon-sumnega društva. Želeti je, da se tega zborovaoja udeleže ne samo udje, temuč tudi naši prvaki-poglavarji, da s tem pokažejo, kako jim j : na srcu nadal j n a izobrazba naše mladine. Ako se za napredek nu bodo brigali stariši in obč. starejšine. se tudi mladina ne približa samovoljno, ker dobro ■vemo, da le vzgledi vlečejo. Glavna točka zboio-lovanja bo volitev novega odbora, kateremu bode pr\a skrb, c:a ustanovi krepak pevski zbor vsled dejstva, da se je narodno petje v naši vasi tekom zadnjih dveh let skoro popolnoma zanemarilo, a vp.'lja'e so se neprijetne, žaljive in pohujšljive tuje pesmi. Društvo ima svoj tamburaški zbor ter lepo knjižnico in bode skrbelo za kratkočasne igre v razvedrilo svojim udom v prostih urah ob nedeljah hr praznikih.
Pridite torej k temu zborovanju vsi dragi domačini, ki vam je količkaj mari napredek in blagostanje našega ljudstva. V to vam kliče krepki Dobrodošli!“	Odbor.
i Na postaji Podgorje proge Herpelje (Divača) —Pulj se bo od l. maja tega leta zopet ustavljal brzovlak št. 302, ki se bo tam križal s puljskim vlakom št. 301.
i Grozna nesreča v Dekanih. — Dne 25. t.
m. se je dogodila v Dekanih grozna nesreča, katere žrtev je bil ISleten Josip Luša. Bil je prišel oni dan v Dekani na poti v Koper nek tuji podjetnik z gugalom in tam raztegnil svojo barako. Omenjeni fant je šel gugat sena ladijci; med guganjem pa, ravno ko se je ladjica nahajala v največji visočini, je fant zgubil ravnotežje in vsled centrifugalne sile z vso močjo v \isokem oboku butnil na tla, tako da se mu je zdrobila čeljust. Prihitel je sam oče na mesto nesreče, pobral krvavečega sina in ga dal takoj prepeljati v tržaško bolnišnico Njegovo stanje je nevarno.
3z irasa.
k Iz Rodika.1) Slavno uredništvo! Prosim blagovolite priobčiti v svojem cenjenem listu sledeče vrstice, katere sen kot popravek poslal tudi go-riški „Soči“. Dobro je, da tudi naši somišljeniki zvedo o liberalni resnicoljubnosti, p. d. lažnjivosti in farbariji.
Ni res, da „sem si hladil onemoglo jezo z lažnjivimi dopisi, nad katerimi se ljudje zgražajo, par pa je res, da ne držim jeze niti do največjega svojega sovražnika; sicer pa oni dopisi niso iažnjivi, ker bi jih sicer prizadeti popravili, in da se torej ljudje ne zgražajo nad temi dopisi, temveč nad dejanji, ki so v teh dopisih opisani.
Ni res, da sem „častilakomni Jože, ki takoj oznani raz lečo onega, ki bi se ga drznil molče srečati", nego res je, da sem že večkrat, zlasti v zadnjem času, javno rekel v cerkvi, da ne iščem svoje časti, ampak čast Božjo, in naj me torej le blatijo, obrekujejo, in zmerjajo, kolikor jim drago, le naj se Boga boje, Boga časte ter žive pošteno po božjih zapovedih. Nikogar nisem oznanil raz lečo, ki me ni pozdravil, nego večkrat povdarjam v cerkvi in v šoli, kar mi gotovo" potrdi g. učitelj, naj otroci in odrastli, kadar srečajo kogarkoli in pridejo kamorkoli, pozdravijo Jezusa in Marijo s znanim pozdravom.
Ni res, da „prodajam spovedne listke“, pač pa je res, da je v Rodiku stara navada, da ljudje pri delenju listkov za velikonočno spoved prostovoljno dajejo nekaj miloščine za cerkvene potrebe in zlasti zdaj za zidanje nove žup u: cerkve, in da vsakdo dobi listek, če tudi ne da nič miloščine.
Ni res, da „kupčujem s sladkim vincem“, pač pa je res, da moj svak Gržinič v Humu, znani hrvatski domoljub, trguje razun z drugimi istrkimi pridelki tudi z vinom, in da jaz od njega kupujem vino za svojo rabo; ako pa kdo drug želi kupiti od njega vino, pišem mu jaz ter vino na:’o-čim, in svak pošlje vino r.a naslov dotičnoga kupca, račun pa meni, kajti jaz sem mu porok, ker on ljudi tukaj ne pozna.
Ni res, da „se rad pritaknem za mešetarja“, pač pa je res, da nikdar nisem opravljal službe mešetarja v tem pomenu, v katerem se rabi tukaj ta beseda, namreč za denar ali kako drugo nagrado. Ako me kdo prosi, naj mu napišem kako pismo, kako naročbo, ali pa naj mu povem ime kake osebe, kake tvrdke, od katere bi kaj kupil ozir. kateri bi rad kaj prodal, in mu brezplačno vstrežem, to menda ni služba mešetarja.
Ni res, da bi jaz rabil pri agitaciji „obljube, vabila na pijačo v župnišču, denarne obljube, grožnje s tožbami“, pač pa je res, da se nisem nikdar posluževal teh protizakonitih in nizkih sredstev, kakor je tudi res, da bi me bili nasprot niki takoj ovadili, in naše oblasti gotovo strogo kaznovale, ako bi se bil poslužil le enkrat takih sredstev.
Ni res, da se „hočem pokazati kakor-pokorni Naglov hlapec“, pač pa je res, da sem duhoven in kot duhoven, in sicer le kot duhoven sem vedno bil, sem in bodem pokoren svojemu škofu, naj je bil, je ali bode katerekoli narodnosti; drugače sem popolnoma prost.
Ni res, da v moji kleti „izgine toliko vozov vina na leto“, nego res je, da sem jeseni naročil za svojo klet za celo leto sedem hektolitrov in 52 litrov vina, kakor je tudi res, da ne grem nikoli v krč/no, razun na poti, in da od tega vina dobe tudi moji gostje, prijatelji in delavci.
•Ni res, da „sem abstinent“, pač pa je res, da sem v pijači zmeren in vsakomu priporočam zmernost ; sicer pa biti abstinent ni menda tolika pregreha.
Ni res, da „sem vse to gledal in poslušal v sinjih višavah, na zvoniku“, pač pa je res, da nisem bil na zvoniku, nego doma v župnišču, kakor tudi moja dekla, in da je bil na zvoniku le oni, ki ima ondi opraviti pri stolpni uri, spremljan od svojega nečaka Josipa Babič.
Za ta dopis je uredništvo odgovorno le v toliko* kolikor določa zakon.
Ni res, da „sem čal v zračne višine dražbo, na kateri se je prodajal Kristus“, pač pv je res, da je Agata Bernetio p. d. Pečkova večkrat zaklicala iz množice na cesti Franici Skok: „Tukaj se prodaja Kristus! Ali hočeš kupiti Kistusa?“, kar se je slišalo tudi v žup lišče.
Ni res, da „sem v nedeljo pridigal p:i maši i i večernici, da so prodali Kristusa“, pač pa je res, da sem po pridigi grajal to počenjanje in opozarjal na pogubne nasledke take podivjanosti.
Boiik, dne 30. marca 1Đ08.
Josip Elsnic,
župnik.
k Iz Barke. — Na pustni torek je prišel domačin Jankovič Ivan p. d Frigan ves pijan od žganja domovi To mu ni bilo še dovolj, nego je šel v krčmo Čeparja p, d. Oštariča — Pametna Oštaričeva žena mu ni hotela natočiti vina, videč, da je že poln. Ker pa je hudo razsajal, mu prinese njena hči četrt. Ko to izpije, gre k sosedu, kjer mu dajo štrukljev. Nekaj jih poje. Kar naenkrat, ko stavi štrukelj v usta, sc zgrudi mrtev na tla in postane ves črn. Star je bil 73 let. Nekoliko dni prej mu je strigel sosed lase in mu rekel: „Meni se zdi, da vas več ne bom dolgo strigel, najbrže danes zadnjikrat“. Oni nato: „Zapomni si, da Erigan ne pojde iz tega sveta ne lačen ne žejen“. Res je prav prerokoval. S štruklji v ustili in polu žganja je šel s tega sveta, pa žal je bila to tudi njegova popotnica. V cerkev ni zahajal, vedno popival, klel in razsajal, iz sv. reči se norčeval in tako umrl. Kakoršno življenje taka smrt.®
Somišljeniki! Somišljenice !
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze“: „V korist obmejnim Slovencem“ ! Kupujte te naše vžigalice!
Serkveul letopis.
c Razpisane žnpnije. Razpisane so sledeče župnije: Avber in Milje (patronat verskega zaklada) ter Dekani. Prošnje je vložiti do dne 3. maja 1908.
c Vmeščen je bil dne 31. marca na župnijo Lanišče č. g. Jožef Vrbka.
c Razstava cerkvene obleke bo v nedeljo, pondeljek in torek od 10 do 1 ure in od 4 do 0 zvečer v glavni dvorani škofijske palače, via Gavana 16. Razstavo priredi bratovščina vednega češčenja. Nekaj te obleke je namenjone ubožnim cerkvam po škofiji, nekaj je bo pa podarjene sv. Očetu Piju X. ob njegovi petdesetletnici, v podporo raznim misijonom. V torek ob 11. uri bo slovesno blagoslovljenjo obleke v razstavi. Vstop je vsakemu prost, tudi otrokom, če jih spremljajo odrasli.
c Sv. birma se bo letos v tržaško-koperski škoffji delila po tem-le redu.
1.	Dekanija Kastav : 16. in 17. maja v sv. Križu, 19. maja pri sv. Matiji, 20. maja v Klani, 21. maja Zvoneče-Brgud, 23. maja v Rukavcu, 24. maja v Veprincu, 25. v Poljanah, 26. v Voloski, 27. v Opatiji, 28. in 29. v Lovranu, 30. v Mošče-nicah, 31. v Berseču.
2.	Dekanija Koper: 19. in 20 junija v Kopru, 23. jun. v Rižanu. 24. v Dekanih, 25. in 26. jun. v Miljah, 28 v Izoli.
3.	Dekanija Opčine: 5. julija v Bazovici, 6. jul. na Opčinah, 7. na Proseku, 8. jul. na Konto-velu, 9. v sv. Križu, 12, v Katinari.
4.	Dekanija Pičan: 5. septembra v Pičnu, 6. sv. Ivanac, 8. v Gračišču, 9. v Liudaru, 10. in 11 sept. v Novakih, 12. v Gero vijah, 13. v Krbunah, 14. septembra na Gologorici.
3z fmznte,.
a Silen potres.V Mcksiki je bil v petek popoldne močen potres. Uničil je popolnoma mesto Mi-pala v Mcksiki. Mesto, ki šteje 15000 prebivalcev, je porušeno. V razvalinah se je zanetil ogenj, tako da je zdaj vse v plamenu. Kdor je ostal živ, beži iz mesta. Ne ve se dozdaj niti približno, koliko ljudi je mrtvih.
a Severno ameriški anarhisti. V Viksburgu so prijeli nekega anarhista, ko je hotel stopiti na Ro-seveltovo ladjo, na kateri je bila Rooseveltova žena in sin. Policija sodi, da je preprečila napad na Rooseveltovo rodbino. Proti anarhistom nameravajo strogo nastopiti. Roosevelt je hotel preprečiti ob-
javo strogih naredi) proti anarhistom. Na Filipinske otoke ni poslal vojakov, ker se je bal arnahističnih in delavskih nemirov.
3ip€S SöSjöje
s Oproščen goljufije. Na tržaškem porotnem sodišču je bil vsled pravoreka porotnikov (sedem »da«, pet »ne«) oproščen 231etni zasebni zasebni uradnik Josip Gilli iz Tridenta, ki je dne 22. februarja t. 1. ponaredil ček tvrdke bratje Weiss, pri kateri je bil uslužben, na 996 K 50 h ter ga dal po svoji ženi izplačati si pri filijalki „Credita“ v Trstu. Obtoženec je priznal krivdo, opravičeval pa se je z bedo, ker splačo (140 K na mesec) ni mogel preživljati sebe in družine, obstoječe iz žene in dveh otrok.
s Dvakratni roparski napadalec. V ponedeljek se je vršila porotna obravnava proti Marku Rogu-lič, 21 letnemu delavcu iz Sinjskega okraja v Dalmaciji. Obdolženi čin je sledeči: Dne 3. septembra 1907. je prišel čevljar Maks Lečič iz Nercžin, ki se je slučajno nahajal na Reki, v neko gostilno pri mostu med Reko in Sušakom. Tam jo našel obtoženca in igral z njim na karte. Zapustivšega gostilno pa je Rogulič zalezoval svojega soigralca, ga napadel, grozil mu z nožem in vkradel mu. denar za K 10 in razne vrednote za K 70. To je prvi rop. Drugi rop pa je obtoženec pregrešil proti Radu Perkoviču, starem trgovcu obuval, s katerim se je bil vozil iz Zadra v Reko. Zvabil ga je v samoten kraj, ga tam ranil s kamnom, tako da je ta padel na tla, in mu potem vkradel K 335. Zraven tega je vkradel jestvinčarju Ivanu Magrin v Planini kruha za K 2.80. Obtoženec je trdil, da je nedolžen kakor golobček, a vse priče govore proti njemu. Porotniki so na vsa vprašanja glede krivde odgovorili pri tr je valno, vsled česar ga je sodni dvor obsodil na 10 let težke ječe. Obtoženec se je ves čas jako arogantno obnašal; po razsodbi je hotel pa kar pretepati straže in čuvaje.
Razne vesti.
r Slep pisatelj. — Pred leti je umrl na Dunaju v visoki starosti Dr. Ivan Emanuel Veith. Ta slovit cerkven govornik in pisatelj je na svoja stara leta popolnoma oslepel. Vendar je, dasi popoln slepec, nadaljeval svoje pisateljsko delovanje in spisal še veliko učenih knjig. Pri tem mu je neko črtalo vodilo roko, da ni šla preveč stran. V svoj zasebni nadaljevalni pouk pa je imel najete čitalce, ki so mu brali knjige v nemškem, latinskem, grškem, hebrejskem in drugih jezikih. Veith je bil prej deželni živinozdravnik na Češkem, po veri žid. Postal je katoličan, na to duhovnik in stopil v red redemptoristov. Bil je imeniten pridigar v velikih svetiščih sv. Vida v Pragi in pri sv. Štefanu na^ Dunaju. — Bil je v Avstriji eden največjih bogoslovskih učenjakov zadnjih desetletij, On je tudi pregovoril svojega prijatelja Giintherja, ki je bil zašel na krivoverska pota, da se je zopet podvrgel katoliški cerkvi. — Raj bi bil še le storil ta mož, ko bi mu bila svetila poleg dušne luči še mila luč telesnega vi a.
r Kralji — kadilci. Angleški kralj Edvard kadi najbolje smodke, semtertje tudi pipo. Belgijski kralj Leopold II. pokadi vsak dan dvanajst smodek. Cesar Franc Josip 1. kadi pipo. Nemški cesar Viljem pokadi na dan le malo cigaret in tudi te samo do polovice. Ruski car pokadi do 30 cigaret na dan. Španski kralj Alfonz kadi rad cigarete, in samo semtertje kako havano. Viktor Emanuel pokadi na dan samo 2 cigareti.
r Kako se je godilo nemškemu kmetu, ki ni poznal elektrike. Iz Hesenskega na Nemškem je prišel boljši kmet obiskat svejega sina vojaka v Mogunc ter se nastanil v hotelu. Ko se je dobro navečerjal, je š 1 po 9. uri spat. Gostilničar, ki je imel navado, da je ob 1. popolnoči stopil na ulico ter pogledal po oknih hotela, ali so povsod luci ugasnene, je zagledal kmetovo spalnico razsvetljeno. Poslal je natakarja k njemu vprašat, ali mu morda česa manjka. Natakar je potrkal na vrata, kmet je skočil iz postelje, na kar se je razvil sledeči razgovor. Natakar : „Ali vam morda česa manjka, ker še žgete luč ?“ Kmet: „Sam Bog vas je prinesel, kako sem vas vesel. Niti očesa nisem zatisnil, pihal sem, da me trebuh boli, a luči le nisem mogel ugasniti.“ Natakar je potem pokazal, kako se ugasi električna luč brez pihanja -
' I	■	' h '
mr lahfeifajfs „Zarjo66
po vseh gostilnah in javnih lokalih!
V Trstu dobite za sedaj „Zarjo“ na prodaj v teh-le tobakarnah:
Rubnič, via sette Fontane 14 Supanz, via Vinc. Bellini 13 Frank, via Stadion 10 Hreščak, campo Belvedere 1 Bruna, via del Rivo 44 Stanič, via molin piccolo 14 Mose, via Miramar 1 Bruni, piazzetta s. Lucia 1 Grammatico, via del Bosco 1 Schmied, via deile Acque 2 Magnolo, via Belvedere 49 Škerl, pri sv. Ivanu
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Tt'r'S't, {Sv,, Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
OMi in Immn Irnšlio S?. \m
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖<><>
(pri cerkvi)
'registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag) veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski saion ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo.
’❖❖❖<>❖
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖<>❖ ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖
vv vv
❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖-o-
z; Ah. LOG--ŽN
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRS I’ — Via delie Acqu,, — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v butci jkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoe malinovec in tamarindo.
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to vele važno zavetišče za brezposelne služkinje.
ih		7{T
7-4!	Jcsip teše	
	Trst - miiatvki mojs’er - Trst	ii-T-
	Via Giulia. — Telefon štev. 1971.	
7 G	Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-	1 1 — 1
	binska in druga mizarska dela. Posojuje	1 1 — 1
	tudi različne odre in scenerije za vsako	i 1 “
— j —i	igro ali koncert. Postrežba točna. Cene	1 — I
— 1 —J	jako nizke.	Tjl
	L,11111111111 i 1111111 i111111	-1 — i
	l-l-l-l-l-l-l- l-l-l-l-l-l-l 1	1 i-
Ukipite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stsnfič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
ipri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Trg©u$l<6-obrtna zadruga
Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1. n. M TRSTU Via S. Franeeseo d’Assisi št. 2,1, n.
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-04.
Poštno hraniinični račun 74679J	„
Sprejema hranilne vloge od vsako- K o Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar, tudi če ni elan, inje obrestuje po	o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. —
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče.anje v družinah — posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se tdpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K.
Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9—12 d. in 3—5 p. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
9j\
2EESSS
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	s. . v.i11-1 * p;« i ao	<-11« >	‘
-EtiliO-
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
Davke plača hranilnica
sama.
Q Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. miljon kron in pol-Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. Hranil niča in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. ..Vsak krščansko rrns ec Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. valid HTM Ti»ctn
0
0
0
0
0
o
0
i
Razširjajte in priporočajte „ZfiHJO“