UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in clom.
——
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 10.	X Ljubljani, 15. maja 1889. 1.	XXIX. leto.
Domača vzgoja.
Piše Jakob Dimnik.
(Dalje.)
Bolje bi torej bilo, ako bi znale matere prav ukazovati in poučevati, kajti le napačno ravnanje z otroci — napačna vzgoja je kriva, da ne uboga otrok na prvo besedo. Mnogokrat najbolj ljubeznjivi stariši s svojimi otroci pretrdo, da, še celo presirovo ravnajo edino le zato, ker se niso učili gospodovati. Taki stariši dajo svojim otrokom tako težke ukaze in postave, kojih pri najboljši volji ne morejo izpolnjevati in potem jih kaznjujejo zaradi nepokorščine. N. pr.: Mati in otrok sedita na vrtu. Deček si igra in razveseljuje, kakor ve in zna. Sedaj prične mati s svojimi nauki, kakor bi jih iz koša stresala, nekako tako-le: „Na travo ne sedaj!" — „Ne skakaj po pesku!" — „Ne igraj se z vodo pri ribniku!" — „Ne plezaj na drevo!" — „Ne stavi kamenčkov v slamnik!" — „Oh, kakšne so tvoje hlače!" i. t. d. Takih pridig ni konca, ne kraja. Ubogi otrok sedaj ne ve, kaj sme početi in kako se mu je obnašati; in če odkritosrčno govorimo, mati tudi sama kaj ne ve. Ona želi samo, da bi se njeni sinček razveseljeval, pa ne vč, kako. — To je važno vprašanje. Glavni vir teh brezštevilnih prepoved je skrb za dečkovo obleko, da bi se ne pomazala ali še celo raztrgala. Deček je namreč prav čedno oblečen in nališpan, da bi ga ljudje občudovali, kako je lep, ali bolje rečeno, da bi ljudje občudovali mater, ki zna svojega sinčka tako lepo in okusno oblačiti. — Otroška obleka pa mora biti praviloma prav priprosta, trpežna in vender okusno narejena. Če je obleka priprosta, otroku ni treba ničesar druzega prepovedati, kakor to, kar je nenravno in telesnemu zdravju škodljivo. Le v posebnih slučajih, n. pr., če gre v cerkev, k šolski svečanosti, k sorodnikom i. t. d., naj obleče „praznično" obleko.
Ta vzgled uči, da prepogosto ukazovanje več škoduje, kakor koristi. Mnogo je takih družin, v kojih po ves dan na otroka vpijejo. Pri takih ljudeh bivati je zelo neprijetno in take otroke pomiljujemo, in ni čuda, če se veselč, kadar pridejo k tujim ljudem. Taki zaslepljeni vzgojitelji se pa čestokrat hvalijo, da obračajo vso skrb za vzgojo svojih otrok. „Mi ne puščamo otrokom proste volje, neprenehoma jih opominjamo in poučujemo, pa vender ne ubogajo" i. t. d. sliši se pogosto v takih družinah. Ubogi otroci, lastni stariši grenijo vam mladostna leta! Torej: „malo ukazujte in le malo prepovedujte!"
Mnogo nepotrebnih ukazov si prihranimo, če otroka zgodaj na red navadimo. Če ve otrok, da se mora umiti, predno gre spat, da mora svoje igrače spraviti in obleko
lepo zravnati, na boljem smo uže za tri ukaze. Tako je treba gledati tudi na vsa druga otrokova opravila. Če pa otrok tu pa tam slučajno pozabi, svoje delo zvršiti, ga ni treba takoj karati, ker izgubi vsled tega mnogokrat veselje do dela. V takih slučajih ga le prav začudno poglejmo, če je res mogoče, da je to ali ono pozabil in ni storil. Če smo pa vender prisiljeni, da mu kaj ukažemo ali prepovčmo, storimo to z malo besedami. Čim manj besedi, temveč uspeha. Nikdar pa ne smemo preveč naenkrat ukazovati, ampak vselej samo po malem in še to mora biti tako, da otrok to lehko izpolni. „Pospravi svoje igrače!" — veli mati svojemu otroku in toži, da ne more svojih igrač v redu imeti, ne pomisli pa, da je ta naloga otroku silno težavna, zato ker vmes pozabi na ukaz ter si dalje igra. Nazadnje je vse še v večjem neredu, kakor je bilo poprej. Otroku treba je tako povelje olajšati in razdeliti v majhne naloge, n. pr.: „Spravi konjičke!" Drugokrat: „Obesi klobuk na obešalo!" Zopet drugokrat: „Prinesi očetovo palico!" Take posamezne naloge otrok lehko in prav rad zvršuje, zato ker takoj spozna, da jih lehko zvrši.
Sedaj pride najbolj važno pravilo na vrsto, koje mora vsak otrok izpolnjevati in sicer: Vztrajno moramo obstati na tem, da otrok gotovo izpolni to, kar smo mu ukazali in pa opusti, kar smo mu prepovedali. Važno je to pravilo, posebno radi tega, ker se pregrešijo o tem oziru premnoge matere — žalibog tudi mnogi očetje in učitelji. Zakaj pa? Zato, ker je izpolnjevanje tega pravila čestokrat dolgotrajno, neljubo in dolgočasno. N. pr.: Mali deček igra se s fižoli in potrese ž njim vso sobo. „Poberi hitro fižol", pravi mati, „potem greva na vrt, na polje!" Deček prične pobirati fižol po sobi. Razume se, da se mu delo zelo počasi odseda. Mati je uže pripravljena, da bi šla in vidi, da je komaj polovico fižola pobranege. „Ti si prepočasen, predolgo bi te morala čakati" oglasi se mati in začne sama pobirati; v par minutah vsega pobere in potem gresta s sinkom na prosto.
Mali ljubljenček si to dobro zapomni. Kadar mu potem mati zopet naloži kako delo, je vedno prav počasen, ker v6, da bode mati nepotrpežljiva in mu pride pomagat. Ali pa, deček pobere navidezno ves fižol, le, kar ga je pod posteljo in omaro skritega, ga ne pobere. Mati tega ne ve in sinka za to navidezno pokorščino še pohvali. Ni čuda, če si deček v prihodnje svoje delo še bolj polajša.
Če torej ukazujemo, moramo strogo gledati na to, da se vsi ukazi, naj bodo še tako malovažni, točno in natančno zvršujejo.
Kako pa naj ravnamo z nepokornim otrokom?
Triletnega Ivana kličejo mati, da bi ga umili; tega se pa sinček zboji in se skrije. „Če ne prideš sem, se bodem pa jokala", pravi zaslepljena mati in v resnici se to tudi večkrat pripeti. Deček se omehči in pride k materi. Ali pa: „Pridi, pridi k meni, ti bodem dala zato košček sladkorja!" To na otroka še bolj vpliva; hitro teče k materi in pusti, da ga umije. Drugokrat pa zahteva otrok uže naprej košček sladkorja in potem šele uboga.
Ali je to prava pokorščina? Gotovo ne!
Dovolj žalostno, če dobi otrok za tako pokorščino še plačilo. Za pokorščino, ki otroku gotovo koristi, ne smemo nikdar plačila obljubiti; da, še pohvaliti ni treba otroka za to.
Taka mat', ki na ta način vzgojuje svoje dete k pokorščini, doseže prav nasproten uspeh; — otrok postane ne p okoren, in vrhu tega navadi se še sladkosnednosti.
Če otrok prvič ne uboga, našvrkajmo ga brez pomisleka s šibo; to je najboljše zdravilo za nepokorščino; žuganje ali grožnja ni na pravem mestu. Ko smo ga našvr-

kali, moramo mu prav mirno, kakor bi se ničesar ne zgodilo, zopet ponoviti ukaz. Otrok posluša potem nenavadno pazljivo. Prvi udarec naj bode resen, tudi če stariši sami več čutijo, kakor otrok. Res je sicer, da otrok pri prvi nepokorščini še ne zasluži hude kazni, ker morebiti še ne \6, da je napačno ravnal; pa prvi udarec ima čestokrat tako blagodejne nasledke, da ni otrok potem nikdar več nepokoren ter si dobro zapomni, kaj se pravi ubogati.
S preziranjem in pomilovanjem vzgojuje se le nepokorščina, katera se o poznejših letih nikdar več ali pa le z največjo silo more iztrebiti.
Zelo nespametna je navada, ako se otroci z opominvanjem vadijo k pokorščini, kajti mnogokrat otrok opominovanja ne razumi ali ga pa tudi ne sliši; taka opominovanja nimajo nikakega uspeha. Primeri se pa tudi, da otrok opominovanje razumi in ga prav zvesto posluša; potem je modrejši; bolji pa ni, ker taka opominovanja otrokom niso prijetna, in čisto naravno je, da neprijetnosti nihče z veseljem ne izpolnuje, najmanj pa otrok, ker še ne zna ceniti opominov. Kadar pa ukazujemo, ne smemo nikdar groziti ali žugati; n. pr. stariši ne smejo nikdar tako-le govoriti: „Če ne bodeš priden, ne bodeš šel z menoj na vrt". Otrok ta pogoj koj napačno tolmači.
Grožnje imajo tudi to slabo stran, da jih prav malokateri stariši vztrajno zvršujejo; če pa kazen zažugamo, jo moramo tudi zvršiti, če še tako neradi. Pri grožnjah moramo biti tudi jako previdni, kajti mnoge so take, da se niti zvršiti ne dajo; predno žugamo, moramo torej dobro vsako besedo premisliti.
„če takoj ne ubogaš, ne smeš z nami na vrt", pravijo oče. Deček vender ne uboga, moral bi torej doma ostati. „No", oglasi se mati, „otrok vender ne more cele tri ure
sam ostati, zgodi se mu lehko kaka nešreča!"--»Torej danes naj gre še z nami",
pravijo oče, „če pa v prihodnje ne bode ubogal, bode moral sam doma ostati!"
Iz tega slučaja si je deček to-le zapomnil: 1. Če prav ne ubogam, grem vsejedno s stariši. 2. Saj ni mogoče, da bi me samega doma pustili. 3. Oče niso mož beseda, ker niso izpolnili, kar so obljubili, oziroma zažugali. 4. Mati so na moji strani, oče jih pa ubogajo. 5. Prihodnjič bodem šel gotovo zopet s stariši, če tudi ne ubogam.
Veljava starišev se s takimi slučaji popolnoma podkoplje. Konečno moramo si pa še to-le zapomniti:
„Pravilno vzgojen otrok ne potrebuje po četrtem ali petem letu nikake kazni, t. j. ni nikdar več nepokoren".
XVII. 1864. V tem tečaju je „Umazani pisatelj v peklu" v 20 odstavkih prva popevka, v kateri S vito sla v kaže veliko odgovornost, katero imajo dotični pisatelji, posebej pesniki (1. 8); iz nje bodi na primer:
ST7-Itoslarš7- I Danica,
1. O gorje mi! kje prebivam?
2. Oh nesrečni! sem le mislil
3. Rekli so: ta narod ljubi,
Po vsih udih ogenj peče, Na žerjavci tu počivam,
Pridobiti si veljavo; Sem imel le svet v čislu,
Zanj se trudi in spisuje; Jaz pa mamil sem k pogubi,
Reka z žepla p6d-me teče! To je res peklensko žrelo, Ki serce vanj ni verjelo,
Pa zamudil večno slavo! Posvetnjaki so mi djali: V zvezde bomo te kovali;
Speval le, kar serca truje, Pisal spotikljive čenče, Strupil dvice in mladenče:
Zdaj čutiti mora ga.
Jaz pa v peklu zdaj gorim!
Oh, kako me peče zdaj!
4. Za ljubezen sem umiral,
Skladal mesne sem novele, Strune polzke vedno vbiral,
Bral zaljubljene gazele. Ustom med, al sercu zmije, Ble so moje poezije, Ki me v peklu grizejo.
Zdaj mi stavijo spomine
In plet6 na grob mi vence, Hvalijo mi pesmi, čine:
Mene pa peklenske sence Strašijo v ti grozni ječi; Nad vse misli muke veči Tarejo me vekomaj! . . .
5. Sem za časnike pisaril, Vero tiho spodkopaval, Mnoge serca sem pokvaril In pravico prevračaval; Greh sem po hinavsko likal, Kjer le mogel, čednost pikal; Svet pa mi je prav dajal.
20. O ve torke, o ve zmije,
Kdaj nehate me pekliti? Kolobar krog vas se vije,
Kolobar je vekoviti: Čul ne bom rešenja zvonca, Moje muke so brez konca, Stok in jok brez upanja!
To spomenico naj bi Z g. Danica ponatisnila večkrat, da bi umazani pisatelji ne imeli nobenega izgovora! — Str. 120 je v razdelku „Lešniki, jabelka in lesnika (Jeranu: lesniko-a)" na vprašanje: Bela Ljubljana — Iše župana — Kakšnega župana? — prepošten odgovor za vse čase veljaven: „Ako potrebujete sveta: dajte revežem očeta; — mestu modrega mestnjana, cerkvi moškega kristjana; — čednosti, pravici brambo, grehu in nesnagi kambo; — za beznice in pivnice skerčevavca, za ulice o mraku pometavca; — za lenuhe, postopavce šilo, za igravce, potepuhe pa strašilo; — za terštvo, obertnijo podpornika, za šole in učenost zagovornika; — za oginj in prepir gasivca, za prederznost pa grozivca; — za rojake vstave zverševavca, za vse dobro pri-jatla in spolnovavca". — Str. 238 nahaja se vzvišena pesem „Čeln sv. Petra", v no-vojorškem kat. časniku Fr. Hahn, poslovenil Svitoslav, v 14 kiticah. Na primer bodi:
2. Že plove osemnajst sto let Po morju, vsak čas je otet; Če tud ga obdaja černa noč, Nad njim se stare vsaka moč; Bedakov krič nič ne zaleže, Ker čelnič vselej breg doseže.
Šumi vihar in čelnič gré Naprej naprej tje na morjé, Proti na mirjade klečet V globinah ribški čeln požret'. Je preč, je preč ! krtàé bedaki, Poginil čeln bo v borbi taki!
3. On, ki ima v roki grom, vihar, Je tud kermilni gospodar, Ki stesal ga je sam terdno, Zre ko v nevesto vanj zvesto: Ko b' stožeri se neba sterli, Ne bodo ga valovi žerli! . .
14. Ki znamnja Božje vidite, Nevesto glejte! lepa je; Prostostje, kjerj e Božj i duh, To priča Pij, posluh, posluh! O živi Pij in zdrav nam bodi! Ohrani Bog Te med narodi!
Morebiti bi se kaj naslednjega prileglo za napis ob pokopališi (str. 236):
Bil sem prej — Kar ti zdej; Pa boš koj — Sosed moj: Cvétek vél — Prah, pepél.
Tu postoj — Dragi moj ! In prevdar' — Ravnokar Boš tud ti — Kar smo mi.
Mine cvet — Mine svdt; Mine čas — Mine kras; Mine vse — Mine vse: Duša ne — Duša ne!
Dobro osoljeno je voščilo, katero daje na povabilo „Triglav sosedu Kumuza novo leto 1864", češ, govoril si lani osorej, da se hočeva midva — skerbna in poštena možaka in domorodca — lotiti olike svojega naroda . . . Poslavila sva to leto marsika-
terega svojih zaslužnih sinov in storila neumerljive njih imena, nekaj pa sva spomin nekdanjih poživila . . Lepo in dostojno bi bilo, ako bi se semtertje marsikaj okornega ome-čilo, resastega omelo, ojstrega ogulilo, osornega ukrotilo, robatega obrusilo, divjaščega upitomilo, hlodastega otesalo, palečega ohladilo, butastega ugladilo itd. . . Lepe prijazne Šmarnice, ki sva jih zopet to leto veselo obhajala in ki k oliki ljudstva silo veliko pripomorejo, in pa toliko imenitne mnogoletnice ss. Hermagora in Fortunata, Ljubljanske škofije in ss. Cirila in Metoda — vse to, dobro vem, boš tudi ti v vedni spomin zapisal v svoje zlate bukve ko predrage dogodbe našim mlajšim — jeli da? itd. (str. 2). — Pogovor. Moralist i Humanist (str. 120). Olikarija in olika: Stoletje se zjasnuje in vedri; — Osliču slama in o sät diši (str. 124). Katoliška Cerkev zaderžuje svobodo in napredek, pravite Vi (132)! V kremljavnici. Pogovor: Lutrovec, Andrejče, Kristjan (str. 134). Naprej in nazaj (166). Dragi kamni (po sv. pismu str. 189—190). Iz kremljavnice. Po pridigi. Nekaj amerikanskega, nekaj kranjskega (191). — Kaj ša-raste so vrednikove opazke k čvrstemu spisku: Gerča namesti lešnikov, kjer se govori o naravoslovstvu v naših šolah, o dotičnih učenikih in knjigah, posebej o „Illu-strirtes Thierleben von Dr. Brehm", in se z dokazi iz te knjige poočituje njena nevarnost (Cf. Natur u. Ofl. 1864). — Madjarsk pregovor pravi: „Mački se zmiraj sanja od miši, svinji pa od želoda". Tako tudi pregorečnik za naravstvo, opominja Je-ran, vedno sanjari o krempljih, parkljih in rogovih, o kebrih, glistah in mišjih repovih; zraven tega pa Začetnika vsih reči, njegovo razodenje in sploh vero v nič deva. — K besedam Brehmovim: „Das Thier hat von Geselligkeit sehr hohe Begriffe und opfert sich zum Wohle der Gesammtheit. Es überwindet Begierden u. Leidenschaften (se posti, kakor g. naravoslovec!) und lernt sich beherrschen; es zeigt also auch selbstständigen Willen u. Willenskraft. Dem Menschen geschieht kein Unrecht, ihm wird nicht Abbruch gethan, wenn wir die Thiere auch hoch stellen (na pr. petelina za mizo, naravoslovca pa v kurnik). Herder nennt diese die erstgebornen Brüder des Menschen" itd. opazuje vrednik: „To je kaj mičen nauk! Če so zveri in živali naši pervorojeni bratci in sestrice, tedaj le po redu in po pravici jim dajte, kar gre pervorojeni m, dom, gospodarstvo itd.: oroslanu žezlo v kremplje in na prestol hamburškega senata ž njim; medvedu kučmo na glavo, ključe dr. Brehmovega zverinjaka v tace, pa na sofo ž njim; — čuku katalog v kljun, pa na katedro; kozlu očjale na gobec, pa deržavni zakonik pod brado; opici parasol, mački kuhavnico, kravi ključe v hrambo in krog pasa kučomajko! Drugorojenemu ali ne mara celo desetemu bratu psov, opic in dihurjev — zbledelemu človeku — pa za doto pleve v glavo namesti možgan, in mojster dolgouh naj ga zajaši, pa hajdi na špancir; — hajdi ven iz hiše, ktera je lasti na pervorojencev in ne tvoja" itd. (str. 228)!
L. 1863 bila je Danica prvikrat v tožbi, o katere poslednjem izidu naznanja 1. 1864 str. 32 (cf. 37—38) takole: „Ker je občinstvu znano, da je bila Zgodnja Danica tožena zavolj spisa „S Križne gore 7. mal. serp. Ravnopravnost ver", kakor da bi bila po §. §. 303, 7 in 239 kazn. post. očitni mir in red begala; torej naznanimo, da slavna c. kr. vikši deželna sodnija v Gradcu je 12. pros. 1864 vredništvu Zg. Danice dala prelepo, na neoveržljive razloge operto spričevanje popolne nezadolženosti".
O tisučnici slovanski 1. 1863 smo se Slovani bolje spoznali med seboj ter si približali, in Slovenci posebej. „Nikoli ne pozabim, da gosp. Luka Jeran mi je bil prijazen pomočnik", spoznal je dr. Bleiweis, in sad temu prijateljstvu so tri pesmice v Novicah, katere mu je vravnal Svitoslav in katere živo spričujejo njegovo iskreno domoljubje. Prva se nahaja v Novicah 1. 1864 str. 53 ž njegovim znakom S.:
Vprašanje.
Poleg češke „Tažete se, proč jsem Slovan?"
Prašaš: čmu da sem Slovenec,	2.
Čmu Slovčn mi vsak je brat, Čmu mi ljub Tominc, Dolenec, Štajarec, Primorc, Hrvat? — Ker slovenski oče, mati So me učili dom moj znatil
Prašaš: kaj da spevam Boga	4.
Rad s slovensko pesmijo, In kjer stopa moja noga, Spremljam ga z ljubeznijo? — Ker slovenski oče, mati So me učili Boga znatil
Prašaš: Čmu slovenske glase Lira moja le doni, In zakaj zvest na vse čase Bom besedi materni? —
Ker slovenski oče, mati So me učili jezik znatil
Prašaš: kaj da vsi Slovenci Meni desno so oko, Kaj da misli mojih venci Njim v blagor dahnejo? — Ker slovenski oče, mati So me učili narod znati.
Nekteri Kranjci.
(str. 60).
Poleg češke „Isou, Isou — Po Slovanech Češata itd."
So, so,
So Slovenci, vem da so; So, so,
Madež so rojakom, Mrzi jih, Slovencem biti, — Vse slovenstvo prav'jo zviti, Gre naj žvižgat rakom!
2. Glas, glas	3.
Materni teptavajo, Glas, glas Mil ko rana rosa; Prav ošabno tujčevati, Vse domače zanič'vati, Je modrost njih b6sa.
4. Nam, nam
Zmešam žlobudreži, Nam, nam Delajo sramoto; Jezik čist za nič imajo, „Kranjskošpraho" komaj znajo: To so Kranjci — to, to I
Moj dom.
(str. 122;.
Poleg češke pesmi: Tam kde venči modre hory Tisic hradft svymi bory.
Glej, glej!
Tujci clo se smejajo, Glej, glej, Revežem nevednim; Polslovenska šušmarija Kakor kis uho zavija Vsim Slovencem čednim.
Tam, kjer Kranj na trdi skali Sedež star svoj kaže zali, Kjer Postojna v spodnji svet Svoje čuda vabi zret:
Ona zemlja slavoglasna Moja vlast je, dom je moj!
1. Tam, kjer beli so Snežniki, Holmci mali in veliki, Kjer izvira bistra Sava, Teče Soča, Krka, Drava;
Tam mi dedov zemlja krasna, Dom junakov, dom je moj!
3. Tam, kjer je Ljubljana bela Davne čase že slovela; Kjer slovenski mili rod Zemljo orje, mirno hod';
Tam mi zibka prvočasna Tekla je, tam dom je moj!
Poslovenil S.
Naznanilo, vabilo, budilo. „Prosimo za voljno poslušanje! Jasno kakor beli dan je, da svet ne more več stati in Slovenci ne živeti, razun da jim sveti še prihodnje leto 1865 Zgodnja Danica. Nič ne mara, da bo marsikdo še umeri, ki ne bo bral

Danice. Pred ko ne, bo tudi v kakem kraji germelo in treskalo, kamor ne bo Danice. Kaj je tedaj storiti, sosedje? Ali ne bo kazalo po Danici ogledati se? Kaj menite p. n. bravci, pisavci, naročevavci? Pravite: „povejte Vi!" — Ker tako hočete, naj pa bo! Vojnic se je težko znebiti, ako bi kdo tudi želel. Darujte tedaj zmožni pisavci svoje pero, naročevavci naročnino — njih saj polovico več kot letos —, tiskar bode pripravil čerk, popirja, černila dokaj, in gibčnih perstov več mem letos, vredništvo pa bode žert-valo svoje oči, možgane in naj lepši ure, ki jih šteje nova Blaznikova pratika. Ako nam k temu naša pomočnica — mila Danica — z neba prijazno sije in Bog svoj blagoslov rosi: pa bo Zgodnja Danica še dalje Slovence budila, učila, mečila,—jih obdelovala, likala in razveseljevala, — jih odvračevala in zavračevala, — jim naznanovala, napovedovala, žalovala in prepevala, pa tudi po stari slovenski šegi včasi malo pokoledvala. Akoravno pa mnogi žele njeno obličje saj vsak teden viditi, se bo vender mogla le še na deset dni prikazovati, ker skoz teden si ne upa zavolj pomanjkanja časa tako čedno napravljati se, da bi smela ličnim Slcvencem pred obličje. — Zdaj pa vsim skupaj pre-serčna zahvala in prav ponižen poklon od Danice, ktera priljudno prosi, naj ji urno pošlje navadno popotnino, kdor koli želi, da mu pride na dom veselo novo leto vo-šit (str. 298)".
XVIII. 1865. „Kamor koli se ozreš, vidiš dvoje kraljestvo, ki se med seboj vojskuje. Kraljestvo dobrega, in kraljestvo hudega; kraljestvo resnice, čednosti, pa kraljestvo laži in greha. Razne dopise in naznanila smo dobili naj poslednjiši dni, ki kažejo, kako zmožni za nejevero so pogosto tudi naši ljudje, ako v slabe okolišine pridejo, zlasti mladenči pri vsi svoji oliki in omiki in pri vsem tem, da se že zgodej korenito učijo včrne in nravne vede. O tacih, ki se do čistega na eno ali na drugo stran nagnejo, ni veliko govoriti; veliko pa jih je, ki hočejo dvema gospodoma služiti, akoravno pravi večna resnica, da je to nemogoče. To se zlasti rado kaže v našem slovstvu. Ravno te dni nam je neki domorodec tožil zastran nove „Slovenske Vile", kako živo popisuje tisto ljubezen, ki pelje v Ljubljanico, Savo, Donavo, pa še kam drugam! Želodec, ki škodljive jedi poželi, ni zdrav; tudi duh je hromoten, kterega mika po kužljivem branji. Potreba rezno na vrata terka, da naj se verne in nravne moči strinjajo zoper kužljivo slovstvo; če ne, utegne kuga biti splošnja. Vsako novo delo bo treba pretresti, in Slovencem odkrito povedati, če je za-nje, ali ne. K temu pa je treba zedinjenih moči (str. 104)." — O bridkem spominu, da tudi po slavni tisučletnici med Slovani potrebne edinosti ni, potoži Svitoslav to v pesmi (str. 161):
Tri solze kralja Rastislava
o pogledu v prihodnjost.
Svatopolk, mi v rodu stričnik, Kam zabredel si v osodi?
Kje edinost je, otroci? — Svatopolk zato li proti
Zdavši strica, ti krivičnik,
Zdal svoj narod si nezgodi! Oh, zastonj so tvoje zmage:
Vam je zročil v oporoci, Da se švigate v grenkoti?!
Vse razdere ti delitev! Kal nesloge pa neblage
Teci, teci bistra Sava, Naj neso solze valovi,
Svete nrave je keršitev!
Ki jih joka mati Slava Nad prešernimi sinovi. —
Še pregreha se mašuje ! Nove greh rndi modrase:
Duh moj gleda v pozne čase:
Boj se v duhu ponavljuje!
Ena zvezda le se znani
'Z davnotemnega mi groba: „Ko vsi v veri bote zbrani, Vam zacvete boljši doba . .
»
u
Brat na bratu cčpi dlako,
Brez ljubezni rane seka,
Popustite vse prepire, Vsi med sabo se ljubite;

Brusi meč za re'so vsako — Vse od veka pa do véka!
Vsi v zavetje prave vere,
Vsi k resnici pritecitel Tolažilo to naj veče,
Ko da dosti ni pošasti,
V bogočastji se spertijo :
To je pravi vir ljubezni, To je solnce vaše sreče,
Slave sini s hude strasti Svojo Mater zapustijo!
Konec vaše to bolezni.
S-v.
Skorej dvesto let staro novoletno vošilo, na novo prekuhano, osoljeno in po-štupano (str. 3—11). Med in pelin: Prazen je žepič, — Pa ne maram nič! Pogovorček. Posel in gospodinja (str. 82). Naravoslovec in materialist, češ, da je pajek ribič, poet, človek, kristjan (str. 137). Miško: Ljudje tožijo, da poslednje leta je svoboda tiska terpela veliko sušo. Anže: Mogoče; vender pa je svoboda ali nesvoboda ravno te leta nanesla toliko blata, da ga Donava v petdesetih letih ne izpere (str. 188). General La-morigiere (222). Klic ob koncu svetega leta 1865 (str. 285). Kaj čvrste razprave in opazke se nahajajo pod naslovom: „Ogled po Slovenskem. Kaj je kej novega po širokem svetu? Med in pelin. Rožice, ki je vsaka cekina vredna" itd. Str. 19 razlaga, kaj je komunizem in socializem; str. 30, kako bi se zboljšale vseučilišča, da vseučilišniki hodijo redoma k spovedi in sv. obhajilu; str. 215, kako naj se podučuje v srednjih šolah, saj polovica šolskih tvarin v slovenskem jeziku. „Neogibno potrebno pa je tudi po naši misli, da bi se precej velik del ur utergal nezmernim številkarijam, greščini in naravstvu ter se obernil v učenje avstrijskih jezikov. Sej se ne more človek v našem cesarstvu na nobeno stran pol dne deleč der-drati po železnici, da bi med druge razne narode ne zadel, čudno, prečudno je, da šolski gospodje te tako djanske potrebe saj že takrat niso spregledali, ko so se železnice začele po našem cesarstvu; da se pa še zdaj k temu nič ne stori, to naj rakovci zapo-padejo in želvarji razlagajo! Avstrija ne sme več nobenemu jeziku v cesarstvu biti mačeha, ampak vsim mati, — to je ravnopravnost, in iz nje se bode razcvetala zadovoljnost". — Kaj šegavo odgovarja str. 48 Vogtu na vprašanje, kje je pri mravljah meja med nagonom in umom na pr.: „ . . Sicer pa, kar znajo mravlje, muhe in ščurki zdaj, to so znali že pred šest tisoč leti ravno tako; nikjer se ne sliši, da bi bili ti prizemelj-ski narodi tudi le za betvico napredvali. Kadar pa bodo na pr. mravljice začele vsako zimo druge podobe kučomajke nositi; kadar levi toliko napredvajo z duhom časa, da bodo nove šege kazine imeli; kadar se bodo kosmatini medvedi v „narrenabendih" predpustni čas radovali; kadar bodo že jeleni v sokolskih družbah narodne prepevali, in se čebelice po čitavnicah zbirale; ali ko bodo pajki jeli časnike vredovati; kadar bodo kozli včasi obriti, včasi pa bradati hodili, kakor bo „moda"; kadar seršeni ne bodo zmiraj ravno tistih dolgočasnih kvartetov peli; kadar bodo čmerli nove baže trobente iznašli; kadar se bodo ose olikale in od svoje sovražljivosti pojenjevale: takrat naj bi Vogt iz groba vstal in tehtno poprašal: „Wo ist nun, dürfen wir wohl gegenüber solchen Beobachtungen fragen, die Grenze zwischen Instinct und Verstand?" —
„Dandanašnji, ko vse naprej hiti, se v eni uri delj pride kakor nekdaj v enem dnevu, in v enem letu delj kakor svoje dni v petnajst ali dvajset letih. Kjer se pa hitro vozi, se zavozi tudi lahko pod cesto in v rupo ter se napravi hitro škoda velika. Od tod je očitno kakor beli dan, da je Slovencem katoliškega cerkvenega lista treba kakor vsakdanjega kruha, pravi v vabilu k naročevanju Z g. Danice za 1. 1866 . . . Za pravo oliko in resnični napredek se poganja tudi Danica med Slovenci. Iz vsih strani dobri Slovenije sinovi imajo v nji, bi djal, neko središe, kjer orožje zbirajo; neko ognjiše, od koder podirajo sovražnike; neki verhunec, od koder hitro zvedo nevarnosti in sovražne napade. In koliko mičnih in koristnih naukov se po katoliškem listu kar nanagloma
razširi med občinstvo, koliko dobrih misel se zbudi med branjem, koliko časa se v dobro obrača, ki bi se sicer v prazne ničarije ali celo v greh potratil! . . . V tacih okolišinah hočemo tudi mi s pomočjo Božjo svoje slabe moči darovati Danici in Slovencem, dela verlih domorodcev v lično edinost spravljati, necelotnosti dopolnovati, času primerne reči spisovati in zbirati . . . Dandanes vse agitira, si pajdaštva iše; dajte torej tudi malo agitirati za obilno branje Zgodnje Danice v duhovni prid vernih Slovencev (str. » 284) itd."
25. Šmarnice Marije Device, četerti letnik. Spisal Luka Jeran. V Ljubljani 1865. 12. 376. Cvetlica a) v čast in hvalo previdnosti Božje; b) v hvalo Marije Device; c) za vsacega na dom. Po psalmu: Benedicitel O raznih božjih potih na Kranjskem. Nat. J. Blaznik.
Pogovor o vremenu.
(Konec.)
Kmet: Jaz bi pa menil, da bi to ne stalo veliko države, ako bi nam brezplačno o vremenu sleherni dan brzojavljala.
Učitelj: Tudi jaz sem uže o tem premišljeval. Telegrafne postaje so zdaj uže v mnogih večjih vaseh. Po takih krajih telegrafne in poštne osebe itak nimajo toliko posla. Naj bi se pečali še z opazovanjem vremena, zlasti če so dovolj izobražene.
Nekoliko več veselja bi bilo treba do tega, pa bi šlo. Sicer se pa to more zvrše-vati s pomočjo učiteljev, duhovnikov, ki bi lehko skoro v vsakem kraji bavili se z vremenskim opazovanjem ter v zvezi s takimi postajami, ki bi dobivale telegrafijska poročilo, vkupno določevali vreme od dne do dnd.
Kmet: Kako pa, da vlada ali državni zbor za razširjevanje teh vremenskih poročil med kmetsko ljudstvo, ki jih najbolje potrebuje, še nič zdatnega ukrenila nista?
Učitelj: Čital sem, da je bil neki državni poslanec (menda neki Poljak) uže podregal to zadevo v državnem zboru, ali s kakšnim uspehom, mi ni znano. Morebiti bi bilo to z velikimi troški združeno, ako bi se, recimo, občinam taka poročila na državne troške pošiljala; ali pa še vremenoslovski učenjaki niso še čisto na trdnem zastran zanesljivosti svojih poročil.
Kmet: Jaz bi rekel, da naj bi vlada telegrafne postaje snovala tudi zavoljo ljudstva, in ne samo zavoljo države, ko pravijo, da ta pa ta vas je dobila telegrafno postajo največ iz vojaških obzirov, to je, da bi se vojaki prej in hitreje sklicali, ko bi vojska pretila.
Učitelj: Prav govorite. Varnost države je sicer v prvi vrsti tudi kmetu potrebna; ali ravno od telegrafnih postaj nima kmetsko ljudstvo skoro nič koristi; ali ta omenjena korist bi bila res skoro največja.
No, za danes sva se pa veliko o vremenu pogovorila. (Uže sta se mislila raziti, ko začne grmeti. Zavoljo tega vpraša kmet učitelja še:)
Kmet: Toliko veste o vremenu, zdaj mi pa še povejte, kako nastane grom, blisk in toča ?
Uči tej: Dragi moj očka! To pa ni lehko vprašanje. UčeDjaki vam o tem določnega odgovora dati ne morejo, kako bi li to razlagal jaz, vaški učitelj. Eni razlagajo vzrok nevihtam na ta, drugi na drug način. To pač vedo vsi, kdaj najrajše nevihte pridejo; to vedo, pri kakšni toplini, pri kakšnem barometerskem stanji, v katerem letnem času nevihte pridejo itd., a več pa ne vedo. Tudi to znajo po izkušnjah, v katerih
krajih toča posebno rada pobije, n. pr. v Avstriji zlasti na Dolenjskem in spodnjem Štajerskem. Moja naloga je tudi, da posebno marljivo nevihte opazujem in da po vsaki nevihti, kadar mine, poročam na Dunaj, kakšna je bila, od kod je prišel grom in kam je potegnil, kolikokrat se je zabliskalo ali treščilo, ali je deževalo, ali toča pobila itd.
Kmet: Bog daj, da bi Vam letos ne bilo treba dosta o nevihtah na Dunaj poročati. Z Bogom!
Učitelj: Bog Vas usliši! Lehko noč!	I. Lapajne.
Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v
Krškem.
(Dalje.)
C. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji je razstavila:
1.	15 slovenskih stenskih tabel za čitanje.
2.	Jos. Grandauerja „Elementar-Zeichenschule". Predloge za risanje na šolski tabli. V 12 zvezkih po 10 listov. Zvezek I.—XII. Dunaj, c. kr. zaloga šolskih knjig.
3.	Jos. Grandauerja „Elementar - Zeichenschule". Predloge za risanje na šolski tabli v ljudskih in meščanskih šolah. Bočna izdaja v 12 zvezkih po 10 listov. Cena po 12 kr.
4.	Jos. Grandauerja „der Regelkopf in seiner Entwicklung und in seinen verschiedenen Ansichten". Vorlagen zum Unterrichts-Gebrauche beim Beginne des figuralen Zeichnens an Mittelschulen und Lehrer - Bildungsanstalten. 15 listov z razpravilom. Cena 70 kr.
5.	Jos. Grandauerja „Anleitung zum Gebrauche der „Elementar-Zeichenschule". Cena 20 kr. Dunaj 1878.
6.	Dr. Jan. Kundrata „Anatomične table za nagledni pouk v ljudskih in srednjih šolah". Popis pet tabel v veliki obliki. Cena 20 kr. Dunaj, 1873.
7.	Dr. vitez Fran Močnik: „Navod k prvej in drugej računici za slovenske ljudske šole". Drugi natis. Csna 35 kr. Dunaj 1876.
8.	M. Poblasek: „Erziehung und Unterricht blinder Kinder im Elternhause und in der Volksschule der Sehenden als Vorbildung für die Blindenanstalt. Cena 20 kr. Dunaj 1883.
9.	Eduard Portesich: „Anleitung für Volksschullehrer zur erziehlichen und unterrichtlichen Behandlung taubstummer Kinder als Vorbildung für eine Taubstummen-Anstalt. Dunaj 1883. Cena 15 kr.
Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj v Ljubljani:
Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po poročilu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire. S 180 podobami. V Ljubljani, 1888.
Fran Šimunovič, učitelj v Belovaru:
L Prva zorna računica k računalu za prvi razred pučkih škola i privotnu obuku sa naputkom, slikami i vježbami po naukovnoj osnovi lahkoshvatljivo sestavio Franjo Šimunovič, pučki učitelj i izumitelj nove c. kr. izključljivimi privilegijami štičene računarske sprave u Belovaru. Prvo izdanje hrvatski i njeuiački. Sva prava pridržana. Vl .stila naklada. Belovar, 1886.
2.	Erstes Veranschaulichungsrechenbuch zum Rechenapparat für die erste Volksschulklasse und den Privatunterricht mit Anleitung, Illustrationen und Uebungen nach dem Lehrplan leichtfasslich verfasst von Franz Šimunovič, Volksschullehrer und Erfinder des neuen durch k. k. ausschliessliche Privilegien geschützten Rechenapparates in ßelovar. Erste Auflage deutsch und kroatisch. Alle Rechte vorbehalten. Belovar, 1886.
3.	Druga zorna računica za drugi razred pučkih škola sa naputkom, slikami i vjež-bami za zornu, ustmenu i pismenu obuku računstva na temelju naukovne osnove sestavio Franjo Šimunovič, učitelj u Belovaru. Prvo izdanje. Vlastila naklada. Belovar, 1888.
4.	Jedinična pločica. Fr. Šimunovič. Patent. Belovar. Hrvatski „Pedagogijsko-književni sbor" v Zagrebu:
1.	Jana Amosa Komenskega didaktika. Zagreb. 1871. Pedagogijske biblioteke. Knjiga I.
2.	Zablude vzgoja. Priredio Mijat Stojanovič. 1873. Pedagogijske biblioteke knjiga II.
3.	Pogled u lučbu. Preveo Gjuro Ester. 1874. Pedagogijske biblioteke knjiga III.
4.	Kratko izkastveno dušeslovje. Sestavio Stjepan Basariček. Drugo izdanje. 1878. Pedagogijske biblioteke knjiga IV.
5.	Pedagogija. I. dio: Uzgojeslovje. Sostavio Stj. Basariček. 1880. Knjižnice za učitelje. Knjiga VII.
6.	Pedagogija. I. dio: Uzgojeslovje. Sostavio Stj. Basariček. Treče izdanje. 1888.
7.	Pedagogija. II. dio: Obče obukoslovje. Sostavio Stj. Basariček. 1882. Knjižnica za učitelje. Knjiga XI.
8.	Pedagogija. II. dio: Obče obukoslovje. Sostavio Stj. Basariček. 1888. Drugo izdanje.
9.	Pedagogija. III. dio: Posebno obukoslovje. Sostavijo Stj. Basariček. 1884. knjižnica za učitelje. Knj. XIV.
10.	Pedagogija. IV. dio: Poviest pedagogije. Sostavio Stj. Basariček. 1881. Knjiž. za učitelje. Knj. IX.
11.	Slike iz hrvatske evjetane. Napisao Drag. Hirc. Sa 113 slika. 1880. Knjiž. za učitelje. Knj. VIII.
12.	Milan Dragojevič. Pedagegijska pripoviest. Priredio Mijat Stojanovič. 1882. Knjižnica za učitelje. Knj. X.
13.	Nauk ob uzgoju umnom, čudorednom i tjelesnom. Engleški napisao Herbert Spencer. Preveo Ivan Širola. 1883. Knjiž. za učitelje. Knj. XIII.
14.	Revizija školskoga zakona od 14. listopada 1874. Preštampano iz „Napredka".
1883.
15.	Gragja za istoriju dubrovačke pedagogije. Sakupio Vicko Adamovič. Sa 9 slika. 1885. Knjiž. za učitelje. Knj. XV.
16.	Predavanja držana u sjednicah hrv. ped. knjiž. sbora. Knj. I. svezok I. 1878.
17.	Pjevavka. Sto dječjih popievka na jedno grlo s nadjevi, tekstom in metodičkim uvodom za pučke škole i zabavišta, uredio Fr. Š. Kuhač. 1885. Knjižnica za učitelje. Knj. XVI.
18.	Metodika prostoročnoga črtanja za obče pučke igradjanske škole. Sostavio Gjuro Kuten. Sa 26 slika. 1885. Knjiž. za učitelje. Knj. XVII.
K: n j i 5 e v a o @ t,
„Duhovna lekarna" za vse, ki hočejo večno živeti. Podučna knjižica, katero je izdal dr. Ernest M. Miiller, škof Linški. Poslovenil Fr. Zbašnik, župnik. — V Ljubljani, 1889.
Založila „Katoliška Bukvama". Tisk „Katoliške Tiskarne". 16°, 140 stranij. — Ta nabožna, prav lična knjižica je dobro došla vsem, ki radi poslušajo lepe nauke. Priporočamo jo kot krščansko vodilo k pobožnemu življenju našemu vernemu slovenskemu ljudstvu. Cena mehkovezani knjižici je 20 kr.
„Nekoliko besedi" o ribarstvu na Kranjskem, kaj ga ovira in kako bi se dalo povzdigniti. Izdalo kranjsko ribarsko društvo. V Ljubljani. Svojina in založba kranjskega ribar-skega društva. Natisnila Klein in Kovač. Ta knjižica obsega na 12 straneh polno lepih vnem na korist ribarstvu, katero je posebno v naših krajih zelo zanemarjeno. Ta spretni spis kaže, kako je razumno ribarstvo važna stvar v deželnem gospodarstvu. Kakor povsod, tako je tudi tukaj treba, da zložno delujejo vsi krogi, ribarji, oblastva, duhovščina in učiteljstvo, ako hočemo, da nam delo obrodi obilen sad. Pred očmi nam naj bode geslo avstrijskih ribarskih društev, ki slove:
„Množi in pospešuj, Bližnjemu v blagoslov, A stvarniku v časti"
To zanimljivo knjižico priporočamo tudi še posebno slovenskemu učiteljstvu, katero na tem polji lehko veliko stori v prid naše domovine.
Prvo zborovanje
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani dne 22. in 23. aprila 1889.1.
(Dalje.)
Učitelj g. Bogateč poroča o prihodnjem glasilu društvene „Zaveze", in priporoča kot tako glasilo v Mariboru izhajajoči strokovni list „Popotnik". Ta list zavzemal je pravo stališče napram Liechtensteinovemu šolskemu predlogu, je napredujočega duha, na zdravi podlagi uredovan in bode slovensko učiteljstvo gotovo dobro podpiral v duševnih in gmotnih vprašanjih. Da pa bode le jedno glasilo „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev, to je „Popotnik", naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš". Malo je slovenskih listov, kateri bi branili stališče učiteljev, zato jim treba posebnega lista za njihovo stanovsko obrambo, zato je neobhodno potrebno, da ima „Zaveza" svoje lastno glasilo, zatorej predlaga, naj postane „Popotnik", izhajajoč v Mariboru, organ „Zaveze slovenskih učiteljskih društev", naj odslej izhaja po trikrat na mesec, Id, če je mogoče, naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš".
Gosp. Andrej Praprotnik, urednik „Učiteljskega Tovariša" izjavi, da je zaradi sloge pripravljen, takoj odložiti uredništvo „Uč. Tovariša", a kaj pa poreče k temu založništvo, tega pa on tukaj ne more določevati.
Gosp. Grebene izjavi, naj bode „Popotnik" „Zavezni" list, a zaradi tega pa ni treba, da preneha „Uč. Tov." Važnejše stvari naj se prijavljajo v „Popotniku" kot društvenem glasilu, druge pa v obeh učiteljskih strokovnih listih.
Gosp. Romih misli, da bi se določitev o društvenem glasilu prepustila odboru, kateri naj skrbi za to, da določi najpripravnejši list.
Gosp. Vodopivec naglaša, da še le o novem letu gre razgovarjati se, kateri list naj bi imel biti glasilo in kateri naj bi nehal, v kolikor namreč more o tem odločevati zbor „Zaveze".
Učitelj čenčič meni, da „Učiteljski Tovariš", ki je bil zmerom zvest narodnim načelom, pač ne zaslužuje, da bi po več nego 28letnem delovanji bil danes pokopan po „Zavezi" slovenskih učiteljskih društev.
Učitelj S kal ovni k pravi, kar je bilo, je bilo, danes je treba skrbeti za prihodnjost in odločiti se, bode li glasilo „Popotnik", ali „Učiteljski Tovariš", ali se oba lista združita. Kar je veljalo pred 80. leti začetkom devetnajstega stoletja, to pač danes več ve-
Ijati ne more. (Občno odobravanje Živio! Živio!) Danes je treba popolnom natanko določiti, kateri list bode glasilo „Zaveze", kako tedenco naj zastopa list, in tu se je treba v prvi vrsti ozirati le na doslej izišle liste, nikakor pa ne na osebe, ki so njihovi uredniki.
Gosp. Romih gorko priporoča, naj se izvoli „Popotnik" za društveno glasilo.
Učitelj g. Fran Praprotnik (Štajersko) misli, naj bi se o tej zadevi pogovorilo v prijaznosti, in naj bi se odložilo do prihodnjega zborovanja, kateri list se določi kot glasilo „Zaveze".
Učitelj g. Gabršček (z Goriškega) reče, da se bode program prihodnjemu glasilu „Zaveze" določil še le jutri, ki bode on stavil v občnem zboru svoje predloge in se bodo isti v javnosti razglasili. — Pri glasovanji vzprejme se nasvet, da ima biti „Popotnik" društveno glasilo „Zaveze".
Kar se tiče letnine predlaga g. Ribnikar, bi ostala stara.
Gosp. Gabršek (s Krškega) izjavlja, da bi „Pedagogiško društvo" nikakor ne zmagovalo za vse ude pristopnine za „Zavezo", kajti v prvi vrsti je „Pedagogičnemu društvu" smoter literarno delovanje in zato mu treba v prvi vrsti denarnih moči, katere z mnogim trudom vkup spravlja. Nekoliko pa bode „Pedagogično društvo" prav rado odrajtovalo za namerne „Zaveze učiteljskih društev", kakor je to običajno pri „Pedago-gičnih društvih" na Hrvatskem.
Gosp. Nerat nasvetuje, naj bi ostalo pri letnini, kakor je bilo sedaj, na kar se vzprejme predlog, da se določitev letnine prepusti novo izvoljenemu odboru, in se potem, ko se je določil glavni skupščini dnevni red, sklene zborovanje, ko je trajalo 3 ure. Zvečer so se zabavali učitelji pri igrah vojaške godbe in izbornem petji čitalničnih pevcev.
V 23. dan ob 10. uri dopoludne se je zbralo nad 100 učiteljev in tudi nekaj učiteljic k glavnemu zborovanju „Zaveze" slovenskih učiteljev. — Predsedoval je podpredsednik g. Razinger; kot vladni zastopnik bil je navzoč deželni in magistratni svetnik g. Zamida; kot gostje župan g. Grasselli, deželni odbornik dr. Vošnjak in več profesorjev srednjih šol. Podpredsednik g. Razinger pozdravi zborovalce in naznani, da sta zborovanje počastila s svojo navzočnostjo gospoda: župan Grasselli in dr. Vošnjak, ud deželnega šolskega sveta kranjskega. (Živio! Slava!)
Župan Grasselli pozdravi zborovalce v imenu Ljubljanskega stolnega mesta, narodnega središča slovenskega naroda. Čestita potem zastopnikom učiteljskih društev, da so si ustvarili nov organ za svoj smoter „Zavezo slovenskih učiteljskih društev", po katerem je upati, da bodo združeni dospeli do zaželjenega uspeha, kar posamičnim društvom ni bilo mogoče, ravnaje se po gaslu presvetlega našega cesarja: „Viribus unitis!" (Dobro, dobro!) Teška bode naloga društvu, posebno za slovenske učitelje, katerih je razmerno dosti manj ko drugih, a navdušeno delovanje mu je poroštvo, da bode tudi smoter „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" uspel do pravega smotra. Zato čestita društvu, želi mu vso srečo in božji blagoslov. (Dobro! Slava!)
Deželni odbornik dr. Vošnjak presrčno pozdravlja denašnjo zborovanje. Jako ga je oveselilo, da se je za prvo zborovanje tega društva izbrala Ljubljana. (Živio!) Slovenci na Kranjskem, hvala Bogu, sicer ne čutijo več istega pritiska, kakor Slovenci sosednih dežel, kajti deželni odbor, deželni šolski svet, ki se ima v prvi vrsti baviti s šolstvom, je v večini naroden in narodni udje teh zastopov storč vse, kar je v prid narodnemu šolstvu. Težje je stališče narodnih učiteljev tam, kjer so ti označeni zastopi v nasprotnih rokah. A ker je slovensko učiteljstvo v ogromni večini značajno in narodno, vrši tudi tam svojo težavno nalogo in ni dvomiti, da bodo njega nauki prešinili vso slovensko prebivalstvo in da se bode tudi v sosednjih slovenskih deželah obrnilo na bolje. Učiteljski stan je gotovo
jeden najvažnejših stanov v narodu, posebno pa v sedanjem stoletji, v katerem je in mora biti pouk vsakemu članu naroda pristopen ter ni več omejen le na boljše stanove kakor do še nedavno potekle dobe. Zato pa tudi zahtevamo od učiteljev, da so zvesti sinovi svojega naroda in da nam vzgajajo deco v narodnem duhu. Gotovo je, da gmotno stanje učiteljev še ni tako, kakor bi ga vsak prijatelj učiteljskega stanu želel, a kakor se je na Kranjskem uže nekaj storilo, upati je, da se uslišijo opravičene prošnje, kajti kdor trka, temu se odpre. Z veseljem opazujemo, da se slovenski narod zlasti tudi kmetsko ljudstvo jako zanima za šolstvo in za napredek šolstva, da povsod zahtevajo kmetovalci sami novih šol in da velike žrtve prenašajo za nova šolska poslopja. To je znamenje, da je v najširše kroge prodrlo spoznanje, kolike važnosti je pouk, in da smo dospeli do tega, zasluga je našega narodnega učiteljstva. (Dobro, dobro!) Narodno učiteljstvo bodi povsod in zmirom vzor rodoljubja in naj vceplja naši mladini v srce, da so sinovi in hčerke slovenske in slovanske matere. (Burno odobravanje.) In če bodo imeli to pred očmi, potem bodo delovali na blagor svojemu slovenskemu narodu, zato kliče govornik: „Bog živi slovensko narodno učiteljstvo!" (Živio-, Slavaklici. Burno odobravanje, ploskanje.)
Potem je predaval g. profesor Lav t ar o „reformi računstva". Jako zanimivo predavanje trajalo je skoro poldrugo uro in je izvabilo mej predavanjem in posebno h koncu občno odobravanje slušateljev. Brezdvomno bode g. profesor priobčil svojo razpravo v kakem strokovnjaškem listu, ki bode gotovo v veliko zanimanje vsega učiteljskega stanu. — Podpredsednik g. Razinger izrekel je g. profesorju Lavtarju na izvrstnem predavanji zahvalo zborovalcev. — Zbor z živioklici pritrdi.
Potem poroča g. Gabršček „o reformi osnovne šole". Referat je bil jako obširen, večkrat je bil pa, ko se je zasukal na politično stran in hotel kritikovati našo dosedanjo ljudsko šolsko postavo, po vladnem zastopniku potom predsednika ustavljen. Kolikor je bilo torej po vladnem zastopniku dovoljeno govoriti, posnamemo po svojih beležkah utemeljevanje raznih predlogov, katere je stavil govornik. Rekel je, da prvo občno zborovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vrši se baš ob 201etnici, ko se je poklical v življenje nov šolski zakon. S tem pa, da so se slovenski učitelji zbrali v toli obilnem številu k zboru „Zaveze", najdostojneje praznujejo to dvajsetletnico. Nova šola delovala je gotovo uspešno v občni napredek in da je ni bilo, gotovo bi slovenski učitelji ne zborovali danes v tako mnogobrojnem številu, in tudi družba svetega Mohora ne imela bi toliko prijateljev in čitateljev. Priznati se mora sicer, da sedanji šolski zakon ni tako popoln, da bi mu ne trebalo poprav in prenaredeb. V 20 letih pokazalo se je, da je marsikaj nezvršljivo, da se o teoriji sliši jako lepo, kar pa pri današnjih okolnostih ni mogoče zvršiti. V zadnjih 20 letih se je tudi ves ostali svet korenito izpremenil. Še le po mnogoletni izkušnji morejo se temeljito izpoznati napake ter nasvetovati potrebne izpremembe. Le na tak način bode tudi šolskemu zakonodajstvu možno doseči vrhunec popolnosti. Trije novi načrti šolskega zakona so uže predloženi, četrti se baje izdeluje.
(Dalje prih.)
Dopisi»
Z Dunaja. Predložen načrt o premeni šolskega zakona vzbuja zdaj v poslanskih in političnih krogih veliko zanimanje ter se razpravlja v vseh listih. Precej treba pa je povedati, da z njo niso kaj zadovoljni ni liberalci, ni klerikalci. Ta načrt bi dosedanji veljavni zakon znatno premenil. Glavne premenbe pa bi bile naslednje. Število verskih ur v osnovni šoli določa deželni šolski svet v sporazumljenji s cerkvenimi oblastvi. Dosedaj veljavni zakon je velel, da določa število šolskih ur učni načrt. Za verski pouk skrbe cerkvena oblastva. V krajih, kjer
bi ne bilo duhovnika, sme poučevati učitelj v verstvu, ako mu to cerkvena oblastva dovole. Otroci imajo hoditi v šolo od 6. do 14. leta, ako pa roditelji ali njih namestniki zahtevajo, skrajša se jim šolska döba na 6 let, in sicer ne samo na kmetskih občinah, ampak tudi v trgih. Naučno ministerstvo ima pravico dovoljevati snovanje privatnih šol, ako imajo te tisto svrho, kakor javne šole. Oni, ki vzdržujejo privatne šole, oproščeni so vseh šolskih doklad za javne šole. Občina, v katerej je privatna šola, vstrezajoča vsem zahtevam šolskega zakona, ni primorana osnovati posebno javno šolo. Verski učitelji so v eni vrsti z drugimi učitelji. Cerkvena oblastva določujejo, v kolikej meri se imajo otroci učiti verstvu. Kadar otrok izstopi iz šole, mora dokazati, ali se je v predpisanej meri priučil verstvu, čitanju, pisanju in računanju.
Jasno je, da se vname huda debata, ko pride ta novela v državnem zboru na dnevni red. Liberalce posebno pečejo določila glede privatnih šol. Ves zakon je pa po mnenji teh listov samo okvir, v kateri vpletejo o svojem času klerikalci vse svoje nakane in želje izražene v Liechten-steinovem predlogu. Klerikalci s svoje strani pa trde, da so vse te predlagane prenaredbe tako neznatne in brez pomena, da ni vredno govoriti o njih; edina važna naredba je po njih tikajoča se privatnih šol.
Iz Kameniškega Okraja. Uradna učiteljska konferencija za Kameniški okraj bode letos v 29. dan julija dopoludne v Domžalah se sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo nadzornikovo o nadzorovanih šolah. 2. Stališče učiteljev glede šolskega vrta; poročevalec g. Jeglič. 3. Kolike koristi je za učitelja podrobni učni načrt; poročevalec g. Pfeifer. 4. Poročilo odbora okrajne učiteljske knjižnice in volitev tega odbora. 5. Določitev učnih knjig za prihodnje šolsko leto. 6. Volitev odbora za oceno na svetlo danih spisov za otroško knjižnico. 7. Volitev stalnega odbora. 8. Posamezni predlogi.
Iz Ljubljane. K sposobnostnemu učiteljskemu izpitu v letošnjem vzpomladnem obroku od 6. do 11. dne t. m. je prišlo 8 učiteljev in 8 učiteljic, in sicer so se oglasili: 1. za ljudske šole g. g.: Robert Ziegler, zač. učitelj v Kapajnji; Ulrih Konjar, zač. učitelj v Motniku v Kameniškem okraji; Feliks Malenšek, zač. učitelj v Zgornjem Tuhinji; Fran Koz-j ä k, zač. učitelj v Borovnici; Tomo Bitenc, zač. učitelj v Šent-Lamprehtu; Stefan Birk, pomožni učitelj v Vrhpolji pri Moravčah; potem gospodičine: Hermina Edlinger, zač. podučite-ljica v Kreuth-u pri Pliberci; sestra Metodija Kališek, učiteljica na zasebni dekliški šoli v Celji; Ana K oče v ar, zač. učiteljica v Begunjah pri Rakeku; Pavla Wölfl in g, zač. uciteljica v Velikih Laščah; Kornelija Zupančič, zač. podučiteljica na Zgornji Beli (Obervellach); Julija P res si, podučiteljica v Podčetrtku (da dopolnuje preizkušnjo iz slovenščine). Za meščanske šole (II. skupino): Fran Zwirn, učitelj na Dunaji. 3. Iz francoščine: Marija Ta v čer in Marija Ana Souvan, zasebnice v Ljubljani.
Iz mej učiteljev jih je 6 dobilo spričevalo učiteljske pripravnosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom in 1 za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. Iz mej učiteljic so dobile 4 spričalo pripravnosti s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 2 pa samo z nemškim učnim jezikom in 2 iz francoščine.
— Pri sposobnostnem učiteljskem izpitu v 6. dan t. m. so se za pismeni izpit stavila ta-le vprašanja: za ljudske šole: pedagogika (in slovenščina): «Pouk kot vzgojilo». Po nemški: Wie soll der Verkehr zwischen der Schule und den Eltern beschaffen sein, und in welcher Weise kann der Lehrer dazu beitragen, dass zwischen der Schule und den Eltern ein freundschaftliches Verhältnis herrsche. Računstvo: 1. 109 kg pšenice ima v sebi 834 kg redilnih tvarin, a 100 kg krompirja jih ima 16 7 kg; 1 hI pšenice tehta 76 kg, 1 hI krompirja 84 kg. Kateri teh pridelkov je glede redilnosti dražji, ako stane 1 hI pšenice 9 gld. 20 kr., a 1 hI. krompirja 3 gld. 50 kr. ? 2. Jednakostraničen cilinder ima 269-255 dm3 prostornine. Kolika je prostornina vertane kvadratične prizme? 3. Površina kocke znaša 3456 dm2; za koliko je njena telesnina večji od telesnine njej vertane krogle? (Ravno to tudi po nemški.) Realije:
1.	Es sind die Gewittererscheinungen zu erklären. 2. Bučela (metodična obravnava). 3. Letni časi. Za meščanske šole: Iz pedagogike: Worin besteht der Unterschied zwischen der unmittelbaren und der mittelbaren Erziehung, und inwiefern wirkt der Unterricht erziehend? —
2.	Kurze Darstellung der Methode des physikalischen Unterrichtes und durch ein Beispiel illustriert.
3.	Eintheilung der Schulen nach Felbigers allgemeiner Schulordnung vom Jahre 1774. — 1z prirodopisa: 1. Die Bestandtheile und Gebilde der menschlichen Leibes-Haut sind eingehend darzulegen. Pflege der Haut. 2. Die Nadelhölzer (Coniferae) sind mit besonderer Rücksichts-nahme auf ihre Blüten Verhältnisse zu charakterisieren. 3. Der Gips; eine Abhandlung. — lz
n ara v o z n a n s t va: 1. Es ist der Verbrennungsprocess an den Vorgängen in einer Kerzenflamme zu schildern. 2. Einige Erscheinungen, die auf der Brechung des Lichtes beruhen, sind zu erklären. — Iz računstva: 1. 5 ä: + 5 y = 34; 3 ar -+- 7 y = 27; x = ?, y = ? 2.
¡J»2 _ g g> I 5
Welches ist der wahre Wert der Quotienten W = —5— T für x = 3. 3. Einem Cy-
X 1035 "p 11
linder ist eine Kugel und ein Kegel eingeschrieben; wie verhalten sich ihre Rauminhalte? 4. Bei einem rechtwinklingen Dreiecke ist die kleinere Kathete 7, die grössere 24; man berechne daraus alle Bestandtheile des Dreiecks (Seiten und Winkel). 5. Welche sind die wichtigsten Bücher eines Geschäftsmannes, und wie sind sie eingerichtet?
—	Iz «Zaveze slovenskih učiteljskih društev» v Ljubljani. Direktorij je imel v 6. dan t. m. sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o seji delegatov in v glavnem zborovanji. 2. Posebni nasveti.
Tajnikovo poročilo se jemlje na znanje. O predlogih, ki so bili stavljeni pri glavnem zborovanji «Zaveze», sklene se: 1. Prof. Lavtarju naj se v imenu odborovem pismeno zahvaljuje za izvrstno predavanje pri prvem glavnem zborovanji «Zaveze». 2. Takoj obrniti se do slavnega društva sv. Cirila in Metoda o predlogu g. Strelca glede poverjenikov posameznih podružnic istega društva za nabiranje naročnikov na izdane spise. 3. Istotako se poroča slavni družbi sv. Mohorja o predlogu g. Armina Gradišnika. 4. Glede vseh predlogov g. Gabrščeka prosijo se odborniki upravnega odbora, da se o njih temeljito razgovarjajo v svojih učiteljskih društvih in uspeh teh razgovorov naznanijo upravnemu odboru.
Za direktorij:
A Razlnger,	J. Furlan,
podpredsednik.	tajnik.
—	Iz «Slovenskega učiteljskega društva» v Ljubljani. Letnino za 1889. 1. so plačali: gg. Bele Ivan, mestni učitelj v Ljubljani; Bezlaj Jožef, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem; Borštnik Ivan, nadučitelj v Šmariji; Kavšek Fr., nadučitelj v M. D. v Polji; K1 i 11 a r Fr., učitelj v Hrušici; M a i e r Jos., mestni učitelj v Ljubljani; S a g o r c Fanny, učiteljica v gosp. Huthovem zavodu v Ljubljani; Žibert Anton, učitelj na Jezici.
—	»Narodna Šola» v Ljubljani je od Matice Slovenske koncem meseca aprila prevzela vse slovenske zemljevide, ki jih je v svojem času Matica na svitlo dala in po odborovem sklepu podarila «Narodni Šoli» za kar se odbor tega društva na tem mestu najtoplejše zahvaljuje. Zemljevidi so naslednji: 1. Skandinavija, 2. Britanija, 3. Nizozemsko in Belgija, 4. Francija, 5. Portugal in Španija, 6. Italija, 7. Balkanski poluotok, 8. Švica, 9. Nemčija, 10. Severna Amerika, 11. Južna Amerika in 12. Azija. Gg. učitelji naj pripomorejo, da pride velika množica teh zemljevidov med narod. Kdorkoli se zanima za te zemljevide, dobi jih pri «Narodni Šoli» brezplačno. Najugodnejše bi bilo za društvo, da bi se vsakdo zglašal za ponudbo, kadar pride v Ljubljano; sicer se pa bode po možnosti tudi oziralo na pismene želje. Torej le pridno sezite po njih! Čim preje bodo zemljevidi razdeljeni, tem preje je namen darovalcev dosežen. Učiteljem in učiteljicam, pripravnikom in šolam, vsakoršnim knjižnicam, bralnim društvom in čitalnicam i. dr., učencem ponavljalnih šol pa tudi zasebnikom so zemljevidi na razpolaganje. «Narodni Šoli» bode ustreženo, ako se eden za več drugih vkup oglasi, ker je s pošiljanjem manj posla, in poštnine se tudi nekaj prihrani.
Razpis učiteljske službe.
_Št^236_
okr. š. sv.	Na dvorazredni ljudski šoli v Velikem Gabru se bode umestila druga učiteljska
služba s 400 gld. letne plače in s stanovanjem. Prosilci za to službo naj svoje prošnje postavnim potom do 24. maja 1889. 1. vlagajo pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svšt v Litiji v 3. dan maja 1889. I.
Oznanilo slavnim c. kr. okrajnim šolskim svetom, oziroma gg. c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom.
Spiski 0 prosilcih za učiteljske službe (Competenten - Tabeli en) se
dobivajo v nemškem in slovenskem tekstu, pola po 2 kr., v podpisani tiskarni.
J. Ji. Milic v Ljubljani.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnlk.
Tiska in zalaga J. R. Mlllceva tiskarna.