Avstrijska kriza. | -ooo- SEYDLERJEV KABINET NI DOBIL ZAUPNICE, ZA TO JE ZDAJ NEPOSTAVEN. — PRIČAKUJEJO NO- 1 VIH IZGREDOV. — PO CELI DRŽAVI VLADA NE- | MIR, CEHI ZAHTEVAJO SVOJO NE0DVISN03T, j RAVNO TAKO OSTALI SLOVANI. — NEMIRI SO [ BILI NAMENJENI PROTI DRŽAVI. — AVSTRIJA! OBSTAJA SAMO SE PO BESEDI, ooo Thm IrtoalaUoo film] witb tbe punt ou> st»~r m t N>« Yurk. X. T. oo March 10, ms as rvqui«*l Uy tbe art ot October 6. 1917. S francosko armado, i:>. maiva. — Avstrijska kriza je najv. «gn, knr *«» jili še iiin-le bojujocf* se države, razuii — Rusije. Sevdlerjev kabinet o polno«'i 28. febi*uarja ni dobil dovolj ^flaMiv za proračun in je zdaj liepostaven eelo j proti listavcu. Atmosfera je uapolujeua z elektriko. Vsak čas lahko lxbruliuejo novi narodni nemiri, ki bodo se bolj resne- ^ ^a značaja kot pa je bila dunajska stavka. , Agitacija med avstrijskimi Poljaki se ni zmanjšala. 5 17. februarja je bila splošna stavka v Krakovu. Trgovine < ho bile zaprte in hi>e prekinjene s črnimi zastavami: poli- ^ liroe železniee niso vozile, vsepovsod so se vršila zboro- J vuuja; lju«l*sko jt* korakalo neprestano ]x> ulicah. , Krajevne banke so sklenile, da prekinejo vsako zve- , /o z avstrijskimi bankami. Policija je aretirala nekoliko « agitatorjev, zaplenila je nekaj okrožnic in tiskarn, zaduši-1;« n« katere liste, toda poroeila o podobnih nemirih v 1 Varšavi so samo povečala razburjenje. Avstrij ki polki, ki so bili poslani v Krakov, da bi ■ zopet naredili red, niso j»oslušali svojih častnikov. <*ehi so se tudi pripravili na usta jo. }>otem ko so se , nir-ft seboj xcdiuili in izbrali za svoja voditelja Kramarja i in Hasina, ki sta bila v juliju obsojena na smrt zaradi ve- i 1»-izdaje, toda sta bila pozneje pomilosčena. ] Rasin je kot novi predsednik češke stranke izjavil. : da je pi i*»l;t ura. ko j<* treba vstanoviti neodvisno eeško--lovaško državo, ee treba, tudi v bolesti in solzah. j * A Hm-i ter Zeitung" razpravlja o položaju in pravi: i \Ts*trija je edina vojskujoča se država, kjer pro- 4 menu m jKitrjeii po parlamentarni večini. Nikar se ne 1 \ arajnio: to ui ministrska kriza, temveč — «lrzavna kri- | /a' T<» i.i pmrneuti, ki ni dobil večine, temveč — Avstrija x -uma. Stranke so se manj dvignile proti Scvdlerju. kot » )»a pruti > ladi. katero zastopa. !< < Vin /hhtevajo češko državo. Slovani slovansko dr- t /.ivo, IVljaki in 1'krajinci se hočejo odločiti od Avstrije. Italjani iti Rumuiici molče, toda vsakdo ve. kaj hočejo. Avstrija ni več drugega kot samo še — beseda! * Država, ki sredi vojne ne more imeti večine, da bi se|i mogla vzdržati, ni zdrava. Xe more biti ozdravljena, dok-r 1«t nc postane skupna last narodov, ki jo tvorijo. Ne mo- • re biti ozdravljena v prvi vrsti, dokler nimamo miru. Vsa- j k a ura vojne povečuje nevarnost gotovega razpada.. j Sedanjo politično krizo je povzročil upor Cehov, Po- < ljakov, Slovencev m nemških socjalistov proti pruskemu imperjalizinu. To je manifestacija v prilog Wilsonovega j mirovnega programa in neposredne zveze med Dunajem 1 in Waahingtonom. i Berlin hoče pokazati pred celim svetom, da je zrna- t militaristične stranke popolna. Tega jarma pa ne ma- s rajo sprejeti niti nemški proletarjat, niti nenemški naro- * d i Avstrije. * 1 To je slika sedanie krize. j, ti ►S v tiler si je mnogo prizadeval m si še vedno priza- , de \ a, da bi se pridobil večino s tem, da bi spravil Poljake | in socjaliste, ali pa oboje. A* svojem govoru 19. februarja « v dr/avneni zboru je rekel 1'oljakom, du ukrajinska mi- 1 mvua |K»^*»dba še ni definitivna in da s«1 bo cbolmski o- 1 k m,) se priklopil Poljski, ako Ukrajinci ne bi dali obljub- j ljenega rita. i 8<*ejalistoin je rekel, da je se vedno upanje, da bi se 1 mogel okleniti splošni mir, ako pride do sporazuma med ■ Dunajem in Washingtonom. toda Poljaki so zapustili dvo rano, ker niso hoteli poslušati, ko je bilo brano cesarjevo pistuo rehom in kričali so tako glasno, da ni bilo mogoče sli-ati predsednika. Kdino Seydlerjevo upanje so bili soejalisti. Soejalisti-etta stranka se je zadovoljila, ker ji je bilo zagotovljeno,! da se Avstrija ne bo vdeležila nemške ekspedieije v Rusijo in I 'krajino in ker ni želela, da bi se razpustil državni[ /U»r, ki edini prostor.'kjer se morejo prosto razkriva-! ti socjali>ti«*ni nazori, je slednjič privolila, da bo glasova-1 la za civilna, toda ne vojna posojila. Tak je bil položaj 22. februarja, ko je cesar Karols imel posvetovanje s cesarjem Viljemom in generalom Lu-dendorffoaL Tedaj je moral voliti med željami svojih lastnih narodov in željami nemških militaristov. Karol pa si je izbral — Nemce! Viljem je obljubil Karohu da ga bo podpiral v njegovem bdju s Slovani, obljubil je dati Avstriji financjel-no pomoč in da bo Nemčija poslala žito, kjer bo največja potreba; slednjič pa je še svetoval Karolu, da naj ne skic- j pa nobenega kompromisa. 25. februarja so se avstrijski ministri posvetovali ce- j lo nož m sotaraladuji uan obvestili f October 6. 1D17. London, Anglija. 15. marcu. — Pt't rojyra j?»ki dopisnik Morning Pt^t po-roča, da !>ili post rele. Neko petrofrrajsko poročilo pra \ i. d« kmetje v polov ki ni okrajij 10^d Dvuiskoin in Vitebstom vo dij«v qin riila vojyo proti Nemcem Ku>ki š;ab zapadLue fronte je bil r/ Suiolvito-ka preine^een v Mo sk vo. O ledu zavzetja Odv^v pjroča i/, nemike^a ^iavneira šu.b«'i: "Nemške žete, ki so bile v apo razumu z ruiniuisko vlado poslane i z Burile proti (Xhesi pre-ko Galaea m Bemleri. so po boju s 4olpami pri Moldovauki zaseille Odeso. — Njhn ^o sledile avstrijsko-ogrske čete, ki so prišle iz Žuierinke. Frankfurter Zehunjr pravi, d« je razdelitev Kusijo v več neud visnih driav slatci politika Nem '•rKv Nemčija dftn»*i nima nič več upanja kot kdaj poprej, da bi mogla roditi politiko Daljnega Vzhoda. razun z Anglijo iu Rusijo. Zaradi tega tilaba Kusija ne bo mo-i?Ia dovolj prispevati za koueeni dobrobit Nemčije." Vojaški kriti« v Vos-isvhe Zti tnng, stotnik Salzmann pi^e: Nemčija je prepozno priecla -poznavati, da bo prišel easko bodo Japonska in Združene države izprevidele, da vojna ni vedno naj-l>olj5a. pot, po kateri se poravna.io >pori. Nemška politika v Bu&iji je i^Tal* briljantno tilo^o za Anglijo iti Združene države. Na hiti način je Nemčija povečala naklonjenost Nuozemake do Anglije.,, Nemčija bi morala pridobiti si nizozemsko naklonjenost s tem, da bi ji jamčila gotovo posest kolo nij v Vzhodni Indiji, toda m#sto teg* j« povzročila an »lesko-japonsko rvezo ter je oprostila niaozem-ike kolonij« japonskega pritiska s tem, da je odprla vrsta za japonsko podjetja v Rusiji. feamo najbolj omejeni razum uiore misliti, da bo razkosanje Rusije korotoo za Nemčijo, Pravr poslediee nemške politike v Rusiji se že kažejo v tem. da «o se o«* nošaji med Združenimi državami in Japonsko ohladili, uitrdila pa j v angleško-japouska zr^esca, kar ima »j posledico sigurnost angle-ških posesti v Indiji in v Avstraliji ra nizozemskih ter francoskih kolonij v južni Aziji. Posledica bo. da bo Nemčija. io- Vojna poročila. True trnn>latioa filed with tl>e post master a' NVw York, N, T. on March 15. ll»iy a- re«iain.nl bj tl»f Ael of IK-tober 0. U«17. London, Ang-iija. 14. murea. — Naše ua^koknjoee čete ">o vdrle v sovražne zakope jiigovzho&no od I ehy in so vrjiiie >; ujetniki. — Sereriio d YpreS-^ta^en žt^e/Jiiv.*^ smo uspešne odbili .sovražni na pad. Tekom novi je biia oboja arti-lcrija jugozapaduo od Cambrai zelo aktivna. ! ti centralnim državam neizogiblji S vo. Tako je danes brzojavil po-1 j slauik Francis državnemu depar t nientu. i To poročilo je odposlal poslajiil |' iz Volile in je že drugo poroči-jI lo. ki je prišlo tekom ur. Pu- j slauik Francis ni povedal, proti i komu ?se je Trocki tako izjavil, to- j \ da vlada misli, da je to storil na- j ^ pram ameriškemu vojaškemu ata-1 šeju, ki se najbrže nahaja v Pe j trogradu, ali pa kakemu uradniku i I ameriškima Rdečega križa. T ročke ga tudi zelo skibi- kaj ',] bo dogodilo v Sibiriji in jc zelo1 j vznemirjen zarad-i poročila, da za j vezniki nameravajo posredovati v ] Sibiriji. l Trocki je tudi govoril o možno 1 sti, da bo Ru*ija reorganizirala no vo armado, ki bo stavljena pod že { lezno disciplino ter se bo boi-lla , proti Nemcem. V državnem departmentu do 1 mnevajo, Ja se je ta pogovor t j Troekim vršil 10. ali 11. marea. -- i Zračni napad na AnfHje. T roe translation filed with the post i master at New York, N. T. on March 15, '! 1919, as required by the Act of October ! i 6, 1917. London, Angiija, 13. marca. — Siuoei so so"vražni zrakoplovi zo-l^ pet napadli severovzhodno angle j sko obal. svojem poročilu prsrvi ] fcMraar^al French: ''Kmaln po pol de^»eti uri rve-j( čer sta eden ali dva so\Tažiia. zra |, koplova napadla sevcrev/l^xluo o-!j bal. Na obrežje je padlo okoli tiO i bomb. Do zdaj ae ni poročil o zr- | tvah in škodi, i • Anekgija Litve. True translation fileJ witb the puat) master at New Tork. N. T. on March 15, 1 11018 as required by tbe Act of October 1 B, 1917. Kodanj. Dansko, 13. marcsi. — | !lz oficijelnih nemških virov se je, izvedelo, da se je opustila namera j' iz Litve Tjapra\~iti neodvisno dtža-;< jvo in zdaj namerava anektirati J ► deželo Prusiji. Nemci izjavljajo.'« da je tak korak potreben kot eko-|-nomicna jam^čina za Nemčijo. ~ ;i [Nemške vojaške oblasti so prepo \> jvedale deželnemu svetu odpotovati;! iz Vime. * Turki v Armeniji True translation filed with the poet master at New York, N. T. on March 15. 191S as -ixiuired by the Act of October «. 1917. London, Anglija, 14. marca. — j , Kakor pravi neke turško ofici jel-! no poročilo, nudijo Armenci hnd! odpor turškim četam. Turško vojno poročilo, ki je bil v torek ieda-no. pravi, .da so Turki vkorakali i v Erzirmn in gamijo požare, kafte. I __A .__•__T i Češke zahteve. -OOO I VES 0£6KI NAROD ZAHTEVA SVOBODO. — JAVNA IZJAVA ZAHTEVA PRAVICO SAMOODLOČE-VANJA. — VELIKA ZBOROVANJA. — SLOVANI PROTESTIRAJO PROTI MADŽARSKI NADVLADI. | AVSTRIJSKI CENZORJI SO PREPREČILI OBJAVO DOGODKQV. -ooo- 1 True traiiblatloD filed with tne postmaster at New Tort, N. Y. on March 13. 4 1918 aa required by the Act of October 6, 1817. Washington, D. C., 14. marca. — Zastoniki Češkega 'naroda so v l*ragi objavili izjavo o popolni neodvisnosti od Avstrije. Poročila o dogodkih na Češkem so avstrijski eenzor-ji zatrli. Vendar pa je izvedel o podrobnosti!] češko-slovaški narodni svet in jib je danes objavil. Narodna skupščina češkili dežel je zborovala dne (3. januarja v Pragi, kjer je bilo navzočih več kot 250 čeških poslancev avstrijskega državnega zbora in deželnih zborov Češke, Moravske in Šlezije. Ta deklaracija, ki je bila soglasno sprejeta, se smatra za dokaz mišljenja celoknpnga češko-slovaškega naroda in skupnega delovanja nasproti avstrijski vladi. V tej izjavi se navaja izjava Cehov v času francosko-pruske vojne: — Vse narodnosti, pa naj bodo majhne ali velike, morajo imeti iste pravice do samoodločevanja in v isti meri se morajo smatrati enakim. Mi, zastopniki češkega naroda, zvesti principom svojih prednikov; z veseljem pozdravljamo, da Vse države, zgrajene na principih demokracije, vojn joče se ali nevtralne, smatrajo za svojo pravico samoodločevanja za vse narode, kar naj bo jamščina za splošni in stalni mir. Kakor oni, je tudi Rusija, želeč splošnega miru, postavila princip samoodločevanja narodov med temeljne »PPgoje in hoče v soglasju s temi principi privoliti vsem I narodom pravico, da si določijo pot svojega življenja in da i se odločijo, ali naj vst vari jo svojo neodvisno državo ali | pa se hočejo pridružiti kaki državi tujega naroda. Z ogorčenjem izjavljamo, da nam je bila odvzeta pravica neodvisnosti in samoodločevanja. Naši slovaški bratje so postali žrtev madžarske brutalnosti in nezasli-bc^a I trpinčenja. Naš narod je v soglasju z vsemi demokracijami cele-i ga sveta v svoji želji po splošnem in stalnem miru. Pravica svobodnega narodnega življenja in saiuood-* j ločevanja narodov, majhnih ali velikih, ne glede na to, h j katri državi pripadajo, mora postati temelj bodočega med-, narodnega prava in vseh soglasujočih narodov in obenem neprecenljiva posest, ki bo rešila človeštvo novega svetovnega spora. Svečano protestiramo proti odklonitvi pravic samoodločevanja narodov pri mirovni konferenci v Brest-Li-1 tovsku. Da se te pravice i^oolnijo, zahtevamo, da je vsem narodom, ravno tako tudi Cehom, dovoljeno, da prisest vlijejo in branijo svoje pravice na mirovni konferenci. noben kompromis ni mogoč in da se mora privoliti ves proračun. Državni zbor je takoj prenehal zborovati Po seji so voditelji proračun vrgli z dnevnega reda. 28. februarja o polnoči proračun še ni bil sprejet in vlada je postala nepostavna. Ob istem se je poročalo, da so avstrijske čete vko-i-akale v Ukrajino skupno z Nemci. Od tega časa je bilo le malo izprememb. Nobena stranka pa ni bilu pomirjena. Boječ se. da bi nastali upori. Sevdier ni razpustil državnega zboi-a. Poljaki, Čehi in Slovenci se niso vdeležili zadnje stavke, toda gotovo bi se pridružili novim nemirom. Zadržanje čet pa je tako, da se nanje ni mogoče povsem zanesti, zato pa je mogoče, da bodo poslane v Avstrijo — nemške čete. da pomirijo nemirne Avstrijce. Sevdier pa še vedno poskusa dobiti večino, a s^Uj je zapustil soejaliste in se pogaja s slovanskimi strankami. Cesar in Sevdier sta sprejela poljske, češke in slovenske voditelje in izgleda, kakor bi jih hotela potolažiti z obljubo "narodne avtonomije" To pa je imelo za edino posledico, da so bOi avstrijski Nčmei razjarjeni, nezado- Na znanje. Položaj je tak. da ue moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade □greka bo dobila rumunsk«; petrol vrelce, Irue translation filed with thi yust batter at New York. N. Y. »m Mar- h IS, master atX»^r Tufk.X. T oo Manb lr*17- Amsterdam. Nizv^ui h<>. 14. marca. — Deutche Zeitun^ v Berlinu prinaša dunajsko por-.iHlo, du bo ruiu'in-ko oteitilj,' petrolcj- skimi vrelci prideljeno Oqrski. To ozemlje pa ho upravljala skupna nemška, avstro-u«r>ka, rurnunska tu bolgarska komisija. IV t rok-j m: bo razdeljeval po sorazmerju, ki bo še-le pozneje določeno. Zaplemba nizozemskih lad.ii. True trauslatiou flJefl wltb tbe pool master at New Torb. N. Y. .-d Mar-b 15. 101S aa rt-quiro*J by tbe Art of Oetober H. 1917. London, Anglija, 14. nt area. — Zaradi zayiaeevanja pogajanj / Nizozemsko glede nizozemskih ladij v zavezniških pristani«'''ili Lrr zaradi po»*asnosti nizozemske vlade v tem ozirn. je prišla Anglija z Zdmženimi državami do ^poraslima. da se pogajanja končajo in da >še prihodnji teden zaplenijo vse ladje za zavezniško vporabo. i*o-ski*beIo bo v-e. da vanijejo praviee lastnikov. Ladje bodo za- varovane in ot*oro^ene, ako bo katera ladja potopljena, se bo škoda povrnila kolikor mogoče hitro po vojni. Te ladje, katere dobijo ua tn naein zavezniki, predstavljajo blizu en miljou ton, od katerih .lih je v ameriških pristaniščih 70 odstotkov, 15 odstotkov, v angleških iu 15 odstotkov v drugih v zavezniških pristaniških. Zavezniški sklep ima »vojo pra-vno podlago v lex Angaria, ali postava. ki dovoljuje nasilno zaplembo za javno uporabo m po kateri | vojskujoča .>e država rabi nevtral-nf ladje, ako p'aea primerno od-Ukodnino. Nemci so se posluževali te praviee na augleskih ladjah v f ra n eOfs k 6-pruski vo j ni. Upor v Az:.ji. Yru*4 translation filed wltb tbe pu«?t . nou^U-r at New York, X. Y. on Marrb 15, ! 1018 at; required by the Act of October 8. 1S#17. Peking-, Kitajska. 14. marca -i Posložec »e nereda v provineiji j^ečijan so se Tibetanei uprli in ko-l raka jo proti Seeuanu, k j n- so 2e | zavzeli vee mest, j Njih moč ceni na 10 tisoč 'mož. ki so borože*ii z modernimi puškami. »LAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ tlovfniiri dbMevnik ill -c v Zc I | Ijl Velja za vse leto ... $3^0 IJI U Zrn pol leta......$2.00 W j The largest Slovenian dal; l -s in the United State*.- rj Issued every day except Sondav> iT I and Legal Holidays. 1|| ] SO,OOO Readers | --------- - ----—:- ----------- ------ TKLErON 2S7G C0RTLAHDT- Entered as Second-Cla^a Matter, September 9\ 1903, at tha Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COETLANDT, MO ec — STEV 62 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1918. — PETEK, 15. MARCA, 1918. j«;t VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL - .....- ■ :------ 1 -■ .,..._. ■ --------------- -------------- . QLAS^XARfTOA. 13. \f AftfA frft Pa naj bo neposredni izid tak ali tak, popolnoma pametno je imeti povečano zalogo v easu potrebe ter splošno rabiti avtomatične stroje. Oe se vzame izurjenost delavcev kot glavni faktor pri izdelovalni industriji, se ne more zadostiti nenadnemu povelju za povečanje produktivne^ sile. Oe bi se Japonska zapletla v vojno z narodom kot je Anglija, Francija, Nemčija ali Združene države, bi bilo potrebno zanjo importirati avtomatične stroje ter surovine ni sicer v velikanskih kvantitetah. Francija je zainogla storiti to radi velike sile angleške mornarice ter obsega angleške trgovske mornarice. — Japonska pa je 5,000 milj po vodi ter do tri tisoč milj po suhem od virov zalog v Združenih državah in ona ima tudi majhno trgovsko momaiico. Zvezana z Združenim di-žavami bi imela Japonska velike težkoče pri zakladanju same sebe. Admiral Akivami pravi: — V Angliji, kjer se je industrija med narodom nahajala v stanju visokega razvoja, se je našlo, da so obstoječe tvornice daleko nezad-ostne. da zadoste vsem potrebam položaja in veliko tvoimie je bilo treba zgraditi ali ra7Širiti tako, da se je sedaj proizvajalno silo Anglije povečalo za tri ali štirikrat tega, kar je bila pred vojno. — Oe bi se nahajala Japonska na mestu Velike Britanije, bi mogli vladni arzenali dobaviti le eno desetino potreb glede vojnega materijala. Japonska bi bila prisiljena stopiti iz boja po preteku pol leta vsled pomanjkanja orožja in municije, celo če bi ae vrglo na tehtnico tudi vojaške predmete, katere se je nagromadilo v časih miru; Oe bi kedaj zadela našo deželo taka nesreča, da stoji lice v lice s tako strašnim krvoprelitjem, bi moral celi narod sodelovati pri obrambi dežele in države. Ali pa je taka ideja praktično izvedljiva na Japonskem i Prevladujoči pogoji izdelovalne industrije v tej deželi so tako pomanjkljivi in nezadostni, da bi morala v kri-tičnc-i i trenutku ]>oloviea prebivalstva (>0,000,000 ljudi, sedeli s prekrižanimi rokami ter stiskati zobe v nemi jezi .da ne more nuditi deželi spoje službe in to radi — pomanjkanja pripravljenosti. Rekli so, da je Japonska vsled te vojne zelo obogatela. Japonska pa mora kupovati ne le svojo železno rudo, jeklo itd., temveč tudi ves bombaž in volno, katero potrebuje za oblačenje 57,000,000 ljudi. Do leta 1915 j bila balanca trgovine težko proti Ja-jxmski. Oe vzamemo leta od januarja 1900 do 1918, vidimo, . t4MT1B BIIMK. Tnmmmrm rum mi Hkimi af Um «orporatloa ud mAdrmmm at mbof oCOcanj « OocTLajulf srrwe. Boroocft at Manhattan New Tort City. N T ___ j te mšm lato n« a* latrfti Z* «4© leto m mesto New lock 90.00 . tm C*Ml.----------Vifl Za pol teto m avto New Točk.- L00 ■e pol toto-----------1.00 ' Tm četrt leto m meto New To«« 1-50 * • ..........«... 1.00 Tm lno-Mtvo — Pelo leto....„ 000 J _«*»■*;- nahoda Ufraja tm> dan aadtj ln prarailto«._ « •GLAS NARODA' (**Volc» of toe People" > < »>mh »varj dej except Sunday« and Holiday* _ Hahafrtpdo« yearly SSBO U^wthail aa agrwent 1 i*>dp>aa In oaetunjatl ee ne prtuWnJejo Drur aaj m blafevoM peilljati po — Money Order kraja Barutolfce« prnetmo. da ee nam tudi prejlaje U»ailflOp ] _aaaaant da fcltreje najdemo namlornika_ ' »optonto in potftjatram naredite to oaalov - \ HIIH NABODA- >4 rt>*nm ««■ Xorft Otty 1 l»#>f.>n JhTH «"<>rttaoOt 1 Japonci kot bojevit narod. -ooo- True tranuIatU« filed wltb tbe jioat mawtrr at New Yi»rk. N. V. on March 15, 11*18. a* rw|uin>d by the Art of October C. 1017. Tako v Angliji kot v Franciji se je proizvajanje zelo poveealo v primeri s mirnimi rasi, in 80 odstotkov vsega izir lli naprave, ki st» v.v obstajale. Velikanske množin** avtomatičnih strojev so uvedli iz Zdr. drči*v. K«» po bitki pri Mame annade na zapadni fron- ti zakopnb*, j<» zasedla Nemčija ozemlje, ki je proizvajalo leta 1913 — I*) odstotkov vse železne rude. produeira-nc v Kram i ji, <>8 odstotkov vsega premoga. 7*5 odstotkov vseh naprav za izdelovanje železa in jekla, torej vee kot dve tretiui vseh plavže v. * m l k..n« rn-ka ]>rodukeija Francije je resno oškodovana tvr dejanski v veliki meri uničena, — je rekel neki Sclirodt«-r na letnem sestanku nemških rudarjev. To je resnično. Francija je morala importirati velikanske zaloge železa, jekla in premoga, da je mogla nadaljevati boj. l^eta 1913 je proizvedla Nemčija 29,000,0(X) ton želez ne rud**, Kram-ija 22,000,000 in Belgija 2,500,000 ton. I^eta 1!*H» sta proizvedli cela Japonska in cela Kitajska manj kot en milijon železne rude! Japonska, z vsemi svojimi zalogami premoga, železne rude in tvornic ima le majhen odstotek množine, ki jo < je imela na razpolago Francija }>o bitki ]>ri Marne. Bili pa so trije vzroki, radi katerih je .Japonska izrazila Rusijo. Prvi vzrok je bil, da se je morala boriti le z majhnim delom ruske vojske. Rusija je morala jjošiljati vse svoje čete in zaloge 5,000 milj preko eno samo železniške črte iti ta železnica je imela le eno tračnico. Vzemimo, da bi se Združene države zapletle v vojno z južnim delom Mehike in da bi morale pošiljati vsako stvar po enotinii železnici do Kan Francisea in nato naprej do Mexico Citv. Očividno je. da bi ne mogle uporabiti vine svoje vojaške sile. Nadalje je bila Kusija liekompetentna vsled grafta ter deloma brez mke, havbice, zakopni možnarji itii.. to je različne pri|H»iiH>čke vojne, s katerimi se širi smrt in razdejanje meti sovražnikom. — temveč uporabljam.. tudi str»»j<\ s katerimi s*' koplje zakopv ali izkr»pa-va minske galerije. Znanost je omogočila jwir možem ograditi zakop v eni kratki uri in sicer na razdaljo treh milj. Dočim preprav-Ija in uničuje artilerija zako|>e sovražnika, zavarovane s celimi serijami ovir iz bodeče žico, da s tem ugfadi pot za naskok infanterije. so spravlja v tok stroje, s katerimi se zgradi nov zakop v preplavljenem ozemlju, pripravljen za naskakujoče čete, kjer najdejo lahko varstva. Ko sta stali Anglija in Francija pred neposredno potrebo, da izdelata velikanske množine municije, sta zamo-gii izruti neizurjeno delo. posebno ženske, na stotine ti-•očev in sicer za izdelovanje izstrelkov za avtomatične litfoje. Govoreč o tem pravi admiral Akivami: — Obiskal sem tvornice v Ameriki in Evropi ter bil pre-m nočen vsled velikih izboljšanj, katere so uvedli glede uporabe natančnih merilnih strojev ter obširnega uporabljanja^ameriških avtomatičnih strojev. Z uporabo mehaničnih strojev, morejo delavci, postavljeni k delu brez vsake izkušnje, proizvesti prav tako dobre. Če ne boljše predmete, kot jih izdelujejo izurjeni delavci___] — Vpcašanje pa je, če bi se taki avtomatični stroji ukazali ekonomskim v deželi kot je Japonska, kjer je dele poeeni, dočim je povpraševanje po izdelanih predmetih m ■ !■■■■■■■,,, ■■■■■■ WAP, lAIOfliffi g VI "QUI KOODi", VU ▼ tam. ^^^^ ^^ ^^ .... 1 ..... Dr. B. R. MULLIIN Zdravnik=špec ja 1st z« Slovence. 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti po>te.) 21 Najstarejši šj-cijalist v 1'itts- ^ < ostalih rleU.T sve ta. Zdravi vse 11 ^ ' ^D^ ^ ^^^^^ tno>kih in žpnsliih uspt- jn fiL . iiS^ tel° kot na ^laiIU- Oridite k te- Jg S mu starpmu izkušenemu zdrav- v^Rl niku — on vas bo gotovo ozdra- j vU. NIZKE CENE. ZNANSTVE-^ NA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. nre popoldne. Pri meni se zdravi veliko Število Slovencev in Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti ČAŠČENJE FATHER MOLlINGERnlA. Desettisoči so sprejeli njegov izvrstni sistem naravnega zdravljenja. Sestavine njegovega slavnega rastlinskega čaja so izza pradavnih časov. Nobeno človeško delo ne more nadomestiti naravnega proizvoda. Bolni ljudje so razkrili čudovito medicinsko znanost Father Mollinger-ja, ko je bil on duhoven v zaivadni Penn-sylvanijL Njegov uspeh pri zdravljenju holnlh je povedal njejrovo slavo. Tekom sadnjfh dni njegovega življenja je iskalo dnevno do 10.000 bolnih ljudi njegove pomočL V««ega skupaj je napisal nad S0.000 reeeptov. Med njimi je bil najznamenitejši reeept njegovega SLAVNEGA RASTLINSKEGA ČAJA. On sestoji iz vseh zdravilnih pomoči, ki jih nudi mati narava kot so zelišča, rastline, korenine itd. Za bolezni želodca. jeter, ob teti. revmatizma. zaprtje, neprebavo. glavobol, je brez vsake primere. On odstrani strupe iz telesa ln napravi telo sposobno tekmovati navalu bac ilov. Zavoj za en dolar traja pet meseeev. PiSi danes ter pošlji ?1 v gotovini v znamkah ali money order. Za zavarovanje pošlji Še posebej 10c. I.ahko pa tudi plačaš na pošti, če ti poSlj^mo C. O. D. M0LLINGER MEDICINE CO.« 21 Mollinger Bldg, 14 East Park Wa> N. S. Piitsbursfa. Pa l pa. tr]>ito. divje kokt>ši in pe-tel ini. kateri so i'ajl>oljši priori-' zek za naše gozdarje. 1 Da ne bomo preveč 11a dolgo in široko pisali, ker nam primanjkuje e rail a, ^e bomo pa pri pojedini kaj več pomenili. j Pozdravljam vse rojike «ironij ' Amerike, wsebno p:i š^* tiste slo-' veiiee in Slovenke v Marguerite. Ciril Do mik. POJASNILO. V št. 50 lil. Xar. je bilo citati,! da mi je poslala XIIZ. ^oO. Na to moram odgovoriti, da ni po-iala X1IZ.. temvee društvo sv. liarba-i re NIIZ. v Simmsidc. 1'taii. in v.-omenjenemu društvu iskreno zahvaljujem. Tolilto v pojasnilo. Anton K ose t*. St. Mark's Hospital. Salt Lake City, I'tah. Kojakl naročajte f^ na "Glas Nar®- j 1". največji slovenski dnevnik t Zdr-/i nih drtaveh. POZOR, DEKLETA! M laden ie s Kranjskejra, dobrega značaja, naselje« v Ameriki G et. s stalnim delom in blizu $20U0 r gotovini, se želi seznaniti v svr-to ženkve s ]>o»t»Jum slovenskim lekletorn v starosti o do 2ti iet. Katero veseli, naj mi piše in •e mopoOe. priloži sliko, katero ji ia zahtevo vrnem. Tajnost zajamčena. Frank Habjan. \*>ox 223. Cniversal. Pa. Kje se nahajata moja dva brata JOHN in Hi ANK HOŠTJ ANČK'! I^ta 1914 je bil John v Colorado. Frank pa v Ohio. Doma sta iz M.Jeira Mlaf-eva štev. 10. počita . vsaka beseda mi Ik» jako do-bro. 4472, Depot des prison n iers de guerre. DE < AEN, Calvados, Detachemont d ii.ui-t Foneausett, France. - 15-1S--3) Kratka zgodovina Poljakov. -ooo- Naj glav ne i del zahodne slovanske veje so dane? — Poljaki. O njiii edinih se raore reci. da prebivajo od pain-tivt ka na isteiu mestu med Odro, Karati in morjem in da so se najmanj ganili iz svoje zibelL Imeli so vedno z geografi ene t^a s\alisča centralno le-l,o med ostalimi slovanskimi narodi in poljski filologi sodijo. da je tudi jezik s tem v soglasju po svojem central-near značaju. O narodopisnih razmerah današnje Poljske v starem veku vemo zelo malo. Niti Ptolemaj jih ne pojasni, dasi so hoteli mnogi v njegovih Bulanili videti že prvi glas o ] oznejših Poljakih. St-le v IX. stoletju dobimo več jasnosti, tenia mej poljske države ne moremo uiti tu določ iti vsled pomanjkanja dat in zato. ker niso razmere nekaterih rodov ob Baltiškem mor ju in tudi razmere na jugozahodu dovolj jasne. Celota i*olj>kega naroda, dasi še liezedinjeuega. je bi-];■ že v tem easu okopana združitev P«»lj-ske s Slezijo, ki -e je od tega časa začela prav nagibati k Nemčiji in germauizirati; dragi udarec je bil, da se je ]h»-vabil red nemških križarjev v helminjsko in lobavsko deželo (12*J'»t. kar je pripravljalo gernianizacijo Pomorja. Nadaljm udarec je bila vneta nemška kolonizacija, ki so jo vodili v ko. in ta je ostala po vsem svojem življenju — nemška. S tem je nastala za poljsko narodnost velika nevarnost in \terniinare idioma polonicum" je postajalo stalno ge^lo Nemcev na zahodnih mejah. V NITI. stoletju je bila poljska narodnost skoro že ua kraju —~ pogina. Toda — rešitev je vendarle prišla. O pravem času se je ponarodila poljska duhovseina, vi; ja in nižja, nastala je narodna literatura, ki je blagodejno vpliv?1! na vse sloje, vplivala je proti Nemcem na Poljskem tudi češka husitska vstaja, in tudi poljska dinastija je nastopila bolj narodno pot, na kateri so jo spremljali izdatni politični uspehi, posebno uspešni boj proti redu Uem-kih vitezov, ki se je končal z bitko pri Grumvaldu 1. 1410. — Pokra j me za Odro in na severu sicer niso mogle biti rerene — tu o izgubili Poljaki tri četrtine prejšnje zern- — toda kar so Poljaki izgubljali na zahodu, to so ei za« eli pridubivti na vzhodu, kjer se je ekspanzija naravno obrnila deloma v severovzhodni, deloma južnovzhodni smeri. To dvojno smer dtd<«-al že sam teritorij, ki ima v svojem uroIiN-u na obeh straneh Pripeta nezložen »n ne-Ijuden kraj m ki na jugu meji na težko prestopni venee Karpatov. Val poljskejra razvoja s«* je moral tu naravno razdeliti o* i >ma na Latvo, deloina v Malo Rusijo, in to tjškega naroda. • • V to -»mer *e j** nivoje van je začelo že v staivjši dobi. toda pravo mor je dobilo Šele tedaj. ko je bila Litva pu lu-belski milji leta združena s Poljskim in tako utelešen {»oljski državi tudi obširen del južne Rusije. Na Lit v i sta dobila od tega časa poljski je/ik in umi »«a premo«"- nad lit vinskima, višji sloji so se jako ]»opolja-čili in poljska kolonizacija je sla do konca. Isto velja o gmliaki Rusiji. Voliujskeui in o Podolju. GaliAko Rusijo so lahko Poljaki obvarovali samo s t eni, da so jo napravili kot izhod za daljše pomikanje na Dnjester in Bug. In to nalogo je Poljsko izvršilo v teku XV. stoletja s kolonizacijo Podolja in Volinji in jo je končalo v teku XVL stoletja. V XVX stoletju je bila tu že polovica poljske krvi! K temu je pripomogel tudi poskus unije poljsko-li- tvinske Rusije s katoliškim Rimom. • * « Toda medtem so na vzhodu Rusije moškevski knezi, ki so se oprostili tatarske sužnosti, ustvarili nov, močan političen centrum v Moskvi in so sklenili združiti vso — Rusijo. Kako se je ta načrt izvrševal, nam tu ni treba razkladati. . „ v *■ ■ . 1 - J • ooo Pismo slovenskega vojaka. i . Camp Sherman, Ohio. Dopisi iz taborišč a. uialo pone- 1 liali; kaj je teaiu vzrok, je vsakemu dobro znano. Jaz se bolj težko pripravim, da^ '•i d»«pis pisal, ker mi roka nerada> !tt '*e, ainpak ugoditi moram liste-!'1 luu Collinwoodeasru, ki je zadnjic * j pisal v ' Prosveti", da naj sev li-J stili oala^mo, da se bo vedelo, ko- 4 liko nas je se ostalo v službi Stri-•■a Sama ' OoUinwoor»ni kritiziraj. ko>t je neka' c lev elands k a večja glava kajti.' p redno b<.in jaz imel kaj ©»praviti, s krilom. bodo še lahko tako dol j-ga, da st? bodo po tleh vlekla, ali, i pa eelo hlače. O te a bom nehal, ! 1;• ■ r stm tako trden peelar. da se f do <.«j?rlarje. bi1! Lj«> profil, da 1«' »ein mt j pride predat kiik»> mdelj*_'. da bo videla.j] | kako "solnem*. rože" natepujo po (] ; f'!..neatiii ^trukijih i. dr.. ki jih h ipe'darji nai>ravij«». ■ faz delal ^tiriuaisl dni za-p i jM ■ redoi na v kuliiiiji, tako da sem!' -i mislil: "Ce bom še štirinajsti' in . pa boui zari^s kuhar." A moji-: prijatelj me je obsodil di-ugaee.j* ■ v"«-k norca deial; ali ne; i ves. da sem tukaj za ponrivača po-| s»ode ■' * "Ja, uprovti mi, jaz sem te zato;1 'uko obvxlil, ker izgledaš kot ko-j t a«-ev poiuagač.'' I S tem uii je vzel vse veselje do j ] i kuhinje Vreme nuamo lepo pomladan- , >ko. tako da je kar veselje malo j I-oi taja ti po nafci vasi, posebno ob •nedeljah, ker je \"ideti obilo cvetk, j t ki pridejo obiskat svoje tovarifc. -j Prejel seon prvo pismo od pri ! jatelja J. Hribarja v. Francija in j, piV. da je za kuharja; kadar pri- ] d* n Tja. naj ^e pri njem ogla&im.;-Cvetk taoi tudi ne uianjka. Kdaj jiii bomo iii pogledat, lie vetu- Pl-| š-'. da je pregledal že velik del| j Fraaeije; ie najbolj da mu ugaja i i ua fronti. Omeniti raoram še to. da naši j r -jaki ne premislijo, v kakšnih < a-:h se da.«cs nahajamo. *.\iti se' lie domislijt, da se naiiajajo v A-!ui*-riki. Nekateri eeio nočejo pri-zuati, da jim Zdiuiene države prJmniie .aars-ikaj. N*» o te m več pi^a.. ker; 3 iiuaiiko ilo-.oij naprednega eaiwpis-!; ia. ki nam je pisalo, da hranimo« < ♦•r.jiio in naj imamo kratke jezike.] \Vk.?tHrj uino hoteli tega p-»slu-i; -e pa r*e-laj d«iui»iili. , V **Cl. Vib."* sum "iiLal. da je Iz- , !'ued 900 Slovencev le nekaj krug'( sii zu!»'->«iiiir v 1 SljermanJ, ■ tla^l bi i/vede! za svoje prijatelje.. j ! i sjiio doma u yblue*', fara* šmarjKa na I>f>lenj»k*i!»i: Lue- j ,iu ro: JERNE-I LUŽA It. JA-, SKA Z\Y$KRT FRANK. JANKOV H\ ALOJZIJ KALOlČ in'] rTLVXK KE-RENO. Gotovo kateri naročnik in g&i prosim, da j »e ini oghtsi. — *ntou Gwene. j '* O. 13. Grotfs. Kanssu,. lš-is- :: j: - ^ * * — .tj.-j'«-! iSifcl.r. ^.j-tSr ^Sh^Akl .iT. 'Mi«.i* ^rfWjJl,' -i± . f To mora biti gotovo kaka pomota J in tudi velikn napak se je nepra-; vilo i7. tega razloga, ker nekateri | S" ne vedo, kr«j so. Na izpraševa |, jJjiju in popisovanju vprašali, j I j katerega naroda je kdo. Nekateri j je rekel. th Co., ^rli Train. Bn.. i C amp Sherman. Oikio.; • LISTNICA UREDNIŠTVA. j 6 i ~ i • M. M.f Lock wood. — Od Nove- j -j ga mesta do I .j ubrane je 14 ur i I f«l Novega most a do Ko-* ev-1 -1 ja pa 7 ur. VlnJk. ki pelje iz Ljitb-1 , ljaue v Tr-t, ue vozi -»kozi Vriuu- J j(ko. XajglolK>eji rudnik v Zdiužc-a iiih državah je v Butte, Mout. Naročnik, Cleveland. — Vozne I -listke bodtte lahko brez vsake j i>krbi poslali: nikdo jih ne more II vzoli. Nikdo Vam ne moro sKaviliJ j j zapreke, da bi vzeli k sebi svoje; J otroke. Za dolg prodanega l>ose-( -jfttva ne jamske več iti Vi.s ne 1110-' ..;re nikdo rac terjati, pc^sebno pa' ■ ne v Ameriki. --- ■ e Pctop podmorskega čolna. - True translation filed with the post 0 j master at New York, X. T. on March 15, \ 191®, as required by the Act of October ! H tt, 1917. j London, Anglija. 13. marca. —. D j Pred krat krm je angleški rušilec "Ariel" premagal in uničil nesn- * ški podmorski čoln in ujel 3 mož 0 posadke. "Ariel" je bil v patrolni b službi, ko je prejel poročilo, da se ^ nahaja v severnih vodah podmor-^ ski čoln. ^ 1 Ko Ariel v razdalji ene milje iijzajrledal periskop, -e je takoj o- - brnil proti sovražniku, na katere- L-1 ga je priče! streljati. Periskop je jj-- •j j £ f' ^'' Ta Kiddiephone govoreči Btroj r: igra vs-ak rekord, kakor vsak dra^ ! - ^ri Gramophon »n jo delan tako ' t »si no. da bo trajfd več let. ' ... ' '•j Zakaj bi plačt^*ali visoke eeue ■ "'za gramophon. ako morete od na-; »iobiti Kiddiephone zn mujhuo ce . *;no. Ta govoreči stroj za. majhuo ? eeuo, bo opravil isto službo kot '•'drugi, ki so zelo dragi. " • Pošljite $1.00 in natančen naslov i ^iin mi vam bomo poslali Kiddb*-J j »h 01^, katerega eena je le $425. | Pomnite, da je ta nizka cena le za malo časa. K vsakemu stroju damo tri re-! 11 korcle z&stonj. Ofib Union Novellv Co., Dpt. i JI16 K. 7th 8Tn HEW YORK, M. Y. -V." * "•« 7- • : $100.00 so dobitki f $50.00 so r»z»i dragi dotoki, j ^ v OSMO LETNO ! veselico in maškarado ^ JOINT BOARD SLAMNIKARSKE UNIJE Loc. 24, 42, 43, 45, V. C. H. & C. M. of K. A. V SOBOTO 30 MARCA ZVEČER 191» v HARLEM BIVEX CASINO, vogal 127. in 2. Ave. ♦iodl'ii: SchiMers Union Double Baud. Vstopnin* 25c. I * bil zadet. Ariel je vozil z največjo)' j naglico in se je hotel 2aleteti v : podmorski čoln in je sel čez nj«s: !jra. J morski čoln je bil poskodo>| :van in je prišel na površje. Ker j-"- posadka uvidela. n resenili je bilo -i m.v„ 13 |pn CA iih ie stopilo. j I I? Najmočnejša raza tre ljiva. j j Dr. Sled backer j«- ravnokar dal švicarski družbi za kemijo po ! ročijo glede najmočnejšega raz-streljiva, katero bi bilo mogoče naprariu. Nitroglireiin razvija le , If.Ser kalorij na kilogram, kajti ni- ^ t rat na kislina, ki je vsebovana, se ne vdeležuje reakcijo in oksida-• ija vodika in og-ljika daje le 43 ^ jodstotkm- eneržije. ki bi se poja-j vila. če hi bila ta d\ia pihia sama. Eksplozivne snovi, napravljene s tekočim makom fcli tekočini ki-I sikom, dajejo 2200 kalorij, kajti I tekoči kisik se spaja naravnost z jogljihom in vodikom. Koanbmaci-i je hidrokarbonov z ozonom, kot c ; ozoiiit etilena, ne proizvaja nič | j več gorkote. a so boij uničevalne ( j sile radi hitrosti njih razkrajanja. . J^altko pa si je mislili še moč- ~ i nejša ra^streljevalna sredsrtva. ^ .Dr. Set t backer izjavlja, da bi raz- . ! vil triklorat glicerina 3000 kalo- / !rij. d\akrai 'oliko kot glicerin, in ! |da bi mam dajala zmes tekočega vodika in tekočega ozona. Če bi i J __ | ] .bilo praktično izdelovati jo, ne- . ! kako 4500 kalorij, kar bi pred-; ^ i stavijolo najbolj strašno eksplo- j ; zimo snov, katero si je mogoče ^ j misliti. --- Stroga odredba. t- Mestna živilska oblast bo izpo-\sl oval a ckI državne živilske administracije. da se prepove vsem onim; grocer jem prodaja kruha, ki računajo 7.a kruh več kot je postav- # , , - . i New York, N. Y. Znano je vsakomur, da je zaradi današnjih vojnih razmer nemogoče dobiti pevskega materijala iz i domovine. Pomagali smo si eden ; drugemu na ta način, da smo po-sojevali in prepisavali razne pts-mL Več pevskih društev se je obrnilo na mene, da bi jirn stalno pisal note; nekaterim sem vstregel drugim zopet nisem mogel, kajti časa mi ne dostaja. Našel pa sem v osebi jr. Jos. Rents a, rojaka, ki imi je priskočil na pomoč in ni i je napisal 12 slovenskih pesmi, ki so I le malo znane med našim narodom kajti nekatere se nahajajo v ra/. ■ niii pesmaricah, ki niso našle poti jined naše pevce, nekatere pa «p!oh |še niso bile objavjlene in se nah« ,iajo le v prepisu. Nekaj zadnjth imam tudi jaz, zato mislim, da bodo le skladbe posebno dobrodošle in jih'bodo pevci z veseljem po-zdravili, ker so večinoma popolnoma nove. Vsebina tega zvezka je: 1. V sladkih sanjah, A. Hajdrint Večerna pesem, dr. A. Schwab; Pastirček, Fr. Gerbič; 4. Lahko noč, II. O. Vogrič; 5. Naša zvezda. Lndv. Hudo vernik; 6. Napit-nica, Ivan Oevirk; 7. .Tat bi i-ad rdečih rož, Zvonko Prelovec & lfrn. Hndč; 8. Tihi veter od morja, Okar Dev; 9. Savska, Dr. G. Ipa-vec; 10. Vabilo, Fr. Gerbič; 11 1'iao.taska roža, Dr. G. Ipavec; 12. Potrkali na okno, Anton Foerster. «'ena zvezku je $1.00. .. _Igo Hude. Vojuo-varčevalne znamke jxjiiietiija: dolarje — na banki in preskrbo van je ameriških vojakov v za kopiti. Ako kupiš v o j no-varee val n o znamko, skrbiš za svo-io bodočnost Ln braniš čast dežele. Iz zakladniškega urada. TWS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE 8TSICU S AMU. On jih potrebuje sedaj I j Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUJTE VOJNO VARČEVALNI j ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽB NIH DRŽAV. Nosijo itiri odstotn« obrosti, plat ljiv« n« četrt leta. Lahko pričnete 8 PETINDVAJSETIMI CENTI, če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vas časopii in številno drugih prodajaln ih a gentnr vam bo povedalo vse gled« teh mam*. Oglejte «i jih I TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE TO BO IZVOJEVALO VOJNO Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. | Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrest- GSj mi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za «ovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode gj! ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav- Sjl Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. jsj Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konce decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo jg prilepovaii na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtenu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikata prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljo ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. m Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom me- fžj seca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaja, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibodc na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošto in banke Sj sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da so jih Slovenci kolikor mogočo nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj siuo vsi skupaj storili za deželo, katera <99 nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in sasložka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na sveta. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, ▼ korist samim sebi, tn slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda t veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je r naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj v&rno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti eu tisoč dolarjev, in ne več. Sezit« po ujib brez odloka, vsak po svoji moči. Kadar nam pošljete denar, priložite 36 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem •lučaju se nam naj pošlje poleg denarje za znamke le ccute za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim ;>odpisom istega, ki bode *m kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | TVRDKA FRANK SAKSER g 12 COSTLANDT STREET, NSW YOBS, N. Y. jg I___ «i i jiJSn 12 u R A D A ! 3K z, j, g*- p, i j W^j W JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJAŠlC, c/of Vfoodlavm Trust Co., Wood-lawn, Pa. jGl. tajnik: JOS- DUPIN, 815 Brndley Alley, Johnsto^-n, Pa. ! Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRSNIK, P. O. liox 27» Forest City, Pa. |Blagajnik: ŠTEFAN HORVATlC, c. of First National Bank Alliquip-pa, Pa. i Vrhovni pevovodja iu arhivar: 1GN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZA LOKA R, Cleveland, O. JOSIP RUMS, New York, N. Y. za hrvaški oddelek: JURAJ NORSIČ, Cleveland, O. JURAJ BRAiSlČ, Johnstown, Pa. D o p i 3 | Darovana. S m ZGODOVINSKA POVEST IZ DOBE SLOVAN. APOSTOLOV S SV. CIRILA IN METODA. J Čefcki na;»is>al Alojzij DostiL s FL .________i __________________I proč. je moean potivs porušil eelo! vas ter uničil celo sosedno pokra-! jmo. Tudi ta prikazan je pomenila nekaj posebnegra. Pomenila je res, a bila je v prid Stricu Sumu. ne pa Tecunutehu. Združene dr/i-ve so zmaeraie v vojni ter Tecum-seli je bil ubit. Toliko o nasi lastni deželi, dasi-ravno bi se lahko navedlo še sto vihia druga znamenja iz ameriške zgodovine in tradicije. Vsakdo so gotovo spominja povesti o cesarju Konstantinu, usta-novhelju Carigrada, ki je izpre-nien.il svetovno zgodovino ter ono krščanstva vslort znamenja, ki ga je videl na polnočnem nebu. Boril se je proti tolpi poganov, ki so bili povečini prerinili današnjih Nemcev, !«• drugih centralnih. »zaveznikov. Ko so ti pogani najbolj nevarno pritiskali na njegovo, izmučeno armado, se jo ozrl Konstantin neke nočji na nočno nebo ter zapazil tam .plaineneč križ. Njegova ainiada ^ jo presenečena in prestrašena ozirala v to znamenje d asi ravno so številni moderni astronomi našli pojasnitve za to prikazen. V istem času — tako je izjavljal sam — je čttl šepetati neki glas: "In hoe signo vinces!" (V toni znamenju boš zmagal!) Sprejel je križ za svoje bojno znamenje in ta ga je pove-del k zmagi. V noči pr«d nekim drugim dogodkom, ki je tudi izpremenil tek zgodovine in nje dogodkov. — v noei pred umorom Julija Cezarja — je pretresel Rim močan potres, čudovite luči so plamtede na nebu in velik lev se je pojavil na stopnicah rimskega KapitoJa. (J lede vegetacija, kajti Florida in California imata tnkozvano "pml-tropično" vegetacijo. Sredi ve na skrajnem južne m delu t'a-lifomije se nahaja resnična oaza. Ta oaza, Palm Spi imsfs, leži 2.">0 čevljev pod morsko gladino. Tako vroče je tam. da ^e vrši celo leto pravcata u^taja vegetacije. Vedno je najti velikanska figova drevesa, mamut, grapefruit ter oranže. Limone, ki rastejo v tej oazi, tehtajo po dva funtu in pol. Za vse to razkošje in izobiii'o je odgovorna krasna majhna reka. ki izvira us Colorado reke ter teče skoz; oaz->, nakar izgine v pe^-ku puščave. Hojfc^l naroda)t«1 »t na "Glas Nar* da", naj tji »lov maki dnevnik v X6ra- iralh drt»T»J> leva ni bilo mogoče ničesar t a j in- v stvene^a ali pošastnega. Tekom f potresa se je morda njegova klet- t ka v menažerij i Koloseja poruši- v !a ter olagu kako važnost j na take prikazni, se čuti lahko s olajšanega vsled dejstva. ra*tc! i.dade '' Vpraium, ali vere« sir: v«--iuh * • v* L - ' - f * AP, k rlHt J ill. . 4 <-vrtan« ni mogla lagati. Sr»rr<- -e £e »brste p:-«*ti dekletu, obr\ i M* mu najete in oči nu luiiitre k« t dva ofrlja. "Kristjan.' Tedaj odpadnik! * Samo kozarec vode me je pro- "in ti si mu jo dala?" *'Ker j«' bil truden. Jez«** od vasi do vasi. od mesta do mesta.' Dub odskoči kakor ranjena zver. "Ti si govorila s t»«u mladeaii- l čem, ki potuje od hiš«? do hiše poj naši moravski deželi ter oznanja, da je Metod v ječi ter na vdušuje i ljudi, da bi se oborožili iu škofa oprostili? In ti ca nisi zarodila."" "O M" 1 4"Kaj pomeni to? Morda ti jej mUlHiirna {Kxloba ostala v sr-« u? To bi ne Lil«« ravno prehudo.] ker /uatfi v tej reči izixu no puma- j jrati. Mtirda si poslušala njegove besede J ' Cvetan« je bojevela hud boj v srcu Kako naj ori, da Re ne j b<» zlagala tn ^e bo vendar izognila očetovemu vprašanju. ''Njegovih bt-sedi nisem jn»siu-j •šiib> in uiwje e tudi ni-Mielo! . • ___ i __i «, za njegove oeseue. je di vno verovala 3le-| todu samemu ju njeno sreč se Jiij vri.4o 7.h mladeniče ve b-sed-, am j pak /.a njega samega. ' Vem, veni, da m moje ljubi je-J no det e. j Cvii.ini je >ict* Ju«M'Ju» trejwLalo,, •jlas se ji je ns^std in v glavi j«' imela *au)o to mis*'l: "Ko bi in<»-> gla tudi o*'ota pridobiti za vero v j Odroieuika, križauegtt na (_k>l-j gnti." " Pojdi, jiojili m* pokloni! bogu . voui. N'i**ui jim «l«r iu hown ^o-. voriti / njimi. Veter mi je razbil j domače 'xiffove, ostaU' mi sajno te pg<»v. Pojdi,I tako ki j« tamkaj!" Cvetan; «.«• je krčilo >re«% la je. da ni povedala očetu res-j iiief. Kot kristjana Me ne sine klanjati bogovom, tie flur se pred njimi trkati na pis*i ter jim govoriti Hiaxlkc k-v-df. " P<«1\ i/Hj »e. dote! Sive uii siri radosti. jmnnuiki so mrtvi. *"irii |H»ci\& gluboko v gto-l»u in Metoda sc ni treba več bati. Dobro j« »hranjen v »ovražnik«»-vih rokab. Siuao ta mladenič, ta lloiivhr! Pojdi ter moliva, da ga uniči IVrvto »> kvojo ^rehj, da imiori Jicluiiiu s svojim strupenim piš«Tii in d i ga Velet odpelje v kraj, odkoder ni reiitve.'' Dub je bolj vlekel kot peljal ubogo Cvetano k posvečenemu drevesu. Priroda je bila \ naj-krasnejšem razvoju, je eveteLo in razpruutiralo uajleiiši vonj. Valčki > poteku so »ope-Utk, iitJli na lipi m> auifivHi in nad gozdom je krožile jata kričečtli pt*e. Kako rie je Cvetana drugikrat ve*lila upreii«Kia po g<4Aiu. kako ji je srce poskakovalo, ako je mogla biti navzoča j>ri očetovih daritvah I In dam*; — Dvojni kamen ji te/i sive. Ponižuje »e pred terni, katere je zavrgla, ko je prejela krst, ter naj onega preklinja, katerega je polna njena duša, da niti »pati več rte more iu da ji pa-da delo iz rok. ko se spomni nanj. l>il je takrat žalosten, vendar trenutek. Slišala je « nearuci slovanskih učiteljev, a njeno srce je občutilo j*oaebno \eselje, da mt je treska, kakor bi prišla po'.ijo Morena in da je morala povesiti o/i pred ogledom mladmičcvim. Kakor bi se to godiio i»edaj, teko živo se ga še ^H) m Kija. Kako lepe so njegme modro oči. njegov« bletionieea liea, njegove vzboče »o čelo in njegovi *mi lasje, iu njegov gla«, kako doni, kakor slareero petje v gozdu. Sedel je na konja in tul mu jo vxsel na hrbtu. Tako nHad in tako kore njaeki mladenič1 "Deklica, ali mi dai mak v*t*t" Kako bi mo«k Cvetane odrer, t>r«kh je M • Kake lutro j«- skočila k stu-, dor«M m zajela iz vina. Kako seje j- zahvalil m kako jo je gledal! Ta pogled je deklici prav do dmt !i »-ea ni ostal t:.ru za vedno. lit sedaj naj ga preklinja, kt-r . - '»n a Ij'.Mlstvo na pomoč zaprtemu Metodu. Ne, nikdar! 'Pojdi, drago dete! Morda te -ij.- omamil jutranji vzduli, ali si i se lito: da znjrb-dida v kako cvet-{ ko. To vse prtide. Glej, zdi se mi. T da bpgovi kimajo. Ne vjdiš?rt I (-'vet an a ris ni videla ničesar,' - ker je gledala na tla in mislila na i Božidafra. Izginil je, kakor lep st* - I "Ptiei } dove jo nad lipo. To je • dobro znamenje. Solnco vzhaja , jasnoči^to. Krko bi ne! Bogovi so i zmagali. Slo* amski apostoli »o uničeni za vedno — za večno —" J Vzhod je gorel v solnčni zarji, f ix> gaju so švigali žarki, sveta li-! l»a jo stala v {volni solučui svetlo | bi, a Cvetan« vsled strahu in tes-? ikobe niti pogledati ni mogla sve- tega drevesa. J "Tukaj, bogovi tukaj je moj :rrl" ■ IT: 1 j Dub ni pokludal v trave pred . i lipo medenih jedil in pšenienega kruha, luikor po navadi. Z desnico j potegne Lvetano v bližino pas ve- j • j čenega drevesa. -'j i4Sprejmite, bogovi ta e iai i>osliUšaj, kaj ti jpomre oče, ki t.* ljubi nad VM'."j i | Jloj>a:-ske ptice krožijo po zra-i - ku iu svojimi krili se skoro do-i i tikajo čarovnika. Njili kričanje. >»k razlega daleč na okoli. I "IV ;sl uši j pozorno, Cveta na, iu! , a govori vmes. Wš, da sem te 1J ljubil, d« sen skrbel zate in ;j>o nuni bi no bilo nikogar, ki bi , prihajal semkaj, ki bi tukaj molil ; pred bogovi ter jim prinašal da-; ; it • \ Prosil sem sina, a ni mi bilo -1 podeljeno to veselje. Samo tebe - imam. Cvetami; ti moraš po meni; 1 opravljati službo, katero sem pre-j -,\/.«-l jaz. Bogovi ne smejo biti za-j puščciii, njih luiza ne oiuc biti i prazna iu njih služba ne smo pre-j i nehati. Cvetami, drago dete, ob-' - ljubi mi, da nikdar ne podaš roke . možu. da uikdi*. ne ukloniš glave - pred novim Bogom in da ostaneš it do smrti verna služabnica naših n rešiteljev. Ti ne odgovoriš? tllej,j j pn.Mui te, jaz sem tvoj oče, ki ti j -more zapovedovati; jaz oče te e prosim, ljubljena hči, pri spominu iiii tvoje očete, tvojo dede "in osi-1 rot ele bogove te prosim, obljubi a mi, da ostaneš do smrti medotak-l- njena devica, verna častilka bo-u gov, moj« goreča naslednica!" t vetaua skoro omedli v očeto-i vem naročju. Smrtna biedost seji a razlije po obrricu in srce ji hoč*^ ' i>ox?tti od žalosti, t "Ti ne pritrdiš temu. ti se obo-o tavljaš: ' i. 'Oč^' —" k- "Pris^vi mi to pri večnih bogo-i- vit,! Le hitro! Ti si moje edino d upa*)je. moja rešitev. Povzdigni roko pix)ti lipi ter poglej k vzlia-i. jajoeenm eolneu! Tako! Sedaj pa a govori in menoj besedo za besedo r i- ' Jaz vam darujem, bogoni; žr-j. ivttjem v:'n naši re«telji, pri-.r sega*n vam. \ - -ni —" Ti ne gorvo-•i riš, C v «-tan:. C si vsa pre padla!'' « "O. B k; j sem zakrivila!" «e Cvetam, sklene roki ter pade na o kolena. ti "Ti me *ti\i>is; govori, hči!" a. "No imenuj me tako, ker sem ;o nehvaležna hči —"' ►e "Bogovi, kaj se je zgodilo/" » "Danes ti moram odkriti svoje e- srce. Ne snic te dalje varati, oče 3i moj, ne smepn!" Govori hitro, govori!" je i "Da bi te prej prosila odpuščata nja. t. ga si uiti ne upam. Vem, da e- ga nisem vredna. In vendaar nisem mogla ravnati drugttže. Ne«-Lo znana roka me je vedla, skriv. "(noetni glas mi je pošepetaval. O Bog, kako naj u> povemr' «1 _ (IHU. priKodnia). Nebeška znamenja in ! vojni dogodki. j Znamenja na nebeškem svodu so v voini zgodovini Združenih držav vedno oznanjevale zmago ameriškega orožja. — Vsa taka znamenja so značila prihod po-! membnih dogodkov. ---, . I \ u<-kt č asnikarskem |K>ročiUi! . . 1 m? trla*i. da ni» v pretekli soboti zvečer številni prebivalci v AVnvd-; -orju v provinci Ontario, Canada, i r.pazili angel ja otilam-gn od og-njene^a >\ ita, viseti nad mestom. V Detroitu, ilkrh., videli isti \«*»"er teira aJijfelja. visečega nad zeudjo. \' obeli mestih trdijo opazovalci ter svedoki na ogorčen n čin. tla se jih na noben način m varalo od severne luči. Ne more se jih omajati v veri, da so de-j janski videli angelja. Francoski vojaki so izza pričet-ka vojne naprej ponovno videli Devico Orleansko ali sv. Mihaela — vsaj tako trdijo — plavati po nočnem nebu nad njih taborišči. < hii pa so prepričani, da pomeni to zmago. ojibway-ev "Thunder Eagle"' se je zopet pojavil na fortu (trdnjavi) William, Ontario, Canada. Ta oivl se prikazuje le v času, ko' se obetajo svetu izvanrediii do-! !?odki. Viestrobarvno luč. ki se je pojavila na nebu in I i«:i jo ie bilo opazita v oni iu>ei odi New Yorka ]»a do Canade. Le oni,1 ki so vedeli za to. so ga spoznali kot posebne dogodke napovedujočega or'a ter pričeli prerokovati dogodek prav posebne vrste. •_'e se dt žLno dokiizanih dejstev j ter ne tavamo v praznoverju, se1 nam predočuje čuti hočemo v naslednjem Ic par. takih čudni« slučajev: — Na tisoče Neivvorčanov je s1 presenečenjem o]>azovalo zapadni horiaont v neki noči v pričet ku leta iS!»s. Tresoče se na temno-j črn "m nebu je viselo nekaj, kar; je bilo slično gorečemu meču. od; ]:oie«ra konca je navidez kapaia i kri. Ta prescnoftljiva prikarun ni; bil koniet ali kak meteor. Skozi i več minut je visel ta meč nad ob j zorjem, tresoč se. Pozneje so ne-1 kateri ljudje izjavili, da je bil ta "ir.ee" le ekseenti-ieen inlsvit velikega ognja, kateri odsvit je padel na oblake. Drugi so skušali pojasnili prikazen kot severno luč. Najti je '»i!o kak ducat pojasnil, a v>a :so! se razlikovala dru^o cd tlrugega.! Prazno verni so domnevali, da je mističen predznak bližajoče se vojne s Španijo, ki naj bi spravila pod orožje ta miroljubni nai"od iz miru. ki je trajal &} let- Vojna jc skoro neposredno sledila; vojna in obenem tudi zmaga. V f>oziii joseaii leta 1^72 je bilo opaziti zvečer ve.;, kot eukTat veliko mas>e ognjenih kroge!j na nebu. katere kroglje bi se lahko smatralo za navadne meteorja, če bi ne bilo veliko svetlejše t*.r ne-izmesmo številnejše kot }>a je skupina meteorjev. Praznoverje se je čutilo popolnoma upravičenim in zadoščearim v paniki, ki se jc kmalu nato pojavila po celi d'iitM ter širila tinančni ]>oloni. samomore in "plosno zmedo po Ameriki. l/eta 1861 je nek sijajen komei. stozajoe se jasuo preko nebeškega sv«xla ter polneč noč z nenavadnim sijajem, uvedel prvo leto naše državljanske vojne. V naslednjem letu, — ko so .stvari icgle-dale najslal>we za našo deželo, — je blestel vsako noč sličen komet. Skoro naioah pa se je sreča naroda obrnila na boljše, pripravljajoč vse na zmago, ki je konečno Cedila. Blesteč koniot. ki je bil skozi lota znan astronomom kot "veliki komet", jo povzročil veliko strahu ter ugibanj, ko je izbruhnila naša vojna z Mehiko. To je bila — mimogrede rečemo — nadaljna vojna, ki nas je .povedia k zmagi. N^vembersko nebo leta 1799 je bilo razsvetljeno s sijajem, ki je še sedaj znan pod imenom *'The rain of fire", to je ognjem dež. Ce je bil ta presenetljivo svetli vrtine': zračnih plamenov le velika skupina meteorjev, ali ee je imefl •kak drug vir, je sedaj stranska stvar, a naša kratka vojna s Francijo je bila izvnjevaam par mese-| cev pozneje. Tudi George' Wash-i mgtofi ja umrl v manj kot enem - : ^ r-.:!"; ""r"— ] Mnogo ljudi je bolnih. p^iL zdrTvUeni. s i Dr. S. P. MANisHIP 1 j pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. | | Mi zdravimo Bjprš- *«i w.J K if S J M krcuČM. «er- „, Ijea u idravljceje S » **T* ^rt/l in žcMkik e : in dmt« bolewf. tr-dr U^.! " .- . , , , 3J 3 fT ■ ! M« n poleg tmi UJ ! Mi rabimo n»j»ovnj- 'j^- J1^.^ priprav p^majt k S i "e t&i -^fr.r^.jW^ »upeh.20-lrta.Jia. g J t;xl», ki ie Dno ic O;. ' j• ifeJjgfF** . , Jfl ! z. >Ul.o ozdravi. čMSm ^f t-^ zir"lmo todi % ! lišij^.-T^, /» iff, z elektriko i. neka- $ j MI NE ZDRA- offe jf ffi ? " i-j BBI4 if .ičrai pripravami, S : VIMO, AKO M^fefll^Jl ki » prin«i g i SPOZNAMO, mM š rcjKpy : i 3 S^^S^r fjj *«j«ikik zdrara- S I DA BOLEZEN (§£ lA? ^ iB to j. ..u £ j NI 0ZDRAV- č^sSj zeba.a pri zdr.rl^- » UIVA. ^ Vr^x^ ■■■ Titk bolehal. S \ Govorimo vaš nnnC flD M k M0UID'NasProti Kaufman jg l jezik rllUr. U11» mANOmr Baers trgovine S 5 naslednik prof. dr. SLOAN-A £ j 408 SIXTH AVENUE, Specialist PITTSBURGH, PA. | | URE: dnevno od j. do 8. zvečer; v nedeljo od 9.30 do 1. popol. {2 M M >H M m M — « ^ *** *** Važno za vsakega. | EADAB želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj- prijateljev ali znancev, stvu itd. iCAnATt želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hiitvo, trgovino itd. telja ali znanca, ITATIAIŽ. želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanili, RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" I "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenej&i in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$030 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota j Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane.................- -.....- $1.00 j ali kaj enakega stane...............$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane _________ $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane-------$€«50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA" i 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- *ročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu * ' i.LIiw^^n.i.wr« Wteriii fn ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ PoBebno velike važnosti je za vsakega pri na- je vsepovsod dovolj. rodilih po poštL 151 ^^^^^ -B Jugoslovanska Katol. Jed nota Ustanovljena leta ^898 — Inkorporiraaa leta 190a Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAJNT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin; LOUIS COSTELLO Salidt, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dp. JOS. V. GRALEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNTNI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calnmet, Mi:fc. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dulnth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 6C3, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednot^, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov s ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA". v Nadaljevanje.) rw MM ■ . v- •• ...... GhAS SABGDA. 15. MARCA 18 POGLAVJE O KRIVICI Mew York, N. Y. Kljub temu, da ui "Gla* Naroda" p-iasilo K. ti. K. J., mi bo u-ri-,uu*t\<» uh-ii d v^m-^ihu dovolilo opt*«ti pjir zelo zanimivih *im"a-jrv, k: tm prrp--tili zH«luji ča» v draHv«*em življenju naif na- ■Nm X«jitar«-jH? d nut v o v .W\v Yorku je društvo sv. Frančiška, it. Jt» K. S. K. »J. štej«- phbliiott »e*ttl«*>»«»t članov, med njimi je par wtanuviiikov, tn pr«vefj takih, ki so ie petnajst ali več let pri droit vu. — J//* »vt»jc u»ta:umtvr pa do pred kratkejfa j«- druitvo le- l»« najir*d»%-ak». ltlamjno sil-cr ni uioj»lo do vrha nakopičiti z d»>-.idrji-tu, vendar p* >» pou<>»oui rtom, da je v nji par tftotakov, ra-/< utejra, kar *mo trkom dvaj^tik let redno plačevali Jtvinoti. < lani ho /iveli iaed Lmij v najlcpv m iniru in bratski ljubezni. H«, lili r»-diu> k Nt jaui, m vt-seiiee ki jih je prirejalo to društvo, bile rue najlefMiii v uaii naselbini. <> je bilo tr« ba kdaj kaj Jati v kak dober namen. je odbor pre d la sal, m If n-dkloveni*ko eerkev je društvo svetega h ran. kUn radev-.Jjc o Utopila slovenji župniji stotak, čeravno »e vtotak it- pr^-eej i>"/nu pri druitvu, ki ima 1<* tukaj nad petdeset čla- i lOV, V* »i Km o obljubiti jMj/nrje j«rispevarti po svojih skromnih močeh in dobri volji .n *iuo bili pnpričani, da vuio s tem v potni meri izpolnili svoj« nalogu. Tenia nt*! Kmalu potem J<" začel* {M»»večma jr os p ini a kuhali jro-dljo m ju j«- tako tzbonm -/im->a'a, da v »i, ki ndo jo pokusili, čutimo po«>dire v ielodcu. 1'rt^luo nadrobtu railoz.m stvar, moram »e nekaj pojasniti. V tir»at«-r New Yorku j«- dvoje društve K. 8. K. J. Društvo sv. •Jožefa in društvo %v, Frančiška. V UrriKff N» w Yorku imamo tudi dva očeta Frančiškana. l*rvi. Rev. Zakrajiek, je član društva sv. Jožefa, dru^i, Rev. *noj, pa dor.laj ie ni član nobenega podpornega druitva. I'o mojih -skromnih mislili in prepričanju sploh nima Aamossan-*ki pater pravi««« stopiti v kako podporno društvo, ker zanj skrbi bratovščina, katere član je. l*a naj bo to že kakor hoče. Koliko -d ji- društvo *v, Jožefa z Zakrnjškom na boljšam, bo poja-nil kdo «'.nijri ki j*' bolj informiran. Opisati hočem le razmerje med našim društvom in Rev. Suoj«m in K. S. K- J. Društvena pravila govore približno takole: Onrira. kateri želi postati član u-jra ali onega društva K. !§. K. J.. mora kak član predlagati kot kandidata. Ako je kot kandidat sprejet, mu da tajnik formular zdravniškega uepričevala, * katerim :n<odpiše, nakar se ga pošlje glavnemu j -unotin« mu zdravniku v |K#trdilo. Ako ga vrhovni zdravnik potrdi, postane kandidat redni član društva in Jeduote. To j»« tore j pravdna pot. hi jk» pravimi poti mora vsakdo hoditi. — Po tej poti š'o \ >i'h tiL* članov našega d ruš; va in vsled tega upravičen vprašati, zakaj bi »e delalo izjemo pri t>.'l! Zakaj »e je hotel kandidat po ovinkih jvriklatiti v društvo ter začeti v njemu svoje maloplodonosno delovanje po vzoru svojega brookl> i:>kega brata v o katerem naj bi kontrolirala obe uewyorški društvi K. S. K. d. Živita natures še vedno v prepričanju, da mora navaden narod tudi izven «-erkve poslušati he^nle in nasvete j>osvečenih mož, da mora slediti njihovim povelj«m, ozimna podomače rečeno, plesali tako kot oni godejo. V mv voršktnn društvu pater Snoj, v brooklynskeui društvu pater Zakrajš»k eentrala pa na osmi centi! — To bi bilo nekaj ime-Mtneira in vse bi tnora'.o i ta kakor po maslu! Toda gospoda *.ta v vre/ala. l*ri našem društvu je š»- veiluo liko za\*ednih mož, ki vedo, brez ko^a se lahko izhaja in kdo bi ne b:l društvu v korist ampak v kvar. R*-v. ??noj je bil torej predlagan lansko leto kot kandidat, naše-L?a društva. K«-r je bila velika večina članov pri.ti temu, da se ira sprejme kot kandidata, ~ > mu bila s tem vrata v društvo zaprta. Kaki vzroki mi navedli člane do tega da o sprejeli kot kan-.idata. je stiun>ko. Goto v o -o pa morali imeti dosti vzrokov, kajti drugače bi «ra bili >prejeli. dasno je. da Rev. Snoju ni veliko za bolniško podporo. Kot sem že prej rekel, je v »tamostanu dobro preskrblj en in tudi v .slučaju bolezni se zavzame zanj frančiškanski red. Pa tudi če bi mu bilo za podporo, kaj potem! Ali ni v New Yorku še cela knpiea tlrugili sloVenkih društev, ki bi ga mogoče rada -prejela? Ne in ne! V Frančiškov© društvo ali pa v nobenega! In v tem smislu je uredil > svojim tovarišem Rev. Zakrajškom svoje delovanje. Po mojih mislih vsak pameten človek, ako pride v kako družbo prej «.pazi. da ni priljubljen, pred no mu to povedo. Človek, kate-r >:a nočejo v dru/.bi pa ie hoče iti. je zarobljenee in neolikanec. Nobena postava ik more predpisati, da bi sj>rejelo društvo v svojo sredo človeka, proti kateremu je večina članov. Nobena po-stava. najmanj pa Jednota. Kajti društvo sprejema člane za Jutinoto, in jih ne sprejema Jednota za društva. Ker torej Rev. Snoj ni mogel dobiti forinularja zdravniškega i pričevala od našega društva, jra je preskrbe 1 drugod. Kje in po kaKeru potu si pa je preskrbel, že f-aiu dobro ve. Omenim le toliko, da na njegovem bolniškem izpričevalu ni bil i »odpisan noben član in noben uradnik našega društva. Kljub temu ga je pa vrhovni zdravnik potrdil ter gu poslal v New York na ta način, da je prišlo Rev. Snoju v roko prej kot pa kateremu koli uradniku našega društva. Ne tajim, «la nas je to zelo razjezilo. To se pravi direktno norče vati iz natrga društva ter omalovaževati odbornike. Društveni odbor je v New Yorku vrhovna oblast našega društva. Društvo sv. Jo-^efa v Brookl^nu je zopet samo zase. Naši uradniki se ne umešavajo v tamošnje razmere in zato bi bilo edinole pošteno ia prijazno svetovati, tla si nekatere osebe pri Jožefu enkrat za vselej izbijejo iz s-la-ve, da bi izvajale pri nas oziroma nad nami kako komando. Predsednik sv. Frančiška je Rev. Snoja galantno ojK)ninil, tis zdravniška izkaznica ni po pravilih sestavljena in da se ne more ozirati nanjo. Svetega gospoda je pa tedaj oblila sveta rdečiea in ga je navdala sveta jeza. Zaeeptal je z nogo ter vzkliknil: — Pa glih v vaše drnštvo bom prišel, če hočete kaj vedeti! Stvar je bila odložena do konvcncije, ilislili smo, da bo glavni odbor po možko prevdaril zadevo in možato ukrenil kot se spodobi. — Ne. Glavni odbor je odločil, da se mora nečlanu pokoriti 02 elanov ter ga sprejeti v svojo sredo. Lahko rečem, ua se je na lanski redni konvenciji K. S. K. J. razpravljalo veliko več o eni sami osebi ki ni član, kut pa o vsem drugem članstvu in stvareh, tikajoč ih se članstva. Slavna konvencija je torej odločila, da mora društvo sprejeti patra Snoja, pa naj je bil spretet kot kandidat ali ne, če je čian.^tvo zadovoljno /njim ali ne. če je prišel po pravici ali po krivici do zdravniškega izpričevala. Takemu gospodstvu se pa društvo ni maralo ukloniti. To .ie proti njejra prieipu, to .ie proti časti društva, ki je bila dozdaj še ve lno neomadeievana. Najlepše pride pa sedaj: Jednota je društvo sv. Frančiška v New Yorku suspendirala. To se pravi: Slavna K. S. K. J. je vrgla iz bratske organizacije članov zaradi enejra nečlana. To se pravi: Da bo zaradi ene osebe ki ni član Jeduote niti kateregakoli društva, izgubilo C2 članov ves (»ni denar, katerega so plačevali doiga in dolga kr; da hoče -postati tujcu mati, za svoje lastne otroke se pa noče brigati. To se pravi to — in še veliko, veliko več. t M? bomo storili svoje korake in bomo prišli stvari na dnK>. Rev. Snoju pa Čestitamo v njegovi vstrajni borbi za krivično j stvar, svetujemo mu pa, da bi se takega boja nikoli več ne lotil. Z , glavo ni mogoče skozi zid, pa ee ima človek na nji redovniško kapuco ali pa posveten klobuk Ne vznemirjajte duhov, ki so že tako ali tako preveč vznemirjeni in navzemite se že vsaj malo one ponižnosti in popustljivosti, o kateri ste pripravljeni vsak hip pridigovati. Stari član. Zakaj sledi dnevu počitka pogosto noč bdenja? Vnetem članku glede splošnega zdravljenja nespečnosti navaja dr. Louis T. de M. Sojous par zanim vih dejstev glede nekega ! gotovega splošnega tipa nespečnosti. — katero je p o prost o zapaziti po dnevu brezdelja a!i postopanja od strani drug&če ponavadi delavnih ljudi. To dejstvo pojasnjuje zdravnik s pomanjkanjem telesnega ali duševnega -ribanja tekom «laieva povečanega po lenarenju in razkošju ali drugih vzrokih, ki so pustili živčne stamee, srce in vazo. motorični mehanizem brez utruje-nja. katerega so vajeni. Ti organi ne zahtevajo nervoznega počitka in poprave in eirkulaeijske žile nimajo običajnega počitka, ki kak delaven mož uda celi dan telesnemu ali duševnemu brezdelju. — Zdravilo, — pravi zdravnik — obstaja v tem, da se zopet prične z običajno delavnostjo ter zopet uvede primerne fiziološke priprave za spanje koncem dneva. Nekoliko različen je slučaj mo-žkega. ali ženske, ki zadremlje ne-j koliko preko dneva ter najde, da ne more ponoči spati. Stari ljudje. ki nimajo pogosto ničesar opr.i viti sli malo, padajo pogosto v kratka spanja ter ne morejo zvečer spat ali pa ostanejo v postelji Ču-ječi. ne da bi mogli zaspati. Za take obstaja primerno zdravljenje v tem, da se kolikor mogoče vzdrži spanja podnevi ter tudi vrše lal k;r telesna dela. I)a povzroča kava, zavžita na večer, nespečnost, je splošno znano. Dr. Sajous analizira različne učinke kofeina na živčni in krožil sistem ter dokazuje, da je pripisovati spanje preganjajoči učinek kave razširjenju krvnih žil v možganih, poKpešenju delovanja srca povečanemu pritisku krvi ter zelo vrjetni tendenci, da se ovira odtok krvi iz možganov v kožo tev dni-•re na površini ležeče dele .telesa kar vse pripoihore k spanju. Vsled tejra pa tudi ostanejo možgani prenapolnjeni s krvjo še potem ko je že učinek kave na krvni pritisk prenehal. Čikaški Kitajci na farmah. Spencer S. Wood, novi rear-admiral sočletja. Kitajski trgovci v Chieagu so pod* vodstvom Hip Lun ga, "župana kitajskega mesta" ustanovili kooperativno poljedelsko organizacijo. ki je nakuipila obširna zemljišča v severnem "Wisconsino. Predlagalo se je, da vodi organizacija preseljevanje Kitajcev v poljedelske okraje. Družbo so pri tem podpirali poljedelski izvedenci vseučilišča v Wisconsin«. Dvanajst Kitajcev je že odpotovalo v Juneau County, kjer se je nakupilo 1000 akrov zemlje. Ti bodo pripravili zemljo za pričakovano poletno invazijo Kitajcev. Pozneje bo neka druga skupina takili pionirjev odšla v Rusk County, kjer se je nakupilo 4S0 akrov. Obe t<* naselbini se dotikata indijanskih reservpeij. Ce bi bilo o-paziti pomanjkanje Kitajcev, hočejo voditelji organizacije zaposliti indijanske farmer j o, s čemur se hnsta zdinžila dva* plemena, ki sta bila po mnenju nekaterih teoretikov enega izvora v davni preteklosti Azije. Oženite se Cikaški Kitajci se vračajo nazaj k zemlji, to je poljedelstvu, V svojem bistvu in po svoji naravi poljedelec, se pripravlja Kitajec pozabiti zadohle in vlažne pralnice t<»r temne prodajalne kuriozitet na Archer Ave. ter se vrniti k svojim starim ob ie a jem, starim sto in ti- Tiskarna Glas Naroda # VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • fUOUNOBI SO: DRUŠTVENA PRAVILA,, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. ki Slovenk Publishing Company 83 00BTLANDT 8TEEET, NEW TOKK. N. T. Poiiljitp nam h.-itdo EN DOLA« fn pos'»'i vam b^mo p<..poln Zenitvanrki kataluc z natančnim opiioir, SLIKAMI, Imeni in nar-lovi rnno-SiK iUUft in nrkoliko odcr. li iivrio dobwtM in poSiencjra. mo'ji. Lahkosami pi£et» in fk'c-nete »rečen zakon. Mi into imoirl storiti po-Jteno in dovoljeno rtosivdowanj«*. no in- dite dolarja, ki j» posredi rr.el vam! in ZA-KON3KO SRIUt;0. 1'i iite še dane* na: RELIANCE F. CLUB I»ox 376 Los An;elps, Cat. ČUDNA NOVICA!! Te oglafiene ure kažejo ure minute kot oblčjij ne; 2) kažejo imena dni v tednu; r?> j«>knžejo imena mesecev; 4> spre membo mescev; H) juko Iojk) okraSene; 6) p o t*> 15 kamnov: Ti so Jamrene po 25 let. Kdor kupi tako uro bo imel "pomin za dolgo let. L«* pri nas jili imamo. Pri naroeOi no pošiljajte denarja, plačajto šele potem, ko jo dobite. f|7| Krasen nož z najboljhega jekla vreden dobi pri nas za $1.00 ako kupita uro. Ur«, prstan in nož skupaj $7.25. Skupaj z uro pošljemo pisano jamčevino. Prebivalci v okolici New Torka za morejo videti te ure lu vsakemu so doradejo. V Ca na do pošiljamo le ako naprej plačano. Samo za kratek čas bomo tako ceno prodajali, zato takoj naroČit'; na na si or u : UNION WATCH CO.. Dept. 35, 116 E. 7th ST., NEW YORK, N. Y. rf Izšla je knjižica: DVE ŠA10IGRI. Knjižica vsebuje dve igri: "ČARLLJEVA ŽENITE V* in "TRUE ŽENIM" ter stane samo 1 Oni, ki nameravajo prirejati igTe, naj jo hitro nar .ee, ker ia-Sla Je v omenjenem številu. V zalogi imamo zopet vsako-Trstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztism in niso v ceniku označene. Naročilom priložite denar in pošljite na: Sloftiic PyWishing Drapaijf « Cortlaodt St, Nrw York, K Y --•It-.rt*.^.!, ..., *** ' j . J*.^: . &. ji SLOVENSKO-AMERIKANSKI j za leto 1918. i Eaien koledarskega dela ima ie sledečo Tsebino; j Pesem. | Normalni potek ruske revolucije. ! Važen zgodovinski dokument. < Rusija. 1 Popolen pregled svetovne vojne. | Nemški cilji in Rusija. ! Praznik v Petelinji vasL j Padec rodbine Romanovcev. 1 Prag. I Prednost brzojava. | Problem Alzacije-Lotarinike. | Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. I Kozaki in njih vojska. i Red. I Litvinski kmetje. ] Veliki dobitek. i Nevidna poslanica. | Razno o otrocih. I Buchara. Doživljaj francoskega turnalista. \ Čudna pogrebne določbe. i Venizelos. Album. O postanku koledarja. Krščanska svatba pri Kafrih. { Nemški napadi s plinom. j Večni koledar. 2ivali in aeroplani. i Petelinji bojL Ruska revolucija. Nekaj za gospodinj«. i Program ruske socijalistične stranke. tal*. Aforizmi. > Oglasi. ( Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: v Slovenic Publishing Company J 82 COBTLANDT STREET. *EW YORK CITY, V. T. j • ; T * " Y- Z E spomlad. SpoiuladaiiKko či«'f>iije je preti ^fi^jSJ^tL durmi. Ali ste pripravljeni? LL/ Kno najboljših priprav za od- Ji ^S^Vl stran it i prah in sm<'ti je Elec- j^^ad^HlBnk trie Vaeeum Cleaner. S krtačo se pritrdi prah in obriba pnedmete. Vaeenm ■leaner pa izvleee prah iz predmetov in jih izboljš« Cena z vsem je od $30.00 dalje. ' The New York Edison Company At Your Service General Otiices: Irving Place anil 15th Street Branch Office Siu.w Rooms for the Convenience of the Public 4:4 Broadway 124 West 42d Street 362 Ea*t 149th Street 126 Delancey Street 151 Eajt 86th Street All Show Room^ 10 Irvj.i£ Place 15 East 125th Street open until midnight ^^ ^ ^ _ ...... - : - - GLAS NARODA, 15. MARCA 13 SLOV, DELAVSKA U»MB«\lj»ra4TM» 16 • \ ftj»'• IM. PODPORNA ZVEZA 22. »pni* Sedež: Johnstown, Pa. <;UTM ULUJMKI: PvodaaU&ik: IVAN I'KOSTQR. 10HS Norwood RiL, Cleveland, Otiio. Foduradsrdnilc: JOSIP /.()RK(» It. F. i>. ^ Box 113, Weat Newtoo, Pa. <;iaeal tajnik: RLa£ \OVAK. SUM&ta Jota«toarn. Pa 1. Putt, tajnik: HUXK PAH/JTCI«'. Main Sr . J«>liii<4<>nu. Pa. 2. Pom. tajnik: AVT»REJ VITOUCB. JO Main Street. Oii*>maugb. Pa. Rlaaajnlk: JOSIP ttTJL KdV St. Clair Arc.. Cleveland. OWa Pom. blacajoit: ANTON BOt'TTAR R. F. I>. 2. B"t 27. Itrblgeport. Okio. N All/OKM ODIUJK: Prvdsedntk ua<»x»>r. «-lfv>c* • Ji»vip PRTEB5CL, Hoi l»S. tVino.*. Pa. L aa<* <*ruik : MKoUJ POVSF- 1 Crab KU Nnmrej Bill, N. S. Pitta-L or Kit. Pa. 2. aadaorotk: IVAN »iUOŠLU, S*v» B. 137tb St, Ctevtt—A '»tola. POROTNI OOCOIt: Prsdaodntk pome odbora: MARTIN OP.KBŽAN, Box FA East Mineral, L porotnik: FltANC TKSOPČtC. R. F. 1» 3. Box 14€, Furt Smith, Ark. t po.trtsifc: JOMIP GOLOB. 1J»16 14th HL. Sprlncfleld, 111. VRHOVI ZDRAVNIK: Dr 708IP T. G&AHFK, M3 E. Ohio St., PltUbVglk, Pi 4>la\ni urad: KM Main St. MuHwn, Pa. LKADNO GLASIIX): "OLA3 NARODA". Cortlaodt »Street, New Turk City. Ocjena drnStva. odroma njlb uradniki. so nljodao pro^enl. po3UJad w naravnost aa liarntfo tajnika in nikogar dractft. Denar naj a* pail J* adioa potom Po^tnlL. Ltpmolh. ali Bančnih denarnih aakazoW*. nikakor pa ae potom privatnih čekov. Nakaznice naj m M •torljajo: Pa? Korak. Oooemaneti HepoMt Bank, Oiawiigti. Pa.. In tako Mal«vt>M> piAllJaJo a nn?tein poro^Uom na uaior tajnika ▼ alu£aju. da opastjo društveni tajniki pri poročilih (lavnega ta> •tka kaka pnmaajkljtToatt, naj to man udoma naznanijo a rado glavnega ca j bika. da »v prihoda J* popravi. ae nahaja ANDREJ OaN-DEK; Pred dvema letoma je bil - Olevdsiuiu O.iio. Doma je iz Janeievega Iirda šu 44. Star je • •koli let. Zanj bi rad i/vedel Frane Catuhk iz Janeievega P.rJa išt. lfi. Vahr.jam so v ita-janskem uj'iiii*1 vu. Prosim g a, tla s.- takoj Moj na- -io\ -j«-: Itmic tjandek. prigio-uu-rr. d i srivrr;.. 2 Rcpart t: Konte d i Aiu«nt v-tlinoiuu if.-:;it. I^ros : !udi diusje znau-if in prijatelje. .);, mi pišejo. l.Vls- :: Pada bi izvedela za svoja dva sorodnika ANTONA BRODAIUO m NIKOLAJA OAI.OVKC. • ba loma i?. vas! Knisinee. f&ra Podzemelj na I)olenjsk«tm. Kakor Mfiu eula. se nahajata nekje v «"iiif:.«rn. 111. Prosim, ve kdo . «• za :ia"li»v. da mi blagovoli na»:mnits. 'a kar bom zelo hva-/ iiu. a!i naj m; pa sama oslabita. Moj naslov je: Mrs. Mary Kodri'.'h (roj. Bmdarie), Box 4, šeminole, Arrnstroni? Co., Pa. (15-16—3) Išrtiu svoja dva strica JOHN A VIClC in FRANKA TREBEČ Doma stfa iz vasi Soze pri II'r-vki Bistrici ua Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve a znju naslov, da mi naznani, ali naj so pa sama javita. — Ai»ton Dovgan, K. F. D. No. G, Drevnol Brick, Canton, Ohio. (13-15—3) Bachi'ik Vrunk No. Bartol J. No. Ti30733 Bear P .c. No. 260633 'Jesena Mary Miaa No. 330062 Bo b ič Vajo No. 260583 Božičkovič Djuro No. 260581 Bratiii Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 ftlender Vincene No. 206241 Crjruric PlaJ No. 260573 Gilbert Gjuseppr No. 323085 Kaetelie John No. 44708 Kovač Frank No. 260641 Mer kun Anton No 331355 Mikoiich John No. 323252 Oswald Joe No. 260621 Pintar No. 330848 Dr. Koler at O VENSKI ZDRAVNIK *3* Peno At€„ P?M«Karffc. Pa Samiiie Frank No. 330721 John No. 330762 Spaniček Koal No. 328894 Ktarčevič J oh an a No. 331070 Teliler Anna No. 32889« Turk Chariot No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 829741 Dr. Kater Ja naj> •taraJU rtovanak? atfravnlk. ftpacftjn Has ▼ Plttabai gkiu kl tma M-Utnc prakao t adrartja ■Ja vmIi aoiktt Mm) aaatn^U*M» kr»l sdrar! a gla-wrltiax kl ga Ja lsnmal dr. prot F.rUck po okraj-•arl m«iMI. Knkcr kltrn oyu'U 4* vam prenakn^e ad^avja, n* ^akafte, taa*T*e prtdlta la laa vaa aa koaa ai»o«t pwratt ErJrtfeU mU rada o ktl. tt4ravla v M arah lo ateer braa operacija. Boleli.' ratitirj*. kl por>ro£l}o bo-iWir.« r krita is tzrbtu ln »faatk taoxK>lOne; ob nedeljah ed •. ajiitral do B. popoldne. a TK*to r.« 4ol*m. — Priaita aaaPaa. — Va pnaaMta late le •terltke! t^rtTU aa.au> notk« oaak* Veliki vojni atlas I fojskojoSh se evropskih držav in pa ko. knoskih posestev vseh veiesS. Oblega 11 »raznih remije vido v. CENA SAMO 25 CENTOV. 8TEN8K0 MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO 8TBV8K0 MAPO. NA ENI 8TRAJCI ZE-DUfJEME DE2AVS IN NA DRXJOI PA CELI SVET, CENA 83.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE S MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 86 CEMTOV. Naročil* in dtnar pošljite na: Sloveuc Publishing Company 89 CorUwdt StoMt, . _ New York, N. Y. NAZNANILO Ciajiaai dru&Ua jv. Baibaie liC v Collin wood vi, Oliiu, itaiiia-uja:n. da pi-inesejo svoje cortiti-kate na redno liiesed'no sejo dne 14. aprria t. 1. Če je pa kateai za dr/tin. da mu ni mogoče vriele&ti se s»-je, iiiij uu prhiose ali 7>a po-l.i*1- na uioj dom. certifikat*! raurtiTu i/o>lati na glavni urad Slovanske Delavske Podjj. Zveze. O lie n v m naznanjam članom, kateri s«, j.ri ijbeh or^antzaeijaii ter pri dveh razlK-nih di-u^tvih, da pristopijo k enemu pcizadctili fir*u«rtev. ker vsakdo zainore biti ••lan ie .ei eva druživa združene orgauiii&acije. Z bratak:m pozdra-vom Math. Petelinkar. tJijoik. i;. ir,7. s:., caliiuwo'd. , 14-15—3' Cleveland. « Rad hi izvedol za d*, a svoja prijatelja ANTONA Utč-AR. doma pri Raki r.a DoleajsJ.^ui, in za FRANKA fenŽAK. doma iz HILSNIC. S j»rvitTi sva bila sku-paj le*a liM6 ^ South Chifu^i,^ III, i drugim pa leta 1916 v Curtis 11 «11. Pa. Cenjene rojake prosim, ee kdo vo, da ini naznrui, ali naj se sama ja'ita, bom hvaležen. — Martin Btelanieh, 4411 Hamilton Ave., Cleveland, O. (14-16—3) ŽENITNA PONUDBA. Rad bi se seznanil s Slovenko v starosti od 25 do 35 let, najsibo sainjfa ali vdova. Na premoženj«* ne oziram. sem star 34 le?. Ce katera za resno misli, prosim, naj mi piše ter priloži alike, katero ji na zalitevo vrnem. Alois Bizjak. Box l'J-J. Radphton. l'a. Kad bi izvedel za uah-lox* »obrata MIHAELA WEIDER. Pred enim Ietc»ai se je nahajal ua Da visa in ^Westmoreland Couu»» Prosim ga, da mi poilje eertiti kat društva gv. Barbare, ker ■«••-daj dobi novega. Kdor mi na znani njegov naslov, mu hvaležen, ali naj «? pa sam vi. — Martin Kor«>i»ebetz. K«t*»j; -L.it i irru»i. hiše j- ( pri>/.ti vrte . \ - f«rgpwiin> % pdaAowa p'^u'iwr st./ieara:. , N;i l \Xu'm }■ «».oviui»ota tabl.i. ii naznaiija, .ia .k- Ustiiik ^r. »ii" . r»li Jauti*-»ii. I^UK-u^f.rsti meVsaiti so -a /» v». u»t i. K^j i. t;« tibli Jostph solastnika ven- .Ur , • J«V:,i,"»«! Mt.i njf«'«^ .i i a Na<«iiii, viiha j .. . >,.. ■ - v _ t. i vs. t let. j »a ]; v. nikdar ui| a. , iu.- d« h. - .......U. 1 \ i N . ►uii •.uj»-. brata luruvik^ oboževala. -VI: u t. \ «> Lan. Uavtcr, tla j«- ujeti Joe b"lj premiKeu | » •.. . ■ ,i.i t • iu r« - j • i;iK«. — Ka-lar ui Joe de-i 1 ; v - ..»•'m i«-'u, >«♦ .!• *««koI** /a »• j.. /.;»bave to le /a >»vojo ?jbavo. < '»• j." % kk'-tiiii 'h'mc.i u» i. ni jvrej uirof«l doirfer ] .i n. • bi. li.t. L je pa le s taKUni siueaji. •» katerih ho ie v»i • li.tl*tivi okojmli ia je bito 1 i*'-*- »»r-^pri^iiuo, Ja jih n«- bo niLkr un^K'f Mureiti. A rt ur < looe-riio' j.* bil kutt-i /•• j.rij ot>rniti ua tcjr» nioža, t• >»lu muio tr luj j* htl im Lam odp«ito\*L Ker ui nikoli povedal, kam ere, ni b>lo mogtiee izslediti- Chanctllor j^ zelo pogreial n,K:fovt i)oi«oiM si pa oi mogr**! • Ko ^ > b;I vrnil Joe v Laneha^ter >o bili oeMečne^a Alow bra J" a *e obesili _ - Takoj - * je poduJ ba delo ter se ^avel baviti z vse nu P'l^ine«-iio»tmi ^lifiaja. ki je b;l povzročil tako silno razbnijenje m iak<» veliko senzacijo. 5redel je od jutra dv> večera v »voji mali iobiei, katero je ^ po-n *otn u&moval *'p»aan3o". Po miz«b m pvlieah je bilo vse pobio knjiff, poiK-ij^kih zapiskov, ča^opiso^ in druse ropotije. Ko ca je bila neJceg* dne poklvala Nadini b kosilu, je bil te natodzvo infor.^arau o procesu iu y i* im^l u kaj jasnih dokazov da j« sodite« nepravilno postopalo. Pri jodi je bil zelo ra*tr*»»-n. Z viJiejiiii jt- hd parkrat pikiiil v mizo, naaeato v jed. Sela ko je Jo« Januioa odriuil od seL>e krožnik, se je zdel sestri Naomi Dfoden trautsk, da bi ga kaj vprašala. — Ali si ie spravila vse sem mlu v tvoji omari — Škoda, da tem ti povrroetl toliko deU. — Zopet bo* namrw morala spraviti vse naiaj v kot>Seg Gospodična Naomi ga je vresenečeuo pogledala — Pa i« vsaj ne boš zopet odpotoval? Gospod Ccajicellor bi na v&ak nailn rad irovoril s teboj — Najmaij desetkrat je bil že tukaj in j« vprašal sate. Jo« je skomignil s rameni — Jsz ue morem pomagati. — Bo ut počakal da se zopet vrnem. Saj s« vendar odpravljam v i zadevi, — Tu mu prav iabko poveš, če tra vidii. — Kje »i p* ix vedel, o e»-m hoče govoriti i teboj * — Ali tui>m, tla jaz ue moevin vid«^ti skozi zid? — je od\rud Jo« ponosno — On naibr/e ui zadovoljen s tuu. kar *** je zgodito. — Zdaj bo ua v-ak način poskušal oprati Mowbrsyev© čast. — ZJaj se pa name tam.** da bi mu pomagal pri tem -Mu. — A.i iu u . •• v -a i ne mh.! a bi hd uhoj: jcož kriv f .— Kaj iiiMiK. Ja /?aiii! z iut"Ziiieem. --e bi jru suiatraj zu krive« ' — j" /*xiv mm1 — mi^hl. da m*- ro malo b«>ljse po- -tvaru:.. ki i/unhlj«ti . niM^nt jar še nikdar ba vri iu se nikdar ne b*m.i. — Kdkšiia pa jc veudarle tvoja <«odba . — je >Ji!» Naoim \anj., — C'e ya ui umoiil John Moirbnir, kdo «ra pa je? — Kakšna je moja su«lba ? - j«' pouov^l tel t* pvoasi dvijfuiLl — O, Vt- ze.it.ke. ženske' h««--e1c 'u-nkrat vedeti. S svojo rado-vodbOKtjo pa >iiorai Je vsa; t<,!iko' easa potrpeti da se vrata it Avonbri-dtfa. "* * . jf - • "i Po tem odgovoru je izgini! v svojo "pisarno"] Njtftr« ssštra je lačodeuo -iedala m njim. _______ .. — -m . ; .— ■■*-, " •• • - CENIK KNJIG katero Ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU New York. N. Y* POLČNE KNJIGE: Življenje ua avstrijskem dvom bnof i^pmiko-and. tohna* vesan ^ 10011 KrioU* imracuaar (nemšk^sngL, RAZGLEDNICA: oljedelstfo i—1 Newyor&ke. boifeae, velikoxiodne Idjereja v j^govorlj f—111 nwoletue Ifoma-i p»i -x08 hlmpffor uenaSko-slov. slovar |L2Q . .f™**1 . _ . Album mesta New Turk c kras Z4DAYKE IN RAZNS DKtGB eUkm3bX l~-28 KNJIGE: ZEMLJEVIDI: IpooUaidu —35 oU s omijeui «—^0 A»«rtvftalljaaska vojna mapa —JZ6 teuitev" vvllkl rasas —JO ta Tri>- ž*aiul —.25 OH sret mail ~J0 lesijs 2 aveaka r-jBO *>,t veliki f-^5 od RuOutu SI. \ e«erutes —J*0 trrot« veasu -J§0 ir.trHf'«n !mi)U]Loo> - ^'••Jna iu*ra |3X*0 i- Halna teirm'.-raHJa v^jyi rUi« u* Ui l rU-r»-ja T JO ^ _ .. ... . .. r Zeaaij?w>ii: Ala., Arla^ Colo., iuus iUiuorvja '—... _~ •Jiki aJoveu^ku-an^eai tolasi ' „ ^JQ JZdruž. r:h tirzas mali —JO ojna ns Bslkapn 13 itm Ui '.Zdrui^nih črlar veliki s—J2% f^lotina e. kr. |o(ka k. 17 i m sUksral Z4rvlMiili ■iri^v atenska mapa, saa as -lru«i strani pa celi svet HM Pi'W-j: t« utfmJb kiiji^ Imamo ju še tsfksj ra/novrstnlh Lftls«3v po ea d i«iv:i r.veaiEa. Opamta: Nsr'«^!<*tn J« prOdBtl denarno vrednost, MU w cotortnt, n#ral alt iw.5ti]1li Halll Pottah.a 1» prt »MUti Htli I II— ROJAKI^ NAROČAJTR1 »"RA ^GLAS \fARODA"l?AJ-RCJI ^VKjm PIIVIg DRŽAVAH. ------v ■■ iv.t?- • . ... . .. / . ... -i : - . • .. Cena vojno-varčevalniii znamk za mesec marc in april. KABC: ■aa maka lili pafte certifikat s dvajsetimi amfcmi $9ZM APRIL: Lna maši $4.15, poln certifikat z dvajsetimi zuamkami S83.W1 J^-fc ^ lehke kapi kailksr mu drsen, nikakor pa ae ve« kakor dres«* tiftejte patUlvs r tam Isto oglas "Vojno-vartevalne znamke In Blovcncf-maeije kl ga nem poiljete u vojno-varovalne znamke, prOadit« * ti centov an piHnlm reglsUlgauega pisarn, v katerem Vam Jih bomo paaiall TVRDKA FRANK SAKSER, * Cortlandt Street Hew York. H. Y. ! Dr.LORENZ. * Jas sam odlsl tfovoeske flere- | vo« IpertalJst moMk HM 9 | rtttabnreba, Fa a I % I Orodne ta^s daovno Od A de- . »oktna do A asi ovodar. T psS- J ktk od A dopoldao do A popoL I T aodotjo od ie dopi do A popoif | DA LOMNA I ipocWM msikft koAsssfc f : N iZNANILO IN ZAHVALA, i Tu'nim -Toem naznanjam i"* -UuItoM. -.rijateijesn j« .T„-;U... -u yu.f.i'w da ii»i j.; .ine «'». ^uir-l ••■i p.. tfidi «'Viii hntli bch-2iii za: Avr?.. . Cixpocht -aepah) :Moj;; Ijnhlj. ^-prog-a URSULA MASTNIH. Rojena je bila pred leti \ si Oreltovica, fara Št. Jernej. Tukaj zapnisC-a tneue žalujoeej^a m«- j pr<^j?a. In •» nedoraslih otr«»k. i»d _ kuurih j?- najmlajši star 1«» dnn najstarejši pa 12 let. Srčno -t- zalivalju.iem vH',u ti j slim, k: ■so lili priski'"iii na ;>oiin»« , v tej težki uri. Posebno zaliva-j ljujeiu za ki-asiii venec, ki ga je darovalo dimštvo 4'Skrb za pri-hntinjost"7 st. 2-14 SNPJ., h Kateremu jc pokojna tudi »padala. Najlepša zahvala tudi društvu sv. Jožefa št. 293 NHZ. za ki asen ]>o-greb. Torej še enkrat najprisre-nejša hvaJa vsem. ki so uii količkaj -Tali na strani v moji žalostni uri. (] j Ti pa. »lraga soprogu in mati. v — j miru izlivaj in lahka naj ti ho svobodna ameriška zemlja I Žalujoči ostali: Martin Maetnik, soprog, j Marija, Ana, Pepca, Roza, Jožef j b Karolina, otroci. Ea>t Brady, Pa., 12. marca. R. F. D. 1, Box M i ^SHHBBIDHHHHHHHHK ; . - —(; NAZNANILO " Vsem članom postaj št. *J in 20 j bit si orjranizacije SPD. Sv. liar | hare se tem potom naznanja, da sta se omenjeni postaji pridružili k ! *o;n proseni. da vsak za aue-> • :;»eiit pošlje denar, ga ne bo ftr«-ha .suspendirat on ker mis«!ir.i •J.i '%?rm - «•. k«j pomeni su-, ■ s|vndir::' bil.'. bu;u v« ! o teia' l/i-al. - . *Liij IK'/'iljajo i i'"laj ".itr.vb-J* n:tSi<»V: \■»• i • «V» i»» k. tajnik. II r. i». .:. i.v>, K..I* S"Utii. \vi MAZNANILO f Po/'v^jarn «~-ta :<- dm.^va s » t-• barbare po«*. i 11 in -"'lane dni 1 ■štvn S«»Vf»i ŠTfV. [»oint-ste''«! no vd^rle/.«« prihodnj-'v. j., jj-ir 7 ae>rila. k«-r iuuiirto ttre- ■ •Jiti z ura d i '.dnt/.itvp te>- l/voTui jdruštveni '^ihor. I .,i j a svetil. pote m. ttU se je naselil.- v njeno >re»: iu-eu dru^t Ijnbe/cn. ur-ezen do moŽKega, se ni to nagneiije popolnoma nie rmnn .šalo. . Xe^rečna usoda je hotela, dj. j** jK^lala la-nnitra ManniugforJ* I loust*. ter s iom najbogatejša /eri^ka v ecli grofiji. V rokah je držala pismo. — Zoi*-*t ga je začela bi-at:. kljub <•• iu. da ga je že znala na pamet. Zatem jc vzela v roko p^r « t-r napisala na ^moobrobijeid pu- s ir sb^ieee vrstice: l i — Vaše pistuo s»-in a. Kljub temu. d;: pravite. 1 da iioeete razrešiti zarok,- v-ied "madeia", ki počiva sedaj i na mojem hnenu. vam ckIIociio povem, da ue »meni zahtevati od vas take žrtvr. l>a j>a svet ne bo natančno sodil oinairam od- 1 zdaj zanaprej pope>luonia pro»depa. Jaz lahko samo onemu izročim -voje rsee, ki je popolnoma pre- j prfcran o nedolžnosti mojvga brata. Jaz bom postala žena 1 •nega, ki mi bo pomagal mojega pokojnega brata opravi- ; črti pred svetom. Olga Mowbray. 5 1 I*>.ua ni ponovno prebrala ampak ga je spravila v zalepko ter ' api^ala nanjo naslov: 1- Stotnik Kri«' 8tau!ake, Gibraltar. Zat-ui je vxe'a v roko pletenje ter sedla k svoji terki h ka-j' iiiuu. ' — AH -i odgovorila stotnika* — je \-pra»ala gospa Rahelal vilaoii. — Da, — je odvrnla Olga. — !.>aia y m mu nazaj svojo besedo,I Lot >e zahteval. — Ali si prepričana o tem 7 — Da, popolnoma. — Pisal je precej hladno ter omenil tudi u#'- j kž.. ki Wi na našem imen\L — Jaz sem ugodila njegovi prošnji. — I >totuik Jšrauiake jame nič več ue eksistira. — Toda, govoriva o dm i "ib stvareh, *t» ta Kahela. — Po ko-»iiu se bom najbrže peljala na ; ii>o fartno. Najemnik Tr»vnt mi je p;siij. da bo oMal in ja? b mi naj »rže prix*olila. ** — Preeej hitro si se premislila. — Zakaj, teta T — Saj vendar veš da John ui hotel oimoviti pogodbe. — Trent : u .J^^iaj dobro gospodaril m tudi zanaprej najbrže -ne bo. — O, jaz Trenta prav dobro poznam — je odvrnila Olga, — Ou 1 • e zelo požrešen in nizkotnega mišljenja. To se mu že na zunaj vidi. j 'oboljial se tudi ne bo, toda ostane, lahko služi svojim Tiarne-tom — Sicer ee pa še nisem popolnoma odlomila. ] — Praviš, da bo služil svojim namenom' — Kaj misliš i tem. 7 j, l>aije pilkcKlnjič). SPODAJ OMRNJFNI ROJAKI IN ROJAKINJE. tateri imsvo v rokah naša potrdita za denarne « številka : ai, kiikor so otnačen* p'wl imenom, naj blagor/vjijo naznaniti pr«»j Lomoft>. e svoj natančen nasiov radi važne auieve. Pi^ma katera srru jim p^sle.li, »o aim p^Tnila. Tvrdka Frank Saktor. MOŠKI. Ako trpite na : r^-li knijih sreta. dnls vam I««).* liiirn in S"t<-r<> I*<> ^Ijlto 1 «l'>';ir /a (-mi ali 5 dolarjev ^it sl;:itul.i. Ako 2»»1ln» mrnrorauu pofem pošljite 10 centov več. • Xa«lov: JU VITO LAliOliATOttV, - South IIill Branrli 5. Pittsburgh, Pa 0|H>mba. Itadi vam j«.»A]jeino ua za-1 btevo vzorec i« uarodilne knjižic«). L____ POTREBUJEM SLUŽKINJO , ^ pone- v kuliinjL Plača na i iuet»ee. Tudi ima lahko eue ^a olro-_ ka. Pilite na naslov: Ivaiui Pelan. , ^ . I.'). Cheat Brklg-e, \V. \"u. v 14-16—3) t IŠČE 8E >0 gozdarjem za delati lokse. 4 ' pogaaijače in kovača. Plaea za 10 ^ ur $3.50 ali ^j.60 in postelje kom-. panijske, board ^r na dan, kam-.. pa 50* in doktor 50e. Pišite na: l. John Benehicb, o Box 314, Davis, W. Va. j —---- _ Lš."-eni svoji dve prijateljici ANO in G1 ZELO ZDOVEC ter brata JULIJA ZDOVEC. Pred štirimi loti .so bili v Clevelandu. O. Doma .so Logatca na Notraau-sUeru. Ce kdo ve za, njiii naslon, prosim, naj mi poroča, ali naj se pa sami oglasijo. — Mar/ Oasparich, l^ji TtJ,. Riverside, il! (14-16—0)