St. 55. Trst, sobota dne 24, februarja 1912. Ljubljana Leto I. Posamezna št. 4 vin. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Jntro“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, uliea S. Francesco d’Assisi, St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič' v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 88.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. in Pismo iz Ljubljane. Odgoditev deželnega zbora. — Katoliški napredni „mladini“. Kranjski deželni zbor je odgoden na nedoločen čas. Priznati se mora, da je v tem zasedanju sklenil marsikaj dobrega in koristnega, ali večina je pri vsaki priliki, ko so posegli v razpravo napredni poslanci, pokazala svojo surovo ošabnost, češ, govorite in kritizirajte kolikor hočete, kdo se pa zmeni za Vas, mi bomo delali kar in kakor bomo hoteli in se ne zmenimo za nikogar. Nadutost in brezobzirnost, to so glavne lastnosti naših klerikalcev kadar so v kaki korporaciji oni večina, in takrat vedo samo za pravice večine, o kakih pravicah manjšine pa niti slišati nočejo. Drugače je tam, kjer so oni v manjšini: tam nastopajo tako, kakor bi bila večina samo „ zato, da se v vsakem vprašanju pokori manjšini. Te lastnosti klerikalne stranke sta pokazala v ravnokar odgodenem zasedanju kranjskega deželnega zbora posebno dva njena voditelja: deželni glavar dr. Šušteršič in dr. Krek. Prvi je popolnoma podoben kakemu predsedniku hrvatskega sabora iz Khuenovih časov, tako surovo je nastopal proti naprednim poslancem, ki se jim moramo res Juditi, da so tako potrpežljivo dovoljevali, da je postopal ta ošabnež z njimi kot s kakimi paglavci, kakor bi ne bili tudi oni zastopniki ljudstva v deželnem zboru. Potrpežljivost je včasih zelo dobra, ali vsaka reč ima in mora imeti svoje meje, ki se ne smejo prekoračiti, ker sicer preneha biti potrpežljivost — dobra stvar, ker ako pride deželni glavar do prepričanja, da so napredni poslanci ponižne ovce — gorje njim! Dr. Krek je pa naravnost izzival manjšino. Mož je kot poročevalec proračunskega, torej najvažnejšega odseka, demonstrativno zapustil dvorano, ko so govorili poslanci manjšine! To je menda unikum v parlamentarni zgodovini, to se je moglo zgoditi samo v deželnem zboru kranjskem 1. 1912., ko je bila S L. S. na vrhuncu svoje moči in je hotela s svojim vedenjem na vsak način pokazati — kako se ne bi smela vesti parlamentarna večina. Surovost nikdar ni bil dober argument, surovosti se poslužuje samo oni, ki mu je argumentov zmanjkalo in surovi ton, ki so ga klerikalci vpeljali v deželnem zboru kranjskem je samo znamenje — njihove slabosti. * Do sedaj se je mislilo, da ima samo napredna stranka svojo nadlogo v jezičnih ali nezmožnih pmladinih*, „ Slo venec ‘ nam je pa povedal, da imajo tudi klerikalci ravno tako nadlogo in očita klerikalnim mladinom površnost, nesolidnost in druge take ,, vrline". No, pa klerikalcem je v tem oziru lahko: oni lahko kratkomalo proglasijo svoje „mladine“ za brezverce, ali vsaj moderniste in konec bo njihove glorije, izginili bodo s površja, kot bi jih nikdar ne bilo. Naprednjaki imajo malo težje stališče, ker pri njih ni »mladinski" samo tucat — ako jih je cel tucat — domišljavih ljudi, ki se zbirajo okolu najbolj domišljavega in naj-ošabnejšega človeka v Ljubljani Ribnikarja, k ne, »mladinska" je cela „ Učit. tiskarna", ki je ustanovila in vzdržuje »mladinom* organ, s katerim se hoče razbiti narodno-napredno LISTEK.______ Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki. II. {Lagarde in Montgomery. .Vem," je dejala in skomizgnila z ramami. »Prihajate mi povedat, da ne morete plačati nocojšnje orgije. Tudi na to ne gledam." Ni bilo prav, da si mi začela dajati na vero, Mirta! . . . Orgije! Krute su tvoje be sede I Sicer pa, koliko ti že dolgujem ? Go vori I Torej! Eh, mizerija!* je dodal Rojal de Beaurevers, škripaje z zobmi. »Sam, siromak brez strehe in riade, moram še poslušati, kako me spominjaš zaradi beraškega kosila, ki si ga dala meni in mojim tovarišem ! Vedeti hočem, koliko ti dolgujem, krčmarica I In dobila boš svoj denar, makar stranko in dvigniti na površje kapacitete a la Ribnikar, Dimnik i. t. d. i 3 4 Morda se pa klerikalni in napredni „mladini' združijo v eno stranko! Nemogoče to ni, ker eni in drugi imajo takoin-tako samo en cilj: zrušiti stare, da bi se vsedli na njihova mesta oni. Bog ve, kaj se še skuha na Kranjskem, kjer mislijo nekateri ljudje, da se stranke ustanavljajo in obstojijo samo zato, da so nekateri ljudje — voditelji . . . Iz kranjskega deželnega zbora. (Zaključna seja 22. februarja.) Ob 1. pop. prekinjena seja se nadaljuje ob 4. pop. Razprava se prične z načrtom o uravnavi Kamniške Bistrice. Predlog deželnega odbora z ^resolucijo posl. Lavrenčiča vred soglasno sprejet. Nato pride zbornica k nadaljevanju dnevnega reda. In sicer se je razpravljalo o nujnem predlogu posl. barona Apfalterna in tovarišev glede tretje železniške zveze s Trstom. Vsebina tega predloga, ki ga je predlagatelj baron Apfaltern jako stvarno uteme-ljaval se glasi: C. kr. železniško ministrstvo se poživlja, da v najkrajšem času vse potrebno ukrene za zgradbo železniške zveze Polzela —Kamniška železnica, Kranj —Škofja Loka—Žiri in dalje proti Trstu. Razprave se udeleže poslanci: Demšar, Pirc, Zabred, Pi-ber, Dular, Perhavc, in Bartolj, ki so stavili resolucije za ostale železniške zveze. Predlog in resolucije so bili soglasno sprejeti. Brez debate so bila sprejeta poročila upravnega in finančnega, odseka o podaljšanju okrajne ceste Rovte—Žiri, o prošnji J. Šenka hišnika deželnega muzeja za pomaknitev v višji plačilni razred. Pri razpravi o letnem poročilu deželnega odbora za 1. 1910. je posl. Ravnikar stavil več resolucij v korist občin in občinskih tajnikov Zadnjo toliko dnevnega reda je otvorila razprava o izpremembi pristavka III. k občinskemu redu za Kranjsko. Proti sta govorila poslanca dr. Triller in Višnikar; od strani Nemcev dr. Eger. Predmet te zakonske izpremembe, ki se peča tudi z občinsko lastnino, je dalekosežen v pravnem oziru, a namesto izvežbanega jurista, je o njem poročal — profesor Jarc. Načrt je bil seveda s klerikalno večino sprejet. Pri razpravi o uvedbi mitnine od avto-tomobilov na deželnih cestah na Rakeku, Bloški, Polici v Podklancu predlaga poslanec Drobnič ob splošni veselosti naj deželna vlada prepove vožnjo z avtomobili pri deželni cesti njegovega volilnega okraja. Posl. baron Lichtenberg predlaga mitnino tudi za motor-kolesa od 20 na 50 vinarjev. Na to sledi živahna razprava: o prečinski klerikalni volilni slepariji, ali kakor so jo klerikalci krstili.- o kršenju deželne avtonomije. Posl. dr. Pegan poroča, da so bili v zadnji seji od novomeškega sodišča zahtevani akti o preiskavi prečinskih volivnih sleparij predloženi. Iz aktov je razvidno, da sta bila deželna uradnika nadofi-cijal Kristan ter oficijal Možina res preganjana kot obdolženca. Tega pa ni zagrešilo novomeško sodišče, nego ljubljansko deželno sodišče. Dr. Pegan izjavi, da je za izdanje glasovnic on sam odgovoren. če bi moral nocoj oropati samega kralja francoskega . . .* Pogledala mu je v lice in rahlo prebledela. „Vaš dolg," je dejala, „še ni dosegel svote kredita, ki sem vam ga določila. Ne stesnjujte se torej, gospod. Naj bo orgija ali kaj drugega, jemljite brez skrbi na svoj račun." Zagrohotal se je nervozno. „Oho! Kredit si mi določila ?ta Kakor vsem svojim gostom. Vsakemu klatežu upam do dveh pariških liver, vsakemu bogatemu plemenitašu do deset srebrnih tolarjev.* ,Oh, oh! Pa če bi bil kralj francoski tvoj gost, koliko bi upala njemu ?" »Sla bi do sto tolarjev,* je reka Mirta. .Vrsgp I Rad bi bil kralj! Povej mi zdaj moj kredit, da te ne okradem." »Tisoč zlatih cekinov," je dejala Mirta s počasnim, resnim glasom, zroča mu v oči. Zdaj je vztrepetal in prebledel tudi on. Srd nezavednega sramu je zavrel v najglobljem dnu njegovega bitja. Davila ga je za- Zadoščenje novomeškemu državnemu pravdniku- Dr. Pegan prizna, da je v zadnji seji s svojim napadom na novomeškega državnega pravdnika istemu storil krivico, katero s tem popravi, da padejo v zadnji seji izrečena očitanja na drug naslov. (Medklici: na preiskovalnega sodnika!) Konečno so klerikalci sklenili in potrdili da je bilo to preganjanje dveh deželnih uradnikov kršenje deželne avtonomije in je treba da deželni glavar na primernem mestu izposluje zadoščenje. Grof Barbo pa je na to dal dr. Peganu zaušnico seveda le z besedami v očitanju, da se je dr. Pegan prenaglil s svojim napadom na novomeškega državnega pravdnika ter z njegovim očitanji, da je politični komisar prečinsko afero spravil iz maščevanja pred sodišče. Predno sc s takimi napadi nastopa v zbornici, se je treba o stvari dobro informirati. Dr. Pegan je to zaušnico v veliki zadregi spravil z obema rokama v žep. Posl. Višnikar pred deželnim policajem. K tej prečinski aferi se je za baronom Schwarzom zglasil tudi posl. Višnikar k besedi. Ali komaj je izrekel ime prečinske volitve, že je dež. glavar zarohnel proti njemu, češ, da to ne spada k razpravi. Istotako se je zgodilo, ko je Višnikar omenjal, da je te dni čital, da sodišče morda za to preganja Kristana in Možinata, ker sta baje glasovnice izdala že po končanih volitvah in ko je bil zaboj z glasovnicami že razbit. — Ko pa je omenjal, da je dotični, ki je prišel k deželnem odboru po glasovnice pregananje teh dveh uradnikov zakrivil, ker ni povedal novomeškemu preiskovalnemu sodniku, da je bil radi glasovnic pri dr. Peganu. Tedaj je dr. Šušteršič na Višnikarja začel vpiti kot to dela kak vaški policaj če kakšnega ne-mirneža aretira. Grozil mu je, da ga takoj izključi, če še eno besedo zine o teh volitvah. Višnikar ki je bil od svojih tovarišev osamljen, pač pa obkoljen od klerikalnih poslancev je v jezi nekaj izrekel nakar so klerikalci začeli vpiti. Posebno Jarc se je zapo-tekal v Višnikarja, ki ga je ogorčeno zavrnil : ,Od profesorja se ne bom učil manire !“ Za Višnikarjem je govoril še dr. Krek. Njegovo izjavo vporabimo kakor nalašč za te dolenjske klerikalne sleparije dobro došlo. Tu le omenjamo, da je Krek koncem govora izrekel: „Kdor avtonomijo krši, je revolucijo-narec“. Isti vestni strogi dež. glavar te opazke ni kritiziral. Pač pa je proti nji protestiral deželni predsednik. Konečno je dr. Pegan izjavil, da od svojih zadnjih napadov ne vzame niti roke stran, padejo le na drugi naslov. Podržavljanje mestne policije. Še le ob 7. uri zvečer je prišla na vrsto tolikanj pričakovana debata o podržavljenju mestne policije. S tem se bomo še pečali. Tu le omenjamo, da je bil edini protigo-vornik dr. Triller, ki je predlagal namesto 130.000 K le 40.000 K prispevka od mestne občine. Predlog je bil sprejet v tem smislu da deželna vlada stopi v dogovor z deželnim odborom in da se prispevek na čim najnižjo mero nastavi. Sprejet je bil tudi predlog s katerim se deželni odbor pooblašča, da sme nebistveni tekst v zbornici sklenjenih zakonskih načrtov izpremeniti. Konečno je deželni predsednik odgovarjal na razne interpelacije. Deželni zbor odgoden. Ob 8. uri zvečer je deželni glavar javil, da je deželni zbor odgoden, Resumiral je na kratko delovanje tega zasedanja in z zahvalo za sodelovanje, ob l/t na 9. sejo zaključil. vest uničujočega ponižanja, dasi ni vedel, da je ponižan. S krvavim pogledom je pomeril Mirto. Videl je, da trepeče. In uplehnil mu je srd . . . »Mirta," je dejal z nežnim glasom, »ti-soč cekinov je morda desetkrat toliko, kolikor je vredna tvoja krčma. Dobro dekle si, in bodi prepričana, da ne pozabim nikdar teh tvojih besed." Ona je čakala nemara, da poreče kaj drugega. Obrnila se je naglo proti ponvi, ki je pela na ognjišču, in vrgla vanjo peščico dišav. Zamrmrala je samo: „Ali morem pozabiti, da so naju dojila ista materinska prsa ? Ali niste takorekoč moj brat ?“ „Resnica," je dejal Royal zamišljeno. »Kakor sestra si mi.u Gledal jo je z globoko ganjenostjo. .Mirta,* je dejal, .hotel sem te prositi dvoje. Prvo je, da mi daj prenočišče v svoji hiši " Nagel plamen radosti je ožaril njeno lice. #Rad bi ostal nekaj časa v Parizu," je DNEVNE VESTI. Atentat na istrskega deželnega poslanca dr. Ivana Poščiča. Včeraj dopoldne bi v Volovski znani voditelj tamošnjih Hrvatov in Slovencev deželni poslanec istrski dr. Ivan Poščič, kmaiu postal žrtev zločinskega atentata. Pred sodiščem je namreč neki klijent dvakrat ustrelil nanj s samokresom z namenom, da ga usmrti. Dr. Poščič se ima zahvaliti le zgolj slučaju, da je ušel smrti. Kroglji, ki sta mu bili namenjeni, sta zgrešili cilj in zadeli v uro dr. Poščiča, katera je g. doktorja obvarovala smrti. Po Volovski in Opatiji je vzbudil atentat na priljubljenega dr. Poščiča velikansko ogorčenje in splošno senzacijo. Atentatorja so na mestu aretirali. G. deželnemu poslancu naše najiskrenejše čestitke k izvanredni sreči, ki ga je obvarovala gotove smrti. Na »Izjavo* g V. F. Zelenca v »Dnevu": Zelo komodno je obračati se na »Srbsko novinarsko udruženje* v zadevi pisanih ali nepriobčenih pamfletov proti našemu glavnemu uredniku, ker je gotovo, da nobena redakcija ne bo hotela izdati uredniške tajnosti in je tudi naš glavni urednik zvedel za pamflete čisto slučajno, ali podatki so tako natančni, da je izključena vsaka zmota. Neki znani belgrajski urednik je prejel enkrat razum pamfletov tudi kakih 10 številk »Dneva", da bi delal reklamo za njega, kar je pa on, seveda, odklonil. Naj se gg. ne opravičujejo, fakt je, da so oni, ki so — kakor so izjavili v »Učit. Tovarišu" — ustavili tiskanje .Jutra" radi „neslanih serbijad." poskušali pridobiti za sebe simpatije ravno belgrajske javnosti in zato so tudi pošiljali »Dan" tudi onim belgrajskim naročnikom „Jutra* za katera je neka bivša uslužbenka .Jutra" ki je izročila »Učit. tiskarni'* tudi naslove naročnikov .Jutra" in dobila zato službo v „Učit. tiskarni", dobro vedela, da so naročeni na „Jutro“ zato, ker so osebni prijatelji njenega prejšnjega šefa, ki mu je pobrala naslove naročnikov, dokler je še bila pri njem v službi, gotovo ne brez naročila. Tudi to je zelo značilno za „Učit. tiskarno", ki je zavidala »Jutro", da bi mogla na njegovem pogorišču sezidati »Dan*. Sama hi navščina in zahrbtnost je teh ljudi in zato že bije njihovi »megli" —zadnja ura. Eks-župan Zurc v deželni zbornici. K zaklj ičku deželnozborske seje je iz Kandije priromal tudi eks župan Zurc v družbi svojih prijateljev Rohrmana in Skalickija. »Kon-feriral" je zopet s posl. Jarcom indr. Peganom ter ju prosil naj ga vendar rešita vsaj kriminala, če že drugega ne moreta zanj storiti. Naprosil je tudi d. Kreka, naj bi on dr. Tavčara v toliko spreobrnil, da bi ga vsaj „Narod‘ pustil pri miru. Če je dr. Krek pri dr. Tavčarju kaj dosegel, ne vemo. Toliko pa vemo, da bi „Slovenski Narod" izdal slovenski narod — in tu imamo v mislih le zavedno, napredno slovensko ljudstvo — če bi Zurca radi volivnih sleparij hotel količkaj pardonirati. Zurc je ravno pri teh volitvah moral pokazati, da je postal eden klerikalnih pravašev. Torej je zrasel za napredno življenje eden strupenih modrasov več, modrase pa je treba uničiti. Tudi na nas je skušal Zurc vplivati, da bi mu prizanašali. Pa ni naletel na pravi naslov. Za to je spustil strup svojega maščevanja na osebo našega ljubljanskega urednika in se je tako daleč spozabil, da mu v »Slovencu* grozi mu zapeti pesen v njegovem zasebnem življenju. Takega podlega sredstva se poslužujejo klerikalci vedno, kadar jim prede, že nadaljeval on. „Kako dolgo, ne vem. Tako dolgo pač, dokler ne' najdem tistega, kar me čaka v tem labirintu cest. in česar še sam ne poznam, Mirta! Morda je sreča; morda pa je smrt." „Pri meni ste kakor doma," je dejala ona z glasom, ki je rahlo trepetal. „Dobro. Zadovoljen bom s kako luknjo zgoraj na podstrešju.* »In kaj je drugo, česar želite ?" je vprašala nenadoma. „Tole : nocoj o polnoči sem trčil v ulici Troussevache ob dvanajst mož, ki so se odstranili prehitro za moje želje. Vedeti hočem, kdo so, kaj hočejo in kam so namenjeni. Mirta, teh dvanajst mož popiva v tvoji sobi na levo." „Ni jih več samo dvanajst; že nekaj minut je trinajsti med njimi." » Makar. Mirta, odprimi kabinet, odkoder se vidi v to sobo.“ Mirta se ni obotavljala. Stopila je k majhnim skritim vratom in jih odprla. Vsakemu drugemu bi bila odgovorila, da noče izdajati skrivnosti svojih gostov. Pri vsakem tako slaba, da boljših ali slabših sredstev napram političnemu nasprotniku ne morejo več izslediti. In take ljude naj pošten slovenski list pardonirs ? Lepa zaupnica. Prejeli smo: »Slovenec* je priobčil zadnje dni neki dopis z naslovom „Zaslugam čast1, ki se glasi: Iz občine Prečna nam poročajo: Ker se je gospod župan Franc Vintar, posestnik, lesni trgovec in okr. cestni odbornik iz Hrušovca županovanju v občini Prečna odpovedal, je o priliki občinske seje večletni občinski odbornik in posestnik gospod Janez Planinšek iz Dol. Kamnice št. 16. predlagal, da se naj gospodu Franc Vintarju, posestniku, lesnemu trgovcu in cestnemu odbornibu i. t. d. izreče od strani obč. odbora zaupnica vsled njegovega večletnega neumornega in požrtvovalnega delovanja v korist občine. Na predlog g. obč. odbornika Janeza Planinška je izrekel občinski odbor g. Francu Vintarju popolno zaupnico. — To je najlepši odgovor na podle laži, ki jih kupičijo liberalci po svojem časopisju proti zaslužnemu možu. Laži liberalnih listov pobijajo delo poštenjaka 1 Tako toraj. Ni vredno sicer, da bi na tako hinavske čenčarijo odgovarjali, vendar pa tukaj ni mogoče molčati. „Šlovenčev“ dopisnik pravi, da se je Vintar županski časti odpovedal, torej županstvo sam prostovaljno odložil, kar pa ni res. Pač čudna prostovoljna odložitev; gotovo je še vsakemu v spominu, da je bil župan Vintar v preiskovalnem zaporu in da je še vedno v preiskavi radi nečuvenih sleparij pri občinskih volitvah. Toraj je Vintar županstvo lahko odložil, akoravno nerad, prisilile so ga k temu višje oblasti. — Dosedaj nismo vedeli zakaj je vozil ravno pred občinskimi volitvami vino in klobase od vasi do vasi; toraj po dopisnikovem mnenju le radi tega, da ne bi bil brez vina in klobas lahko ostal. Kdo je tisti možakar, ki je predlagal oziroma prosil zaupnico bivšemu vzor-županu Franc Vintarju, lesnemu trgovcu, posestniku, gostilničarju i. t. d. v Hrušovcu pri Straži. Ta mož je itak že večkrat v Vašem listu opisani Janez Planinšek iz Dol. Kamence št. 16. kakor pravi .Slovenec". Kaj je Janez Planinšek je Vam že tako znano. Ob enim je Vam že znano, da tiči v preiskavi radi volilnih sleparij z bivšim županom Vintarjem vred. Toraj tak mož, kateri je pri teh sleparijah soudeležen mu je predlagal zaupnico, to si Vintar pač lahko šteje v čast. Prav bi bilo, da bi se tudi Vintar spomnil njega in prosil za Planinška zaupnico. Kake zasluge si je Franc Vintar pridobil, ve gotovo samo Planinšek in še nekaj tacih mož, ki so danes z Vintarjem vred v preiskavi. Drugi občani so pa čisto druzege mnjenja. Mogoče mu ti vzor možaki štejejo v zaslugo veliko previsoke občinske naklade. Mogoče pa, ker je dal priložnost z odlašanjem štetja glasovnic, izvršiti vlom v zaboj in tako preprečil občinske volitve, radi katerih sleparij je bilo že nad 200 Jvolilcev klicanih k sodišču, ki imajo nepotrebne stroške in pota ? Skoro gotovo bo nekaj v tem. Ko bi .Slovenčev* dopisnik le nekaj njegovih zaslug navedel, pa to je težko, ker tudi njemu niso znane. Ko bi vsaj povedal kaj v občinskih računih, pa tudi tega ne ve. Mogoče še pridejo časi, ko bo treba o tem kaj več govoHti. Mi smo pa mnjenja, da je naredil bivši župan Vintar Planinšku to uslugo, da mu je z odlašanjem štetja glasov podaljšal za nekaj časa naslov obč. odbornika, ker drugače bi imel Že itak zasluženo brco. Občani pa naj pomislijo, kake laži prinaša list, ki ga duhovniki priporočajo. Gliha vkup štriha. Ožja volitve v obrtno sodišče v Ljubljani se vršijo za delavce jutri, t. j. v nedeljo 25. t. m. Opozarjamo tem potom narodno delavstvo, da voli v skupini veleobrti soc. demokratične kandidate, ter da se gotovo udeležijo volitve vsi, ki so pri prvih volitvah glasovali. V mali obrti naj se glasovanja vzdržijo: že podpisane glasovnice s kandidati so volilcem na razpolago jutri, v nedeljo, med 9. in 11. uro v tajništvu narodno-na-predne stranke. Narodni delavci, na noge, naši glasovi odločujejo in odločiti morajo proti klerikalizmu Volitev se vrši od 8. do 12. ure dopoldan v „Mestnem domu." Ali je ustanovitev konsumnih zadrug v Trstu neobhodno potrebna? Prejeli smo: Ustanovitev konsumne zadruge je dandanes skoro povsod na dnevnem redu. Vsakdo gleda, osobito na današnjo draginjo, kako bi normalno živel, a manje potroul. In naši 1 udje, posebno delavci, si žalibog iščejo ravno z ustanovitvami konsumnih zadrug boljšega in cenejega živeža. Delavec si misli: zakaj bi nosil trgovcem polnit žepe, ker si lahko ustanovimo samostojno konsumno zadrugo, kjer bode blago bolje kakovosti in ob sklepu bilance bodem dobil še dividendo. In ravno na tej podlagi, s to mislijo in s tem nameni ustanavljajo delavci, kakor sem zvedel potom listov in osebno novo konsumno zadrugo pri sv. Jakobu. Jaz, kakor star poznavatelj delovanj konsumnih zadrug, moram pred ustanovitvijo konsumne zadruge svoje tovariše svariti. Znani so mi polomi ne samo tržaških, temveč tudi drugih konsumnih zadrug. Delavec si misli: še samostojen trgovec izhaja ki nima navezanih odjemalcev, kako pa naj bi ne izhajala kon-sumna zadruga ? Temu pa ni tako. Pomisliti je treba v prvi vrsti, da ima samostojen trgovec stanovanje, pomočnika in druge malenkosti, že plačano vse, dočim morakon-sumna zadruga plačati med drugim: poslovodjo, pomočnika, vajenca, blagajničarko, težaka in še celo knjigovodjo. Pri tem pa niso všteti še drugi mali stroški. In akoravno izkaže računski sklep kaj eventuelnega prebitka, kar se v redkih slučajih dogaja, zadostuje — li to za prometni davek ? O, ne I Četudi bilanca izkaže izgubo, mora kons. zadruga ravnotako plačati prometni davek. Če se vloži rekurz, pride mogoče odbita četrtina svote. Kot nekdanji poslovodja konsumnih zadrug, moram naše delavstvo svariti pred ustanovljenjem konsumnih zadrug Posebno tu v Trstu jih ni treba. Zakaj jih v Trstu ni treba ? rni bode kateri Čitatelj oporekel. Dasi nisem trgovec, moram naše delavstvo svariti pred ustanavljanjem istih iz sledečega razloga: V Trstu osobito pri Jakobu je večina slovenskih trgovcev, ki še tako komaj životarijo. Ne mislite, delavci, da imajo trgovci bogve kake dobičke ; enkrat so jih imeli, da, ali dandanes se večina njih bori za svojo ekzistenco. Nepotrebno je torej ustanavljenje konsumne zadruge, ki ne izhaja iz njih nič druzega, kakor zguba in škoda našim trgovcem. Kaj lahko pokažejo delavci od nekdanjih kons. zadrug? Nič! Naše trgovstvo pa je za časa deiovanja kons. zadrug močno trpelo in materijalno veliko občutilo. Konsumne zadruge naj se ustanavljajo le na od mesta oddaljenih vaseh, kjer ni nikakega trgovca in kjer je nastanjen drugorodec. Taka kons. zadruga pa mora imeti v trgovini in knjigovodstvu popolnoma veščega poslovodjo, nikakor pa ne pri-prostega delavca, ki nima o trgovini niti pojma, kakor je to običajno pri kons. zadrugah na deželi. Več takim je šlo celo premoženje „rakom Žvižgat* in to vse po kri- drugem bi bila gotovo mislila na to, da ji mora biti molčečnost že v interesu njene obrti naj višji zakon. Ko je hotel Royal stopiti v kabinet, se je doteknila njegove roke: sTudi jaz sera vam imela nekaj povedati : že teden dni prihaja vsak večer ob isti uri majhen starec z žarečimi očmi in glavo kakor kak kozel ali hudič, ter vprašuje, ali ste že prišli. Nato odide in naroči zmerom še posebej, da ne pozabite sestanka, ki vam ga je napovedal njegov gospodar." Beaurevers je silno vztrepetal. „In kako je ime temu gospodarju ? je vprašal. „Ves Pariš ima že nekaj dni samo njega na jeziku. Mogočen človek je to, in pravijo, da se igra s samo smrtjo. Pravijo, da je vsegaveden. Pravijo, da dela zlato po svoji volji. In da vstajajo mrtvi iz svojih grobov in ga obiskujejo vsako noč. Nekateri menijo, da je odposlanec božji, drugi, da je demon. Čuvajte se 1 Ah, čuvajte se tega človeka! Pazite, da ne padete v peklo, ko pridete v ulico Froidmantel, kjer vas pričakuje !.. .• „Kako mu je ime? Kako mu je ime?" je zarjul Royaj. »Nostradamus!* je odgovorila Mirta. „Evo me!“ se je zaslišal glas. Z grozo sta se okrcnila. Mirta je kar odrevenela. Royal pa je storil korak naprej in zarohnel; ,Mož iz Meluna! Moj znanec iz krčme pri ,Treh žerjavih*!“ Kako je mogel biti tukaj ? Morda je bil stopil v krčmo istočasno s trinajstim gostom v posebni izbi, ki ga je bila Mirta pravkar omenila. Bil je tukaj; kako, ni vedel nihče. Krasen je bil njegov visoki stas, odet z gubami odprtega plašča, zlata verižica, ki jo je nosil okrog vrata, njegov bogati bar-šunasti jopič, peresa neprecenljive vrednosti, ki so krasila njegov baret, ročnik njegovega meča, ki je bil posejan z demanti, izkratka, vsa njegova razkošna, harmonična oprava Samo obraz tega človeka je bil bled kakor vosek, in v tej mrtvaški bledoti se je svetilo dvoje Črnih oči, podobnih dvema zvezdama na tajinstvenem nebu. „Hoteli ste stopiti tu noter!" je dejal Nostradamus hladno. „Pojdiva skupaj." „Beaurevers!“ je zaprosila Mirta z glasom nepopisne groze. „Beaurevers, ne hodite!" Nostradamus je stopil proti njej. Preplašena se je umeknila. On pa jo je prijel za roko in jo držal nekaj časa v svoji. Mirta je pa trenotkov otepala in omahovala, nato pa se je mahoma pomirila . . . Njene poteze so se upokojile, in smehljaj ji je zaigral na ustnicah. Naklonila se je in zajecljala : ,Da, monsigneur! . . ." vdi odbora, ki je sprejemal v službo nesposobne ljudi. .Toliko vsem treznim ljudem na premišljevanje. Ponesrečeni lov. In Kandije se nam poroča : Vkljub temu, da je poslanec Jarc še predno je sploh kdo videl rekurz proti tukajšnjim občinskim volitvam, Zurcu in Re-celju obljubil, da bo rekurz romal v koš in vkljub temu, da je isti Jarc v deželnem zboru sestavo tega rekurza skušal osmešiti, mora na njem vendar nekaj biti, kar klerikalnim sleparjem smrdi. Zurc je namreč napravil celo brakado na tiste može, ki so ta rekurz podpisali. Gostilničarja Cimerman-čiča je lovilo pet štembuijevih lovcev, vsak je imel pripravljeno neko izjavo, katero naj bi g. Cimermančič podpisal. A mož, katerega je Zurc oziroma Mejak izpustil in volilnega imenika, kljub temu, da je eden največjih davkoplačevalcev, je preveč značajen, da bi se pustil na take limanice vloviti. Povedal je vsakemu pesebej in vsem skupaj, da kar je podpisal ostane pribito. Lovci so se potem obrnili na g. Mavarja, gostilničarja na Hribu in g. Hlačina iz Žabje'vasi. Splošno se govori, da sta se ta dva pred Zurcom uklonila ter dala pri cerkvi oznaniti, da preklicujeta ta svoj podpis na rekurzu. Ne maramo povedati in ponoviti, kako zavedni možje sodijo o taki možatosti. — Po naši informaciji ne odgovarja resnici, da bi se bil g. Hlačin dal ukloniti Zurcevemu terorizmu. Če je tak preklic glede njega res kje izvršil, je to zopet nova lumparija, ker je g. Hlačin pred pričami izjavil, da on takega preklica ni dal od sebe. Kako je z g. Mavarjem ne vemo. Žal bi nam bilo, če se izkaže, da je njegova možatost na tako slabih nogah, da pade pred Zurcom v prah Sicer je pa vseeno, če razven enega vsi prekličejo svoj podpis. Rekurz je veljaven, če ga le eden podpiše. Mislimo pa, da ta lov izbira od tod, ker Zurc in njegovi kimovci med njimi tudi stari Kušljan ljudi strašijo s tem, da bodo tisti, ki so rekurz podpisali, morali plačati stroške vsled rekurza. Že enkrat smo na to opozorili, da se taki strašilci v ponovnem slučaju izroče državnemu pravdni-štvu. Tako bo ta lov na podpisnike rekurza tudi v tem oziru ponesrečen. Narodni kolek se pri nas premalo rabi; oni ki ga prilepljajo na pisma in razglednice, so prava redkost. Slovenci in Slovenke! Kupujte narodni kolek Ciril Metodove družbe. Slovenci in Slovenke! Zahtevajte in kupujte vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, ki imajo napis : „Mal položi dar, domu na altar*. Požrtvovalnost naših sosedov za narodne namene naj nam bode v spodbudo za naše obrambeno društvo, Ciril Metodovo družbo. Nemška požrtvovalnost je velikanska. Nemci so nabrali 3 milijone za Roseggerjev sklad, premalo jim je to, ter nabirajo že zopet za nov sklad. Kar ne more storiti nemški Schul-verein, dopolnuje Sudmarka. Tudi naš sosed Italijan ne spi, ter marljivo zbira za Lego Nazionale. Vse te zbirke pa naj prebude nas Slovence, med katerimi je še dosti takih, ki spe, ter se za obrambeno delo ne 'brigajo nič. Slovenci in Slovenke! Spominjajte se vedno Ciril Metodove družbe! Nezgoda v ladjedelnici sv. Marka. Včeraj ko je težak Benvenuti iz Milj opravljal svoje vsakdanje delo na novem dreadnougtu „Te-gethoff", je tako nesrečno stopil na provizorične stopnice, ki vodijo v oddelek za torpede, da je padel v takozvani ,passauomini“ ter si zlomil nog pod kolenom. Bil je takoj prenešen na rešilno postajo ,Igea“ in od tam z rešilnim vozom v bolnišnico. Gledališko društvo na Jesenicah ima v nedeljo 25. t. m. ob 2. uri pop. v restavraciji pri „Sokolu“ izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Dopolnilna volitev v odbor. Na ta dan nameravana igra „Zrinjski“ odpade, ker ni bilo mogoče dobiti potrebne garderobe. Pripravlja se pa velika drama Viktor Ilugona „Lukrecija Borgija*, ki se vprizori v nedeljo dne 3. marca t. 1. zvečer. Življenja siti. Martin Kurent kočar iz Studenčic pri Medvodah se je naveličal tega dobrega življenja. S koso si je odzadej prerezal vrat, na to je splezal na smreko in skočil iz visočine 20 metrov na tla. Nezavestnega so pripeljali v deželno bolnico. — Boljšo bodočnost si je privoščil tudi Valentin Marčun, delavec v Župančičevih peščenih jamah na ljubljanskem polju. Kupil si je pol litra špirita ter ga v dušku izpil na cesti. — MarČun se je onesveščen zgrudil na tla kjer so ga potem našli mrtvega. Akademično tehnično društvo „Tabor* v Gradcu naznanja, da se vrši njegov III. redni občni zbor danes v soboto 24. t. m. ob pol osmih zvečer v restavraciji ,Zur Universitat" (Garten-Gasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli I Orožniških upokojencev provincijalni odbor za Kranjsko naznanja, da se vrši njega občni zbor v nedeljo dne 3. marca 1912. ob 3. uri popoludne v restavraciji .Novi svet" v Ljubljani. Vspored obsega poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter slučajnosti. Gospodi kolegi se vabijo, da se istega polnoštevilno udeležijo. Umor v Dolini pri Trstu. Včeraj zjutraj je bil v dolini pri Trstu umorjen posestnikov sin Bonazza. Sumi se, da ga je umoril njegov lastni oče. Oceno o delovanju poslancev v kranjskem deželnem zboru priobčimo te dni in sicer brez ozira na desno in levo, nakar naše čitatelje že danes opozarjamo. 0 katoliški mladini je .Slovenec" kakor sodimo iz peresa Trsegiava prinesel članek ki je v drobcih našel milost tudi v ljubljanski , Megli". Kaj ko bi mi izpregovorili ob priliki resno besedo tudi o naši mladini, kot smo že večkrat storili o naših „Mladinih ?“ Radi poročda o kranjskem deželnem zboru smo za to številko iz Novega mesta in okolice poslane rokopise deloma morali odložiti za nedeljsko izdajo. Na to opozarjamo gg. dopisnike in naše dolenjske čitatelje. Prvi izlet skozi Iški Vintgar se vrši ob izrecno lepem vremenu, jutri to je v nedeljo dne 25. t. m. Kdor želi se tega izleta udeležiti v družbi, naj se zglasi v uredništvu naše ljubljanske podružnice. Upoštevala se bo nova pot ob robu nad Iško na Krvavo peč in Kurešček. Za C. M obrambeni sklad so se nadalje priglasili p. n. gg. in dr.: 971 Tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani, plačala 200 K; 972. Posojilnica v Travniku, Loški potok, plačala 40 K; 973. Podružnica družbe sv. C. in M. za Zatično, Višnjo goro, plačala 200 K; 974. Podružnica družbe sv. C. in M. Prosek, plačala 200 K; 975. Neimenovan, plačal 200 K. Stavka premogarjev na Angleškem. S 1. marcem stopi na tapet svetovno vprašanje Angleški premogarji so namreč v kolosalnem številu 1,000.000 organizirancev napovedali stavko, v svrho zboljšanja razmer. Temu slede odpovedi delavstva v masah, tako, da se lahko računa, da bo dne 1. marca nad dva milijona delavcev na cesti. Tovarnarji so namreč, ker računajo s pomanjkanjem premoga, odpovedali delavcem vseh strok. Mogoče da bo število teh na cesto pognanih proletarcev naraslo na tako ogromne številke, da bo sploh vsak, tudi najmanjši promet ustavljen in to ne samo na Angleškem, nego tudi po onih državah, koder bodo premogarji iz solidarnosti do svojih Angleških sodrugov napovedali simpatijski štrajk, ki lahko, ako ga napovedo belgijski, francoski, nemški in amerikanski sodrugi, postane generalen štrajk, po vzoru bivšega francoskega sodruga Aristide Brianda, sedaj ministra. Angleška sama producira namreč skoro eno četrtino na svetovni trg postavljenega premoga, ki je priznano najboljši. Ako se le tem premogarjem postavi ob ramo še ame-rikansko premogokopno delavstvo, imamo polovico premoga že zaprtega, industrija pa zamore, če se ves premog ustavi delovati le dva tedna: ako pa se ustavi polovico premoga komaj tri tedne, ker so gotovi strojni obrati navezani na gotov premog, ter bi n. pr. češki rujavi premog na noben način ne odgovarjal železniškemu brzemu obratu niti raznim drugim industriielnim podjetjem, tedaj pride vpoštevanje angleška in amerikanska premoga do veljave. Če bi se n. pr. uporabil le za nekaj časa kak drugi premog za določene strojne obrate, bi ti stroji, ki so konštruirani na podlagi gorljivosti, dima in toplotne moči določenega premoga, tekom dv-h ali treh tednov spadali med staro železo. Predno pa strojna industrija zopet prenovi in na novo postavi nadomestilo za uničeno strojevje, bi spet preteklo nekaj mesecev, ki bi izzvali novo krizo. Zato je klic po elektriki in modernejših, na druga goriva navezanih strojih upravičeno močan, ter si je mogoče šele sedaj predstavljati, kako ogromna sila leži neizčrpana v raznih slapovih, vodopadih in takih elektriko proizvajalnih silah. Toda o vsem tem nam ni sedaj govoriti. Vprašanje premoga je danes za človeško družbo najvažnejše. Gotovo važnejše od kruha. In ako gredo vsi poskusi ustaviti grozečo stavko po vodi, bomo občutili v najkrajšem času po vsej Evropi ono strašno krizo, ki ustavi vsako obrtno in trgovsko gibanje. Cene goriva bodo poskočile, Luka Matija bo ustavil svoje prijetno puhanje in po kontigentu bo zavladala sibirska lakota, katero bodo tudi štrajkujoči premogarji sami, mogoče najhuje občutili. Edino vojska, ta je s premogom založena. Angleška mornarica ima dveletno zalogo, nemška celo triletno, če bodo pa ljudje, kar ni izključeno stali pred kako strašno alternativo, se bodo morala vsa ta skladišča odpreti, in šele takrat se bo pokazala sila in moč malega človeka, ki bo zahteval da se ga reBpektira, ter se mu da kar mu gre. V hiramo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber ■ krogljice z zn. Elsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo bhhmbihi^hhhhim prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Keller, Stubica,' Elsatrg št. 264 (Hrvatsko). In prav s tega stališča Želimo, da na Angleškem končajo pogajanja z uspehom, premogarji pa naj se svetovno organizirajo, ker dokler ne nadomesti elektrika njihove dlani, so oni faktor, ki ukaže več kot kronane glave in zlatoobrobljeni ministrski fraki. Le v takem organiziranju vidi človek rešitev proletarijata. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Na zatožni klopi sede 35-letni usnjar v Kandiji Franc Juršič, njegov tast 56-lelni posestnik Janez Planinšek in sin Vid Planinšek na Rogljem. Franc Juršič je prišel pred par leti iz Amerike in začel v Kandiji pri Novem mestu usnjarsko obrt in trgovino z usnjem. Ker pa sam ni imel posebnih sposobnosti kakor tudi ne njegova žena in brat, ki sta prodajala v trgovini, je Ul. decembra 1911. napovedal konkurz. Državno pravdništvo pa ga je na podlagi preiskave obtožilo, da ni prišel v konkurz po nesreSi, ampak po lastni krivdi, nadalje da je že potem, ko so dolgovi presegali pravo premoženje in ko je že konkurz napovedal, delal še nadalje dolgove, dajal plačila in nakazoval zavarovanja. Juršič je nadalje v namenu, da bi njegovi upniki na svojem premoženju 2000 K presegajočo škodo trpeli, z zvijačami pri tvrdkah Karl Pečenko v Rihenbergu in Ignacij Adler v Gradcu skušal kredit podaljšati s tem, da je na štirih na ordre Karla Pečenka plačljivih in skupno na 1918 K 16 vin. glasečih menjicah in na eni na odre Ignacija Adler plačljivi in na 1532 K 52 v. se glaseči menjici podpis za svojo ženo Marijo Juršič ponaredil. Juršič je tudi obtožen, da je pravi stan sklade (mase) sprevrgel in sicer z naznanje-njem izmišljenega upnika na ta način, da je 21. novembra 1911. Janezu Planinšku, kateremu je dolgoval okoli 2800 K izdal dolžno pismo za 6000 K s 6 odstotnimi obrestmi s pravico vknjižbe zastavne pravice na svojem posestvu v Kandiji in Smo-linji vasi in na to povzročil, da je žena Marija Juršič s prednostno izjavo ‘21. novembra 1911 odstopila tirjatvi očeta Janeza Planinška in dolžnega pisma istega dne na posojilo 6000 K s pripadki prednostno pravico pred svojo pri istem posestvu vsled ženitne pogodbe zastavopravno vknjiženo tirjatev na doti 3000, kron in na zaženilu 3000 kron. Nadalje je Juršič pred božičem 1911. sam zapeljal k Janezu Planinšku na Kogljo usnja za 752 K 60 vin. in ondi spravil in izročil Planinšku konja vrednega 100 kron. Končno je dal po Vidu Planinšku prepeljati usnja za 88 K k Janezu Planinšku. Oba Planinška sta obtožena na podlagi tega poleg Juršiča radi krivde hudodelstva goljufije kot sokrivca. Po izbornem zagovoru dr. Vladimir Žitka, ki zagovarja Juršiča in dr. Karl Slanca potrdijo porotniki 4 vprašanja o Jur-šiču, zanikajo pa vprašanja o goljufiji z menjicami, goljufijo glede dolžnega pisma z izmišljenim dolgom §000 K in vprašanje, jeli presega {upnikom namenjena škoda 2000 K, zanikajo pa vprašanja glede Janeza in Vida Planinška. Sodni dvor pod predsedstvom g. Trenza oprosti oba Planinška in obsodi Franc Juršiča na 4 mesece ječe. Državni pravdnik dr. Rogina prijavi vzklic. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Pulj, 23. febr. Danes zjutraj sta došla na puljski magistrat okrajni glavar Gorizzutti, ki je dodeljen cesarskemu namestništvu in okrajni komisar Seiler, spremljana od dveh uglednih uradnikov z deželne vlade v 'I rstu. Šla sta k županu dr. Varetonu, ter mu predložila dekret o razpustu občinskega sveta puljskega, ter o imenovanju dr Gorizzuttija vladnim komisarjem, pooblaščenem takoj prevzeti administrativne posle mestnega magistrata. Dekret je podpisan od c. kr. namestnika princa Ilohenloheta. Župan prebravši dekret, izjavi da smatra ta poročila protizakonitim, ter je stopil takoj telefoniSno v razgovor z deželnim odborom v Poreču, odkoder je dobil odgovor, da odpotujeta tja nenadoma deželni glavar dr. Rizzi in asesor dr. Apolonio. Baron Gorizzutti je ponovno zahteval od župana, naj mu na iicu mesta prepusti magistratne posle. Župan se je pa temu uprl, in je izjavil, da do skrajnega ne pusti svojega mesta ter se ne uda drugače kot oboroženi sili. Baron Gorizzutti je nato izjavil, da pokliče orožnike. Župan je nato ukazal sestaviti natančen zapisnik o dogodku, zlasti besedo barona Go-rizzuttija. katerega je podpisal iu odšel. Vladni deelgati so šli nato k uradom in k mestni blagajni da prevzemo posle. Toda dr. Pesante magistralni ravnatelj in ravna- telj mestnih blagajn Galante sta se tudi uprla in izjavila, da ne priznavata nobene oblasti nad seboj izven župana, dr. Varetona. Baron Gorizzutti ju je na to postavil iz službe, ter je zapečatil razne uradne sobe. Ta vest je šla kot blisk po mestu. Pred magistratom se zbira polno ljudi. Dunaj, 23. febr. Tukajšnje časopisje pravi, da je Italija svojemu narodu dolžna energično nastopiti, nazaj da ne sme več. Giolitti, vnanji minister sme biti zadovoljen s parlamentom. Nihče namreč ni pričakoval tako spontanega odobravanja, kot ga je dosegla vladna predloga glede aneksije Tripolisa in Girenajke. Pariz, 23. lebr. Časopisi pišejo navdušene izvlečke iz raznih momentov včerajšnje seje v „Montecitoriju' (laški parlament. Op. ur.) Ker poslanci obeh zbornic niso imeli do sedaj prilike pokazati svojega navdušenja, so takoj prvi dan posvetili ovacijam za vlado. Rim, 23. febr. Po navdušenem sprejetju vladne predloge glede tripoliške zadeve se strani parlamenta, je postal evropski položaj silno zamotan, ker sedaj niti italijanska niti turška vlada ne moreta nazaj Za vse komplikacije, ki nastanejo vsled energičnejšega nastopa italijanske mornarice, ki ga zahteva italijanski narod na usta svojih poslancev, bo odgovorna Italija sama. Evropa je sedaj brez sredstev za posredovanje. Rim, 23. febr. Vse časopisje poroča o entuzijazmu, ki je vsled enoglasnega odobravanja parlamenta napram vladi popolnoma razjasnil položaj naroda proti vojni v Tripolisu. Žurnalisti so v vednem stiku s poročili o parlamentarnem in o vladnem položaju. Naklade časopisov so podvojene, a še vedno vse razprodane. Rim, 23. febr. Nova grupacija italijanskih soc. dem. poslancev je sklenila resolucijo, ki jo predloži vsem svojim kolegom Resolucija ostro graja vojni nastop laške vlade, ter tudi one svoje sodruge poslance, ki so v kritičnem, za socijalistično stranko usodnem trenotku krenili na pota, ki so vladi prijazna. Berlin, 23. febr. ,,Neueste Nachrichten“ poročajo, da se resno bavita nemška in angleška vlada z vprašanjem kolonijalne konvencije, tei pride najbrže v kratkem do tozadevnih pogajanj. London, 23. febr. Zbornica poslancav je z 258 proti 193 glasovi odklonila predlogo o davčni reformi. Nica, 23. febr. Bolgarski car Ferdinand, ki je že od torka v Beaulicu-u je odšel sinoči na Dunaj. « Razne vesti. * Kantonski svet v Gurihu je s 137 proti 54 glasom sprejel predlog, da morajo učiteljice, ki se omože, zapustiti svojo učiteljsko službo. * Razsekana trupla v kovčeku. Iz Varšave se poroča: Tu so prišli na sled strašanskemu zločinu: V nekem kovčeku, ki je odposlan iz iz Lodza v Varšavo, so našli kose razmesarjenih trupel, in sicer neke moške in neke ženske osebe. Umorjenca sta bila najbrže ustreljena. Njiju gornje telo je bilo odžagano, očesa izrezana, ušesa in nos odsekana. Na prsih in licah je bilo zarezano znamenje v obliki križa. Kovček je bil oddan v Lodzu iu odposlan na skladiščnika varšavskega kolodvora brez kake druge navedbe. Oddajalčevo ime „Mihajlo Nikolajevu je najbrže izmišljeno. Morilci so po mnenju oblasti najbrže člani neki banditske tolpe, ki se te dni imeli v oklici Lodza in je šele pred par dnevi umorila posestnika Lekana. * 970 aretacij Na pustni torek je bilo v Parizu aretiranih 970 pustnih norcev in noše prepovedanega orožja. Na policijskem komisarijatu v Rue Torel je neki pustni norec prerezal plinove cevi. Policiji se je le z veliko težavo posrečilo preprečiti eksplozijo. Vodja policijskega urada je konečno uvidel, da ne ka/.e drugega, kakor da spusti pustne norce zopet na prosto, da se popolnoma cnore. Res najbolj pametno ! * Paklenski stroj jo je usmrtil. V Ne\v-Yorku se je zgodil strašen zločin. — Mrs. Helen Tayior, stanujoča v hiši štev. 103. zap. 77. ulica, je odprla v sobi. V zavitku je pa bila bomba, ki se je rnztsretila pri odpiranju, ter nesrečnico na mestu usmrtila. V času, ko je prejela zavitek in ga odpirala, se je na hajal z njo v sobi neki C. M. Dickinson, katerega je potem policija zaprla, pod sumnjo, da je s zločinom v kaki zvezi. Policija marljivo preiskuje tajinstveni slučaj, toda do seda; se ji še ni posrečilo, da bi našla kako sled. Aretovanec lrdi, da ni z umorom v nobeni zvezi. Eksplozija peklenskega stroja je bila tako močna, da se je stresla vsa hiša. Drugi stanovalci se pa za to niso veliko zmenili, ker so mislili, da se je razletela kakšna peč. Sinoči je policija aretovala še nekega možkega, katerega sumi, da je v kaki zvezi z zločinom. Nagibi, ki so privedli naznanega zločinca do tega strašnega čina, niso znani. Najbrže pa je vrok kakšna ljubezenska zadeva in ljubosumnost. Mali oglasi. Stavbišče križišču dvel čisto nov* puška dvocevka, najmo--L 1 Otldi OC dernejši siste.ii za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pis »a. — Več pore uprava „Jutra“ v Trstu. Motorkolo-PuciT Janko Blaganje, Dole pri Litiji. Trgovski sluga fakturni trgovini. Več pove podružnioa „Jutra" v Ljubljani. v sredini mesta, na dveh cest ležeče, kjer se lahko zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni iu ugodnimi pogoji prod«. Kje pove uprav. „.Iutra“ v Ljubljani. upeljana trgovina z jestvinami,. petroljem O Idil d jtj, Se odda v tržaški okolici. Čistega dobička čez K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj K 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi „Jutra“ v Trstu pod »Narodnjak11. Orl risi se mesečna soba 1. marca. — Kje pove VJUaIcI podr. „Jutra“ v Ljubljani: na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 K; denarja je treba samo par tisoč, drugo v obrokih. — Vsled n estuuga parcelacijskega načrta ima ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. Tncjm»o+nn akviziterje, ki bi ob obern razpeča-ILl&cldtllc vali nAdresaru sprejme pisarna „U-niversal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4. Ul j t. očan trgovski sluga, išče službe v kaki •illiill trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel ) ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana: Noto IMo tonimo droštvo „TBST" pri st. Jatafti ulica st. Marta te. 19. Podp:sani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu mesta in okolice posebno pa St. Jakob-čano ", da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga i sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes. ODBOR. Hiša Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. z gostilniškimi prostori, trafiko i. t. d. se pod ugodnimi pogoji odda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič Ljubljana« Škofja ulica štev. 10 Telefon 155J Josip Skubich ima na razpolago vollli.o Iztooro otouval za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik Moški čevlji .......od K 18 do K Sl O io ženski nizki........................... n visoki........................„ „ l £ „ „ otroški čevlji od št. 20 do 25, K 3.80 do K >1.50 „ , 2G . 22, „ 6.50 , 0,50 29 „ 34, , 0.50 ©©©©S Urar ^ ^ ^ Augustin Holtl ul. Stadion 35 prodaia vsakovrstne ure in srebrne in cdouble» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave. Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana čevljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) == Zaloga ustrojenih kož. . Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta. potrebščin za sedlarje* Tomaž Zadnik trgovec i n mesar ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. „JUTR0 “ se prodaja v Trstu po 4 vinarje v naslednjih tobabavnah: © © Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Bojan, Eaunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’Istria, ulica S. Marco, © © © Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na v«e krajo TRST — Oorso štrv. 4.7 (vogal Plaszza O. Golddnl) - Telefon! 14-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. z n. z. (8® obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ~ Popolnoma v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. ^ ^ Rezervni zaklad: K 700.000. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328. Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) 1 RESTAVRACIJA M ,AURORA‘ Trst, ul. Carducci 13 Dobroznano tambnraško društvo JAVOR (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. do polnoči. ^ -$• — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi. KONCERT r 1 ALOJZIJ POVH slovenski urar Trst — Via del RIto 26. Dveletno jamstvo, popra vda, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni. L. J jte „Jutro‘* izvod samo v. /v a začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop prost. Vstop prost. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Domines * \/ i © Električne žepne svetiljke po K. 1.50 in več, kakor tudi vse pritikline tičoče se elektricitete, znanstveni in praktično vporabni aparati, Lupronove pile — — slavnoznane za električno luč — ki se lahko porabijo v vsaki hiši in v vsaki družini v spalnicah, kleteh, temnih hodnikih itd. Vse to je sl. občinstvu na razpolago v dobro opremljeni trgovini Anton Scacoz — Trst, Corso 26 — telefon št. 2496. 00 PO DRUŽNI C A LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Plaizza della Borsa 10 Centrala t Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000 obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.---------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 41:1 2°lo Prodaja Srečke na majhne mesečne obroke. \ cHnglešl(o skladišče oblek (9. JSernatooid Ljubljana Mestni trg, št. 9 Ljubljana Mestni trg št. 5 priporoča soojo popolnoma na novo sortirano zalogo spoiriladanskih oblek za gospode in dečke, (er obletne za otroke. Velikanska izbera iiaji\ooejše konfekcije za dame in deklice, ter berolinskih in pariškili modeloo. Geqe priznano nizke: ^oooooc)o