^S|L0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 37 — Leto XXI — 9. oktober 1982 ridif ije^ rine«,, sanl^ ^Rave na kongres zss kkrini delegati o kongresnih temah Pred bližnjim kongresom slovenskih sindikatov so se pri predsedniku od proizvajalca surovin do prodajalca KOS SOZD Iskra Janezu Kernu v ponedeljek, 4. oktobra, zbrali delegati, ki končnih izdelkov, so zaposleni v različnih Iskrinih delovnih organizacijah. Namen sestanka, ki Delegat iz DO Elektrozveze bo oce-n>u je prisostvoval tudi pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle nil izkušnje pri uveljavljanju delegat-Gantar je bil, da se delegati enotno seznanijo s trenutnim gospodarskim po- skega sistema. Ob tem v DO ISEZ ugo-■ožaiem sestavljene organizacije. tnvfinln Hn nmVca nri vr.ii»ni,i V Iskra je v torek, 5. oktobra med Sejmom elektronike na svojem obsežnem razstavnem prostoru priredila že tradicionalno tiskovno konferenco, na kateri je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič seznanil predstavnike številnih jugoslovanskih uredništev s trenutnim gospodarskim položajem v Iskri in z novostmi Iskre na letošnjem Sejmu elektronike v Ljubljani. raz^1 rtobu* ožni6: i nart L ložajem sestavljene organizacije. h sij ° Prihodu večine delegatov — od 10™° 13 se jih je sestanka udeležilo (J^P3 se je izkazalo, da bo srečanje še »*; ' leP •unn ^ J v vi a uu dicvmijc »i ’a yPlodnejše. Delegati so se na ;P°e f Pogovarjali o vprašanjih, ki jih i!;a|0 obravnavali na kongresu in izme-l^1 'zkušnje. Prevladala je ocena, da tavljajo, da je praksa pri voljenju delegatov neustrezna; pozorno se izbirajo V delovni organizaciji IEZE bodo ljudje za delegate znotraj Iskre, manj pripravili prispevek o delitvi dohodka pozornosti pa se namenja izbiri delega-m sredstev za osebne dohodke. Iz Kra- tov, ki naj bi povezovali združeno delo nja (Kibernetika) bo tudi prispevek o in organe DPS, SIS itd. Ob tem bodo UVaianill enntnp p vi H p n r* p n „ j______i • > SOZD ISKRA NA ELEKTRONIKA 29. MEDNARODNI RAZSTAVI SODOBNA 2 le taj “ Problemi, ki jih delegati zazna-PfM V SVoiih delovnih okoljih, dobro L . .tavljeni. Delegati so namreč izvo-1^ večine Iskrinih proizvodnih de- teta" ?r8anizacij, saj »svojega« dele- . nimajo le DO ERO, Delta in ^Kljub regijskemu načelu pri UStr“lv* delegatov je ^Zno predstavljena. torej Iskra te[eeZn.am vprašanj, ki jih bodo v svojih iet/a‘ib »obdelali« delegati, je kar za- i “ "uuueiau« ueiegau, je Kar za- teaJ' ^ DO Kibernetika pripravljajo tacilv° o vključevanju delovne organi-|lije’ °z. delavcev v mednarodno de- uvajanju enotne evidence o prejemnikih vseh vrst socialnih pomoči. Govora bo tudi o izkušnjah v zvezi z izobraževanjem ob delu, permanentem in ostalih oblikah izobraževanja. Zanimive bodo tudi ugotovitve (Te-lematika) o pomenu in smislu dosežene formalne izobrazbe in o vrednotenju neformalne. Delegat iz Široke potrošnje bo obravnaval problematiko dohodkovnih odnosov in poudaril izkušnjo, da taki odnosi samo na segmentu reprodukcijske verige dolgoročno ne morejo napredovati. Dohodkovno bi bilo treba povezati vse člene te verige, zanimive tudi izkušnje o dosedanjerrt sodelovanju delegatov in strokovnih služb. O delovanju članov ZK znotraj sindikata bodo pripravili prispevek v DO Avtomatika. Iz živahne razprave in pestrem pregledu odprtih vprašanj je bilo lahko sklepati, da bodo delegati iz-Iskrinega okolja dobro pripravljeni na svojo nalogo. Vseeno pa je bilo čutiti, da bi strokovne službe v njihovih delovnih organizacijah morda lahko storile več — vendar še ni nič zamujenega! Stane Fleischman MIKROELEKTRONIKA V SVETU — SVET MIKROELEKTRONIKE V ISKRI fcS dela. Obravnavali bodo vlogo in je en Gospodarske zbornice Sloveni- ^ sv°jem prispevku pa bodo izrazili |klavZa*lteV0 P0 bolišem seznanjanju (l eev s trošenjem združenih deviz. Uj> ' a nošenjem zuiuzemn ueviz. (jl avljajo namreč, da večini ni znano, (|e°..Se sproti razdeljujejo ta sredstva, rjjj 1i° tudi, da bi bilo dobro spregovo-1^1° Pfodaji za dinarje »deviznega po-tOclV’ za katero menijo, da povzroča alne neenakosti. )o tRlematika Oznanja ^jboljšim JJHadim delavcem Pred tedni je v mladinski organizaciji Telematike potekala akcija za izbor najboljšega mladega delavca v DO Telematika. Akcija je v nekaterih TOZD in delovnih skupnostih potekala v Povezavi z ostalimi DPO, ponekod pa so OO ZSMS najboljšega jjiladega delavca — samouprav-(jalca izbirale samoindativno. 'zbira je potekala po v naprej ^ Pripravljenih kriterijih. ,r™ko rečemo, da je bil odziv zelo Ljubljansko Gospodarsko razstavišče je bilo v dneh od 4. do 8. oktobra gostitelj za Iskro najpomembnejše specializirane sejemske prireditve Sodobna elektronika ‘82. Letošnje, že 29. mednarodne razstave elektronike, telekomunikacij, avtomatizacij, računalništva in nukleonike, se je udeležilo 540 razstavljalcev, od tega 155 domačih in 385 tujih. Skupno je bilo zastopanih 21 držav, pri čemer so imele največ razstavljalcev Jugoslavija, Zvezna republika Nemčija, ZDA in Avstrija. Tudi tokratno Sodobno elektroniko je spremljalo več strokovnih simpozijev in seminarjev iz najaktualnejših tematik elektronike. Sodobno elektroniko ‘82 je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Marko Bulc: »Čestitam Iskrinim delavcem!« Iskrin razstavni prostor na Sejmu elektronike si je v spremstvu predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča in drugih vodilnih Iskrinih delavcev dobro uro pozorno ogledoval tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Ob koncu smo uglednega gosta zaprosili za oceno Iskrinega nastopa na tej, za nas najpomembnejši sejemski prireditvi. Tole je povedal. »Predstavljate se na velikem razstavnem prostoru, toda na njem ste tudi marsikaj pokazali. Izredno vzpodbudni, vsaj zame, sta dve stvari. Prva je v tem, da je Iskra s svojo predstavitvijo na sejmu dokazala, da se je odločno usmerila v svet profesionalne elektronike, torej na področju, na katerem je, kot vse kaže, nekaj več prostora, da se lahko v svetu uveljavimo z lastno pametjo in z lastnimi izkušnjami, ki so se krepile vse od prvih partizanskih delavnic. To bo omogočilo tudi drugim vejam gospodarstva, da se bodo lahko hitreje posodabljale, bolj uporabljale znanje, dosegale večjo produktivnost, vse to pa bo omogočilo naše jutrišnje prestrukturiranje v industrijo za izvoz’ v mednarodno delitev dela. No, in druga stvar, ki sem jo z veseljem ugotovil, je ta, da je dogovor med Iskro, Gorenjem in Elektrotehno že dal prve rezultate na področju računalništva. Ze ob otvoritvi Sodobne elektronike sem poudaril, da sta najboljši most zoper prepad med bogatimi in siromašnimi, med razvitimi in nerazvitimi večja uporaba znanja in sodelovanje. Na področju računalništva se je to dokazalo, kar ohrabruje, še posebej, saj daje možnost, da v razmerah našega samoupravnega socializma uporabimo lastno pamet za naše bodoče računalniške sisteme. Ob koncu moram čestitati Iskri in Iskrinim delavcem za izredno uspešno predstavitev na letošnjem sejmu Sodobna elektronika, obenem pa jim želim tudi prihodnje veliko novih uspehov.« Že uvodoma smo zapisali, da je Sodobna elektronika gotovo najpomembnejša specializirana sejemska prireditev za našo sestavljeno organizacijo. V mnogočem tudi zato, ker je postalo ljubljansko Gospodarsko razstavišče vsako leto prve dni oktobra zbirališče mnogih svetovnih tvrdk, ki kaj pomenijo na področju elektronike. Iskra se je tokrat ponovno predstavila v dvorani B Gospodarskega razstavišča, delno pa tudi na zunanjih razstavnih površinah in v dvorani A. Na zdaj že tradicionalnem prostoru v novem prizidku dvorane B smo razstavljali na: 1400 m2, vodilo našega nastopa pa- je bilo geslo »Mikroelektronika v svetu — svet mikroelektronike v Iskri.« Z saj je v ožji izbor prišlo 21 rL.^datov. .^-‘OV. Tako se je komisija za K [Peti lahi, 'ivn *Z< lasn ^Vq [Udi ‘otn Pos, site, tim! ZVo, Pa< lev, 2 Pre, C stri] Puj, u- •ika Pa - S 0e. sku t)(] Pel; h del Pro da šot, Slo, že Zakaj iz Avtoelektrike? -p0 (Nadaljevanje s 1. strani) 5 ter tudi na to, kako se bo izbolj-a ekonomska osnova za dosego po-ayljenih ciljev. Poleg tega je bilo tudi Sotovljeno, da bi za celovitejšo infor-v ranost kolektiva morali izdelati ana-0 Poslovanja TOZD od njene usta-^ y,tve, ne pa le v obdobju o združitvi v j . Avtoelektrika. Znano je namreč, . Je bilo ob združitvi z Iskro Avtoelek-v ,° stanje v TOZD kritično ter, da so času skupnega dela v Iskri sanirali anje s prenosom novega proizvod-,8a programa ter izvedeno novo inve-*C1J0. Prevladovalo je mnenje, da vse Ustavljene cilje za izboljšanje dela in {/kovanja v TOZD lahko delavci to-■He avtoelektričnih vžigalnih siste-0v dosežejo prej in ceneje v nespre-eajeni samoupravni organiziranosti. Razprava je tudi pokazala, da so bile J6 dosedanje aktivnosti v TOZD ^aierjene le k enemu cilju, to je k izlo-'b6'! .Vl- PraVtako je prevladovalo vpraša-le vsestranske informiranosti delav-V’ predvsem za to, ker se v DO sa-°Upravno urejajo tiste zadeve, za ka-Dre So v TOZD že doslej smatrali kot °blematične (v septembru 1981 spre- i\nib ,nik' Han' mov' ■ nov SaS o združitvi v DO). predvsem pa z že začetim samoupravnim odločanjem v TOZD o izločitvi in organiziranju enovite DO (delavcem ni bilo povedano, da je tako izvedena izločitev iz DO tudi izločitev iz SOZD Iskra) ter ne podpirajo variante, da bi se TOZD izločila iz Avtoelektrike in formirala kot enovita DO v okviru SOZD Iskra. Zato vodstvo SOZD in DO predlagata delavskemu svetu TOZD, da ponovno prouči sprejeti sklep ter ga začasno prekliče. — Samoupravnim organom predlaga, da ob tem širše obravnavajo izvajanje samoupravno sprejetih odločitev v DO in nakažejo tehtno problematiko, ki jo je potrebno razreševati v odnosih TOZD — DO. — Glavni direktor Avtoelektrike in direktor TOZD s sodelavci morajo pripraviti do 20. oktobra 1982 pismeno gradivo, s katerim naj se prikaže kompleksna problematika in možnosti razrešitev v okviru določil SaS o združitvi v DO. V kolikor se do tega dne ne najde ustrezna pot razreševanja problemov DO Avtoelektrika v smislu določb SaS o združevanju v DO, ostane delavcem TOZD Tovarne avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin edina pot — izloči- ^ed Ogovori v Avtoelcktriki. TOZlT Stališča vodstva TOZD Iskra je «31 predsednik KPO Anton Stipanič e°ujejo pa zlasti naslednje: ^vodstva SOZD, DO in DPO izra-J0.Presenečenje in nezadovoljstvo v p. fl z načinom pristopa k razreševanju blemov odnosov TOZD—DO, te v iz Iskre; vendar je nujno, da se o tem predlogu predhodno obvestijo ustrezni republiški organi. Predlagani način razreševanja nalog spremlja tudi širše družbene usmeritve, saj je o problematiki združevanja dela in sredstev razpravljal tudi CK ZKS na svoji 3. seji in pred vse nas postavil vrsto obvezujočih nalog prav s tega področja. Marko Rakušček ^Matska RAZPRAVA PRED 10. KONGRESOM ZSS Povečati izvoz, vendar pod sprejemljivimi pogoji V petek je bila v Iskri IEZE v Stegnah tematska razprava pred 10. kongresom ZSS. Razprave so se poleg zastopnikov TOZD Iskre IEZE udeležili tudi predstavniki Občine Ljubljana Šiška, občinske sindikalne konference, Iskre Avtomatike, Zmaja, Elektrooptike, Elektrozvez, Telematike, Donita, Leka, Slovina in Avtomontaže ter delegata Kongresa iz Iskre IEZE. Tema razprave je bila: »Vključevanje v mednarodno delitev dela kot trajen interes delavcev.« O izvozu in uvozu so razpravljal« spregovorili odprto ui tudi kritično. Izhodiščne misli je podal Stane Kovačič: er je obravnavana tema v tem mo-|ai]btu najbolj aktualna, mislimo, da livn ° S svoj*m prispevkom konstruk-Pokažemo na nekatera dejstva, ki jas<(llJo včasih in v nekaterih krogih ne-iZvna- To trdimo na podlagi dolgoletne tll ,°Zne usmerjenosti in s tem v zvezi |0.lz dobrimi izvoznimi rezultati. V ce-p. h/11 deviznem prihodku to gotovo ni S|, ebno velik delež, recimo sloven-y 8a izvoza, vendar podatek, da izvo-tVriH Prebco 60% fizičnega obsega proi-pa i e v celotni DO, v nekaterih TO tevCbl0 70% in več, daje^neko potrdi-’ da smo resnično izvozno naravnani. 0,. a Idžje razumevanje želimo najprej P ^staviti našo DO: uel0' stri' "vVna organizacija Iskra Indu-„..l)a elei s ti|Cajv'> *-i niso med seboj povezane ver- Puf .''•ementov za elektroniko pražil £ letos 35 let obstoja. DO sestavlja ,‘TO, ki i ' " * * »odvečnih« količin proizvedenih elementov, ki jih je bilo treba prodati. Ker jih ni bilo moč prodati doma, smo morali te izdelke ponuditi zunanjemu trgu. Toda enostavno je reči, da je treba viške prodati v izvoz. Pred očmi je treba imeti dejstvo, da sama odločitev nekega subjekta, da bo izvažal, še ne nudi nikakršnih garancij, da bo izvoz tudi realiziral. V našem primeru se srečujemo na svetovnem trgu s svetovno špico tehnoloških velesil, na eni strani ter na drugi strani s proizvajalci daljnega Vzhoda (Taiwan, Južna Koreja itd.) z najmodernejšo zapadno opremo in z daleč najcenejšo delovno silo na svetu, torej z izredno nizkimi cenami zelo kvalitetnih izdelkov. Tu pa že nastopa prva nelogičnost našega linearnega sistema, ki Delegati o 10. kongresu sindikatov METKA MARINŠEK Rojena je bila leta 1957, diplomirani organizator dela, zaposlena od leta 1980 v kranjski Iskri, je vodja kadrovske evidence v delovni skupnosti Administrativno tehnične službe. Aktivno je delovala v osnovni organizaciji ZSMS v KS Stražišče, predvsem na področju kulture. Po reorganizaciji kranjske Iskre je prevzela funkcijo podpredsednice sindikalne konference Kibernetike, poleg tega je član IO sindikata DS ATS in sekretar odbora delavcev kovinsko predelovalne industrije pri Občinskem svetu ZSS Kranj. »Na kongresu bom sodelovala v komisiji, ki bo obravnavala uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Razpravljala pa bom o uvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstvene pomoči. Razprava bo zajela probleme uvajanja enotne evidence, vzroke za novi način zbiranja podatkov o vseh vrstah socialnih pomoči in izkušnje kranjske občine pri tem. Ob uvajanju evidence so se pojavili precejšnji odpori prejemnikov pomoči, saj se je njihovo število z uvajanjem evidence precej skrčilo. Ljudem bi morili obrazložiti pozitivne učinke te novosti za vse, ki so socialne pomoči potrebni,« je povedala Metka Marinšek. zelo vehementno kaže na življenjsko nujo izvoza, vendar pa ne popušča pri fiskalni politiki na uvozni strani. Torej naj bi v združenem delu prvo odprtino Škarij nadomestili z večjo produktivnostjo. Toda višja produktivnost pomeni, v glavnem, nujno potrebna viso-koproduktivna oprema, ta pa je seveda vsa novejšega datuma. Naša oprema je v povprečju stara 7 let, v nekih TO (ki pa so tudi močne izvoznice) pa celo 12 let! Ali tone kaže, da bi bilo potrebno uvesti selektiven pristop ob uvajanju raznih ukrepov stimulacij in zaviranja? Položaj, kot ga trenutno imamo na uvozni strani, po logičnem razmišljanju pa tudi v naslednjem letu ne more biti bistveno drugačen (boljši), pa nas kot pretežne izvoznike spravlja v nemogočo situacijo. Ker bazične industrije za potrebe naše DO v Jugoslaviji ni, saj so nekateri naši izdelki tako specifični, da je proizvodnja nekih surovin le na par mestih na svetu, smo seveda prisiljeni za našo proizvodnjo nekatere materiale uvažati. Po najnovejši analizi ima velika večina naših izdelkov med 35—40% uvoženega materiala. Torej se s 25% (kolikor ostane TO) ni moč devizno reproducirati. S cca 65% bi se naša DO lahko devizno popolnoma pokrila, vključno z nabavo nekatere najnujnejše visokoproduktivne opreme. Ker smo na mnogih pozicijah naših proizvodov edini proizvajalci v Jugoslaviji, pa bi pomenila ukinitev naše proizvodnje teh izdelkov parkrat večji uvoz tiste industrije sistemov, ki te izdelke kupuje od nas (samo v letu 1981 smo v Iskri substituirali z našimi elementi preko 2 mio dolarjev uvoza). Redke so izjeme da asociacija ZD izvoznice ustvarjajo določeno akumulacijo. Mi med temi nismo. Vsi pa vemo, da nekatere , ki jim najbolj primanjkuje deviz, ki nimajo nobenega, ali zelo nizek izvoz, to akumulacijo imajo. Ali ni to indikacija neke nelogičnosti, ki pa je seveda mi ne moremo popraviti. Pa vn?. v produkcijskem procesu, pač sto ecina TO tvori popolnoma samo-((j00 zaključeno tehnološko celoto. 3 He s° med seboj produkcijsko poveza-s^amo TO Orodja in naprave, ki je bC) o Pomena in dela za vse TO v 'klav UPno ie v zaposlenih 3400 NareV' eu ‘ava proizvodnje elementov za Pto' r°n’ii0 je takšna, da odločitev v I da {,ZVoc*nji nekega elementa pomeni, V j>ot 0 količina proizvodnih elementov slov'0 y'soko presegla potrebe Jugo-že zaaskega trga. Zatorej sc je naša DO e 0 zgodaj spoprijela z dejstvom Milan Šenk Rojen je bil 1947. leta. V kranjski Iskri je zaposlen od leta 1965, vsa leta se je aktivno vključeval v delo zveze sindikatov. Je ekonomist in vodi delo nabavne skupine v delovni skupnosti Komerciala v DO Iskra Kibernetika. Prve funkcije v ZS je prevzel leta 1967 v osnovni organizaciji in v DO, kasneje je bil tajnik sindikalne organizacije v Iskri Elektromehaniki. Po reorganizaciji ZSS je bil ponovno izvoljen za sekretarja sindikalne konference DO. Do nedavnega je profesionalno opravljal naloge tehničnega sekretarja sindikalne konference Elek-tromehanike. Poleg tega je bil član odbora delavcev kovinsko predelovalne industrije pri občinskem svetu ZSS in član nadzornega odbora občinskega sveta. Sodeloval je pri pripravah na volitve in pri prizadevanjih za hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema v občini Kranj. V KS Preddvor je član splošne delegacije in predsednik odbora ZRVS. Je tudi član IO Skupnosti otroškega varstva Kranj, aktivno dela tudi v več samoupravnih organih v delovni skupnosti in DO Iskra Kibernetika. Ob delu se izobražuje na drugi stopnji mariborske VEKŠ. Meni, da se delo ZS vse bolj vklju- Na tematski razpravi v IEZE. Zavedamo se, da je izvoz na konvertibilno tržišče trajna potreba naše družbe. Toda če smo v ZD tisti, ki ta izvoz ustvarjamo, ali ni v naši samoupravni družbi tudi dogovorjeno, da naj z ustvarjenim razpolaga tisti, ki je to ustvaril. Ali je res naša naloga odvajati večji del trdo zasluženega, pa ne imeti nobenega vpliva na trošenje le—tega? Ob vsem povedanem se vprašujemo, kako naprej? V naši DO smo se odločili: — poiskati še do sedaj neodkrite dodatne izvozne možnosti — reprodukcijske materiale, ki se jih ne da zamenjati z domačimi, bomo skušali uvoziti na dodelavo — še bolj moramo izkoristiti kooperacije, ki jih imamo — izplene v proizvodnji moramo zboljšati in iz enakih enot porabljenega materiala izdelati več dobrih izdelkov — s porabniki naših izdelkov, ki so obenem tudi izvozniki, se moramo dogovoriti o našem so izvozu — S pomembnejšimi dobavitelji materiala doma se moramo dohodkovno povezati, kar bo izredno težko, ker to pomeni za njih bistveno nižjo »ceno« — izdelati moramo temeljito analizo strukture posameznih izdelkov in v dogovoru s kupci, ki ne bodo pripravljeni sodelovati pri reševanju uvoznih problemov, prestrukturirati del devizno neproduktivne proizvodnje — seveda pa moramo še zaostriti odgovornosti po vsej vertikali za realizacijo naštetih in še drugih nalog; — to pomeni enotno in skupno akcijo vseh subjektivnih sil v DO. Mnogo bolj kot dosedaj je potrebno znati najti znotraj delov DO trajnejše in zanesljivejše rešitve težke devizne situacije. Nujno je, da poslovodna struktura v vseh delih delovne organizacije resnično verjame, da je le trajen izvoz garancija enakomerne in boljše proizvodnje. Zavedati se seveda moramo tudi tega, da je treba del z izvozom ustvarjenih sredstev porabiti za naše skupne potrebe, vendar se moramo tudi pri tem obnašati racionalno. To pa bo le v primeru ko bomo vedeli za kakšne namene in koliko moramo teh sredstev izdvojiti. Iz vsega tega sledi, da imamo v naši DO — prepričani pa smo, da se z enakimi problemi vsakodnevno soočajo tudi drugje — cel kup problemov in pa seveda pomislekov ob situaciji in ukrepih. Če so pomisleki enaki tudi v drugih asociacijah ZD je to, po našem mnenju, zadosten razlog, da se moramo o nastali situaciji in zlasti še v predstoječi, temeljito pogovoriti. In kje je bolj ustrezno mesto kot ravno v pripravah in na samem 10. kongresu ZSS. FY čuje v obravnavo problematike gospodarjenja, da bi našli skupne poti in rešitve iz nastalega položaja. V zvezi z organiziranostjo ZSS pa meni, da se delavci neradi vključujejo v delo OOS na družbenoekonomskem področju, zato delo sloni predvsem na v jdstvih in izvršnih odborih. Rezultati takega dela so lahko uspešni le, če je vodstvo kadrovsko dovolj močno in se uspešno povezuje z bazo. Ovira pri tem so tudi razne informacije, v katerih delavci sicer najdejo sebe in svoje probleme, ker pa so teže razumljive in predolge, si pogosto ne vzamejo dovolj časa za poglobljeno branje. To zahteva večjo pozornost pri izobraževalnih oblikah članstva. Cilj delovanja v ZSS je, da si sami ustvarimo take razmere, ki jih želimo. »Sodeloval bom v komisiji, ki bo spregovorila o boju zveze sindikatov za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu samoupravljanja. Razpravljal bom o vključevanju delavcev v mednarodno dejavnost, podružbljanje mednarodnih odnosov in vlogi sindikata pri vsem tem,« pravi Milan Šenk. »V tej razpravi bom obravnaval problematiko nabave repromateriala v tujini, ki je zaradi nenehnih pritiskov dobaviteljev za devizno soudeležbo in združevanje velikega deleža ustvarjenih deviz za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb, zelo otežena. Znotraj gospodarstva se moramo bolje povezati in skupno reševati nastale probleme, ki jih dostikrat parcialno rešujemo. Izvoz za vsako ceno ni potreben, zlasti ne izvoz tistih repromaterialov,4ci so nujno potrebni za izvozne programe in v končni fazi prinašajo boljši poslovni rezultat v naši družbeni skupnosti.« A. Boc /V- I Jože Oblak: Mislim, da mora dati 10. kongres slovenskih sindikatov pravo vlogo inovativni dejavnosti v organizacijah združenega dela in v raziskovalnih institucijah. Moramo pa najti tudi rešitev za večjo materialno osnovo združenega dela, kar bo dalo možnosti za realizacijo raziskovalnih in razvojnih nalog. Tako bomo naše združeno delo osamosvojili in mu dali osnovo z domačim znanjem, ki bo temeljilo na domači materialni osnovi. Le z lastnim znanjem, ki ga bomo »utelesili« v domačih materialih, bomo naredili zdravo osnovo za realnejši večji izvoz in seveda manjši uvoz. Dosedanje »uvažanje« licenc, ki so največkrat bažirale na prevelikem deležu uvoza, bo tako avtomatično izgubilo na aktualnosti. Z domačim znanjem bomo lahko izboljšali materialno osnovo TOZD. To pa bomo dosegli le z večjimi domačimi vložki znanja in sredstev v tehnologijo, produktivnost in seveda razvoj, kar nam bo omogočilo doseči večjo akumulacijo, ali recimo kar dohodek. Stana Sterniša pa meni: Na kongresu se moramo dogovoriti o enotnih kriterijih za delitev dohodka in osebnega dohodka. Ta dogovor mora doseči večjo (Nadaljevanje na 4. strani) Kje smo danes z Iskrinimi računalniki? Časopisje po Jugoslaviji zadnji čas precej piše o računalništvu. Ni pa to čudno, saj je računalništvo ključnega pomena za uresničevanje dolgoročne stabilizacije našega gospodarstva. Avtomatizacija in robotizacija industrije je po svetu v polnem razmahu. Računalniško vodena proizvodnja pomeni visoko produktivnost, stalno visoko kvaliteto in zanesljivost in predvsem zdravo, na svetovnem trgu konkurenčno ter vsak trenutek pregledno ekonomiko. In kako se v ta strateški koncept informatike, ali bolje rečeno, avtomatizacije proizvodnje in poslovanja vključuje Iskra Delta? O tem smo se pogovarjali z direktorjem te delovne organizacije Janezom Škrubejem. »Iskra Delta se zaveda pomembnosti računalniško vodene proizvodnje v naših delovnih organizacijah in računalniško podprtega poslovanja. Sodobna industrija v razvitih deželah je vse bolj avtomatizirana in vodena računalniško. Tako dosežejo maksimalne izkoristke posameznih proizvodnih faktorjev in celih proizvodnih sistemov. Poleg tega pa povečajo zanesljivost tehnoloških procesov, zmanjšajo izmet in zagotovijo permanentno kvaliteto izdelkov. Vmes pa je seveda še cela vrsta poslovnih računalniških aplikacij. Saj računalnik vpliva na zmanjšanje potrošnje energije, optimalno izrabo materialov in zmanjšanje medfaznih zalog v skladiščih. To pa je ključnega pomena, saj se tako dviga ekonomika poslovanja, kar je eden od pomembnih parametrov vsake proizvodnje,« je dejal Janez Škrubej. V Jugoslaviji imamo že precej računalnikov, vendar pretežno služijo za obdelavo poslovnih podatkov v OZD ter finančnih' in statističnih podatkov uprave in ustanov. Skratka, z računalniki je avtomatiziranih mnogo administrativnih opravil, premalo pa smo jih vključili v proizvodne procese in zato zaostaja tako tehnologija proizvodnje, kot tudi njena ekonomika. Ravno tu pa vidi Iskra Delta svojo pomembno nalogo: računalniško vodenje industrijske tehnologije v povezavi z računalniškim vodenjem poslovnih procesov. Več kot 700-članski kolektiv Iskre Delte je dobro pripravljen za opravljanje te naloge. Ima ustrezne specializirane strokovnjake in začetno infrastrukturo za razvoj, tehnologijo in proizvodnjo najzahtevnejših računalniških sistemov. To infrastrukturo pa je potrebno tako v kvalitativnem kot v kvantitativnem smislu dopolniti. Realnost usmeritve dokazuje že cela vrsta raču- V računalniškem centru Iskra Delta, kjer so opremljeni izključno z lastno opremo. nalniško vodenih tovarn, kjer računalniško obvladajo določene faze dela, od načrtovanj, prek priprave dela, proizvodnje, optimizacije zalog polizdelkov in surovin, do obdelave trga, prodaje in spremljanja kvalitete. »Mislim, da smo v jugoslovanskem merilu po usposobljenosti strokovnega kadra, dosežene tehnološke avtonomnosti in proizvodnih možnosti, dosegli veliko. Za nas govori tudi Iskrina proizvodnja elementov, podsklopov in sklopov ter tradicija elektronskih tehnologij, kar je gotovo velika prednost za proizvodnjo računalnikov. Če pa upoštevamo še tesno povezavo in sodelovanje z razvijajočo se Tovarno mi-kroelektronskih komponent, potem imamo najboljše pogoje, da uresničimo svoje in s s tem tudi družbene strateške načrte. Moti pa nas, da v Jugoslaviji nimamo dovolj opredeljene strategije tehnološkega razvoja nasploh in posebej, da ni jugoslovanske strategije razvoja informatike. Pa ne gre samo za preveliko raznolikost računalniške opreme, ampak za celo vrsto konceptov, ki pa so često prepreka za povezavo v en sistem. Zato menim, da je prvenstvena naloga, da se v Jugoslaviji domenimo, kakšno strategijo razvoja računalništva in informatike bi potrebovali. Šele potem se bomo lažje dogovarjali, kako in kaj naj proizvajamo računalnikarji. Zavedamo se, da v Jugoslaviji nasploh manjka strokovnjakov in drugih proizvodnih faktorjev za računalništvo in informatiko. Zato se bomo skušali izogniti podvajanju strokovnega dela in proizvodnih zmogljivosti. Razen s slovenskimi, se bo treba dogovoriti tudi z ostalimi proizvajalci računalniške opreme, da bomo temeljito in sistematično izkoriščali znanje strokovnjakov in tudi proizvodne zmogljivosti.« V zadnjem času dajejo delavci Iskre Delegati o 10. kongresu slovenskih sindikatov (Nadaljevanje s 3. strani) enotnost. Le tako lahko dosežemo, da bomo porabili le zasluženo in bomo hkrati večali gospodarsko moč združe-n6ga dela. Gotovo je nevzdržno, da v nekaterih kolektivih delijo preVeč za osebne dohodke, za skupno in splošno porabo. Tako »jedo« že tisto, kar bi moralo v bodočnosti služiti bodočim generacijam. Skratka, ne smemo pojesti danes tistega, kar bomo rabili jutri. Druga važna rešitev, ki jo pričakujem od 10. kongresa pa je za vse veljavna odločitev: »Za enako delo enako plačilo.« Jože Kocmur: Po mojem mora 10. kongres slovenskih sindikatov narediti red na področju delitve dohodka in osebnega dohodka. Predvsem mora kongres postaviti kriterije, ki bodo še bolj dosledno sloneli na nagrajevanju po delu. Predvsem pa mora najti pravičnejše kriterije za vloženo delo, za inovativno dejavnost in minulo delo. Vsekakor ni prav, da je kriterij za prejemke iz minulega dela enostavno delovna doba, ko pa vemo, da ni vsakdo vložil enakega truda, znanja in osebne zavzetosti v letih, ko je bil zaposlen. Pri tem naj spomnim še na dejstvo, da smo kriterije za nagrajevanje po delu v veliki meri uresničili v industriji, medtem ko je v negospodarskih dejavnostih kriterij nagrajevanja neodvisen od učinka, znanja in kvalitete opravljenega dela. KF Direktor Janez Škrubej. Delte vse več poudarka razvoju programske opreme in ne več samo razvoju elektronike. Ta razvoj kompletnih računalniških informacijskih sistemov je že del uresničitev zastavljenih nalog Iskre Delte. Trga za take kompleksne posle pri nas ne manjka in kažejo se tudi lepe možnosti za izvoz. »Izkušnje zadnjih let kažejo, da imamo vse možnosti, saj je naša aplikativna skupina že izdelala kompleksne programske pakete in nismo več le dobavitelji računalnikov kot pred leti. »Važno je tudi sodelovanje z uporabniki računalnikov, katerih specialisti imajo pomembne reference. Zelo dobro so razvili uporabo računalnikov v proizvodnji tovarne »Prvomajska« v Raši, kjer imajo delavci ponekod že terminale pri strojih, kjer vso proizvodnjo vodi računalnik od planiranja do kosovnic in spremljanja načrtov pri izdelavi posameznih komadov v proizvodnji. Dobro se je obnesla računalniška obdelava tudi v Železarni na Ravnah. Tu računalniško vodijo proizvodnjo jekla. Tudi novomeška Krka je zač-kela uvajati računalniško vodenje v kemijske procese in so z rezultati zadovoljni. Podobno je v Alplesu v Železnikih, kjer računalniško vodijo vse ključne faze in procese proizvodnje pohištva. »Tako, vidite, so se naši uporabniki ob našem manjšem ali večjem sodelovanju lotili različnih področij proizvodnje, tako metalurgije, lesne industrije, tekstilne industrije, farmacije in kovinsko—predelovalne industrije,« pravi Janez Škrubej. Skupaj s specializirano DO ZORIN ter s strokovnjaki iz vsake Iskrine TOZD bodo razvili kompleksen integralen sistem računalniškega vodenja Iskrinih proizvodnih TOZD, delovnih organizacij in celotne SOZD Iskra. Računalniška in informacijska tehnologija bo vse bolj prisotna povsod tam, kjer je že zdaj tehnologija »zrela«, se pravi na zadostni višini, da bi lahko uporabili računalniško krmiljenje. Seveda pa bodo računalniško podprti tudi poslovni informacijski sistemi in del administrativnih opravil. Tako bodo postopno doma zgradili živ vzorec širokega računalniško vodenega sistema, ki bo služil Iskri za tekoče delo in hkrati referenco za uvajanje računalniške in informacijske tehnologije za razvoj drugih branž po Jugoslaviji. Direktorja Janeza Škrubeja smo še vprašali, zakaj Iskrini računalniki ne bodo »sodelovali« na zimski olimpiadi v Sarajevu leta 1984. Dejal je, da so možnost analizirali, tako Iskra Delta kot tudi nekateri drugi domači proizvajalci računalniške opreme. Gre namreč za zelo zahteven sistem, ki pa je namenjen za »enkratno« uporabo. Telekomunikacijski sistem za prenos podatkov je raztegnjen desetine in desetine kilometrov po okoliških planinah in v Sarajevu. Računalniška in terminalska oprema bi morala biti posebej zaščitena, ker je treba računati tudi na težke terenske in vremenske razmere, z velikanskimi temperaturnimi razlikami. Mislim, da bo tole za kateregakoli izvajalca zelo trd zalogaj,« je zaključil Janez Škrubej. F. Kotar ŠIROKA POTROŠNJA Sprejeli delovni program Člani komiteja za LO in družbeno samozaščito Široke potrošnje so se na prvo sejo v tem mandatnem obdobju zbrali v četrtek, 29. septembra v Škofji Loki. Ob 100% udeležbi so se člani dogovorili o delu in pomenu tega organa in sprejeli delovni načrt za tekoče mandatno obdobje. Člani komiteja so vsi sekretarji OO ZK Široke potrošnje, predsednik pa je Anton Beravs, predsednik sindikalne konference delovne organizacije. SF ŠIROKA POTROŠNJA Z doslednostjo pri spoštovanju sklepov, odgovornostjo in boljšim delom bomo kos današnjim težavam F Poleg dogovora o uvedbi koordinatorske dejavnosti med osnovnimi ot$ nizacijami ZK, ki delujejo v tozdih Široke potrošnje, so šlani družbenop0*' čnega aktiva DO govorili tudi o konkretnih težavah sedanjega gospodari11 ga trenutka. In to povsem konkretno, saj so tudi težave dobro znane. Tat® sekretarji OO ZK, ki so 29. septembra brez izjeme prisostvovali sesta®*1* skupno s predstavniki ostalih DPO Široke potrošnje pomagali obliko'1 -ali predlog povsem konkretnih zaključkov, ki naj bi postali vodilo pri nao njem delu. Predlog bodo obravnavali tudi v okviru sindikata. Po nekajmesečnem »moratoriju« v dogovarjanjih o uvedbi dolžnosti sekretar—koordinator ZK, med katerim je minil tudi zvezni partijski kongres, so na sestanku DP aktiva Široke potrošnje slednjič prevladali argumenti, ki so pretehtali v prid uvedbe te dejavnosti. Sekretarji so se med seboj dogovorili za vrstni red prehajanja te dolžnosti (Pržan, Sežana, Vrhnika, Želez- niki, Spodnja Idrija, Reteče, TOZ Prodaja, TOZD Raziskovalni instj1 ’ DSS Škofja Loka) med osnovnimi o ganizaci jami in se tudi opredelili ža.tr janje. Dolžnost sekretarja koordi^ tor j a naj bi trajala po šest m^sec^ Največ časa na sestanku pa je b. seveda namenjenega obravnaval1.!, trenutnih gospodarskih razmer, J označujejo: kr in lo’ T( °F — bistveno manjše uvozne možnosti pri nesorazmeno večjih izvoznih zadolži1'^ in uvoznih pravicah, ki na tem izvozu temeljijo; — možnosti za pridobivanje uvoznih pravic, ki naj bi temeljile ne realizira®6 izvozu ni več; — pogoji, pod katerimi so v državah s konvertibilnim načinom plačevanja kook® renčni naši izdelki in usluge, so mnogo težji; . j — dohodek pri prodaji blaga v države, kjer plačujejo s konvertibilnimi plačil®*1® sredstvi je nižji od dohodka, doseženega pri enakih izelkih prodanih na do®1 čem tržišču; — recesija na zahodnem trgu, ki se najmočneje izraža prav na področju izdelk® namenjenih za široko porabo — programa ki pokriva večinski delež naših Pr01 zvodnih kapacitet; .. — pri poslovanju na domačem trgu so se možnosti za zagotavljanje tekoče l*vld' nosti vseh subjektov delovne organizacije izredno zmanjšale; . — zaradi neurejenih razmer v reprodukcijskih verigah na domačem trgu je bl porušeno ravnovesje med potrebami proizvodnje in ponudbo dobaviteljev r produkcijskih materialov in komponent, ki jih potrebujemo v proizvodnji. $ ^ boka nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem na tržišču reprodukcij5® materialov se odražajo predvsem v temeljnih neskladjih med normativno administrativno določenimi pogoji pod katerimi se na domačem tržišču obl*®! jejo cene proizvodov in storitev. Slednja bistveno odstopajo od tistih. ® veljajo v praksi in temeljijo na zahtevah dobaviteljev repromateria* . in komponent za sprejemanje samoupravnih sporazumov, s katerimi ®j bi legalizirali največkrat neupravičene zahteve po različnih izreč®" stroških, sovlaganjih deviznih participacijah pri plačevanju materialov do®1 čega izvora, itd. . — dnevno se kopičijo nepredvideni stroški, ki so posledica nizke kvalitete ali c6 neustrezno dobavljenih materialov, zaradi katerih se veča izmet, nadnor®^ tivna poraba materialov, stopnja izkoriščenosti sodobne proizvodnje oprej® pada, spoštovanje dogovorjenih rokov je vse zahtevnejše ali celo onemogo® no. de id izi gr ti je de m Pc d; najetimi poslovnimi sredstvi, pridobljenimi iz nekvalitetnih virov (kratkoroČ®1 krediti) podaljšuje škodljivo prakso gospodarjenja brez lastnih virov poslov®1 — neskladja med podražitvami reprodukcijskih materialov in končnih iz^°l . DO Iskra Široka potrošnja, ki se izražajo v mnogokratoikih, so ob hkrat®6 pomanjkanju materialov povzročila hude motnje pri izvajanju nabavnih po® temeljnih organizacij, .. — razvijajo se negativni trendi pri hitrosti obračanja sredstev, vezanih v zalog3®^ — koeficient obračanja je padel — gledano v povprečju delovne organizacije -^ pod tri, kar signalizira alarmantno stanje. Napovedana so še nadaljnja P®**3^. jan ja obrestnih mer za kreditne angažmaje in restrikcije pri upoštevanju vz® kov za najemanje kreditov, kar bo vse boleče vplivalo na poslovanje Široke p" trošnje. Hudi likvidnostni problemi že zdaj napovedujejo verjetnost konfro® ,^ ran ja z odločitvami o določanju prioritet pri zagotavljanju plačil tudi v prime*" izplačevanja sredstev za osebne dohodke. .. Aktiv družbenopolitičnih organizacij Široke potrošnje je zato sprejel nasledn| stališča, kot vodila pri odpravljanju tekočih problemov in orientaciji za gospo®3 jen je v naslednjih obdobjih: L Vse nadaljnje proizvodne, programske in tržne usmeritve temeljnih in delovne organizacije morajo temeljiti ob zagotavljanju proizvodnje s kar največjimi možnim izkoristkom izključno na načrtnem prilagajanju kapacitet, storitev in aplikacij znanja zahtevam in potrebam konvertibilnih tržič zahodnih in držav v razvoju. Struktura izvoženega blaga mora odražati odločno premoč izkupička, doseženega s prodajo na konvertibilne trge; sodelovanje z državami SEV mora biti podrejeno dohodkovnemu principu in ne sme potekati v škodo možnosti za izvoz na konvertibilne trge kot edine osnove za večje uvozne možnosti. 2. Odločneje je treba usmeriti napore, programe in znanje v prestrukturiranje obstoječih proizvodnih in prodajnih programov temeljnih, oz. delovne organizacije tudi z večjim angažiranjem uslug TOZD Raziskovalni inštitut in s povezovanjem razvojnih prizadevanj ostalih temeljnih organizacij. Edino večji delež proizvodov za profesionalno rabo lahko zagotovi programsko in socialno trdnost in odpornost proti recesijam ter poveča možnosti za povečevanje obsega vključevanja v svetovno delitev dela in večjo konkurenčnost pri ponudbi na zahodnih tržiščih. V naše izdelke je treba vgrajevati več znanja, manj materiala in dela. pravnim dogovarjanjem moramo ® seči večjo stopnjo dohodkovne p°v zanosti v reprodukcijskih verigah izve in znotraj delovne organizacije, »J. naj načelo svobodne menjave de*a . samoupravno dogovorjenih doh°® kovnih odnosov postane osnovno p*3® sko vodilo. Edino na teh načelih J možno odpravljati sedanja tržna in® , hodkovna razmerja ter preprečiti Ijevanja pri sprejemanjih samoupt3 nih sporazumov z dobavitelji. Ugo13 Ijamo, da večina zahtev iz teh spora® mov prikriva dejansko stanje, P®6*11^ storilnost in gospodarjenje v neskla®! stabilizacije. To vse povzroča p*6^ memo naraščanje cen in zmanp®' lil v.* 11 tl 1 tl JV 1111J V VVll lil 1^1»*'— možnosti z& konkurenčnost končni delkov. Ob tem podpiramo zahtev0’, mora v družbenem merilu izvoz iz0^ kov z višjo stopnjo predelave ^ prednost pred izvozom osnovnih n13 rialov in surovin. . 4. Dobavno politiko temeljnih in. iti i*9 lovne organizacije je treba postav nove temelje na osnovi analiz o g' iba®!11 -'ih i® zalog. Ob upoštevanju vse dražji®^ 3. Po svojih močeh moramo vplivati na usklajevanje politike določanja cen v reprodukcijskih verigah zaradi ohranjanja enakopravnosti pri pridobivanju dohodka in za odpravljanje monopolnega položaja dobaviteljev surovin re-promateriala in elementov. S samou- manj ugodnih bančnih aranžmajev,?., lagajanjih obrestnih stopenj inflaCT pomanjkanju virov kvalitetnih P°s °n(, nih sredstev in dejstvu za našo delo organizacijo značilno poslovanje s p težno družbenimi sredstvi brez zad°^ nih lastnih poslovnih sredstev, si ne.f ^ remo več privoščiti neekonom1® ie sredstev v zalogah. Kratkoročno treba zaloge vseb vrst zmanjša® . slov®*' ijšati 33 30%, da bi tako sprostili več posl F " ni® sredstev in dosegli hitrejše obrača®^ Dolgoročno je treba usmeriti delova J (Nadaljevanje na 5.str se če k; šii d. odpiranje nedokončanih investicij brez zagotovljenih kvalitetnih virov obrat®'^ 8> sredstev povzroča kopičenje težav v delovni organizaciji, ki posluje predvse®1 Projektiva v Elektrozvezah Delovna organizacija s tako pestrim in zahtevnim proizvodnim programom, kot ga ima DO Elektrozveze, mora nujno imeti dobro organizirano projektivo s kvalitetnim kadrom. Vendar pa sanacijski pogoji poslovanja niso vabljivi in ta oddelek ostaja zato, kljub izjemno zanimivem delu za projektante, brez zadostnega števila strokovnjakov. Zakaj je tako in kaj so doslej naredili, oz. kaj bodo morali narediti, da bo projektivni oddelek resnično opravljal vsa dela, ki bi jih moral, nam je z nekaj odgovori na naša vprašanja, skušal pojasniti vodja Projektivnega biroja v DO Elektrozveze ing. Janez Jančar. >#' ikosi a#. tova” iid^i dzp titul. ii fiati3'1 difla' ece( bil« raiij« lifi ■H^\ aflfU1 >n*U" lnii» OlB3' pfO1' k vid' .bil« ;V r£' i,B‘°i ;ijsk no i« ilikU' ih, k' dalo' j n«! sdo»! oio3' jcel« or®13' remi atoil1 seiiii roču; )V0U1 ;lkOv s lag3' /zro- ep«' ono- aetu1 :dnj3 >dar- _ katere so osnovne naloge projektiv-"'ga biroja? “redvsem projektivna obdelava, ka-rsno potrebujemo pri prodaji naprav I ^Sternov, ki jih proizvaja naša de-5yna organizacija. To velja za vse naše kiZD, razen za TEI. Zanjo namreč "Pravljajo ta dela v DO Kibernetika. Na kratko — naše delo obsega vse rUjavnosti, od izdelave študij, raziskav, Nujnih rešitev, zbiranja podatkov za ^elavo projekta, investicijskih pro-fjrarnov itd., do tehnične dokumenta-'Je kot so: projekti, idejne rešitve, pro-l |ti za izvedbo, projekti izvedbenih e‘>v montažni projekti itd. Po. svojih ^ožnostih pa nudimo tudi strokovno Phajoč drugim oddelkom, kot npr. pro-aaji in predvsem kupcem. ge?*10 Stc usPos°btien* za svoje nalo- Pri opravljanju prej navedenih nalog e srečujemo seveda tudi s težavami, pri enter je ena največjih, pomanjkanje adrov. Tega problema nam ne uspe re-•h, kljub stalnemu prizadevanju, da bi °bili dovolj sodelavcev. Osnovni vzrok za to so nizki OD, ki ® Ustrezajo odgovornosti in zahtevno-,'dela. Vedeti moramo namreč, da za-teva projektiva širok profil znanja in ^soko strokovnost, kar seveda pomeni, .a mine nekaj let preden je novi sode-(avec vsestransko usposobljen projek- Sicer pa naj še dodam, da je delo v ^em projektivnem biroju organizi-an° po panogah, pri čemer pa vse pa-n°8e niso enako obsežne in tudi pomanjkanje kadra zanje je različno. . ajbolj pereč je ta problem pri projek-'ranju multipleksnih naprav, nekoliko ^njši je problem projektiranja mono-analnih radijskih zvez, zadovoljivo pa Pokrivamo projektivo usmerjenih zvez. . endar nam ob vsem navedenem dela e največ preglavic povzroča izvedbena Pr°jektiva, saj imamo zanjo samo nega projektanta, čeprav je dela za tri. Ne morem tudi mimo vprašanja organiziranja projektive v posameznih . OZD. Nič nimam proti temu, da se ,udi v proizvodnih organizacijah ukvar-laJ° z reševanjem določenih projektiv-m problemov. Ne strinjam pa se z dvo-Unostjo projektive, saj si ne znam Podstavljati dobrega projektiranja si-eniov zvez brez enotne projektive. V P°jasnilo naj povem samo en primer. rav zdaj izdelujemo projekt, ki so ga aceli, vendar ne pa tudi dokončali v ‘OZD UZ, oz. prejšni IPT. Kako pridobivate nov kader? ,. fa nas bi bilo najugodneje, če bi do-1. že »izdelane« projektante. To so JUdje z večletnimi izkušnjami v razvoju ^■Proizvodnji. Vendar teh ljudi ne mo-uoo dobiti, ker jih temeljne organiza-■Je same potrebujejo, oz. ker so OD Pri uas nižji od le-teh v TOZD. Druga možnost je v pridobitvi že iz-Usenih projektantov od zunaj. Vendar Ing. Janez Jančar. tudi na ta način nismo uspeli dobiti niti enega samega sodelavca, kljub večkratnim razpisom. Tudi tu je osnovni vzrok ta, da ne moremo nuditi ustreznih pogojev. Tako se nam je npr. v zadnjih 2 letih oglasilo na razpis 10 kandidatov, po razgovoru z njimi pa smo lahko samo ugotovili, da bi jih naše delo zanimalo le ob višjih OD. Tretja možnost je, da si sami vzgojimo kader. Toda tudi na tem področju nismo najbolj uspešni. Zaradi že omenjenih vzrokov, je projektante prav tako težko zadržati kot pridobiti. Kaj bi morali narediti, da bi vaš projektivni biro lahko dovolj kvalitetno opravljal svoje delo? Kot rečeno, bi si morali preskrbeti zadostno število ustrezno usposobljenih projektantov. Na tem področju pa ne pričakujemo bistvenih premikov, če ne bomo odpravili vzrokov za tako stanje, pri čemer mislim na vse prej omenjene probleme. Nadalje ugotavljamo, da pretok informacij ni zadovoljiv. Nujno bomo morali izboljšati postopek stalnega dotoka projektivnih podatkov iz proizvodnih organizacij. Tu moram omenri ti, da je glede tega med posameznimi TOZD velika razlika. Medtem, ko n.pr. iz TOZD TTS dobivamo potrebne projektivne podatke skoraj tekoče, je to pri ostalih TOZD precej slabše. Mi v projektivnem biroju bi želeli, da bi veljal za vse temeljne organizacije enoten postopek, ki bi omogočal sprotno obveščanje o vseh novih, ali spremenjenih projektivnih podatkih, t.j. tako imenovano nad-fazno projektivno dokumentacijo. Za pojasnilo, kako na tem področju ni vse urejeno, tako kot bi moralo biti, naj navedem samo en primer. Zgodilo se je, da smo prosili za strokoven nasvet strokovnjake iz TOZD AIN pa so zato zahtevali naročilnico. zve« kje' la* tod- ilafl' h i6 ido-izsi' rav-itaV' az«' izk« 2 doslednostjo pri spoštovanju sklepov, odgovornostjo in boljšim delom bomo kos današnjim težavam P.t (Nadaljevanje s 4. strani) noabbaymh služb tako, da se bo koeficient fačanja vezanih sredstev bistveno r)Večal in da bo obseg vezanih sredstev m ua uu uuacg vczainn mcumcv (i^j oviral prizadevanja za akumula- nejše poslovanje. Zavedati se mo-mo, da tudi vztrajanje pri sedanjem Segu vezanih sredstev v „ ...... ^, temeljih nemogoča izboljšanje gospodarjenja, v J bod0 tekoče in predvideno tudi : cJe obresti bistveno znižale dohodke oddaljile planske cilje. V obdobju ? “ J c pumsAc vnjc. v uuuouju anjševanja zalog kot enega od teme-sb ukrepov za zagotavljanje likvidno-itn ,emeljnih organizacij pa morajo eti prednost pred izplačili sredstev za n jjicu izjjictvni mcumcv za , sebno porabo plačila terjatev za do-a^e znotraj in izven Iskre. 5- Predstavniki družbenopolitičnih ganizacij podpiramo ustanovitev uPne finančne službe kot pomemb-^ga faktorja združevanja v delovno ganizacijo, racionalizacijo poslova-e[a s finančnimi sredstvi in činitelja loOnomičnejšega gospodarjenja v ce- ^?snovo poslovnega informacij-ega sistema delovne organizacije mo- ramo razviti in povezati v celoto, ki bo omogočala kvalitetnejši pretok informacij, uspešnejše in pravočasno planiranje in gospodarjenje z manjšimi stroški. 7. DPO Široke potrošnje podpirajo akcijo za uskladitev izplačil sredstev za osebne dohodke zaposlenih z določili družbenega dogovora do konca letošnjega leta. 8. Vse organizirane družbenopolitične sile v delovni organizaciji Iskra — Široka potrošnja zahtevajo več doslednosti, odgovornosti in konkretnih zadolžitev pri izvajanjih in spoštovanju sklepov poslovodnih in samoupravnih organov delovne organizacije SOZD Iskra ter širše družbe v celoti. Ob tem je še posebej poudarjena vloga in vpliv osnovnih organizacij ZK in organov samoupravne delavske kontrole, ki morajo na osnovi zadostnega pretoka informacij redno spremljati izvajanje dogovorov. Za ustrezno in primemo informiranost teh organov so zadolžene strokovne službe tozdov in delovne organizacije. S. Fleischman Morali bomo rešiti tudi vprašanje merilne opreme, ki jo nujno potrebujemo pri opravljanju terenskih meritev za projektiranje radijskih zvez. Izboljšati bomo morali še organizacijo dela ter uvesti uporabo računalnikov pri projektiranju in izboljšati delovne pogoje. Seveda pa le del teh nalog lahko rešimo sami, znotraj našega oddelka, saj je reševanje večine teh problemov močno povezano z delom celotne DO. Za konec naj še dodam, da ni potrebno še posebej poudariti, kako je dobra projektiva bistvenega pomena za uspešno prodajo naprav in sistemov, ki jih proizvaja naša DO ter bi zato želel, oz. pričakujem od vseh, ki lahko vplivajo na reševanje naših problemov, več razumevanja in pomoči. INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Takole nas,aja kase,°fon- V korak z možnostmi »V kostanjeviški Iskri smo letošnje prvo polletje zaključili kar dobro,« kar pa je predvsem uspeh lanskoletnega izvoza, ki je pokazal rezultate šele v letošnjih prvih mesecih,« pravi Peter Luš-tek.« Sicer tudi letos ni šlo slabo, vendar pa ne tako, kot smo načrtovali.« Težava je bila predvsem zaradi izpada kooperacijskih poslov s poljsko firmo Unitra. Unitra namreč ni dobavljala dogovorjenih količin polizdelkov in zato je bila proizvodnja manjša. Vendar v drugi polovici leta kaže precej bolje in ocenjujejo, da bodo kooperacijo realizirali do konca leta z okrog 80%. Izpad pa je kljub temu precejšen, saj je kooperacijski posel med 40 in 50% letošnjega programa TOZD Industrijska elektronika. Celoten program proizvodnje bodo do konca leta dosegli z okrog 85%. To pa ni čudno, saj ima tu velik vpliv kooperacija pri kasetnem radio rekorderju. Po načrtu naj bi dnevno naredili 1200 kosov kasetofonov s 50 delavci, oz. delavkami, ki so pri tem delu v veliki večini. Vsak kasetofon pa je po 8 konvertibilnih dolarjev in vsak izpad pomeni veliko negativno razliko. Manjka pa tudi domačih materialov. Vsak sestavni del je treba posebej spremljati in pot do domačega skladišča nikakor ni lahka. Sicer so dobili te dni 20.000 kompletov kondenzatorjev iz semiške Iskre in precejšnjo pošiljko iz Poljske. Ta zadnja pa spet ni kompletna, ker manjkajo nekatere pozicije. Sicer imajo dovolj naročil, najsi bo za plinske vžigalnike za štedilnike, kot tudi za svetlobne regulatorje in regulatorje moči, dobro poteka tudi sodelovanje z Napajalnimi napravami v Novem mestu; zanje namreč v Industrijski elektroniki proizvajajo tiskana vezja. Ob vsem tem pa jih skrbi ekonomski rezultat ob koncu leta, saj v izrednih razmerah proizvodnja ne teče v 'najboljšem izboru. Zato pogostokrat delajo pač tisto, za kar je material, čeprav jim ekonomika kaže drugače. Tudi izvozijo še vedno premalo, da bi pokrili potrebe po devizah iz lastnega deleža. Zato se pač poslužujejo deleža solidarnostne kvote v IEZE, kar pa seveda ni poceni. Računajo, da bodo poslovno leto uspešno zaključili kljub težavam, kar bo vsekakor dober štart za prihodnje leto. KF Obisk iz BIH v Avtoelektriki Prejšnjo sredo je bila na obisku v novogoriški občini delegacija republiške konference ZSMS iz socialistične republike Bosne in Hercegovine. Bili so gostje pri novogoriški konferenci ZSMS, obiskali pa so tudi Iskro—Av-toelektriko. Goste iz BiH — Smiljano Sladoje iz centra za marksistično izobraževanje in raziskovanje, Josipa Babiča, člana RK 'zadolženega za delo komisij mladih na vasi ter Seada Alič-koviča, člana RK in vodjo centra za MDA so sprejeli predsednik mladih v Avtoelektriki Vojko Velikonja s sodelavci, sprejema pa so se udeležili tudi predstavniki sindikata in ZK. Mlade (Nadaljevanje na 6. strani) Keramika: inflacija požira rezultate V devetih mesecih letošnjega leta je poslovanje, vsaj v proizvodnem pogledu, potekalo dobro. Čeprav še nimamo vseh finančnih kazalcev, lahko dosežene rezultate ocenimo. Običajno je, da se finančni rezultat proti koncu leta izboljšuje. To smo pričakovali tudi pri nas, vendar poslovanje v tretjem trimesečju ne zagotavlja dviga ostanka dohodka, oz. skladov. Da temu ni tako je v veliki meri »kriv« izvoz, saj je naša proizvodnja 80% namenjena prodaji na zahodnih trgih. Res, da izvažamo posredno, oziroma, da smo soizvoz-niki z dvema velikima finalistoma, to je Upori in Keramični kondenzatorji, res pa je, da so naše cene izvozne in ne domače. Domača inflacija pa nam sproti razvrednoti napore na zunanjih trgih. Tiste OZD, ki imajo v strukturi prodaje oziroma proizvodnje malo izvoza si z visokimi domačimi cenami krijejo izpade v izvozu. Da je problem še večji ugotavljamo, da se razkorak med domačimi in izvoznimi cenami veča in nadaljevanje tega trenda bo še bolj prizadelo tiste, ki izvozijo pretežni del svoje proizvodnje. Izboljšanje slabe ekonomike zaradi izvoza popravljamo z odstopi deviz na podlagi sporazuma, kar v končni fazi pomeni prodajo deviz. Doslej smo bili v naši TOZD med tistimi , ki so imeli višek deviz, sedanje 30 oziroma v Iskri 25% koriščenje priliva, pa bo tudi nam pričelo ustavljati proizvodnjo. Po analizi finančnih podatkov, cen doma in v izvozu bi naša TOZD ob taki poslovni politiki, ki velja za večino drugih TOZD in DO to je prodajati po domačih cenah, ne glede na to, ali se izdelek izvaža pli ne, imela 20 do 30 mio din akumulacije. To velja za poslovanje odf do IX./82,ker pa temu ni tako, je tudi akumulacija zelo majhna. Ob vsem tem je potrebno ponovno poudariti, da delamo v takih pogojih in s tako opremo, da si proizvodnje ne upamo pokazati našim kupcem. Insisti-ranje nekaterih inozemskih kupcev po ogledu, pa je pripeljalo do tega, da ni prišlo do sklenitve posla. Problematika opreme in prostorov bo že v letošnjem letu vzrok za izgubo vsaj 1 mio dolarjev izvoza v obeh reprodukcijskih verigah. Ta milion je vreden veliko, saj sami porabimo za repromaterial za te izdelke sorazmerno malo. Npr. upor kot izdelek, bi lahko zaslužil še veliko dolarjev, ki bi jih lahko koristili tudi drugi z ustreznimi dohodkovnimi povezavami. V prispevku je namesto v finančnem rezultatu preveč govora o izvozu in devizah. To pa zato, ker tudi neurejeni odnosi v Iskri, ki ne kažejo reprodukcijske povezanosti, prepočasno in preslabo seznanjanje o finančnih dogodkih, zlasti na deviznem delu, premajhna vklopljenost izvoznih služb itd., močno, če ne že odločilno vplivajo na finančno uspešnost posamezne TOZD. O.Z. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, sklepom K PO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, razvojno raziskovalno dejavnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje in na osnovi dogovora s KOS SOZD Iskra razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: Vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje v času od 19. do 21. okt. 1982 Strokovno usposabljanje je namenjeno vodjem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5 —12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljamo probleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave.. Vodja krožka je preddelavec, skupinovodja ali delavec, ki ga bodoči člani krožka izberejo iz svoje sredine. Za prvo skupino krožkov v DO naj pospeševalci skupno z delavci in v dogovoru z vodstvom TOZD izberejo ustrezne kandidate. Vodja krožka je delavec s primerno izobrazbo in poznavanjem procesa, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti organizirati delo v krožkih in tolmačiti tehnike dela članom krožka. VSEBINA: 1. KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE 11. Tolmačenje modela in načina delovanja krožkov, akcija uvajanja krožkov v Iskri 1.2. Zbiranje zamisli, osnove in tehnike 1.3. Delovanje krožkov in organizacija sestankov 1.4. Enostavne statistične tehnike za vodje (1) 2. TEHNIKE DELA V KROŽKIH 2.1. Zbiranje in prikazovanje podatkov, oblike zbiranja podatkov 2.2. Pa reto analiza 2.3. Histogram 2.4. Enostavne statistične metode za vodje (II) 3. PRIPRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE PREDLOGOV 3.1. Analiza vzrokov in posledic 3.2. Predstavljanje predlogov 3.3. Krožki za izboljšanje proizvodnje, vprašanja in odgovori na vprašanja CAS IN KRAJ: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 19.10.1982ob 8,00 uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 21.10.1982 ob 16,00 uri. VODJA PROGRAMA: Lotar KOZINA, dipl. ing., SOZD ISKRA, DSSS CENA strokovnega usposabljanja: V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 11.10.1982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, Mariji KRISTAN, etaža XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Lotar ju KOZINI, TEL.: št.: 061/222—-234, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. DO TELEMATIKA — TOZD TEA OOTELEMATIKA Razvoj novega NTA v sodelovanju s sovjetskimi strokovnjaki V TOZD Telefonski elementi in aparati so pred dnevi podpisali protokol med Iskrinimi in sovjetskimi strokovnjaki o skupnem razvoju perspektivnega mednarodnega novčičnega telefonskega aparati (NTA) z mikroprocesorskim krmiljenjem. Do razgovora o sodelovanju je prišlo iz želje, da sovjetski in naši strokovnjaki razvijejo nov, moderen NTA, ki bo po koncepciji in rešitvah podoben tistim, ki so poznani v svetu, vendar pa bi bil v njem vgrajen material in elementi, ki so dosegljivi v Jugoslaviji ali Sovjetski zvezi. Novi NTA naj bi bil torej neodvisen od zahodne konkurence. Princip sodelovanja je tak, da je dosežena recipročna delitev dela med obema deželama, in sicer po podsklo-pih aparata. Strokovnjaki obeh strani trenutno usklajujejo tehnične zahteve, ki so bile postavljene na samem začetku sodelovanja koncem leta 1981. Če povemo bolj natančno, je bil pred dnevi v TOZD TEA podpisan protokol o pregledu dosedanjega dela obeh razvojnih skupin (sovjetske in naše) in o planu razvojnega dela do dokončne izvedbe razvojnih nalog na NTA. Po zaključnem razvoju sledi tudi delitev dela v proizvodnji teh aparatov, katerih konstrukcija bo prilagojena tako, da bo ustrezala zahtevam jugoslovanske PTT in hkrati potrebam dežel SEV. S sovjetske strani so bili v pogovorih prisotni predstavniki ministrstva za proizvodnjo sredstev zvez K.A. Fede-rovski, Konstantin Andrejevič in V.K. Lenskin, z Iskrine strani pa v.d. IPO TOZD Peter Šifrer, vodja tehničnega razvoja Jože Pavlin in vodja projekta Štefan Bolčina. Kazimir Mohar Obisk iz BIH v Avtoelektriki (Nadaljevanje s 5. strani) goste iz Bosne in Hercegovine je spremljal Bogdan Čepič, član RK ZSM Slovenije, predsednik konference mladih v vzgoji in izobraževanju. Po prisrčni dobrodošlici in pozdravu so se dlje kot uro zadržali v dvorani delavskega samoupravljanja, kjer jih je pomočnik glavnega direktorja Robert Žerjal pozdravil v imenu vodstva DO, orisal pa jim je tudi zgodovinsko pot Avtoelektrike in SOZD Iskra. V sproščenem razgovoru xo mladi iz BiH hoteli izvedeti kar največ. Tako. jih je zanimalo, kakšno je dohodkovno povezovanje med Avtoelektriko in proizvajalci motorjev in avtomobilov — finalisti, kako poteka in kakšni problemi se pojavljajo pri usmerjenem izobraževanju, kakšen je standard zaposlenih v Avtoelektriki ter seveda aktivnosti mladih in preživljanje prostega časa. Zadovoljni z odgovori, so si ogledali tudi proizvodne prostore in povabili mlade na obisk v Sarajevo. Istega dne v popoldanskem času pa so obiskali tudi krajevno skupnost Banjšice in se podrobno seznanili tudi z njihovim delom. Marko Rakušček DO INVEST SERVIS »Ljubezen gre skozi želodec« Pred leti so sprejemale žene na kongresu ženskih društev iz vsega sveta zadnje zaključke. K besedi se je javila starejša ženska in rekla:»Kolegice, povedale ste, kako je treba ugajati možem z lepo frizuro, nastopom in kozmetiko. Pozabile pa ste, da je treba te »živali dobro krmiti«. Ljubezen gre skozi želodec. Tega se dobro zavedajo v Investovi službi prehrane. Dobro počutje, delovna vnema in razpoloženje je zelo odvisno od človekove prehrane in to zlasti pri delu. Tako nekako smo začeli pogovor s Stanetom Rejcem, vodjo družbene prehrane v PPC. Predvsem nas je zanimalo, kako delajo v zaostrenih pogojih gospodarjenja in zlasti ob zadregah, ko manjka zdaj tega zdaj onega. »Občasno pomanjkanje nekaterih prehranbenih artiklov zelo moti redno delo menze in zlasti naše kuhinje. Tako je s kavo, mlečnimi izdelki, mesom in še marsičem.« Včasih se celo zgodi, da zmanjka mleka in ga ne morejo razdeliti delavcem, ki delajo na najtežmih delovnih mestih in jim vsak dan pripada. Zgodilo pa se je že tudi, da so dobili v tovarnah poslovne obiske, pa niti s kavico niso mogli postreči. Obrat družbene prehrane namreč pokriva z malicami in hladnimi obroki ter reprezentanco naš Iskrin poslovni center, z malicami in bifeji pa tudi v IC na Poljanski, na Kotnikovi, v Stegnah pa v Feritih, V Elektrooptiki, v Avtomatskih varilnih napravah in Keramiki. To pa pomeni, da Obrat družbene prehrane rabi za vse te želodce 300 do 400 kg kave mesečno, 2000 litrov alpskega mleka, da ne govorimo o velikih količinah mesa in zlasti suhomesnih izdelkov. Hrano, zlasti toplo po večini »uvažajo« iz Gostinskega podjetja Vič in iz Plave lagune, nato pa jo razvozijo po lokacijah. Tak način pa ni najboljši, saj se topla hrana najmanj dvakrat do trikrat preloži, se tudi ohladi in zato trpi kvaliteta. Samo pomislite, kako izgle-dajo polnjene paprike ali rižota po trikratnem prelaganju. Zato v Invest servisu že nekaj časa resno razmišljajo o lastni kuhinji v Stegnah. Tu bi kuhali in pripravljali ostalo hrano za vse Iskrine tovarne v Stegnah in drugod po Ljubljani in seveda za PPC. Toda prav zdaj je težava z vlaganji v take dejavnosti, čeprav bi na ta način precej pocenili »proizvodnjo« hrane in mnogo predvsem pridobili na kvaliteti. Ker imajo težave s kvaliteto drugje pripravljene hrane, precej pripravljajo sami. Tako vse solate, kakih 6 vrst dnevno, hladne narezke, pečenko, klobase, hrenovke in še marsikaj. Tako je bolje in tudi ceneje. Nastala je namreč težava, da cena toplega obroka že presega vrednost prehrambenega bona. Kljub visokim cenam hrane pa skušajo čimbolj ustreči sodelavcem. Potrudijo se in prav ob našem obisku so pripravili gobe, šampinjone z jajci, česar so ljudje seveda veseli. Tako poskrbijo, da na samopostrežni liniji najde vsakdo nekaj zase. »Mislim, da vsaj 90% ljudi najde nekaj, kar mu je za malico všeč. To pa že gospodinje doma komaj dosežejo pri svojih,« je dejal Stane Rejc. Celo sanitarni inšpektor pravi, da je v naših menzah mogoče dobiti veliko, menil je, da celo preveč. Drugod je namreč izbor malic manjši in jedilnik manj pester. Pri tem pa je pri nas pre-hranbeni bon vreden 36,50 din. Zato večina ljudi bone uporablja le dobrih 10 dni, naprej pa plačujejo z gotovino. »V glavnem so naši »odjemalci« zadovoljni z našim delom, to pa je tudi zadoščenje za nas, saj hočemo to doseči z našim delom,« je zaključil Stane Rejc. KF Reorganizacija se nadaljuje Zadnjega dne v septembru je v Iskri Telematiki potekal referendum-1* katerem so se delavci odločali o II. razi reorganizacije DO. V predlogu, k*8 ga pripravile strokovne službe, dokončno pa oblikovala javna razprava, r bilo predvideno oblikovanje novih TOZD. Iz sedanjih štirih naj bi jih nasta* devet, in sicer tako, da bi se iz TOZD Avtomatske telefonske centrale ob"' kovale TOZD Javni telekomunikacijski sistemi (JTS), Zasebni telekomu1*1, kacijski sistemi (ZTS) in Tiskana vezja (TIV), iz TOZD Telefonski elem«1* in aparati TOZD Periferne naprave in telekomunikacijski terminali (TKT|j Telekomunikacijski elementi (TEE) in Mehanske konstrukcije in - . (MKD). Vse TOZD pa naj bi svoje razvojne potenciale združile v TOZD skupnega pomena Raziskave in razvoj (RR). Z nameni reorganiz8 cije so bili delavci dobro seznanjeni, zato jih tu ne bi posebej navajali. Pr6®’ sem bi bila z novo organiziranostjo dosežena ustreznejša programska in mološka zaokroženost vsake TOZD, ki bi lahko iz različnih aspektov p° membno prispevala k nadaljnjemu razvoju njih samih in celotne DO. Na referendumu se je večina delavcev Telematike odločila ZA novo organiziranost, kar je bilo tudi v skladu s pričakovanji, ki so med drugim temeljila tudi na dejstvu, da so se delavci Telematike za osnovna načela II. faze opredelili že, ko so potrdili I. fazo reorganizacije. Zato je toliko bolj nenavadno, da se delavci v dveh predvidenih novih TOZD le niso opredelili za novo organiziranost. Do tega je prišlo v TOZD JTS in ZTS. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva DO so na skupnem sestanku po referendumu obravnavali dosedanji potek II. faze reorganizacije in rezultate minulega referenduma. Zavzeli so naslednja stališča: Druga faza reorganizacije DO Iskra Telematika je bila v bistvu sprejeta že s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Iskra Telematika, kjer smo se delavci zavezali, da bomo izpeljali organizacijske in statusne spremembe DO. Ta samoupravni sporazum je bil sprejet v vseh temeljnih organizacijah DO Iskra Telematika. Delavski svet DO je na osnovi teh obveznosti obravnaval in potrdil program II. faze reorganizacije, ki zajema tudi organiziranje novih TOZD. Analiza rezultatov referenduma . TOZD ATC in TEA kaže na to, daseje za II. fazo reorganizacije posredrfo o0' ločila večina vseh delov teh TOZD, je bilo več kot 50% vseh delavcev} ATC in TEA za organiziranje no' TOZD. To zavezuje vse subjektiv®6 sile, da svojo aktivnost usmerijo v p0' pravo referendumov v TOZD ATC z organiziranje novih TOZD. V TOZD ATC naj se opravi celovi analiza vzrokov za dosežene rezulta* na referendumu, saj se je okrog 450 de , * ,—organiziran)11 proti ni' lavcev" izreklo novih TOZD. Na naslednjem sestanku predstavi . kov družbenopolitičnih organizaC!| samoupravnih organov in vodstva Du| ki bo 15. oktobra 1982, bo na podlaS analize rezultatov preteklega refereti^ duma prišlo do odločitve o predlogu,-naj se referenduma v TOZD Al izvedeta še v letošnjem letu, ali pa s vse aktivnosti v zvezi z organiziranje11 novih TOZD prenesejo v leto 1983-Postopki organiziranja in konstit® ranja novih TOZD TKT, TEE, MK^-TIV in RR se bodo medtem nemoten^ nadaljevali s pripravo samoupravo* splošnih aktov in volitev v samo® pravne organe novih TOZD. Kazimir Moha* TOZD Antene, Vrhnika — Manj prijetno kot brezskrbno dopustovanje ob morski oboh / čiščenje baldahinov, ki so celo poletje dajali zavetje pred soncem, vetrom in dežjem. Todal I. treba storiti niti ni preveč težko, sta najbrž menila LADO HORVAT in MARJAN KRŽl^’ u cizu in rim ni yr c kcv Jtu riujisr /ricriiiu w 11 viv r v-i i ut J •— ■ n smo ju ujeli, ko sta z nekoliko kislim obrazom vneto drgnila umazano platno. Za letos je ___1__________I__L— »L J..:.._________________-•!- _ I-*_L ___I* T/_l_:r___. Tl________ morja, brezskrbnih dni v počitniških prikolicah, ki so jih imeli Vrhničani v Umagu, Novig'0^ in na Rabu, konec. Prikolice bodo prezimile, da bo prihodnje leto prijetnejše, pa je seveda tr vse skupaj očistiti. Obema Vrhničanoma je šlo delo kar dobro od rok! SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Metrologija in preizkušanje v času od 3.11. do 5.11.1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologije kontrole. Program seminarja je II. del sistematičnega izobraževanja delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI; L del smo izvajali pod naslovom »Osnove kakovosti in statistične metode.« VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA na področju preverjanja meril. Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikro računalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek uporabi procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji. Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja. IZOBRAŽEVALNI-PROGRAM: 1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti 2. Uporaba mikro—procesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti 3. Preizkušanje izdelkov 4. Preizkušanje na vplive okolja ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 3.11.1982 ob 8. uri v Hotelu Tjansturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 5.11.1982 oh 14. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA — IKM Vodja programa: prof. France MLAKAR, dipl. ing. CENA: strokovnega izpopolnjevanja: ' V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 27.10. F982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center. Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Francetu Mlakarju, 061/218—006. Nove telefonske številke v Iskri IEZE > Obveščamo vse poslovne partnerje in sodelavce v TOZD ISKRE IEZE, da bomo Zaradi priključitve na novo telefonsko centralo, dobili nove telefonske številke. Za I8® številke seveda velja omrežna skupina 061. Nove številke bomo dobili v času od 10. 1982 do 15. 10. 1982. V tem cbestnem času bo pač treba poskusiti s staro ali n°vo številko. Naziv Stara številka Nova številka ^KRA, industrija elementov za e'ektroniko, Lj. Stegne 17 kolegijski poslovodni organi: predsednik kolegijskega poslovodnega organa 556-555 574-432 ''' član za program in razvoj 559-187 572-688 član za ekonomiko in finance 556-482 575-720 ~~ član za proizvodnjo 559-187 572-688 plovna skupnost skupnih služb, ^egne 17 Hišna centrala: 559-141 576-231 " vodja delovne skupnosti SS 556-577 574-120 vodja projektno-tehničnega področja 556-577 574-120 vodja investicijskih služb 556-525 575-376 ~~ vodja finančnega področja 556-495 571-160 ~~ vodja finančne operative 556-495 571-160 ~~ vodja sektorja sredstev 556-495 571-160 ~~ vodja splošno-kadrovskega področja 556-707 571-457 ^ kadrovski sektor 556-707 571-457 ~~ vodja računovodskega področja 556-482 575-720 vodja področja PAOI 559-189 573-128 ~~ računski center: Hišna centrala: 559-141 576-231 operativa AGP 556-663 571-875 Projektanti AGP 559-198 574-840 sistemski analitiki 559-175 571-023 Komercialno področje ~~ sektor nabave 556-487 576-931 556-485 576-088 ^OZD Tovarna naprav in orodij, ^egne 17 Hišna centrala: 559-141 576-231 N direktor 556-632 574-011 ~~ nabava 556-632 574-011 Tozd tovarna feritnih materialov, “,egne 19 Hišna centrala: 559-141 576-231 direktor 557-378 576-551 ~~ prodaja 556-536 575-387 ~~ nabava, dežurna služba 557-593 574-263 ~~ ambulanta Hišna centrala: 559-141 576-231 Obrat VF Keramika M®gne 19 / Hišna centrala: 559-141 576-231 tajništvo 559-177 571-804 _rOZD tovarna kovinskih magnetov Hišna centrala: 559-141 576-231 direktor 557-732 574-711 ~~ prodaja 557-531 576-211 OO MIKROELEKTRONIKA v ustanavljanju, ^egne 15 d Hišna centrala: 551-341 576-311 direktor 552-757 576-969 "X ?OZD ISKRA . ‘ZOBRAŽEVALNI center izpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Baze podatkov včasu od 16.11. do 20.11.1982 (5 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno programerjem in projektantom, ki še ne ^vladajo tehnologije baz podatkov, oziroma tistim, ki bi si radi izpopolnili znanje s konkretnimi izkušnjami z upravljalnim sistemom baze podatkov TOTAL na računal-n,kih ISKRA—DELTA (PDP—11, VAX—11), ter na sistemu CDC—cyber 72. •ZOBRAŽEVALNI PROGRAM: Predavanja bodo vsebovala le osnovno teorijo o bazah podatkov. Poudarek bo Predvsem na reševanju konkretnih primerov, vajah ter testih. 'ZOBRAŽEVALNI program po seminarju bodo slušatelji obvladali: osnovno teorijo o bazah podatkov ~~~ logično oblikovanje baz podatkov (TOTAL) fizično oblikovanje baz podatkov (TOTAL) ~~ delo z bazo podatkov v aplikacijskih programih (TOTAL) ~~ delo s pomožnimi programi (utility programi) ~~ administracija baz podatkov ~~ tehnike varovanja podatkov (recovery) (TOT L) ~~ osnovno znanje o podatkovnih slovarjih Potrebno predznanje: ~~ Poznavanje vsaj enega od programskih jezikov (COBOL, FORTRAN, PASCAL...,) CaS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v toi ° 00 uri v hotelu Grad hrib Preddvor in zaključili v soboto, 20.11 nosilec programa: ISKRA—ZORIN, TOZD CAOP, Junj BOŽIČ, dipl. ing. mat. '■'ENA strokovnega izpopolnjevanja: , V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno 'odo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TQZD. prijave Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpoln jene prijavnice na naslov. SOZD ISKRa, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI., Mariji KRISTAN. Po-»r°bne informacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite pri Sonji VRHOVEC na tel. Sl : o61 213-213, int.: 31-63 Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel.: št.: 061 213-213, int.: l3"47 pri Juriju BOŽIČU. torek, 16.11.1982 ob 1982 ob 12.00 uri. Slavko Pirc. Merilna oprema in oprema za avtomate, ki jo danes izdelujejo, temelji na uporabi hibridnih in integriranih vezij. To je predvsem oprema, ki jo razvijamo in izdelujemo za uporabo v šent-jernejskih TOZD. Najnovejši izdelki so zasnovani tako", da je vanje možno vgraditi inteligenčno enoto — mikroprocesor. To je že korak bliže k računalniškemu vodenju tehnoloških procesov. Računalniško tehniko smo začeli spoznavati, ko smo nabavili mini računalnik firme Hevvlett — Packrad. Danes ta računalnik uspešno uporabljamo v proizvodnji hibridnih vezij za kontrolo. Znanje, ki smo ga tu pridobili, uspešno uporabljamo pri vzdrževanju laserske doravnalne naprave, ki ima prav tako vgrajen svoj računalnik. Naslednji korak smo storili, ko smo začeli sodelovati s skupino za robotiko in biokibemetiko na IJS. Rezultat tega skupnega dela je peč za piroliziranje uporov, ki jo krmili mikroračunalnik domače izdelave. Peč sicer še ne obra-.tuje v redni proizvodnji, vendar'dose- ISKRA—AVTOMATIKA Akcija NNNP ‘82 V letošnjem letu bomo organizirali v TOZD Napajalne naprave Akcijo NNNP 82 že tretjič, kar pomeni nadaljevanje , prizadevanj družbenopolitične skupnosti za čimboljše izpopolnjevanje in podružbijanje SLO in DS ter usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov za reševanje konkretnih nalog s tega področja. Pri oceni rezultatov posameznih akcij je bilo ugotovljeno, da smo na področju obrambne pripravljenosti dosegli pomembne rezultate, česar pa ne moremo povsem trditi za razvoj družbene samozaščite. To je razvidno iz tega, da se nam še vedno pojavljajo velike materialne škode, odtujevanje materiala in ogroženost ljudi, kot posledica premalo vestnega in odgovornega ravnanja ljudi na svojih delovnih mestih. Zato je akcija NNNP‘82 usmerjena v čim boljšo organizacijo in čim večjo odgovornost na področju prometne varnosti, požarne varnosti ter civilno in narodno zaščito. Zato bomo v smislu čim boljše osveščenosti in usposobljenosti vseh delavcev v TOZD na področju požarne varnosti in zaščite organizirali v začetku oktobra demonstracijo gašenja z gasilnimi aparati, ki jih uporabljamo v naši TOZD. Vsak delavec bo prejel tudi knjižico »Pravice in dolžnosti delavcev v SLO in DS«, ki naj mu služi kot navodilo za ravnanje, v primeru naravnih in drugih nesreč, katere se v vsakdanjem življenju pojavljajo. Cilj akcij NNNP, tako prejšnjih kot letošnje pa seveda ni v tem, da se samo ob koncu leta vključimo in izvajamo posamezne aktivnosti, pač pa naj bo to aktivnost skozi vse leto in vsa leta in to vseh nas, vsakega na svojem področju. Vsi tudi vemo, da so varnostne in vo-jaško-politične razmere v svetu okrog nas izredno zapletene in težke. Prav tako tudi vemo, da je naše stanje gospodarstva kritično posebno na deviznem področju. Zato je nujno, da smo na vse težave kar najbolj pripravljeni in z njimi seznanjeni, kajti le dobro usposobljeni jih bomo lahko uspešno pre- brodili. Milan Korče Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Splošne službe, delavcem KEKO programa in sindikalni organizaciji TOZD KEKO ŽUŽEMBERK za poklonjen šopek, sprominSka darila in lepo slovo. Posebej se zahvaljujem direktorju Dušanu Lavriču za poslovilne besede. Vsemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Jožica Kocmur v____________________________/ Z elektroniko bolje, hitreje in ceneje Sodobne proizvodnje si brez uporabe elektronike ni mogoče več zamisliti. Elektronika krmili avtomate, z elektronskimi instrumenti merimo lastnosti, elektronika lahko krmili celotno proizvodnjo. Tega dejstva se v šentjernejski Iskri že dolgo zavedamo..Zato je tu zrastel močan oddelek za razvoj elektronske opreme. Prešel je vse razvojne stopnje, od razvoja aparatur z elektronkami, preko transistorske tehnike, do uporabe sodobnih integriranih vezij. Danes že uspešno osvajamo računalniško tehniko. danji poizskusi kažejo, da bo izpolnila vsa ptričakovanja. Pri dosedanjem delu smo si nabrali že toliko izkušenj in znanja, da že nabavljamo lastni razvojni mikroračunalniški sistem. S tem nam bo omogočeno, da bomo lahko samostojno razvijali računalniške sisteme. To bo omogočilo še boljše sodelovanje elektronskega oddelka z IJS na tem področju. Vsiljuje se vprašanje, zakaj se čedalje bolj uveljavlja avtomatika in zakaj je ta avtomatika v čedalje večji meri nadzorovana z mikroračunalniškimi sistemi. Odgovor je razmeroma preprost: Avtomatika omogoča, da so vsi izdelki izdelani enako. Čim višja je stopnja avtomatizacije, tem manj je potrebnih posegov človeka v proces. Človek je v tehnološkem sistemu tisti člen, ki zaradi utrujenosti, nepazljivosti in podobnih motilnih efektov, povzroči napako na izdelku. Klasična avtomatika omogoča potek nekega tehnološkega postopka stalno po enem kopitu. Ne upošteva raznih motilnih vplivov. Če se tehnologija/spremeni, je potrebno v vezjih, ki to avtomatiko sestavljajo, narediti večje ali manjše spremembe, kar traja kar precej časa. Čim višje stopnje je avtomat, tem več časa je potrebno za te spremembe. Če pa nek tehnološki postopek nadzoruje mikro računalnik, lahko vanj vgradimo tak program, da bo upošteval vse predvidljive motnje. V kolikor se pojavi motnja, ki ni bila predvidena, pokliče na pomoč človeka, ki ukrepa dalje. Druga prednost take avtomatizacije je v tem, da v primeru, če se spremeni-tehnologija, ni potrebno spreminjati vezij avtomatike. Spremeni se samo program, po katerem dela mikroračunalnik. Sprememba programa pa lahko poteka istočasno, ko se razvija nova tehnologija, saj se program izdeluje brez uporabe računalnika, ki krmili tehnološki postopek. Tretja prednost uporabe mikroraču-'* nalnika v procesu je, da omogoča stalno zasledovanje tehnoloških parametrov, kar je osnova za razvoj novih, boljših tehnologij. Četrta prednost je v tem, da lahko vse mikroračunalnike, ki nadzorujejo posamezne tehnološke procese, povežemo v računalniško mrežo, katere sestavni del je tudi računalnik za poslovno informatiko. Rezultat take povezave je, da se izboljša kvaliteta servisa proizvodne organizacije: skrajšanje dobavnih rokov, točnejši dobavni roki in podobno. V kratkem bi lahko zapisali: Računalniška avtomatizacija omogoča povečanje kakovosti izdelkov, zmanjšanje stroškov izdelave, povečanje proizvodnih kapacitet, zmanjšanje izmeta in izboljšanje kakovosti uslug proizvodne organizacije. To so samo glavne prednosti. Poleg tega nudi mnogo drobnih prednosti, ki imajo za posledico predvsem humanizacijo dela in delovnih pogojev. Ker se v Šentjerneju vseh teh prednosti dobro zavedajo, bo njihov razvoj v čedalje večji meri tako usmerjen. S. Pirc Sklepi 3. zasedanja DS SOZD Iskra (29. 9.1982) DS potrdi sklepe 2. zasedanja DS SOZD z dne 25.6.82 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. DS potrdi mandat 2 odsotnima delegatoma na 2. zasedanju in sicer: Peter Košir, Kibernetika Drago Urdih, Avtoelektrika DS sprejme na znanje informacijo sekretarja DS Jasta Marcona o poteku sprejemanja predlogov samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra, določenih na 13. zasedanju dne 21. 4. 1982 s sklepom 165,166 in 167 in na 2. zasedanju dne 25. 6.1982 s sklepom 27 ter ugotavlja, da postopki sprejemanja še vedno niso zaključeni v vseh DO. V zvezi s tem sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS podaljša rok za dokončno izvedbo postopkov sprejemanja navedenih predlogov samoupravnih splošnih aktov SOZD do 15.11.1982 DS sprejme na znanje informacijo predstavnika Iskra banke Tiborja Simonke in predstavnika DO Mikroelektronika Iva Baniča ter predsednika PO DO Elektrozveze Toneta Koviča o nadaljnjent uresničevanju sanacijskega programa v DO Mikroelektronika in DO Elektrozveze. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose in razprave ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30.6.1982 ter istočasno ugotavlja, da so bili doseženi pozitivni rezultati pri omejevanju izgub. Še nadalje pa se slabšajo rezultati gospodarjenja, kar se kaže v padajočih trendih posameznih kazalcev v daljšem časovnem obdobju, pri čemer je potrebno posebej opozoriti na zaostajanje izvoza za planiranimi obveznostmi. Zaradi tega je nujno, za nadaljnji nemoten proces proizvodnje in doseganje planiranega izvoza, povečati napore za zagotovitev zadostnih izvoznih naročil. Prav tako pa je potrebno na vseh nivojih odločno zagotovili večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter s lem ohraniti dosežene rezultate v polletju tudi v prihodnjih obračunskih obdobjih. 2. DS zadolži področje za ekonomiko in plan SOZD, da izdela za prihodnje zasedanje DS analizo vpliva povečanja izvozne stimulacije v Iskri iz naslova presežkov družbenih sredstev namenjenih za pospeševanje izvoza. Na osnovi podane informacije v.d. direktorja ZT Iskra Commerce Miloša Resnika, predloga odbora za tržništvo in razprave ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme na znanje informacijo o realizaciji zunanjetrgovinske menjave SOZD Iskra v obdobju januar—avgust 82 in o oceni realizacije v letu 1982. 2. DS zadolži vse poslovodne, samoupravne in družbeno politične organe v vseh subjektih gospodarjenja, da glede na trenutno družbeno in ekonomsko situacijo v republiki in državi, vložijo maksimalne napore za dosego planiranega izvoza v letu 1982, predvsem na konvertibilnem področju. 3. DS zadolži Iskra Commerce, da izdela analizo izpadov v izvozu in poda o tej problematiki poročilo s p-edlogom ukrepov na prihodnji seji DS. Na osnovi podane obrazložitve pomočnika pret sedni ca KPO SOZD Pa vla Gantar a ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: L DS ugotavlja, da ' a) so po sklenitvi Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra (1978) in sodni registraciji dejavnosti SOZD (1979) prenehale, zaradi statusnih sprememb in oblikovanja novih delovnih organizacij, naslednje delovne organizacije: — Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, o.sol.o., Kranj — Iskra Center za avtomatsko obdelavo podatkov, p.o., Ljubljana in — Iskra Inštitut za produktivnost dela in metrologijo, n.sub.o., Ljubljana iz njih pa so nastale nove delovne organizacije: — Iskra Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o. Ljubljana z — Iskra Center za elektrooptiko, p.o., Ljubljana — Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n.sol.o., Kranj — Iskra Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, n.sol.o., Kranj — Iskra Industrija za električna orodja, p.o., Kranj — Iskra Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana •— Iskra Institut za kakovost in metrologijo, p.o., Ljubljana b) je v SOZD Iskra pristopila nova delovna organizacija — Iskra Delta Proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana c) se je dejavnost SOZD Iskra, kot dejavnost delovnih organizacij iz tč. a), ki so prenehale (čl. 34—A/f, F in G Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra) razdelila med novonastale delovne organizacije iz tč. a) in na novo pripojeno delovno organizacijo iz tč. b) d) se s tem v 34. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in v sodnem sklepu Srg 391/79 z dne 8.2.1979 Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani navedena dejavnost SOZD Iskra niti po obsegu, niti po vsebini ni spremenila, spreme- (Nadaljevanje na 8. strani) Mitja Ančik odhaja v pokoj Kdo n e. pozna Mitje Ančika? Dolgoletni Iskrin pravni strokovnjak, družbenopolitični delavec in duhovit sogovornik. To je Mitja Ančik, ki se je v petek, 1. oktobra poslovil od sodelavcev v Skupnih službah SOZD Iskra. Ob slovesu je dejal sodelavcem: »Odhajam v 4. fazo. Prva je otroštvo, druga mladost, tretja službena leta, četrta pokoj in peta — rajši molčimo — Matilda...« Sodelavci so se od Mitje Ančika poslovili zelo prisrčno s simboličnimi darili in prijetno. poslovilno slovesnostjo. Mitja je obujal spomine. »Največji karambol sem doživel doma v Novem mestu. Za malo maturo so mi kupili kolo. V peti gimnaziji pa sem se s tem kole- Sodelavka mu je prebrala SODELAVCU Mitja Ančik. priložnostno pesem z akrostihom: MNOGO LET, SI BIL MED NAMI, IN DANES SE POSLOVIL BOŠ. TI VITEZ PRAVNIH VED, PRIJATELJ NAŠ, JE TVOJA POT ZDAJ SLUŽBENA KONČANA IN POT PRIJETNEJŠA SE BO NADALJEVALA. A ZA SPOMIN PODARJAMO TI NEKAJ ZA KREPKO IN ZDRA VO TELO, ČE NA TRIM PO GORENJSKI, DOLENJSKI IN POTEH MLADOSTI ZAHOTELO SE TI BO. KUPICE DVIGUJEMO, NA ZDRAVJE TVOJE PIJEMO, URIC SREČNIH IN VESELIH V ŽIVLJENJU TI ŽELIMO. Sklepi 3. zasedanja DS SOZD Iskra (29. 9.1982) (Nadaljevanje s 7. strani) niti pa so se edino nekateri subjekti združevanja, med katere je dejavnost SOZD razdeljena e) dejavnost, navedena v členu 34 — E (denarno poslovanje) Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ne predstavlja dejavnosti SOZD, ker interna banka ni subjekt združevanja, kar je že upoštevalo registrsko sodišče v sklepu Srg 391/79 z dne 8.2.1979 na obrazcu RL/2 št. 9a. 2. Na tej podlagi sprejme DS zaradi uskladitve v sporazumu o združevanju in v sodnem registru določene dejavnosti SOZD Iskra z dejanskim stanjem, naslednje prečiščeno besedilo 34. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, ki se glasi: »člen 34«. Dejavnost SOZD Iskra je sestavljena iz naslednjih dejavnosti: A. Raziskave, razvoj, kontruiranje, projektiranje, inženiring, proizvodnja, montaža, kontrola in servisiranje: a) izdelkov in naprav s področja avtoelektrike — kar opravlja DO Iskra Industrija avtoe-lektričnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica b) elektromehanskih in elektronskih izdelkov, naprav in sistemov za avtomatizacijo v prometu, energetiki, industriji in opremi javnih in industrijsih objektov — kar opravlja DO Iskra Industrija za avtomatiko, n.sub.o., Ljubljana c) izdelkov in naprav s področja elektronskih elementov, podsklopov in nekovin — kar opravlja DO Iskra Industrija elementov za elektroniko, n. n.sol.o., Ljubljana d) izdelkov in podsestavov s področja navitih električnih in sljudnih kondenzatorjev ter energetskih naprav — kar opravlja DO Iskra Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič \ e) izdelkov zabavne elektronike, elektromotorjev in gospodinjskih aparatov — kar opravlja DO Iskra Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka f) izdelkov, naprav in sistemov s področja telekomunikacij, navigacije in lokacije ter merilne in regulacijske tehnike — kar opravlja DO Iskra Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana g) elementov, naprav in sistemov s področja elekt&optike in elektronike — kar opravlja DO Iskra Center za elektrooptiko, p.o., Ljubljana h) telekomunikacijskih aparatov, naprav in sistemov ter naprav računalniške tehnike — kar opravlja DO Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n.sol.o., Kranj i) elementov, naprav in sistemov merilno—regulacijske in stikalne tehnike za upravljanje in avtomatizacijo — kar opravlja DO Iskra Industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike, n.sol.o., Kranj j) električnih orodij za profesionalno in širšo rabo — kar opravlja DO Iskra Industrija za električna orodja p.o., Kranj k) računalniških in informacijskih sistemov — kar opravlja DO Iskra Delta Proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana l) baterij in baterijskih svetilk — kar opravlja DO Iskra Industrija baterij Zmaj,.n.sol.o., Ljubljana. B. Nabava surovin, materiala, polizdelkov, sestavnih delov, proizvajalnih sredstev, opreme in njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za dejavnost pod A. naštetih delovnih organizacij — kar opravljajo te delovne organizacije na domačem ngu vsaka za svoje področje. C. Prodaja izdelkov lastne in tuje proizvodnje ter lastnih storitev — kar opravljajo pod A. naštete delovne organizacije na domačem trgu. D. Notranja in zunanjetrgovinska dejavnost, projektiranje, montaža, servisiranje, inženiring in marketing — kar opravlja DO skupnega pomena Iskra Commerce, n.sol.o., Ljubljana. E. Raziskave na področju elektrotehnike, raziskave kakovosti, zanesljivosti, električne varnosti ter merilnih in preizkusnih metod s pripadajočimi preskusi, verificiranje meril in izdajanje ustreznih listin ter vzdrževanje merilne in preskusne opreme in njeno dajanje v obratovanje — kar opravlja DO skupnega pomena Iskra Institut za kakovost in metrologijo, p.o., Ljubljana. Razvijanje, projektiranje, svetovanje, uvajanje in izvajanje sodobnih metod organizacije dela in upravljanja, informacijskih sistemov, sistemov tehnične dokumentacije in standardizacije, informacijske dokumentacijske (INDOK) dejavnosti in računalniška obdelava podatkov — kar opravlja DO skupnega pomena Iskra Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana. G. Vzdrževanje in poslovanje s skupnimi stavbami ter nudenje gostinjskih in rekreacijskih uslug — kar opravlja DO skupnega pomena Iskra Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana. H. Izobraževanje kadrov srednjestrokovnih in ozko specializiranih kvalifikacij elektrotehnične stroke — kar opravl ja DO skupnega pomena Iskra Šolski center, p.o., Kranj. 3. DS imenuje kot osebi, pooblaščeni za zastopanje SOZD Iskra poleg Antona Stipaniča, predsednika KPO še: Ljubana A rtiča, dipl. ing., namestnika predsednika KPO in Pavle Gantarja, dipl. iur., pomočnika predsednika KPO, ki zastopata SOZD Iskra brez omejitev. som pred kavarno zaletel v profesorja latinščine in ga podrl. Oba »zaflajštrana« sva se znašla pred policajem. In potem v šoli. Latinščina je bila avtomatično — zaključen cvek. Profesorjev osebni prijatelj katehet me je vprašal kaj je sveta Trojica. To je nekaj takega, kot bi te danes vprašali, kaj je minulo delo. Seveda, tudi cvek. Obema pa se je iz konspirativnih razlogov pridružil profesor prirodopisa, ki je bil komunist in s tremi cveki sem ponavljal »peto šoto«. V življenju sem mnogo kolesaril in delal. Pa učil sem se. In danes z veseljem gledam na prebojema pot. Na rodno Novo mesto, na službo, na svoja partizanska leta in zlasti na leta dela v Iskri. Pa mi tudi v pokoju ne bo dolgčas. Imam vikend in poleg nekaj zemlje. Tam raste trta, nekaj šmarnice. To bom posekal in posadil fižol. Stabilizacija! Ko odhajam, želim, dragi sodelavci, da bi bila Iskra uspešna, prodorna in bi rastla kol doslej. Še se vidimo!« Sodelavci so Mitji Ančiku nazdravili in se mu zahvalili za njegovo delo in zlasti tovariški odnos do vseh. cy Milanu Valjavcu v slovo Neverjetna in prežalostna je resnica, da si nas nenadoma in brez slovesa zapustil. Kruta usoda te je iztrgala iz našega delovnega okolja. Čeprav si bil med nami komaj mesec dni, smo v tebi spoznali dobrega sodelavca. Imel si vesel mladeniški značaj, a vendar si bil skromen in pošten. Z veseljem smo te opazovali na delovnem mestu, saj si pridno in vestno izpolnjeval delovne naloge. Zato še toliko bolj žalostno gledamo tvoj delovni prostor, ki je tako prazen. Slovo od sodelavca in prijatelja je težko. Odšel si v cvetu mladosti in ne moremo najti tolažilnih besed za nas, še teže pa za tvoje najbližje in najdražje. Dragi Milan! Sodelavci Iskrine Tovarne stikal te ohranjamo v spominu kot dobrega tovariša in plemenitega človeka. Slava tvojemu spominu! Sodelavci TOZD Stikala ZAHVALI Ob smrti moje drage mame KATARINE KODER se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA ploščatega releja za darovani venec, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat prav lepa hvala! hčerka Julka Pavlič. Ob izgubi drage mame IVANKE VEGNu\l se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Stikala za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja hčerka Milena Hrovat. ISKRA —glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dhtrlch (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelek-trlka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825—Tisk: Čašo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jeglasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v_____________________________________v Časopisne novice Sobotna anketa Dela o sanacijskih programih v slovenskem gospodarstvu ugotavlja, da bodo vrata nekaterih tovarn morali sicer zapreti, vendar bodo druga lahko odprli na stežaj. V anketi je sodeloval tudi direktor TOZD TV Sprejemniki na Pržanu Ivo Štembergar. Povedal je tole: »Naš sanacijski program vsebuje ukrepe za spreminjanje proizvodnje usmeritve, ki jo postopno izvajamo že od 1980. leta in ki smo jo začrtali tudi v gospodarskem načrtu za letošnje leto. Na področju zabavne elektronike postopno ožimo in čistimo dosedanje proizvodne programe, hkrati pa z večjo specializacijo povečujemo proizvodnjo izdelkov za izvoz. Tako na račun opuščene pr0’' zvodnje namiznih televizorjev povečujemo proizvodnjo prenosnih, ki smo jih lam izvozili že dobro polovico. Začeli smo izdelovati tudi novo elektroniko za črno—bele in barvne televizorje, s tem bomo povečali delež domačih sestavnih delov in občutno zmanjšali uvoz. Letos smo zato ob enakem obsegu proizvodnje zmanjšali uvoz za pm lovico, v prihodnje pa ga nameravamo postopno še krčiti. Cilj je, da bi delež uvoznih sestavin v ceni televizorja zmanjšali na 40%, pri tem pa naj omenim, da predstavlja samo slikovna cev tretjino njegove cene. Hkrati se tudi postopno usmerjamo v proizvodnjo izdelkov profesionalne elektronike, ki naj bi do 1985. leta dosegla že 25% delež vse naše proizvodnje. Tako pripravljamo program proizvodnje tiskanih vezij, televizije zaprtega kroga in še nekatere druge proizvodne programe, s katerimi želimo zlasti povečati izvoz, ki smo ga v obdobju od 1978. leta ob enakem obsegu uvoza povečali za skoraj 78% (od 3 na 5,5 milijona dolarjev), letos pa bo dosegel že polovico fizičnega obsega vse naše proizvodnje-Največ izvažamo v zahodnoevropske države.« V časopisju je bila objavljena kratka vest, da so se sestali predstavniki Skupnosti jugoslovanskega PTT omrežja in elektronske industrije v Nišu in podpisali zelo pomemben delovni dogovor o dobavah El do leta 1990. Tako naj bi Skupnost nakupila mih' jon telefonskih aparatov, 9.000 teleprinterjev in telefonsko—telegrafskih elektronskih central itd. Ker so drugi jugoslovanski proizvajalci naglo reagirali na to vest, je v časopisju izšel popravek, da na sestanku Skupnosti in El niso podpisali nikakršnega dogovora, temveč so samo razpravljali o sodelovanju, predstavniki El Niš pa so ob tej priložnost' govorili samo o svojih možnostih dobav do 1990. leta. Predsednica ZIS Milka Planinc se je s člani ZIS in Zvezne gospodarske zbornice pogovarjala v Zagrebu z nad 100 direktorji naših največjih izvoznih organizacij. Milka Planinc je že v uvodu rekla: če ne bomo povečali našega izvoza do konca leta za 30%, bo naše gospodarstvo, ki je na meji krize, padlo v brezizhoden položaj. Naš cilj ni, oa. ZIS in Zvezna Skupščina urejata vse zadeve, marveč, da to nalogo prevzamejo združen proizvajalci. Na žalost pa so le-ti še premalo organizirani, ker so razbiti, nepovezani v proizvodnji in prodaji, predvsem pa niso trajneje usmerjeni v izvoz. Član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Jurij Levičnik je med dnigim omenil tudi, da je osnovni vzrok naših gospodarskih težav šibka organiziranost izvoznega gospodarstva, ki se zrcali tudi v podatku , da jugoslovansko gospodarstvo v tujin' zastopa 1.347 predstavništev, ki po zadnji analizi Gospodarske zbornice Jugoslavije letno stanejo kar'eno milijardo dolarjev. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan: »Razmere so izredno težke in bodo še težje, če ne bomo zaustavili in preusmerili negativnih gospodarskih gibanj, ki se kažejo tako v zastoju industrijske proizvodnje, na področju delitve, porabe, cen in podobno. Vse to pa se ne da spremeniti čez noč, kajti to vprašanje je povezano v preusmerjanju jugoslovanskega gospodarstva in dosedanje zaprtosti v jugoslovanskem tržišču, iz življenja in dela na up, v dosledno izvozno dolgoročno usmerjeno gospodarstvo. . Direktorji delovnih organizacij so povedali, da je treba glavne razloge za sedanj težave iskati v šibki proizvodnji, ki težko krije domače potrebe (Tutko Nevjestic i Unisa), v socializaciji obveznosti do tujih upnikov, ki se kaže v začasnem zakonu o razpolaganju izvoznikov s konvertibilnimi devizami (Dragutin Kosovac in Energom" vesta), v lastni neposlovnosti, ko gre za preskrbo znotraj določenih reprodukcijskih celot, ki se zrcalijo v izsiljevanju in plačilu nedela (Anton Stipanič iz Iskre) itd. Gospodarstveniki so tudi za razliko od prejšnjih pogovorov v okviru Zagrebškega velesejma, tokrat izrazili dvom o uresničitvi neposrednega cilja, to je v povečanje izvoza za 30% do konca leta, ker v teh nekaj mesecih ni moč preusmeriti tokov, hkrati pa izvozniki lahko živijo, delajo in načrtujejo boljše rezultate, če jim bo vsaj osta o 60% ustvarjenih konvertibilnih deviz (Hrastelj iz Jugotekstil Impex), medtem ko Jim po sedanjem zakonu ne ostane ponekod niti tretjina (na Hrvaškem le 23,5%). Uspehe je mogoče dosegati le s popolnim spoštovanjem ekonomskih zakonitosti, s spoštovanjem vloge delavca v združenem delu — Delo. V TOZD Elektronika, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje so v začetku septembra začeli sestavljati in testirati računalniške terminale Paka 2000, ki so jih razviU v ljubljanski Delti, v elektroniki pa jih bodo izdelovali v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom v kooperaciji z delovno organizacijo Iskra—Delta, ki so J° ustanovili Delta, Iskra in Gorenje. Kljub začetnim težavam menijo v Elektroniki, da bo proizvodnja kmalu stekla po predvidenem načrtu tako, da bodo do konca leta izdelali 580 terminalov, v katere je vgrajenega že precej domačega materiala. V Gorenju so hkrati razvili tudi domač terminal, v katerem bo še več domačega znanja, dela ' materiala. Zbral in uredil Marjan Kralj Križanka za razvedrilo vodoravno: 1. velika črno pikasta zver iz -odu mačk, 7. majhen grad, 13. značilnost nerodnega človeka, 16. kožna razpoka, 17. grški bog vojne (iz istih črk kot resa), 18. nauk o letalstvu, 20. dlakasta koža mladih kozličev, 24. polet, zanos, 26. starogrška mestna država, 28. brezpravno ljudstvo pod Turki, 29. grška črka, 30. zvezna država ZDA z glavnim mestom Juneau, 32. izstop prebavil skozi odprtino npr. zaradi prevelikega napora, 33. družina italijanskih graditeljev godal iz Cremone, 34. vrsta žita, 36. prestol, 37. sla, 39. Kuntner Tone, 41. krvni sorodnik, 42. stenska obloga, 44. ograjen prostor v katerega se zapira živina, 46. pregovor, 47. top, 48. nadav, 49. števnik, 50. slikar, ki mu je barva glavno izrazno sredstvo, 53. mesto v južni Franciji, severno od Nimesa, 54. ženska, ki je v letih, 56. izboljšanje zdravstvenih razmer, 58. slovenski književnik, s pravim imenom Boris Fakin (Igor), 59. ljudski naziv za očetovo sestro, stričevo ženo, teto-botro. Drago, 5. števnik, 6. podzemski hodnik’ ^ dolga žimasta dlaka na konjskem vratu>. mlinski žleb, 9.-nekdanji turški obla*1 J 10. Dermota Anton, 11. slovensko ru^aLa, mesto z opuščenim rudnikom živega sre ' 12. osamljena krčma v pusti na Madz. skem, 13. egiptovski predsednik (Ga A bdel, 1918—1970), 14. mesto na skem, na obeh straneh Kolpe nad izliv0 ~ Savo, 15. gorovje v Poljski in ČSSR-kradljivec, 23. zmanjšanje teže blaga, stane med prevozom, predelavo, sklad|S^ njem, 25. zastarel nazivza navitek; nart0 e 26. čebelja tvorba, 27. grška črka, 3^.1 . slovenskega skladatelja na, 31. industrijska rastlina, ^ ptič pevec, 33. arabsko riževo žganje, ■ namizno pregrinjalo, 35. egiptovski sonca (iz istih črk kot ara), 36. mesto . verni Italiji, ob Adiži, 37. tros, 38. beli sp0 ’ , -------pen111 ik NAVPIČNO: 1. menstruacija, 2. prizorišče v cirkusu, 3. organ voha, 4. Tršar 39. polotok v Vzhodni Aziji, med Runu in Japonskim morjem, 40 zakoličena 5 ^ ceste, 41. tovarna pohištva v Cerknici, ., črna obleka duhovnikov, 43. češka Pntr^ niča, 45. najmanjša krogla pri balinanju, -grm iz katerega se pridobiva kokain, 50. večji otok v Jadranu, 51. pripadnik geru1 , skega plemena, 52. kratica za trinitroto* 53. ime pianista Bertonclja, 55. povrsin mera, 57. kemijski znak za argon. sla Pil ki