-Stev, 48. (Tek, računJf pošto. C, C, con la Posta)  V Trstu, petek .23., novembra 1923. - Uto VIJ.
letoVI.
Irhajh Tgak petek dopoldne, iedaja konsorcij Mnlesra Ust». Ra«i or: Mali list, TricMte, ca-ko 1 Ul oentro 87. — Brad : via Valdirivo 19-111
Odgo,Terni urednik: dr. L. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za (jelo leto 10 L., pol leta fi L., Setrt leta8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘M L., I !. pol leta 1U L., fietrt leta S L.
mul
TEDNIK ZA
C5
I c
71'- '..M, i t1!'" J .J. a ■ tN O: 7
'lot n.i
«5~
'2 fAV
a l.
POUK.
aje primeren L JU.. JA	rov<?ru.
vsaka beseda v na-...-.a«axA viD&u ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI CILKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem odlašati ju primeren popust.
Mali koledar.
Nedelja, 25. novembra: Katarina, devica, mučenica. — Pondeljek, 26.: Silvester, opat; Leonard P. — Torek, 27. (ščip): Virgilij, škof. — Sreda, 28.: Gregor, papež. — Četrtek, 29.:	Saturnin,
Demetrij. — Petek, 30.: Andrej, ap. — Sobota, 1. decembra: Edmund in tovariši; Natalija (Boženka). Solnce vzide po sedmi uri, zahaja okoli štirih in pol.
Majhne novice.
Pomoč v sili.
Komisar tržaške pokrajine je določil 5000 lir za pomoč nesrečnim prebivalcem pod Etno.
S. o. s.
V noči od nedelje na pondeljek ravno na Martinovo so presekali nočno tišino nad Atlantskim oceanom obupni radio-telegrafični klici; S.: O. S. Te znake brzojavljajo potapljajoče se tLadje, ko je nesreča že na višku. «Rešite naše duše«, to pomenijo ti v slovensko prestavljeni angleški znaki, je klical na vse štiri strani sveta junaški radiotelegrafist s krova postapljajočega se angleškega parnika «Vestris».
Od ameriške obali so na nagloma odplule ladje s polno paro proti kraju nesreče. Toda prepozno! Veliki in ponosni prekomorski parniki se je že po-
Tudi ameriški Rdeči križ se je spomnil greznil v Atlantske valove. Z njim vred
teh nesrečnikov ter jim je nakazal 5000 dolarjev (95.000 lir). Sveti oče je poslal Kardinalu v Cataniji 50.000 lir za ubogo prebivalstvo. Vlada je naročila ministrstvu za javna dela, naj brž sezida hiše za begunce.
Kolera v Trstu.
Sreda 21. novembra je za Tržačana pristne sorte ravno tako slovesen dan kot sv. Just.
L. 1849 je je divjala po naših krajih morilka božja, kolera. Ajdovci so se neki prvi seznanili z njo. Tržaško mesto je prav hudo obiskala. Ko je bolezen pojenjala, je škof Legat Kraševec, šel v slovesni procesiji od sv. Justa do jezuitov vrh starega mesta. Kolera in mahoma zginila. Še tisto noč so neznane roke napisale z ogljem po vseh zidovih in vratih: «21. je. praznik*.
21. novembra je res ves Trst drl
se je postopilo 114 oseb; 204 so se rešile v majhnih čolničkih.
Vsi, ki so preživeli grozno noč, so morali vsled preslanih strahot in trpljenja najprej v newyorške bolnišnice. Obdastva so pa začela preiskovati, kaj je dovedlo do te tako velike nesreče na morju slične oni «Ti-tanica» pred voj po. Ladjo je zalotil vihar na odprtem morju, ko je plula proti Buones Airesu. Silni valovi so privzdignili in nagnili parnik na stran. Pri tem je tovor v spodnjih postorih butnil ob steno in povzročil r.azpoklino.
Voda je jela šumno vdirati v prostore za stroje. Kapitan je še vedno upal, da bo «Vestrisa» pripeljal v varno. Toda voda je že vdrla tudi v III. razred.
Šele sedaj je začela ladja vpiti na pomoč. Začeli so spuščati rešilne čolne v vodo. Toda že pri prvih dveh so se verige pretrgale in 60 žensk in otrok je zginilo v valovih pred očmi obupanih očetov in mož.
Začelo je vse skakati v vodo in se kobacati v rešilne čolne. Čolni so se začeli prebračati. Vpitje in jok! Parnik se je pogrezal in delal velik vrtinec, ki je potegnil dosti čolnov na dno.
Zdaj, zdaj je prišla šele groza! Velikanski morski voleje so zavohali žrtve; strašna žrela so zazijala in marsikateri nesrečnik, ki je skušal s plavanjem rešiti si življenje, je zginil v volkovem žrela vpričo svojcev. Dosti revežev, ki je prebilo strašno noč na plavajočih tramih, je znorelo.
Ko je v torek zjutraj sonce pozlatilo pljuskajoče Atlantske valove, je bil hladni grob nad «Vestrisom» že sklenjen. Svojci nesrečnih žrtev pa ponavljajo radiotelegrafistov zadnji- klic: S. O. S., »Rešite njih duše!«
Hltrloa ni dobra.
V nedeljo je med Jesenicami in Javornikom na Gorenjskem vozil šolski vlak. Kot taki vlaki jo je prav počasi vlekel naprej. Brž za šolskim vlakom pa- odpiha z jeseniško postaje brzi vlak. Vozil je k hitro, strojevodja ni opazil spredaj on-c-jezuitom pred kip Matere božje «zdra- ga vlaka in brzovJaki je butnil v vag-one vilne». L. 1855. je šiba božja še močneje šolskega vlaka.
udarila Tržačane. Do 200 mrtvih je bilo! Tračnice so se zvile -klakih 100 metrov na dan. Spet se je ljudstvo zatekalo pred na dolžino. Otrokom se ni pa -nič zgodilo, podobo Zdravilne Matere božje (Madon-na della Salute) v jezuitski cerkvi. Bolezen je nehala.
Še isto leto je mestni magistrat uradno
proglasil 21. november za- mestni praznik. Ljudstvo ga je pa obhajalo že od prve kolere sem.
Danes je čudodelna pomoč že pozabljena in z njo vred tudi praznik 21, novembra.
Strašen zločin.
V mestu Joef na Francoskem je bil ustreljen italijanski duhovnik Carava-dossi. Neznanec je vdrl v pisarno, izstrelil nanj več strelov in zbežal. Po-strežntea je klicala na pomoč, a morivec je kljub temu ušel. Ker je bil Carava-dossi znan kot fašist, je policija vzela na piko komuniste. Po zadnjih vesteh iz Pariza se je policiji posrečilo ugotoviti, da je naročil umor komunist Anton Gam-beri, po rodu Italijan, 'ki je bil izgnan iz Francije radi strahoval-nega dela, a je klljub temu ostal na Francoskem. $o-rivec je komunist Angelo Bartolomei, ki je tudi iz Italije. Francoska policija je prišla na sled celi teroristični družbi italijanskih izseljencev. Umor je zbudil splošno zgražanje. Caravadossi je bil znan kot velik dobrotnik revežev, ki je večkrat sam glad trpel, samo da je lačne nasitil. Pokopan je bil svečano; truplo so odpeljali v Verdun, kjer že počiva njegova mati.
Kirna Etna.
Učenjaki, ki stražijo Etno, so razglasili, da se je ognjena gora pomirila. Ravnatelju opazovališča na Vezuvu, kS se sedaj mudi na Etni, so pa pisali, da je začel Vezuv bruhati. Močni tokovi lave se baje valijo v Peklensko dolino.
Učenjaki trdijo, da je zadnje veliko deževje v zvezi stemi izbruhi.
Kov podmornik.
V sredo 14. t. m. so v Tržiču spustili v morje nov podmorski čoln za vojno mornarico. Imenuje se «De Gennes» in je prav moderen.
Jffa$te«aJ.
Prve mesece prihodnjega leta bosta poletela na severni tečaj sloviti švedski raziskovalec Nansen in graditelj nemških «Zeppelinov» doktor Eckener. Slednji se je še pred nedavnim vrnil iz zmagavitega poleta čez ocean. Nova polarna ekspedicija bo trajala 10 dni in ima znanstvene namene.
Res velik dar driavl
Lombardska posojilnica je darovala državni blagajni pol milijona. S -tem se državni dolg zmanjša za pol milijona.
Vollvnl imeniki.
Notranji minister je poučil preklo prefektov vse župane, naj pazijo, da pridejo v volivne imenike prav gotovo vsi volivni upravičenci. Liste bodo uradno izpopolnjevali. Preje so morali volivci reklamirati; danes ni več treba.
Dim.
Financa je potegnila dve miljardi in pol za tobak. Največ 'kade na severu države, v Kalabriji dn Siciliji so bolj zmerni. Izmed mest pa pokadi' največ Trst. Na glavo pride povprečno en kilo in pol tobaka na leto.
Novi kardinali.
Začetkom decembra bo papež najbrže imenoval tri nove kardinale. Kardinalski klobuk bodo dobili: papeški, nuneii v ,	.	...	„,.i *•
n	n	•	...	.	i	čm.	da	tropine	posolimo,	jih	stlačimo v
v Berlinu Pacelih, novi nadškof v Paler- '	.	*	*	•	t. ,
’	.	.	.	*	i	orne	in	zamažemo	z	ilovico.	Take	tro-
mu m pa še eden prelat iz Vatikana. i .	,	,	,	,
r	1	pine	so	zelo	dobra	krma	za	živino,	ludi
Explozlja.
V Vincennesu blizu Pariza je zletela v zrak velika smodnišn-icai. štirje so mrtvi, osem je ranjenih.
Štajerski razbojniki.
Med Pragerskim in Ptujem na Štajerskem so začeli roparji svoje rokomav-harstvo. Kar ne železnico se ti spravijo. Skušajo vstaviti vlak in ga oropati. Straža z nabitimi puškami se mora zato voziti po progi. V pondeljek teden je banda desetih razbojnikov napadla tovorni vlak. Vojaki so iz voz jeli streljati, oni so pa potem odnesli pete. Se sliši prav po amerlkansko.
Vihar nad Kanalom.
Pa to ni naš Kanal ob Soči, marveč morski preliv med Anglijo d-n Francijo. Kraje ob tem prelivu je danes teden obiskal grozen vihar ali orkan. Drevel je s hitrico 200 km na uro! Ruval je drevesa, kk> bilke, odkrival strehe, pretrgal telefone, parniki niso mogli iz pristanišč, ker je morje vrelo kot v kotlu. 300 ljudi je več ali manj ranjenih.
Cestna milica.
še ta mesec bo začela svojo službo cestna mi M ca. Njena naloga bo paziti na red po cestah in zlasti, da avtomobili prehitro ne vozijo. Spočetka bo- le 400 mož.
Glava vseh časnikarjev.
V mestu Dižonu na francoskem so se zbrali zastopniki vseh časnikarjev sveta. Za predsednika mednarodne zveze časnikarjev so izbrali Jurija- Bernharda, ki urejuje stari berlinski dnevnik «Vossi-sch-e Zei-tung».
Kaj naj storimo s tropinami?
Nekateri kmetje so prodali tropine žganjekuham, drugi so jih porabili za pijačo (petjot), nekateri ji-h pa še imajo doma.
Poslednje opozarjamo, da jih morajo napravili do konca novembra neporab-ljive za žganje, sicer zapadejo v kontra-v-eneijo. To naredimo najlažje na- ta na-
Ni dela, ni jela.
Na Angleškem je 1,348.200 ljudi brez dela.
tropine, ki smo jih rabili za napravo pe-tjo-ta lahko- tako izkoristimo, seveda nimajo tako velike vrednosti.
B sulico nad radi)o.
Sloviti angleški Časnikar Steed je napisal v «Rewie\v of Revvi-e.-vvs® (ponosno ime: Obzornik vseh obzornikov), da je gospodarski mir predpogoj zai mir med narodi. Naprej mora nehati smrtna gospodarska in carinska konkurenca. To bo sicer samo od sebe prišlo, a lahko bi se prej izognili nesrečam. Narod, Iti tega ne zastopi, je podoben srednjeveškemu vjtezu, ki v šlemu m oklepu vihti sulico proti vpeljavi brezžičnega brzoja-va.
Majhni korenjak.
Prejšnji teden je prifrčal iz Benetk na Dunaj Inženir Yagendo-rf. V letalu je vozil s seboj svoja dva malčka. Prvi ima dve leti, drugi pa komaj osem m-esecev. Mala dva sta se prav korajžno- držala -tudi ko so leteli 400 metrov visoko nad pipami.
Velike številke.
Ameriška financa je pregledala imena svojih davkoplačevalcev. Uradniki, na financi so potem povedali radovednim časnikarjem, da je v Ameriki 15.000 miljen arj e v. To se pravi, da jih je 4000 več kot lani. Mažjardarjev je pa tudi 283. Koliko je pa beračev in brez posla?
Zgubljena ovratnica.
Pred dnevi je prišla javit na pariško policijo lady Hovven, da je zgubila dragoceno biserno ovratnico Vredna je poldrug miljon lir. Policija ni mogla ničesar najti.
Čez dober mesec pa pride na policijo priprosta šivilja in prinese neko najdeno ovratnica. Našla- da jo je v neki cerkvi. Uradniki so primerjali -najdeno ovratnico s fotografijo one zgubljene ter so dognali, da je tista. To so potrdili tudi zlatarji. Sumijo, da je dragulje brž !kdo našel ter jih skušal pridržati za se. Potem se je zbal vsled ogromne vrednosti in kazni, ki bi sledila ter je bisernico skril v cerkveni kot, kjer jo- je dekle našlo.
Zbornloa.
V sredo ob štirih po kosilu se je otvo-riila poslanska- zbornica. Senat je svoje delo že končal.. Prva seja zbornice je bila posvečena spominu- umrlih poslancev. Od zaključka zadnjih sej je umrlo 5 poslancev; med temi je tudi rajni' Janez Giolitti,
Letalska nesreča.
Pri sv. Antonu v Texasu, to je v Združenih državah, je treščilo izpod neka Veljko vojaško letalo. 6 vojakov se je ubilo. En poro-čnik in neki podčastnilkJ sta si pa rešila kožo s padalnim dežnikom.
Pozdravi čez morje.
Izseljenci, ki smo srečno prejadrali veliko lužo in smo v Las Palmasu, pošiljamo tople pozdrave staršem, bratom, sestram, prijateljem in prijateljicam, posebno pa vseni čitateljem "Malega lista«. Kariž Avgust -— Pliskovica ščuka Marija — Pliskovica Vrabec Rudolfa — Pliskovica Žerjal Marija — Pliskovica Grgič Avgust — Pliskovica Jurca Fran — Kosovelje Lavrenčič Franc — Kosovelje Kukanja Zora — Mali dol Furlan Alojz — Mali dol.
Modrost.
M prav. se svojega dela sramovati, naj si bo šilo, ali šivanka; naj se časti, dokler pošteno človeka živi. (Slomšek).
lJo »votli
Za mit*.
Za Angležem Steedom se je oglasil Francoz Louclieur, minister za delo. On prorokuje gospodarsko zvezo srednjeevropskih držav,. Le oa tak način, pravi francoski minister, se lahko ustvari pravi evropski mir.
Hainischev naslednik.
8. decembra o polnoči poteče doba predsednikovanja avstrijskega predsednika drja. Hainischa. Sliši se, da bo njegov naslednik sedanji predsednik državne zbornice Miklas. Oglalša se pa tudi ime sedanjega kanclerja drja Seipla.
Za priznanje Rusije.
Belgrajska ((Politika« je primesi a Pribi-čevičeve izjave o sovjetski Rusiji. On pravi, da je že zadnji čas, da bi tudi' Jugoslavija priznala Rusijo kot državo. Kako modro je ukrenila Italija, da je državo priznala, čeprav vladavina lu nima prav nič skupnega v komunizmom. Celo Amerika in Anglež navezujeta stike z Rusijo.
Francoz in Anglež v objemu.
V Parizu so imeli oni dan politično kosilo v slovo angleškemu poslaniku v Parizu lordu Grewe. Pri črni kavi je vstal Mac Donald in izjavil v napitnici, da sie angleško-francosko prijateljstvo vedno bolj utrjuje in da je ta objem najmočnejša podlaga za svetovni mir. Izjava: je važna, ker pri bližnjih angleških volitvah ne bo Mac Donald zadnje odnesel.
Sprememba ustave.
»Popolo di' Tri ost e» od predvčeranjom objavlja zanimiv načrt o spremembi ustave v Jugoslaviji. Načrt sta izdelala bivši minister Srskič in urednik zagrebških «Novosti» dr. Toni Šlegel. Namesto dosedanjih 33 upravnih ediinic, bi imeli le pel: Slovenijo, Hrvaško, Slavonijo, severna in zapadna Bosna z Dalmacijo, vzhodna Bosna s Hercegovino in črno goro, severna Srbija in južna Srbija.
Vladni možje bodo ta načrt proučili.
Bratski spor.
E, rajni Radič, Bog mu daj dobro, velik Hrvat je bil. Zaletel pa tudi; in še kakšen! S svojimi talenti bi lahko on premostil prepad med Srbi in Hrvati. V resnici ga je pa še bolj kopa'l iz preračunanega samoljubja. Res da je tostran Save katoliška in zapadna kultura, onstran pa pravoslavna in bizantinska, toda kri ni voda. Če ne bi nesrečni politiki Radičeve sorte med Hrvati in med Srbi prstov vmes ne vtikali, bi se danes Belgrad in Zagreb ne zmerjala tako, da se sliši daleč čez domači plot.
Čreda brez črednika.
Štefan Radič je lahko vzdignil tak šunder proti Srbom, ker je imel lahkoverne hrvaške kmete za seboj. S svojim
poznanjem hrvaške duševnosti mu je bilo lahko potegniti za sabo široke množice hrvaškega naroda.
Toda Srb tudi ni kar tako, da bi se pusitii kar sredi ceste ozmerjati, še manj pa v parlamentu vpričo drugih. Zato je počil revolver, Radič je padel 'kot apostol svoje stranke, a čreda je ostala brez črednika.
Po Radičevi smrti se lepo kaže, da je bila njegova stranka res samo «njegova». Njegova osebnost je vse družila. Ker pa drugega Radiča ni, se vidi, da hrvaško ljudstvo nima vzroka se kregati s srbskim. To delo hočejo opravljati le nekateri takozvani voditelji, ki pa še ta mali pastirji niso, ne pa čredniki kot je bil Hadič.
Glavno hrvaško bandero hoče nositi Maček. Nekaj časa ga je res sam nosil. Zdaj mu pa skuša pomagati tudi poslanec Predavec. Nobeden noče odjenjati. Ker se oba hočeta prilizniti radičevski množici, iščeta vse mogoče obljube. Sanjata celo o hrvaškem kraljestvu, ki bo le po osebi kralja Aleksandra združeno s Srbijo. Na shodih vpijejo Radičevi dediči, da ne bo nikdar kmečka noga prestopila belgrajskega parlamenta. Pa so se malce pomotili. Ko je bilo prvega so prišli radičevski poslanci v BeLgrad po plačo. Pri blagajni v narodni skupščini so jim pa dejali, da jim bo plačal dnevnice Zagreb. Saj zborujejo v palači na Markovem trgu; k,er imajo svoj parlament, imajo gotovo tudi svojega blagajnika.
Maček je tedaj pozval hrvaške bankirje, naj napolnijo strankino kaso. Obenem jim je poslal ukaz, naj v svetu na vso moč delajo, da ne bi država dobila posojila. Pri teh računih je najbolj računal na svoje politične zaveznike, na samostojne demokrate. Toda mož se je trikrat vrezal.
Politi Maček.
Belgrajska vlada hoče z resnimi ljudmi napravili red v državi. Stranke vladne zveze: slov. ljudska stranka, radikali, dovidovičevci, muslimani in zastopniki narodnih manjšin so dosegli, da, je svet spoznal, kam vodi mijavkanje raznih mačkov, švedski bankirji so že dovolili veliko posojilo. Kaj ti, stori iz otroške ihte Predavec na neikd seji? Sklene, naj Hrvatje ne prižigajo več pip s švedskimi vžigalicami, ampak v znak protesta kot Martin krpan s kresilnim kamnom in gobo.
še bolj so se pa vrezali radičevci ko so računali na zaveznika Pribičeviča, vodjo samostojnih demokratov. Ta stranka je Uidi zlezla, pod Radičev klobuk samo iz ihte, 'ker ni v vladi. Toda v tej stranki so' poleg strankarskih voditeljev tudi ljudje, ki imajo trgovino in tovarne. Ti so razbrali iz svojih blagajniških dnevnikov, da gospodarstvo zastaja, ker spor med Srbi in Hrvati slabi ugled države v svetu. Kdor pa ugleda nima in ima v hiši prepir, bo slabo trgoval. No, in tako se je zgodilo, da je potrkal lepega dne na vrata, kjer stoji pisano ((Ministrski predsednik«, fejst gospod. Bil
je bivši minister, sedaj poslanec sam stranke inženir in veletovarnar Miloš Savčič. Pogovoril se je s Koročcem, kako bi se dali spor med vladnimi in protivladnimi strankami rešiti.
Nič lažjega !
11. novembra je Korošec dal Savčiču odgovor vladnih strank. V odgovoru je rečeno, da ni nič lažjega kot sporazum. Spora med narodom srbskim in hrvaškim sploh ni, jc le med strankami. Kmečko-demokratska zveza naj, pošlje v vlado svoje ljudi, potem se pa razpišejo volitve.
če jaz v svojem kotu vpijem, da si falot in ti v svojem, da sem jaz lump, ne prideva pa nikoli na sredo sohe, da se pomeniva, potem je seveda sleherni1 sporazum izključen. Talki je bil Koroščev odgovor,
V radičev&kem — ne v hrvaškem Izraelu se je razleglo vpitje, ko so zvedeli, da se njih zaveznik Savčič v Pri-bičevičevem imenu vozi v Belgrad na politične pomenke. ((Narodni va!'> in >iHrvat», ki sta čista radičevca že lepo obkladata s priimki ((Jutarnji list« in '■Novositi», ki sta za Pribičeviča.
Preko tega zmerjanja bodo pa pomirjevalni poskusi prav gotovo imeli jspeh, ne samo vsled gornjih razlogov, ampak tudi ker dela krona na to in pai Korošec, ki je prvi izmed ministrov dejal, da mu ni mar, če se masi zameri, da le domovini svoji v prid dela.
Mi gospodinja - gospodari!
čuden naslov, boste rekli, še tega nam manjka, da bi se žene vtikale v gospodarstvo. Bog nas varuj zmešnjav, ki bi nastale! Baba je za ognjišče!
Na prvi pogled se mogoče zdi, da je tako, toda poglejmo, ali je res! Morali bomo štediti, o tem ni nobenega dvoma. Morali se bomo omejevati v svojih potrebah in si marcikaj odreči, tudi to je gotovo. In kdo je poklican, da v naše hiše uvede slednjo? Nihče drugi kot naša kmečka žena. Njena dolžnost je, da sc vedno bolj ogiblje kupovanja v trgovini, ne toliko radi cene živil, ampak predvsem radi zapeljivosti, ki jo imajo: dobra so i,n malo dela je ž njimi. Zasluga naše žene bo, če bo dolg v trgovini majhen in če bodo naša premoženja ostala čista. Kupovanje na dolg, to je največpe zlo, ki so ga bo treba ogibati bolj kot hudobnega človeka. Naša žena bo gotovo spoznala, kakšna nevarnost preti našim kmečkim domovom, zato bo varčevala in skoparila na vsa strani. Njene pridne roke bodo znale z malimi stroški pripraviti dobro jed, tako da bo družina zadovoljna. Tudi bi bilo mlatenje prazne slame, če bi od naših žen zahtevali, naj malo opustijo uživanje kave. Bazvada je, ki se ji ni mogoče odreči.
To bi bilo nekaj nalog za naše žene. Pa še drugod bi se lahko pokazale. Ta-kozvane postranske panoge gospodarstva, kot perutninarstvo, zajčjereja, svi-loreja i. t. d. so bile dosedaj pri nas povečini zelo zanemarjene. Te bi bilo
treba povzdigniti. če smo bili kedaj potrebni dohodkov, smo jih sedaj;. Vsi so dobri, veliki, pa tudi majhnii in najmanjši'. In laki postranski gospodarski dohodki so lahko veliki, če si jih le znamo urediti.
Prihodnjič pa, gospodinje, le poglejte na zadnjo stran «Malega lista» med »Gospodarstvo)), tam bo za vas nekaj navodil, kako lahko kaj prigospodinjite.
Sirite „MALI LIST“
M
Vprašaj me še kaj I
1.) Kaj so bili plebejci?
2.) Kod vidiš napis INRI?
3.) Odkdaj štejemo leta po Kristuso-
vem rojstvi«?
4.) Kaj je to «tdara» in kaj pomeni
njena oblika?
5.) Kaj so «solze sv. Lavrenca?«
Kdor do prihodnje številke pravilno
odgovori na vseh petero stavljenih vprašanj, naj nam pošlje odgovore v pismu.
Deseti brat
v
Hrtnovicak
pri
Fari.
Kr sm ču, da znaj,a pr fari lepu pet, sni jo krinu na roženkrensko nedelo tie.
Ma on buot sm ču, da ostejefjo* frkovci med mašo na plače, pa zdej na vem, če jim je blu mrež al’ suo se miene ustrašle; samu ano šlevo sm vidu kje bežala za ciriku. Pej kr nejsem pej nejsem teu uohat za šmrkoucam, sm jo krienu u cirku.
Nu tli vam puv.em, da suO se vse muoi stari mužgani zmejšeli, da nesem vedu, če miši čviljo al kej. — Kiimej sm do-čaku, dje fenila maša, zatu kr kdr je cfost gaspudov jmajo doug mašuon. Fante jmajo pej le fajn v Hrenovcah ke znajo teku lepu deplirat. Ma dva sta pej le inejnkalo. Tistu je pej, rej s lepu.
Pu maše sm rieku pej muorem videt peuke jn peuce. Na, pej kej inne pride s kuora, oganistijna jen dvej deklieti. Pej sm stuopu če h peucem zatu k, sm prjatu sez ni mi, pej sm rieku: «Nu pej kej ste se skujeli, de vs nism ču puojet?« Riekli su m, de čeje j,met še naprej gdč. organistijno, ke že tulku lejt podeiočava p e j tj e. Pej jc treba še glasuov uodi fantov j n punc, pej se bi cierku uod pejtja triesla.
Jest sm pej pogruntou, de ke be bu še Frence ČebOklu se useglih ne bi skujeli.
PODLISTEK
Ivan Cankar:
O ČEBELNJAKU
((Končati sc mora hitro... kakorkoli! Postavim mu še danes tisti čebelnjak.... Zaradi te neumnosti ga ne bo vrag jema'l!»
Stopil je na prag in se ozrl v nebo.
«Fej, kakšno vreme!«
Dolgočasni oblaki so viseli' nizko nad zemljo; tu pa tam je podrlo par žarkov skozi ozko razpoko, zatrepetalo neodločno po rosnih travnikih, zdrsnilo hitro in boječe po vaških poslopjih in izginilo zopet za težkim, mokrim zagrinjalom...
Po cesti je prišel dolgi dacar; njegov razsvalkani, mastnoMedi obraz se je smejal v negotovem, pol zabavljivem in pol radovednem nasmehu.
((Kakšen ples pa ste imeli sinoči, gospod župan?«
((Kakšen p!es?»
«I)a, — Mrva je zhlaznel...«
župana je spreletelo po vseh udih; sklonil je glavo in povesil rdke, ne da bi mogel spregovoriti jedno samo besedico.
»Nikakor ne more biti drugače... O polnoči., da, na vsak način je bilo že o polnoči., zazdi se mi najedenkrat, da slišim od Vašega vrta čudne, zategnjene glasove. A razumel nisem ničesar... No, in par trenotkov potem, — jaz odprem okno in pogledam na cesto, — pride Mrva gologlav in z razkuštraninii lasmi. Preklinjal Vas je, da ste mu ugrabili vse njegovo bogastvo, in govoril zmedene besede o svojem čebelnjaku... In glejte! — danes ugledam resnično, da leži njegov čebelnjak razbit ob cesti in v jarku... — No, razložite vendar, Ikjaj ste počeli!»
Pridružil se jima je Kenk, občinski svetnik.
«Mi,slite si, gospod župan, — Mrva je hodil davi po vasi in pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, — o svojem čebelnjaku. Ljudem se je zdelo, da je blazen.. In zdaj se je zaprl v svoj dom, zapahnil duri in zagrnil okno; nekateri mislijo, da si stori k|aj žalega...»
«No, — in čemu vse to? Kaj zahtevate
od mene?#
županov glas je bil hripav in nenaraven.
Dacar in Kenki sta ga začudena pogledala in občinski svetnik je jeclljal v zadregi.
«Sevedacy saj razumemo... Čebelnjak je malenkost in pameten človek! bi se ne vznemirjal zaradi take neznatnosti... A kljub temu, — ne zamerite, — je bila v našem slučaju vsa stvar malo drugačna. Pomisliti se mora, da jc Mrva poseben človek... In zato... hm, ni bilo pametno«.
Županu so se napele žile na sencih in ves obraz je globoko zairudel.
«Kaj ni bilo pametno? No? — Kaj ni
bilo pametno?... Kdo Vas je klical sem, da mi prihajate z razlaganjem in lepimi’ nauki? Kdo Vas je klicail?.. Jaz pa Vam povem, da mu ne vrnem niti trohice!... Naj se podi po vasi z razkuštra-nimi lasmi, naj ščuje in toži! Jaz mu ne vrnem niti trohice! Zdaj ne... In nikoli ne!» —
VIII.
To čudovito zgodbo mi je pripovedoval moj prijatelj Marlkio. Umolknil je za nekaj časa in si zapalil smodko. Bilo je že pozno v noč in krčmarica je dremala za pečjo.
«A ti pretiravaš... Jaz si ne morem misliti, kaikč bi mogel samo zarad čebelnjaka —.»
«No?»
«Skratka, jaz ne razumem vse te silne vznemirjenosti. Vzroki so premajhni in posledice prevelike».
Mairlco je skomizgnil z rameni, zatisnil oči in sc naslonil komodno na stolico.
«Kalkor hočeš... Jaz nisem pridal niče-
Ku smo se razšli, sni jo krenu še jast pagliedat kie k Ceste če jemajo še kej /upe od šulna.
Nu zde j pej le z B ugani, pej nej treba glih vsacga te driizga v f.aa-i obdoužt, de je desieti brat ne. Tu sni glih jast k jemani fajfo jn pupuotno palco, duonia pej liibo muoio Matildo.
»Goriška Straža« je ukinjena.
V soboto zvečer so na goriški kvesturi vročili odgovornemu uredniku ((Goriške Straže« Poldetu Keniperlu sledeči odlok: uVpoštevaje opomine naslovljene na odgovornega urednika krajevnega lista « Goriška Sti'aža», na g. Leopolda Kem-perla, z ukrepi z dne 1. sept. 1927 št. 3112, 6. sept. 1928 št. 3836 in 15. nov. 1928 št. 4970, zastran vodnega objavljanja člankov, 'ki so vzbujali v bravcu čustva nasprotna državnemu redu ali pa, ki so vsebovali tendenčne vesti, ki bi lahko neupravičeno razburile ali živo vznemirile ljudstvo;
Vpoštevaje nadailjni ukrep z dne 16.
t. m. št. 50U2, ki je zaplenil 88. št: istega iisita, ker je objavil tendenčne vesti, Iti bi lahko zmanjšale ugled javnih oblaslev in ki bi kvarno vplivale na mladino< ali ki bi vzbudile odpor aid vznemirile ljudstvo z nevarnostjo motnje javnega miru.
Vpoštevaje, da je bil brezuspešen sleherni opomin, ker je listovo vodstvo bolelo vztrajati na svojem stališču v popolnem nasprotstvu z veljavnimi odredbami, ki vrejujejo periodični tisk: vpoštevaje mnenje komisije na podlagi čl. 2. kr. deikr. 15. julija 1923 št. 3288 spremenjenega v zakon dne 31. decembra 1925 št. 2309, vpoštevaje čl. 3 omenjenega dekreta,
se določuje:
Gospodu Leopoldu Kempenlu, odgovornemu uredniku periodičnega lista ((Goriška Slraža», se prekliče priznanje odgovornega urednika«.
Prefekt: Cassini. List, ki nima oblastveno priznanega odgovornega urednika, mora prekiniti svoje izhajanje.
Kaj nam z dežele pišejo
DEKANI.
Poprej smo se večkrat oglašali v našem priljubljenem ltstu. Zdaj smo se menda bolj polenili. Tu nekaj novic:
Prvega septembra zvečer smo imeli prav lepo pobožnost na pokopališču. Pozdravi Mariji so med žalnim zvonenjem pevci prepevali žalost ki ke. Grobovi so bilo lepo okrašeni.
Grdo je pa, da otroci odnašajo cvetje z grobov. Na zahvalno nedeljo imamo pri nas navadno «šagro». Letos, je ples izostal radii državnega praznika. Vendar se je vršil' pa eno nedeljo preje. Priredil ga je maiiidoLLmstični krožek.
V kratkem bomo imeli na skupnem občinskem zemljišču športno igrišče. V noči od nedelje na pondeljek so nezna-ki falotje vrgli v vodo del ograje na mostu čez Rižano. Zaslužijo jih pet in dvajset; že vedo kam.
 V**V.-'.	. C\' -	‘	;•	*
ORLEK pri Sežani.
Mislili smo, da se je udeležil Deseti brat ali »lic Jaka pogreba pokojne Marije Stojkovič. Ker se nista, bomo pa mi povedali, da je bil prav Lep. Toliko je bilo cvetja in vencev, da je kar deklet zmanjkalo za nošnjo. Sprevod se je vršil v lepem redu. Tudi fantje in dekleta so se vrnili trezni in zgodaj domov. Le neke babnice so hotele obnoviti staro navado.
> Se ne*k«j je treba omeniti. Pri nas je kar po celo leto nastanjena neka leto-viščarka. Njenega vedenja ljudje ne razumejo.
PROSEK.
V nedeljo na sv. Martina smo imeli semenj. Blaga je bilo dosti, a prodalo se je le malo. Popoldne je bil ples, teh pri nas ne manjka. Ta je že četrti tekom dobrega meseca. Pa ne mislite, da’ se je vrtela .sama mladina. Kaj šel ludi priletne, osivele ženice je privzdignilo.
Imeli smo pa tudi cerkvene slovesnosti. Vdeležilo se jih je precej moških, zju-traj in tudi popoldne. Kje pa so ti možje ob drugih dnevih? Vsako nedeljo bi; jih moralo priti toliko in ne Le ob velikih praznikih.
Popoldne po blagoslovu je bil «ofer» za cerkvene potrebe. Tudi par mož je šlo zraven, fantov pa nobenega.
Petje je bilo prav lepo. Pohvaliti je treba pevke in prevce ter g. pevovodjo.
MALNI ppl Kačji vasi.
V torek ob sednih je preminula gospa Amalija Modrijan, posestnica v Malnih. Pokojnica je bila dobra mati, skrbna gospodinja in dobrotnica vseh okoličanov. V skupinah so se shajali vaščani ob njenem mrtvaškem odru. Odšla je tri leta za možem v večnost. Pustila je šest otrok.
Pogrebne svečanosti so se vršile v •četrtek ob treli popoldne na:	onstran-
mejsko pokopališče v Planini pri Bake-ku. P. v m.!
TIH J AN.
Nekaj malega iz naše vasi vam moram povedati.
Letos smo sv. Luko lepše praznovali Jcot lani. Pa naš patron ni Luka, je sv. Mihael. Toda stara navada je železna srajca. Okoliški ljudje ne morejo pozabiti na Luiko, ker je pač ob sv. Luki tudi vince slajšo.
Skoro ((pohvaliti«. je pa potreba našo mLadino, Namesto tri dni kot običajno je plesala le en dan. Ljudi je pa bilo vse polno pri nas. Vince je tudi svoje; storilo.
Prav zadovoljni smo, da smo pošto dobili v vas.
RICMANJE.
Pred enim letom je umrl v Borštu č. g. Cvejn, ki je tudi našo cerkev upravljal skozi celih 12 let. Za njjm je okrboval naše dušno pastirstvo č. g. dekan iz Doline. Ni se bal ne teme, ne mraza, samo
sar svojega; Ikonštatirail sem dejstvo brez vseicih opomenj... In dovoli, — jaz mislim o tej stvari drugače kakor ti... Razloži mi najprvo, kaj je .malenkost’; ta pojem je vendar disito relativen in ima glede .na tvoje razmere in na tvoje mišljenje povsem drug pomen, kakor pa recimo gledč na penzijoniranega učitelja Mrvo... Misli si namesto čebelnjaka vse tisto, kar te veže na življenje, — kar ti je že od davna ljubo in drago in brez česar si svoje sreče sploh ne moreš predstavljati... Ali čemu to...? Jaz sem položil dogodek pred te, golo in jednostavno, brez vsacih okraskov.. Razlagaš si ga lahko sam, 'kakor se ti najboljše zdi...»
Odkrhnil je z mezincem pepel od smod-ke in si natočil vina.
«A kako je bilo s temi ljudmi?«
«Prav za, prav ni imela stvar nikakega zunanjega zvršetka... Mrva je par mesecev potem umni. Jaz ne trdim, da ga je umoril« sama žalost, — naposled je bil že star in slab. A od tistega časa ni govoril
z nikomur. Sedel je na holmu pred svojo kočo, kadar so plavale sence po dolini in je trepetalo v žareči krvi vse zahodno nebo. Ta)krat je ležala čudovita svetloba na njegovem obrazu, — ikakor odsevajo sveče na mrličevih licih...«
In župan, — župan živi dalje, kakor žive drugi ljudje. Na večer se napije močnega vina, oči se mu zalijejo in s pestjo bije po mizi:
«A jaz mu ne dam niti trohice! Ne zdaj in nikoli neb
Okna je omrežil in zagrnil s trdnimi ruleti; ne spi pa nikdar sam v svoji sobi in po noči se časih dvigne v postelji in strmi z velilldmi očmi v temo.
«Moje roke so prazne; ja«s ga nunam, tvojega bogastva!«
«A to je samo v sanjaih«.
V stolpu je udarilo polnoči, ko sva se vračala proti domu. Noč je bila tiha in mrzla in zvezde -so se leskestaie visoko na nebu, kakor ledeni kristali.
— KONEC
da bi mogel skrbeti za svoje ovčice raztresene v 4 ali 5 vaseh. Kdo mu bo za ves njegov težki trud plačnik?!
Na 30. septembra smo imeli v naši cerkvi volitev novega župnika. Novemu gospodu preč. F. Vraniču pa kličemo iz vdanih src: ((Blagoslovljen bodi, ki prideš v imenu Gospodovem!«
«Bodite nam pozdravljeni naš novi dušni
[pastir,
sveti blagoslov nam prinesite, prinesite
[mir.
Bodite nam tolažnik v vsaki žalosti in
[sili,
za trud Vaš bomo- mi vselej molili. Pouk Vaš in svarila Vaša, naj se trdno vsidrajo v srca naša. Cerkev naša, naš breg in vsa dolina, bodi Vam do smrti srečna in veselja [polna domovina!
ROZARSKA OKOLICA.
Ker ni nobenega, 'kd bi se pri nas zganil, zato ne pridejo v svet naše novice. Pa tudi, če bi prišle, bi ne bilo nič dobrega v njih. Naš zvonik, kajelica na pokopališču, zid, okna v kapelici, vse jt razdejamo. Za to poklicani se pa ne zmenijo. Napajališča so tudi taka, tla rmanio kje živine napajati. Prosimo g. podestata v Dekanih, tla v tej stvari kaj ukrene.
Z letino se ne moremo, kaj pohvaliti Krompirja ni nič. Le nekaj vinske kapljice je. Pred dežjem se ni obetala bogvedi 'kako dobra. Ko je pa prišel dež si je nabrala okusa. Malo je res vina, pa dobro je.
ŠENTVIŠKA GORA.
So pri nas nekateri fantje, ki jih knjige zanimajo; toda ne vemo, 'kakšne vsebine je tisto branje. Menda ne prav take, da bi jih mladina s pridom brala. Slabo branje, na slaba pota potisne! Saj imamo toliko prelepega čtiva; to naj starejši fantje dajejo mlajšim v roke.
Dosti mladeničev jih ije, ki po zlimi raje pohajkujejo, kot pa da hi se sami izobraževali:. Naj bi se vsaj italijanščine učili, ki jim bo pri vojakih prav hodila.
Pri nas je tudi nekaj ljudi, ki imajo ušesa zamašena, ko zvoni h maši ali Angelovo češčenje.
Sv. KRIŽ na Vipavskem.
Tudi dosti Križanov se je že izselilo. Po večini kupijo posestva in potem doma po kosih vinovčujejo. — Fižol ni' letos prav nič vrgel; krompir in trščalki je suša pobrala.
Bojimo se, da bo tudi v farni cerkvi prenehalo cerkveno petje, ker se organist g. Cigoj hoče izseliti. Želimo mu srečno življenje, kamor pride.
“V Plačah se je pripetila grozna nesreča: družinski oče Franc Valič in fant Simonič Karl sta podirala staro štalo. Pri tem se je zil sesul na nju ter ju tako hudo poškodoval, da so nesrečnika morali spraviti z Bogom.
TOMAJ na Krasu.
Naša farna cerkev se lepo prenavlja in slika že tri mesce. Službo božjo imamo v majhni cerkvici Matere božje. Upamo, da bomo božic že obhajali v lepi farmi cerkvi.
GOR. ZEMUN pri Bistrici.
Ej, dekleta, dekleta, rabite malo manj oputlra!» Za h maši ga 'je še manj treba kot za plešišče. Fantje vas imamo še rajši lepe brez umetnega lepotičenja. Fantje.
Ko svoj god smo praznovali, smo sorodnike pozvali: strici, strine, ujci, tete, so hvalili „Pekatete‘*l
Prosim svoje drage odjemalce, naj obiščejo moje skladišče, kjer najdejo vse potrebščine za ta letni čas PO UGODNIH CENAH.
ROMEO CIPRIANI
THST - Piazza Carlo Goldoni št. 12	■	■■■——
BLAGO ZA OBLEKE
Sukno za plašče		. od L. 20,—	
Volneno Mago za gospe			12—
Mellon barvan		• *	10—
Volnena flanela		• n	10—
Pliširano blago, damoskirano s svilo	• n	11—
TKANINE		
Fušlanj, novost		. od L.	2.50
Lavntenis, navaden			2 40
» , debel		• JT	4.60
Piket pliširan, bel		11	6.—
Moške srajce, bele			18.—
» » , barvane 		n	18.—
Ovratniki modernih oblik . . . .	• n	2.60
Kravate 				1.50
Bogata izbera narejenega perila		
PLETENINE		
Maje kosmate za moške in ženske . .	. od L.	4.50
» volnene za moške in ženske . .		15—
» kosmate za dečke			3—
» volnene, športne, za moške . .	• n	22—
» volnene, športne, za dečke . .	• n	15—
» bombažne, športne, za moške .	• n	6—
» bombažne, športne, za dečke . .	• n	8—
Pti'Uo\ver za moške		• n	20—
» za dečke 			10—
Telovniki za ženske			20—
« za deklice .......	• n	10—
Volneni kaskol » robci Volnene šerpe Volneni šali .
ROBCI
ODEJE
od L.
5.— naprej
i6‘.~	;
25—	„
Volnene plahte  ...........................od L.	15,— naprej
«	»	fantazija.......................  40,—	„
Kovtri.....................................% „	45,—	„
NOGAVICE
Nogavic« za moške..........................od L. L— naprej
ženske
otroke
1.65
1.-
SVILENIN.i: Veletrgovina svile po znižanih cenah.
PERILO: Naj bogatejša izbora perila iz odličnih Brnnnerjevlh tovarn po
konkurenčnih cenah.
DROBNARIJA: Rogata izbera rokavic, kap, ^amaš, čipk, vezenin, okraskov,
drobnih predmetov itd. itd.
Kaj prani lump prve vrste?
Čudno se vam bo zdelo, kaj, bravci, da pride pošteni in častivredni urednik še bolj poštenega »Malega lista« z lumpom prve vrste skupaj na polič. Pa se je le tako pripetilo. Kdaj in 'kje, to naj vas ne briga. Bolj zanimivo je kaj je lump iz svojega «rokodelstva» zaupati, kar vam z.uaj tu-le povem v zabavo in v pouk. Da, prav zares, v p o Uk! Da se boste znali sleparjev varovati.
Glavna karta na katero vsi veliki sleparji igrajo je: ljudska lahkovernost in zaupnost. Neverjetno se čuje, da so ljudje dandanašnji še lahkoverni in da zaupajo prvemu privandrancu. Toda spet je treba potrditi, da je res tako; le ‘na,pravo žilico je treba potipati.
Moj «prijatelj» slepar, 'ki je, mimogrede bodi omenjeno, prav lep in elegantno oblečen človek, je aaapailil cigareto in pričel: «Nič ni lažjega kot živeti oii sleparije; saj ljudje ti radi nasedejo. Moraš le imeti lepe, mehke oči, moraš znati pordečeli o pravem času in biti v zadregi kadar hočeš, pa bodo vsi verjeli, da' si najbolj nedolžen človek v mestu.
Svet, posebno	takozvani «boljši«	sloji,
tlajo silno dosti	na	plemstvo in	na	oble-
ko. Daj natisniti na svojo posetnico kako baronstvo ali grofovstvo, obleci se v irak, pa imaš dostop v dvorane, kjer se zbirajo sami «zgornji». Nobenemu i.lakaju ne bo niti v glavo padlo, da bi te vprašal, če si res to kar se kažeš.
Koliko krat sem avstrijsko sodnijo ali policijo osleparil prav zlahka. Treba mi je bilo kakega spisa ali klaj podtakniti: greš v predsobo odložiš klobuk in površnik, stisneš pod pazduho šop papirjev, da izgledaje kot akti in greš k uradniku. Ostro ga vprašaš, naj ti da ta in ta spis. On se niti zave ne, ker te ima v naglici za svojega kolego uradnika, in ti da kar zahtevaš.	Se razume,	da	igraš
tu vsp za vse.
Predrznosti je tudi treba. Nekoč sem strahoval, rtenje celo sodnijo, ki me je imela za inšpektorja; iskal ih našel sem pa sodne spise proti meni. Uradnike, ki me niso ubogali sem še vselej v strahoval s krilatico:' «No, potem si pa posledice sami sebi pripišite!«
Telefon je najboljše sredstvo za sleparije. Dostikrat sem si telefoniično dal prinesti novo obleklo za vladnega svetnika N. N. Celo borzne kupčije siem že sklepal po telefonu v imenu kiake Jna-ne banke.
Revnim slojem izpiplješ zadnje novce, če jim obetaš vsaj 20 do 50 od sto dobička. Bogati se na te limanice ne vja-mejo.
Ženski svet pade v past, da si lie lepo oblečen in da znaš lepo pripovedovati, kako žalostna usoda te preganja. Moraš znati lagati; ne kar tako iz trte izvijati. Pol laži ali tri dele in nekaj resnipe; to je prava mera, da ti verjamejo.
Nič ni lažjega kot zdravnika igrati. Odpreš ambuilatorij, ponarejeno diplomo obesiš na zid in oblečeš belo haljo. Ko pride bolnik, ga sprašuješ po njegovih razmerah in težavah, mu daš dobro besedo, računaš pol manj koit drugod, recept pa prepišeš iz knjige.
če pride kdo res močno bolan, ga pa pošlješ k Specialistu ali v bolnišnico. Seve, lažizdravnika sem uganjal v mestih, 'kjer me ni nihče poznal«.
Take lepe zgodbice so se pošteuja-koviču kar usipale iz ust. Oči so mu kar navdušeno gorele; saj je »strokovno« ; govoril.
Mene in tudi vas menda ni pa kar nič navdušil. Smo le bolj za to staro, ki drži:
»Pridne rokfe, pošteno1 srce, več je vredno ko zlate gore!«
volkove močne in složne kot eden. Vrne se in pove to poglavarju. Glavar skliče vojni posvet in tako zalaja: »Volkovi so vsi ene pasme, vsi kot eden. Mi smo pa zbrani od vseh vetrov: bernardinci, doge, lniti, podganarji, voleje; danes ne gremo lovit«.
Volkovi še danes čakajo, da jih psi raztržejo.
Pravljica z Jufrovega.
Prvotno je Bog vse svoje stvari obdaril s tridesetimi leti življenja. Trideset let je bilo določenih: velikemu slonu — človeku — in majhni mušici.
Nekega dne, v svojem devetindvajsetem letu se vsede človek na kamen ob pol, sedi in. premišljuje... in začne jokati, živali na polju se niso zmenile zanj; njegovi najbolj zvesti pa: konj, kamela in pes so šli k njemu in ga sočutno vprašajo, kaj ga teži.
«Ah», zastoče člavek, «ali ni žalostno in krivično, da moram pri najboljših močeh umreti?«
Konj mu reče:
«Gospod, samo to te teži. Meni življenje malo nudi. Težko moram delati, doma dobim pa palico in pičlo Iklajo. Deset let svojega življenja ti rad odstopim«. ((Tudi jaz«, toži v skrbeh kamela, «ti dam deset let«.
Brž se oglasi še pes: «Gospod-gospod, jaz sem ti najbolj zvest. Moje življenje nima brez tebe nobene vrednosti. Prosim te odvzemi mi dvajset let«.
Alali je slišal njih besede. Od takrat živi človek po sedemdeset let. Trideset jih preživi kot človek; dvajset kot tovorna žival; zadnjih dvajset pa kot pes.
ZAVEZNIKI.
(Gorska bajka).
V gori je živelo silno volkov. Vsi so bili močni, z debelimi kremplji in na-brušenimd zobmi. Vsi kot eden.
Pa se zmenijo nekega dne vsi psi pod goro za velik! lov na volkove.
Pasji glavar pošlje izurjenega psa naprej na izvid. Pes gre volia in izvoha vse
NASA POŠTA.
Ženska radovednost. Naslov filmskega igravca Ivana Petroviča’? Holiwood, NVoman-Curiousness Str. 13-77.
Zadnik-Bubnič Uršula, Pregarje. Vaš reteurz se nahaja na računskem dvoru (Gorite dei COnti) št. 20338-30321. V kratkem boste obveščeni o stanju prošnje.
Soze. Kdor je plačal, naj shrani potrdilo. Ni nam znano, zakaj niso drugih lirjali.
F. Kamrad, Trst. Prošenj za vojno pokojnino je bilo na milijone. Naravno da se počasi rešujejo. Za pojasnila, potrebujemo bolj natančnih podatkov. Lahko nam jih daste ustmeno-Bračina Mihael. Potrebni so ti dokumenti: 1. notorično potrdilo (atto di no-torieth), da je šel sin k vojakom zdrav in da se je vrnil bolan; tri priče morate peljati k podešiaitu, ki vam bo rad izdal to listino; 2. zdravniško izpričevalo, ako je sina zdravil kateri zdravnik kmalu potem, ko se je vrnil; 3) vsake druge listina, s katero lahko dokažete, da si ji sin nakopal bolezen pri vojakih.
V. iz Skopega: Pošljite le novice; drugo ne gre. Pozdravljeni. IlilllllllllllUIttllllUIIIIttllilllllllllllllllllllillllllilllilliilllllllOliliilllilliillillillilllliilUlllllHl
Smo vam na razpolago.
če je vaš lekarnar brez protirevmar tičnega leka ((Alga«, pišite nam. Brž vam pošljemo 4 steklenice za L 28.— jrez drugih stroškov. Laboratorij «Alga», Fiume (P).
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMGLJA S
SPECIJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI
g
SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
Dr. Delneri Gilberto
v GORICI
— Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanje očal.
Sprejema vsakdan od 11-12 in od3-4 Corso Verdi 28.
Na majhne obroke
obleke, paletots, štajerske suknje, dežni plašči, blago za obleke, fuštanj, perilo, kape, dežniki itd.
TRST, piBzza della Borsa 7,1. nad.
uuununnnnnunan
Ji Bron Risparmio"
Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9.
Tam najdete yelike partije blaga po priložnostnih cenah.
1.60 naprej 2.50	»
od L
3.—
4.90
1.70
5.90 1.80 2.80
15.—
1.50
2.70 4.30 0.95 0.50
Ko teni na
Platno Madonna, težko Platno Douglas » za rjuhe, 150 c visoko Brisače iz gobe Prtenina, bela, fina 111 Fuštanj za obleko Satin, črn
Posteljna pregrinjala Platnena podloga (kanepina)
Zefir za srajce Najfinejši popelin Beti prtiči Robci z ažurjem
Velika izbera maj in nogavic za moške, ženske in otroke po neverjetnih cenah.
a&nnaannnnonnn
llllllllllllll!lll!lllll!lllll!li!ll!lllllll!llilllll!lllll!ll!lllll!ltll!ll!lllllllllll!lllllllllllllilllllilillllllllllllll
Krojni tečaji
krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali potoni učnih zvezkov. Ob zaključku spričevalo. Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, oskrbo in službe. Krojno učilišče - Ljubljana, Stari trg. 19.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
TRST
Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16.
Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
PISALNI STROJI
veliki in tudi majhni za potovanje.
Kontrolne blagajne
tudi na 2 predala po zelo ugodnih oenah
mOLLER, Trst, vla lreneo della Croce B, T«l. 8Z-9E.
Lepi molitveniki
Za mladino priporočamo:
Kam greš? (200 strani). Cena 3.70,
4.—, 5.50, 0.— lir; usnje 11 lir.
Angelček (192 str.) 11 različnih vezav, cena od 2.50 do 11 lir.
V zalogi tudi vsakovrstni drugi molitveniki v 40 različnih vezavah od preprostega platna do finega pristnega usnja in umetne kosti.
Katollftka knjigarna v Gorioi,
Via Carducci 2.
Brez nepotrebnih besed za reklamo navede Vam
[9 BLOCCHISTB TESSILE
edina v TRSTU, v ulici Madomiina št. 8 sledeči pregled cen, nizkih tako fantastično, da strmi vse ljudstvo in še tatje povrhu:
Mizni prtiči....................L.	0.95
Platneni prtiči . . . .' . Prtenina, dvojna višina . Prtenina 150 cm, težka .
Cunje iz čiste konoplje .
Opal „S. Gallou za perilo v krasnih barvah . . .
Tennis težak..................
Fuštanj fantazija ....
Contil pliširan debel . .
Piket „	„	.	.
Ostanki fuštanj a na vago. Madapolan nSora“ ... L. 1.75 „ najboljši . .
„ fin goern . . .
Platno za rjuhe, dvojno .
n	n	n
„	„	težko	.
Nogavice ženske, uavadne .
„ tanke s šivom
„ cvirnate „ svilnate (orf „ škotske .
„ tople . .
_ Chemnitz
1.90
4.90
6.50
2.90
2.95
1.70
1.70
2.50
2.95
1.90
2.50
Robci najboljši.................L.	0.30
„ švicarski z barvanim
robom.................
„ batistni	a jour .	.
„ platneni barvani Nogavice moške mak6 fant. n	„	volnene	.
„	„	iz perzijske
niti ....
„	„	najboljše	.
Nogavice otroške, dolžine, vseh mer od 1.20 lir dalje.
Maje moške mak6 ... L. 3.90 kosmate od 5.90 dalje
0.50
0.70
0.75
1.50
1.90
2.90
3.90
Oprsniki ženski .
. L. 1.70
3.90	„ „ težki . .	J)	2.90
4.90	„ „ pol volne	J)	4.90
5.70	„ „ volneni z		
1.50	rokavci . .	n	5.90
2.90	„ „ z dolgimi		8.90
3.90	rokavi . .	d	
3.90	Rokavice irhaste ....	j)	6.90
4.90	Brisače velike		T)	1.90
5.90	„ maerami ....	n	2.90
7.90	„ gobaste, barvane . „ zelo velike . . .	7)	4.90
1.90		n	6.50
„ progaste
Plahte pol volne za eno osebo L. 13.90.
Svilnata pregrinjala, volnene plahte raznih vrst, naramnice, podveznice, ovratnice, blago, traliži itd. itd., v veliki izberi in po zelo nizkih cenah.
nnnnnnnnnnnnnn
WWwwww wW ww ww Ww ■•iVV w wwwwWw
<MALI
LI S T »
5
DROBIŽ.
Botega.
V New Vorku, se na voglu neke ulice zgodi skoro sleherni dan smrtna nesreča. Prav tam na oglu je tudi lepa restavracija. Nad vhodom vanjo je za današnje dni pomenljiv naslov: »Skozi naša okna gostje lahko gledajo, kako se mimoidoči smrtno ponesrečijo«. Baje hodi v tisto restavracijo dosti ljudi jest in gledat nesrečo bližnjika Dober tek!
Velikomestni dogodek.
V Londonu, na nekem najbolj živahnem križišču, se je te dni ves promet ustavil. Polno ljudi se je gnetlo po sredi ceste. Kaj je bilo? Cestni redar je opazil, kako je lepo v gosjem redu prikorakalo od nekod pet srčkanih račk. Kaj so nje brigali švigajoči avtomobili in tramvaji! Redar se je na vso moč trudil, da bi račjo družino spravil s ceste. Pri tem se je nabrala cela truma radovednih Londončanov. Kje v Ricmanjih se za tak »velikomesten» dogodek še zmenili ne bi.
Malo cesarjev.
Na svetu je sedaij 70 držav; od teh je 42 republik in le še 28 monarhij, v katerih pa je marsikje vladar samo na videz, vlada pa demokracija.
L. 1918, se je zrušilo 27 prestolov, med temi trije cesarski: ruski, nemški in avstrijski; pet kraljevskih:	bavarski,
virtemherški, sašlki, grški in črnogorski — ako ne računamo posebej še pruskega in ogrskega; en sudanski: turški; ostalo so bili veliki vojvode, vojvode in knezi.
Sedaj je še pet cesarstev:	japonsko,
indijsko, perzijsko, abesinsko in siamsko. Kraljestev je 15, in to večinoma v Evropi:	Anglija (Jurij V.), Špansko
(Alfonz 111.), Italija, (Viktor Emanuel), švedsko (Gustav V.), Norveško (Hakon VII.), Dansko (Kristian X.), Belgija (Albe:! I.), Jugoslavija (Aleksander I.), Bolgarija (Boris III.) in Nizozemsko (Vilje-mina); na Rumunskem imajo regenstvo, v Egiptu vlada pod angleškim pokroviteljstvo Fuad L, v Afganistanu Aman Uliah in v Albaniji Ahmed; kralja imajo tudi v Annamu.
Velika vojvodina je samo še ena: Luksemburška, ki jo vlada Charlotta; kneževini sta dve: Monaco (Albert) in Liechtensteinsko (Johann II.).
V afriškem Maroku in arabskem Omar uu vladata sultana, v Tunisu bej.
Ogrska zavzema posebno1 stališče, kjer imajo kraljevega namestnika, dokller jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega klralja.
V Ameriki, Avstraliji in južnomorskem otočju so same republike.
Evropa v Aziji.
Kraljem, z Jutrovega zlasti pa Aman-uillahu Afganistanskemu se je v glavi kar zmešalo odkar so prišli pogledat v Evropo. Vse kar je tu videl, hoče vpeljati v svoji deželi, 'ki je za najmanj sto let za nami.
Pred tremi tedni se je prvič sestal parlament odkar se je revolucionarni vladar vrnil z evropskega potovanja. Poslanci so prišli; častitljivi možje dolgih brad, v stari že tisoč let vajeni noši. Kraljeva straža jim skaže časti, toda 'komaj vstopijo poslanci v zbornično vežo, pristopijo h vsakemu močni sluge, jim slečejo njih narodne noše ter jih potaknejo v že pripravljene frake. Komaj so od prvega začudenja prišli malo k sebi, lepo po stari navadi posedejo po tleh s prekrižanimi nogami.
Amanullah vstopi v dvorano. Poslanci ga s pritožbami km* obsujejo, Kralj jih molče nekaj časa posluša. Potem jim pa ostro ukaže, naj se vsedejo na stolice. Bile so že prej pripravljene. Novi ugovori ! Nič mi pomagalo, sesti so morali.
Pa ni še konec evropejiziranja. Amanr ullah priotopi k' najstarejšemu poslancu, potegne iz žepa lepe, blesteče Škarje in škrh, mu odreže brado. Vrišč in krik med poslanci. Vse je končalo s tem, da so poslanci izrekli novotarskemu kralju nezaupnico, a oditi so le morali brez besed — in brez brad. — Mi pa pravimo, naj poslanci le ‘k'aj pametnega ukrenejo pa magairi z dolgimi bradami in na tleh sedč.
ZAHVALA
Zahvaljujem se tem potom ugledni zavarovalni družbi „La Fondiaria" in njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj za izplačano odškodnino po požaru, kateri nama je upepelil stavbe in premičnine. Smatrava to družbo za najkulantnejšo in najcenejšo ter radi tega vsakomur priporočava.
Kavrečič Lazar, Jakomin Anton Turki pri Kopru 51, 158
Če hočete varčevati
kupujte pri
JU' Economia Famigliare"
v TRSTU na trgu Ponterosso št. 5.
od L 1 » 1
» 2
Domestik težak Madapolan platno Madona platno Madona za rjuhe
150 eni visoko	»	4.
Jajčna kožica	»	2
Fuštainj za vestalje	»	1
» piket za gate	»	2
» rdeče-plav	»	3
» za srajce črtan	»	2
» na dvojno lice	»	4
Cefir za srajce	»	2,
Popellin fin	»	3
žamet fantazija	»	C
Blago za suknje _	»	10
Co\ver-coat za površnike	» 19
ženske suknje iz čiste volne
in s kožuhovino	»	170.—	»
Moške suknje iz čiste	»	75.—	»
Napravljene kalje	»	26.—	»
predpasniki	»	12.50	»
robci a-jour	»	—.45	»
Namizno perilo za 6 oseb	» 19.50	»
prtiči	»	1.50	»
Brisače pravi lan	»	2.90	»
Velikanska izbera telovnikov, pletenih jopic, maje volnenih plaht, in kovtrov, posebnost: nogavice po zelo primernih cenah.
.90 n.
.50 .»
.20 »»
.75 »» .90 » .75 » .90 » .50 » .85 » .90 » .50 » .50 » .90 »
.— » ,50 w
llllllllllllllllllll!lllllIII!ll!ll!ll!llllliIll!l||||illllinilllll!ll!llllllllllillilllill!nilllll!lljllllll!VIII
llllll!ll!lllll!l!!inil!ll!lllllllllll!ll!lllinill!Rlllll!llllllllllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllll!IIIIHi
MALI OGLASI
K
m
-44-
in
Eleganca - Popolnost - Solidnost
v konfekciji za gospode, ki se nahaja v zalogi izdelanih oblek blaga za moške obleke
„fllle Grandi Fabbriche“
TRST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Trajno bogata izbera :
Gotovih oblek, Sukenj, Trench Coats, Berberi, Paletots, Raglans, kostumov, jopičev, hlač za
moške, mladeniče in dečke
V prvem nadstropju istega poslopja:
Lastna krojaška delavnica I. reda
za naročil a po meri, za katere se jamči največja popolnost.
Torej tudi najbogatejša izbera SUKNA in BLAGA ZA OBLEKE   domače in tuje proizvodnje - Za blago, ki ne ugaja, se povrne denar. W
 .....^====ig=—nwi=—44	 =*%/
Državni patent garantiran
Tečaji
od 100 L. 7
flutomobilna mehanična sola
TUST - Via Imbrlaal 14 - Telefon št. 73-67
KMETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji donos z naročitvijo edinega posne-malnika
DIABOLO
kateri je prvovrsten ŠVEDSKI SVETOVNI izdelek.
Plačuje se lahko v obrokih
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
HNIIT 30N50N, BOLZANO
Pojasnila dajeta zastopnika:
Za Goriško: Vittorio Jonson, Gorica via Contavalle 4 Za Tržaško: Šonc Viktor - Tomaj.
VELIKA ZALOBA papirja, papirnatih vreftio. Uvoz in Izvoz na vae kraje Po ugodnih oenah. Tvrdka Gaatone Dolinar, Tret - Via Ugo Polonio 6.
POSOJILA na vknjižbo za dobo 25 let po 6% in povračilo na obroke ekupno z obrestmi priskrbi g. Furlani Ivan v Dekanih, sodnijsko zapriseženi oenlleo ter zaetopnih zavoda za Julijsko Bene&ijo.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Bclvedere 1, priporoča svojo staroznano i(/<injarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic -združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatoio 5.
Donda-Klampferer.
NA PRODAJ malo posestvo s hišo. Cena po dogovoru. Naslov: Mihael Smrdel, Merecce 6 p. Villa det Nevoso Prov. del Carna.ro.
TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službe tudi na deželi. Naslov: Gentilomo, via Milano 23 — Postojna.
DOBRO, POŠTENO DEKLE išče službe, najrajši v župnišču. Kdor želi informacij naj se obrne na župni urad v Trnovem (Torrenova di Bisterza).
PRENCIS FRANČIŠEK izdelovalec orgel v Solkanu ima na prodaj nov lep štiri-vrstni harmonij amerikanskega sistema z 15 registri., glasovi impozantni, mehanika nemškega vzorca, delovanje brezhibno. Istotam je na prodaj tudi lep že rabljen Gramofon.
PRODAM hišo s štirimi prostori, električno razsvetljavo in krasnim razgledom na morje tudi na obroke. Košuta, — Sv. Križ — Trst 209.
forcessuTJ
Cevljarnica
Med delavci najbolj priljubljena j rjTj,gj. — via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
Trst
BS
Mihec: Ti Jaka pa Imaš g zmerom elegantne čevlje. ? Kje neki jemlješ denar? Jakeo: Jaz kupujem pri Forcesalnu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko tl.
Mihec:Grem pa še Jaz gledat za en par k Foroessina. Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
Revmatični!
Kako premagati
zastareli revmatizem ? S tem da se mu upreš
z uspesmm
$jf Proti revmatični m sredstvom
Po vseh lekarnah po 6 L. steklenica Laboratorij ALGA, Fiume (M. T.)
■■■   ........................................
%
Mlekarska centrala v Trstu.
O ustanovitvi centralne mlekarne v Trstu se govori že vei let. Svoj čas so se zbirali po deželi podatki o množini inleka v raznih krajih, ffar podlagi teh podatkov bi se bilo potem dotočilo, kje bi; imela biti1 mlečna zbirališča. To delo pa sie je kmalu opustilo in vprašanje osrednje mlekarne je zasipalo.
Ali ima naš kraj dovolj mleka za Trst ?
Po našem mnenju bi ne bilo posebno težko, zbrati v tržaškem zaledju toliko mleka, da bi bila potreba Trsta popolnoma krita. Pokrajinska zveza fašistovskih trgovcev v Trstu smatra, za tržaško zaledje v glavnem Kras, zato je izrazila mnenje, da se Trst v doglednem času' ne bo mogel osvoboditi uvoza zgoščenega mleka iz Soresine. Dr. Cooean--cich je omejil tržaško zaledje že bolj določno. Pozabil je le, da pride v Trst mleko tudi iz goratega dela Istre (Čičarije) in iz goriških Gor (Sv. Lucija, Crni Vrh). To mleko iz višjih leg je po kakovosti in po maščob n osti nepre-kosljivo. Ravno iz naših Gor bi moralo priti več mleka v Trst. To bi dobro vplivalo na ceno masla in jo vzdrževalo v ravnovesju, na drugi strani pa bi to mleko lahko služilo za izboljšanje drugega mleka in za povečanje odstotka ma-ščobnosti.
Iz številk, (ki smo jih navedli zadnjič je razvidno, da daje danes tržaško zaledje mestu okrog 92% mleka- in Lombardija le 8%. Res je, da v naših krajih kmet ne uporablja strojev za košemje in sejanje in tudi ne motornih plugov, toda ne morda radi svoje zaostalosti, ampak zato, ker mu lega in razsežnost zemljišč tega ne dopuščata. Nobenega dvoma ni, da ima vsaj toliko gospodarske sposobnosti in spretnosti, da bi tistih 50 hi mleka na dan, ki ga danes primanjkuje Trstu, prav kmalu spravil skupaj, če bi mu le neslo.
Našli so se ljudje, ki so v nekoliko letih preihodiMi celo tržaško zaledje v goratim delom Goriške in Istre vred in po njem zasejali križem vse polno zadružnih mlekarn. To njihovo delo bo prišlo v korist tudi' pri organiziranju zbiranja in dobave mleka za osrednjo mlekarno. Večirta sedanjih mlekarn, ki oddajajo sveže mleko, bo lahko služila za mlečna zbirališča. Tudi izmed tistih mlekarn, ki izdelujejo maslo, bodo lahko začele nekatere (ki ležijo ob železnici) zbirati mleko. Preostala bo predvsem zgraditev mlečnih zbirališč v ožjem tržaškem zaledju, odkoder spravljajo danes mleko v Trst kmetje sami ali pa mlekarice.
Odlok tržaškega župana.
V dogovoru s prefekturo je izdal tržaški podeštat odlok, ki določa ustanovitev centralne mlekarne v Trstu. V to mlekarno bo prišlo vse mleko z dežele. V nji se bo pasteriziralo in napolnilo v steklenice po 1/2 litra in 1 liter, v katerih se bo dostavljalo na dom. Mlekarna bo sprejemala predvsem mleko iz okolice. Odlok pravi, da bo tozadevni natečaj za graditev centralne mlekarne objavljen v prihodnjih dneh.
Z gornjim odlokom je vprašuje osrednje mlekarne v Trstu rešeno končno-veljavno. Dosedanji način preskrbe mleka po manjših mlekarnah in mlekaricah bo trajal torej samo še malo časa. Mogoče je celo, da se bo deloma spremenil še p red ik> bo dograjena osrednja mlekarna in da mlelkarice ne bodo smele več raznašati mleka po hišah.
Gospodarski pomen mlekarske centrale.
Kakor povsod, talko bo tudi v Trstu uspeh centralne mlekarne odvisen predvsem od organiziranja dobave. Če bosta zbiranje in dobava mleka organizirana dobro, bodo stroški majhni.
! Khi ef bo • lahk<> dobil za mlfcko več -kot danes, meščan pa bo -kljub toirtu pil cenejše mleko. V tem slučaju bo mlekarna koristila meščanu; imolaf; pa bo tudi velik gospodarski pomen za ; 'našega kmeta, če pa se organiziranju dobave ne bo posvetilo dovolj pažnje in- bo izvedeno Le površno, bodo nabavni stroški veliki. Centrala' bo začela opuščati naše mleko in ga iskati drugod po ugodnejših pogojih. V temi slučaju bi seveda kmet ne imel od nje nikake koristi.
Prepričani smo, da oblasti ne bodo pazile samo na to, da bo osrednja mlekarna urejena v vsakem oziru popolno, ampak da bodo zahtevale, da se tudi organizacija dobave izvede točno, do vseh podrobnosti. Edino tedaj, če bo mreža mlečnih zbirališč popolna, če bodo zbirališča dobro razmeščena in pravilno opremljena, če bo nadalje gospodarsko urejeno zbiranje in prevoz mleka, edino v tem slučaju bo imela mlekarska centrala popoln uspeh in bo v korist meščanu in kmetu.
________________________ P-
Pozor gospodarji! V tržaškem uradnem listu je izšel odlok, po katerem je u niča vanj e zapredkov borovega prelca obvezno. To se mora zgoditi do 31. decembra' tega leta. Če ne bodo gospodarji sami pokončali1 zapredkov, bo za njih vničenje poskrbelo oblastvo, seveda na račun gospodarjev. Ker mnogi izmed naših čitateljev, ki se jih tika gornji odlok, najbrže niti ne vedo, kakšna zverina je pravzaprav ta borov prelec, bomo priobčili o njem v prihoduji številki majhen popis.	,
Po fiem Je lira T
	Dne 21. novembra sl dal ali dobil > R			
Za 100 dinarjev od		33.41KL. sred. cena		
	100 franc, frankov „	74.60 „	n	n
	100 švic. frankov „	367.50 »		n
	100 nemških mark „	455.- „	n	n
	100 avst. šilingov „	268.25 „	n	rt
	1 dolar „	18.94 „	v	ft
n	1 funt „	92.31 „	n	n
Loterijske številke.
17. novembra 1928.1				atMBB	
BARI	13	44	70	28	31
FIRENZE	31	53	9	44	19
MILANO	22	47	67	2	56
NAPOLI	18	9	80	30	66
PALERMO	81	63	38	62	30
ROMA	46	50	31	30	6
TORTNO	53	48	69	20	71
VENEZIA	31	35	29	58	32
Tipografla Fhateli.i Mosettio - Trieste.
Velita zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 800 lir naprej II. „	„ 200 „
III. „	. 100 „	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA - D0BNBERG 3.
Gostilna
„ALLE CORRIERE"
vla Komagnn 4 (zraven kavarne „rabrls")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
[ Izšel je VEDEžj
sc« leto 10280 S cena Lir 3.60
! Pismena naročila se izvršujejo ■ le proti predplačilu Lir 4.20 * Dobiva se v knjigarni
ŠTOKA
Trst, Via Milano št. 37
5 in pri vseh podeželskih trgovcih. 5
MQOnQODOQDQDOnQQDOPDQ|
narejenih oblch in ttonfekij u
j Igu moioo,
TRST - Corso Garibaldi 5, Tel, 79-32
(prejšnja Barijera)]
Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo- H čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench 14 coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. O Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavih in črnih oblekah-.	Krojafinloa I. reda.  ■■■■■.........
Govori se slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
■OODOODOODODOQOODOODI
t LAMA TR1ESJE \ GARANT1TA /
„TRIESTE“
z znamko »helebarda"
Kraljica rezil
iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barrlera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje lfSolingen“
Zaradi reklame:	garantiran
stroj za striženje las 18 lir
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano.
Skrajno nizke oene.
Primarij
Dott. D' OSVflLDD
GORICA — Specijalist za — m očesne bolezni i-s
se je preselil
-%r ulico Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
ZLATARNA Albert Povh
TRST, Via Mazzini št. 46
kupuje krone po 1 *46 Propravlja in prodaja zlatenino
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDEN
ordlnira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
A Tvrdka G. STRUCHEL t
naslednik G. Curet
Via Mazzini 36 - TRIESTE - Via S. Caterina 7
VSE BLAGO
rešeno pri požara, se prodaja < po izrednih cenah >
PERILO — VOLNENINA - ŽAMET — SVILNO BLAGO — PLIŠI — KARAKILL - NOGAVICE -ROKAVICE - KOŽE ZA NAŠI VE — ČIPKE — IN RAZNE DROBNARIJE itd.
> »
r
iajboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
8® Matija	Pahor
Trat — Via Arcata 10 — Trst
n LASTNA IZDELOTALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
AfiCATA
0
o
o
looooooooaoioicaaaaai
Pahorje na sejmu:
8. v Podgradu,
10, v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lablnju Istra, 16. v Trnov.-Bistr.