I. letnik.
V Ljubljani, dne 10. julija 1919.
Štev. 3.
JUGOSLOVANSKI
OBRTNIK
GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Ust izhaja enkrat na ndesec, in sicer 10. vsakega meseca, ter stane do konca leta 1919. 8 K, posamezna Številka velja 1 K.
■SBBSESSBB==SBSB3B3BSXBSXSB8SB=8BSS
Vse cenjene naročnike
Inserati po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 11.
____________________________opozarjamo,
da nam poravnajo naročnino po poštnih položnicah, ki smo jih priložili zadnji številki našega lista. Kdor bi po pomoti položnice ne prejel, naj nam blagovoli porav-nati naročnino po poštni nakaznici. S prihodnjo številko ustavimo Ust vsem, od katerih ne prejmemo naročnine.
Novi čas.
Že v začetku svetovne vojske so pro-rokovali možje — politiki in socijologi, da pomeni ta vojska r— vojsko osvoboditve za posameznika in tudi za vsakovrstne skupine človeške organizacije. Vsekdar so go-vonli ti možje o zgodovini in njenih zakonih dobro poučeni, da sledi vojski nova doba, doba razvoja novih sil, ki so bile porojene na podlagi življenjskih izkušenj. Toda, kakor mora vsak posameznik preboleti rane, ki mu jih -je zadala svetovna vojska v tej ali drugi obliki, preboleti in pretrpeti, tako tudi si morajo odgovoriti na razna vprašanja »nove dobe« organizatorični elementi človeške družbe, kakor družina, šola, cerkev, narod, država
—	tako t\idi posamezne stanovsko-strokov-ne organizacije. Rečem, vsak del zase, ker edino on sam pozna dobro svojo preteklost, zna, zakaj in kako ga je ranila sedanjost, in edino on sam bo vedel, kako mora v bodočnosti delovati, da mu bo zasigurana lepša eksistenca. Da, trpljenje nosi in skriva v sebi zaklade, toda le za onega, ki se uči in spoznava in po spoznanjh deluje. — Mnogi, ki čitajo »Jugoslovanskega obrtnika« in ki jim je ta list stanovsko-strokovno glasilo, so bili in so mogoče še danes v vojski, so bili mogoče v raznih ujetništVih, v Italiji, Rusiji itd. Imeli so priliko spoznavati razne narode, spoznavati njih kulturne, politične, gospodarske, soci-jalne položaje, in so si na podlagi svojega
spoznanja ustvarili sodbo. »Ta narod ubogo, revno živi, delavec tega ali drugega naroda trpi, ker je premalo stanovsko, narodno zaveden, ker je malo ali sploh ni organiziran.« To sodbo so si ustvarili prav gotovo vsi oni, ki so bili v ruskem ali v italijanskem ujetništvu. Kdor je bil na Ruskem, imel je priliko spoznati, da ruski delavec-obrtnik ni poznal do revolucije nobene organizacije. Zato pa, ker tega ni poznal, so ga vsi izrabjlali, komur se je zljubilo. To vedo prav dobro vsi naši mizarji, krojači, zidarji, čevljarji, ko so v Rusiji gotovo bolje'živeli in si lahko več prihranili, negi v domovini Ni samo pomanjkljiva organizacija vzrok, da se je ruskemu delavqu-obrtniku slabo godilo, marveč tudi njegova manjša sposobnost za konkurenco. On hi tako izobražen v svoji obrti, kakor obrtniki drugih narodov. — Iz tega ,spoznanja, ki so ga črpali Slovenci delavci-obrtniki v tem ali drugem ujetništvu, so spoznali tudi svojo dvojno nalogo v svoji jugoslovanski domovini: Zmagujoča sila predvojne dobe in posebno dobe, ki bo sledila tej vojski, je zadružna misel; je organizacija. Kakor so se slovenski obrtniki zavedali tega že pred vojsko, da le orgianizacija, stoječa na zdravem principu pravičnosti, zamore zasigu-rati njih obstoj, tako se morajo posebno danes globoko zavedati te misli in podeseteriti svojo energijo, da si ustvarijo močno, zdravo organizacijo. To je gotovo, da gre oblikovanje vedno višje in višje, in da obrtnik kot samostojen gospodar ne bo mogel več konkurirati s tovarniškim produciran jem teh ali drugih predmetov. To nam govori sicer že predvojni Čas v raznih primerih. Tako so n. pr. mizarji, samostojni obrtniki pred vojsko, gospodarsko zelo "težko izhajali, ker že niso mogli več uspešno konkurirati z raznimi nemškimi in italijanskimi tvrkami. Da postaja konkurenca od dneva do dneva hujša, je jasno. A eno zlasti pomni, jugoslovanski obrt-
nik: prvo sredstvo do zmagovite konkurence z drugimi naj bo zate vedno dobro, solidno delo. — In še nekaj! Našemu delavcu - obrtniku je treba večje, ne samo strokovne izobrazbe, marveč tudi splošne izobrazbe. Potrebno je, da se naši delavci-obrtniki tako daleč izobrazijo vsestransko, da bodo oni sami organizatorji svojih sil, da bodo oni sami voditelji svojih organizacij, da bodo tudi oni sami skrbeli za svoje glasilo »Jugoslovanski obrt-n i k«. Ker le takrat je organizacija dobra in zdrava, če ima sama dovoljno življenjskih sil, Če ona sama skrbi za vse, kar je njeno, in ni navezana na pomoč od »zunaj«. Samo takrat je organizem zdrav, če vse sam preboli, predela, reformira in ustvarja. Zato je pa treba v prvi vrsti šole, predavanj itd. Obljublja se nam »narodno vseučilišče« v Ljubljani, to je zavod, ki je nekake ustvarjen kakor velika reka, ki ima napojiti žejo slovenskega naroda po pojmovanju raznih tokov javnega življenja. To bo studenec, ki bo narod naučil! pojmovati prošlost in sedajnoet narodovo, ki bo nared politično vzgojil, da ne bo narod
— to je 70—90% — v vsaki državi igrača politiki, marveč gospodar politiki, ki bo narodu šele dal možnost, da zamore postati posestnik vseh pravic, ki mu že danes objektivno pripadajo. Ta zavod je za ves narod velike važnosti, da, večje važnosti, kakor »slovensko vseučilišče« — zato se zavedaj zlasti ti, jugoslovanski delavec-obrtnik, in zahtevaj, zahtevaj, pa tudi' po m a g a j, da se ta za vso slovensko družbo najbolj potreben zavod prejkomo-. goče otvori. Delavec-obrtnik, zavedaj se vedno, da le takrat, kb se kolikor mogoče^ izenači prepad, ki loči človeka v dva tabora, v tabor, ki se samo uči in fizično ne dela, in v tabor, ki skoro vse življenje samo dela in ne misli, se ne uči — ko tega prepada v človeški družbi — če je sploh mogoče misliti, da kdaj popolnoma izgine
— ne bo, tedaj tudi izgine iz človeške
družbe mnogo zla in mnogo krivice, mnogo sleparstva — tedaj pa bo tudi mogoče govoriti o »narodu«,	Jože	Bitežnik.
OBRTNIKU Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri Obrtnem tajništvu V. L, S. v Ljubljani, Sodna ulica 11.
Našim obrtnikom«
Menim, da ni bilo bolj neorganiziranega stanu kot je bil obrtni stan. Ni pa to veljalo za celo bivšo Avstrijo, kajti Nemci in tudi Cehi so bili tu izjeme, Le za nas Slovence je veljalo to. Če iščemo vzrokov temu, moramo priznati krivdo na dveh straneh. Prva in glavna krivda je bil režim v bivši Avstriji. Ta režim je pogasi, a dosledno in precej neopaženo zasledoval cilj, preko nas Slovencev priti na jug in zasuž-niti nas Slovence gospodarsko, da se preko nas zgradi most nemškemu narodu do Adrije, in po tej bližnji poti priti y daljni svet, To je bil pravi cilj nemškega naroda. Sredstvo za to pa mtl je bila bivša avstrijska vlada, ki je vestno že leta in leta delala na to, da naj ostanemo Slovenci mali poljedelski narodič brez vsakega drugega gospodarskega napredka.
Bivša avstrijska vlada je gledala, da se je ves kapital, ki naj bi bil služil za po-vzdigo in procvit industriji, koncentriral na Dunaju.' Vsaka količkaj večja in pomembnejša obrt ali industrija v naših pokrajinah, ki je znovega nastala, je morala . biti v nemških rokah. Znalo se je uganjati vsakovrstne sekature nad ljudmi, ako so pričeli posegati po teh izključno nemških domenah. Ako ni šlo s preganjanjem in zapostavljanjem, sd se posluževali podkupovanja, da odvrnejo našega človeka od za-počete akcije.
Naši obrtniki in industrijci, kar jih je sploh bilo, so bili popolnoma izključeni od vseh dobav za državo, Naš domač trg pa je bil preplavljen od nemškega izdelka. Glavno, kar je pogoj napredku obrti, je izobrazba. In kako je bivša avstrijska država skrbela mačehovsko za nas, za celi poldrugi milijon Slovencev se ji ni zdelo vredno otvoriti niti ene slovenske realke (izvzemši zadnji čas nekaj malega v Idriji), dočim je za peščico Nemcev bilo povsoc dovolj strokovnih šol v naših deželah. In koder so bili naši ljudje primoram pohajati v nemške zavode, se jim je na vse mogoče načine grenil obstanek ter so jih mučili na razne načine. Ni čuda torej, da nam danes v tem pomembnem času tako silno manjka naših domačih tehnikov. In kaj naj
rečem o obrtnih in trgovskih šolah. Dočim so imeli Nemci na izobilje vsakovrstnih šol te vrste, še celo v naših slovenskih pokrajinah, smo se morali žal mi zadovoljiti le s/primitivnimi in skromnimi za-ltevami in še to smo si morali priboriti po dolgem in ljutem boju. Ni torej čuda, da naš obrtnik ni danes naobražen. Res je, da nas je bivša vlada oblagodarjala z raz-ičnimi novimi naredbami in zakoni, ki naj bi navidezno služili kot varstvo in jamstvo za napredek obrti. Kot izvršitelji pa so bili razni oholi nemški uradniki, ki niso imeli niti zmožnosti, niti srca za nas. Zato je pa vsa ta birokraška namena ostajala po zaprašenih miznicah nam neprijaznih uradov. Že spričo tega, kar sem dose-daj navedel, je torej jasno, da je bil teren pri nas zelo ugoden za naseljevanje nemške obrti in industrije v naše kraje, ki se je zelo premišljeno in po načrtu izvajalo in bi se v doglednem času v polni meri izvedlo. Drugi vzrok desorganizacije obrti pa je iskati v nas samih. Po naravi že je Slovencu dana precejšnja agilnost in smisel za podjetnost; četudi smo narod, ki se po veliki večini pečamo s poljedelstvom, se vendar opaža v nas velika smisel do obrti in trgovine. Napaka pa, ki je pri nas in nam nekako prirojena, je neke vrste pohlevnost in komodpost. Iz tega sledi pomanjkanje samozavesti. Vsak hoče le, da bodo že drugi naredili in da se to mora narediti, to je slaba naša stran in to moramo izvleči in ozdraviti. Ustanovili smo že nebroj zadrug. Prišlo je do ustanovitve, a komodnost članov je bila, da je največkrat ostalo vse le na papirju.
Največ obrtnikov je mnenja: jaz sem nepristranski, jaz se s politiko ne pečam, ostanem rajši doma, ker mi ta ali oni da delo, in ne grem nikamor.
Drugi zopet: jaz delam ves dan, potem sem truden, nimam časa priti k seji, k sestanku, saj bodo že drugi naredili, jaz se z vsemi strinjam.
Seveda se dobijo /še drugi, ki imajo pač čas posedati po gostilnah mesto da bi se odzvali, kamor jih kliče stanovsko delo. Izgovor, da se obrtnik s politiko in še celo ,s stanovsko politiko ne sme pečati, je pač ničev. Ako se sam ne pobrigaš za svoj stan,1 drugi se ne bode zate brigal, kajti drugi stanovi imajo zopet svoje stanovske zadeve in težnje. Ne sme ti biti vseeno, kdo zaštop^ tvoj interes v raznih političnih zastopih, kot v deželnem ali državnem zboru ali v občinskem svetu in v nebroj drugih korporacijah, kjer se kujejo postave in se marsikdaj in v marsičem odločuje tvoja usoda,
Torej ne ponižuj sam sebe in se ne
vzdržuj skupščin, če te mogoče ta in ta vidi, ako je slučajno tvoj naročnik. Ne boj se, če te mogoče radi tega pusti, —- če je tvoj izdelek popoln in soliden in cena primerna, dobiš odjemalcev dovolj. Saj smo vsi stanovi drug na drugega navezani in drug drugemu potrebni. Ne boj se torej za svoj izdelek in ne zapostavi svoje stanovski časti in veljave pred morebitnim trenutnim bojkotom. Nečastno bi bilo svoje prepričanje prodajati.
Potem pa izgovor, da si truden po dnevnem delu. Vsakega obrtnika dolžnost je, da vsaj nekaj iasa posveti tudi svojim skupnim stanovskim interesom. Če bode samo doma in v delavnici, se ne bode brigal, kaj se okrog njega godi ali se proti njemu sklepa, bode to slabo zanj.
Izgovor na druge pa tudi ne drži, kajti če bi vsi tako mislili, pridemo v največjo politično otopelost. Če je kedaj potrebno, da se organiziranih, je to gotovo' danes najbolj, ko si gradimo domače ognjišče. S podvojeno silo moramo delati, da se naše organizacije izpopolnijo in utrdijo, kajti le v združenosti je moč. Ako'bodemo edini in složni, bodemo tudi močni. Upoštevalo se nas bode. Vse naše težnje se nam izpolnijo. Zato pa krepko na delol
Čas je zlato!	Ivan	Ogrin.
Tvomlca za zavese«
V	Sloveniji in menda v vsej Jugoslaviji ni nobene tvornice za gardine (zavese pri oknih, finih posteljah itd.). Zato je zelo želeti, da se začne emartcipirati (oproščati) naša domovina od tujine in da proizvajamo sami blago, kolikor ga rabimo doma, pa tudi za izvoz.
Že nekaj mesecev se pripravlja družba, ki bo izdelovala v Sloveniji raznovrstne zavese (n, pr. vrste Bonne-femme, Stores, Brice-Bise), zavese iz tkanine in lanu in sicer v prvi vrsti bolj cčne, potem pa tudi finejše vrste. Tudi bo družba takoj iz početka lahko proizvajala raznovrstne vezenine (štikarije) za damske obleke, perilo itd.
Morebitnim naknadnim1 interesentom lahko poslužimo z vzorci blaga in risbami.
—	Surovine bi bile ponajveč angleškega in švicarskega izvora.
Sprva hoče delovati družba v primernih najetih prostorih, strojni aparat bo pa gonila elektrika, ki se je rabi za začetek v manjšem slogu le 20 konjskih sil (elek-tromoz za 14 konjskih sil, drugi za 4 konjske sile in par konjskih sil za luč).
Za obrat je potreba za enkrat 32 oseb in sicer 23 deklet, ki bi se v nekaj tednih privadile svojim strojčkom, s katerimi je
delo precej mehanično; potem je treba risarja za razne*vzorce, knjigovodkinjo, ma-nipulantinje, preddelavke (boljše) kot učiteljice in nadzornice, posebnega strojnega 1-ključavničarja, ki se razume špecijalno na te Stroje; na čelu obrata pa sta poslovodja, ki skrbi za točno in nepogrešno proizvajanje blaga, ter ravnatelj, ki ne obvladuje samo tehnične plati obrata, ampak tudi njegovo trgovsko stran. Poleg tega je še par oseb stranskega pomena zaposlenih v tovarni.	*	>
Vse glavno Strokovno osobje jc nr> dobljeno ali se ga lahko dobi vsak čas. Tudi stroji so že pripravljeni, da se odpošljejo na odpoklic. Upanje je, da se prične z delom že letošnjo jesen.
Za prvo silo je proračunjena glavnica potrebna za investiranje in obratovanje na 150.000 kron. Ta vsota je po večini skupaj. Ker je pa gotovo, da bo podjetje uspevalo, zato vabimo še nove interesente, ki bi' radi dobro naložili svoj denar, da se udeleže podjetja. Pri uredništvu tega lista je na razpolago naslov, kam naj se obrnejo po podrobnejša pojasnila glede vsega (kalkulacije, prostora itd.).
Kot izvozno ozemlje za vse te izdelke pride v prvi vrsti v poštev domača država SHS, potem pa tudi Rumunija, Grška in Rusija. Rajna Avstrija je izvažala velike množine tega blaga v Egipet in v južno Ameriko.
Pri nas imamo dOslej še ugodno uvozno carino za surovine. V velikosti, kot je s^daj zasnovana za podjetje, bo pa krila tovarna komaj porabo lastne države, tem bolj, ker bodo porušena srbska mesta potrebovala zelo veliko te robe.
Važno je pa seveda, da začnemo s to, kakor tudi z drugimi obrtmi in industrijami čim preje domačini sami; ako se nam vgnezdi tujec, nam posname vso smetano in razne golazni se je lažje ubraniti, nego jo odgnati pozneje (trihina, trakulja, bela uš itd.).
Pripomnimo še to, da bo mogoče oddajati polagoma razna dela tudi na dom in se bo lahko delazmožnost podjetja znat-| no pomnožila, ne da bi bilo treba poveča-vati prostore. Kmečko ljudstvo, in to pride pri podjetju v prvi vrsti v poštev, bi našlo
v	zimskih mesecih dobrodošlega in ne preslabega zaslužka.
Opomba. Ko se dobro vpelje iz-
•	delovanje blaga, ki ga misli izdelovati podjetje s prvega počeka, se lahko takoj raz širi z novim oddelkom za izdelovanje tako zvanih bobinetnih zastorov. Tudi te gar-dine, ki se izdelujejo,na bobinetnih strojih, imajo obširno polje za oddajo. Še poz--neje bi se vpeljalo blago, imenovano tilova
aplikacija in tilne tkanine; a za to je že treba aprcture in barvanja in zato popolnoma novega projekta.
OBRTNIKI!
Naš list je »Jugoslovanski Obrtnik«, širite ga med prijatelji in znanci; pridobivajte mu norih naročnikov. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Sodna ulica 11.
Draginja surovin/
Zelo važna za vsakega obrtnika ali trgovca na drobno je cena raznim surovi-, nam. Ugovor, da le-ta lahko prevali to na svoje odjemalce, ne drži povsem, in to posebno ne danes, kajti, ako so cene le previsoke, si marsikdo premisli, naročevati izdelke, saj jih pa tudi ne more.
V	tej dolgi vojni nam je vse pokazalo, da je najboljši regulator za določitev zmernih cen vendar popraševanje po blagu.
Kljub vsem različnim predpisom je vendar bilo in je še dobiti za visoke cene različno blago. Po polomu se je splošno mislilo, da bodo cene raznemu blagu in materijalu znatno padle ter da pridejo na dan razne zaloge, ki so si jih neopravičen-ci nakopičili. Res se je to za nekatere predmete doseglo ter cene polagoma padajo, a pri večini blaga pa* se to ni zgodilo, pač pa nasprotno, da so se cene še zvišale. To se da zagovarjati s tem, da se mora blago, ki se ga kupi izven naše države, pač plačati po vsaki ceni.
Nevamo pa je, ker je danes svobodno trgovanje, da se bodo ravno vsled večjega popraševanja po raznem blagu^ kakor ga je na razpolago, cene neprimerno dvignile, in to se tudi, deloma že dogaja. K temu posebno pripomore še dejstvo, da se je med to dolgoletno vojno vrinilo zelo nereelno trgovanje. Nastalo je cele vrste raznih novih, neopravičenih trgovcev in verižnikov, katerih glavni cilj ni, osnovati reelno in ugledno trgovino, ampak v prvi vrsti prav hitro in lahko obogateti.
Res je, da velja vse to le za prehodno dobo, dokler se ne določijo meje, uredi vprašanje valute ter trgovsko razmerje napram drugim državam. Ko se vse io izvede, se bodo sedanje razmere same, po
sebi konsolidirale.	/
*	Imamo pa tudi stvari, ki jih bodemo morali čimprej sami urediti.
Razne proizvode produciramo v drža-
vi	sami, in med tem tudi najbolj primitivne, ki pa so zelo važni. Vsled svobodnega trgovanja pa se tudi ti produkti smejo prodajati po istih cenah, ki jih kalkulant dobi edino na podlagi povpraševanja^ po blaguT To” je nedopustno in krivično, in
tu bode morala poseči vmes država. Prav je, da se naši industrijalci združujejo, a tudi tu bode morala biti meja dana in sicer v tem; da je vsakemu dopustna prosta konkurenca, Naša dolžnost bode, da odločno pobijamo vsako združevanje, ki dobiva znake ir us to v. Med najbolj primitivne industrijske izdelke prištevamo stavbeni materijal, kot cement, apno, opeka, les itd, Stanovanjska mizerija je tu. Marsikaj je treba popraviti in urediti, kar se je v dolgem vojnem času pokončalo. Tudi stavbenih delavcev je v izobilju, a kdo naj si dan^s dovoli zidavo pri tej grozni draginji stavbenega materijala. Cene gori navedenih materijalij znašajo danes 15 do 20 kratne cene pred vojno. ssVprašanje je, ali je to upravičeno. Pridejo namrpč v poštev delavske mezd1, in če primerjamo te z mezdami pred vojno, so se komaj popetorile. Če se vsled teh razmer torej ne zida, nimajo opraviti tudi druge stavbene obrti, ki jih je prav mnogo in so večinoma s temi deli v zvezi. Pričakujemo, da bode naa tukajšnja vlada, ki je sama tudi zelo tangirana pri tem, napravila red.
Pri tej priliki mi je omeniti, da je bil svoj čas sklep naše vlade, da naj se ustanovljeni prehodnogospodarski urad peča tudi z regulacijo cen, ni mi pa znano, ako sc je v tem oziru že kaj storilo.
'	Ivan Ogrin,
[NaSa Istra.
Tako se imenuje brošurica, ki jo, je spisal Fran Erjavec in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Tako je pa tudi ime deželi, ki je s Trstom in Goriško vred vogelni kamen naše nove domovine Jugoslavije in po kateri sega grabežljiva šapa laškega imperijalizma. Ker je Istra ud našega telesa, Istrijan kri naši krvi, zato naj bi vsak slovenski obrtnik prečital toplo in lepo pisano knjižico (stane samo 1 K). Naj podamo iz nje Samo par stavkov o istrijanski obrti in industriji, ki je p a še ni in ki bo nastala, ako ima pravica v Parizu še količkaj besede. Pod laškim jarmom bi tudi,'morebitno nastala obrt redila itak le samo Laha in lahbna, domačin bi pa garal, kot je doslej ^>od kombinirano avstrO-lahonsko vlado.
Za obrt najvažnejša surovina je p r e-mog. V Istri je odkrit in v obratu samo eden in sicer v Krapnju pri Labinu, ki je pa last tuje trboveljske premogokopne družbe. Njegova kakovost je najboljša, a nakoplje se ga le malo. Silno bogata pa je Istra na boksitu ali bohinjkl. Kdor ve, čemu vse se porablja boksit (po
I	x
mestu Bcaux, izgovori Bo, torej ne »bav-ksit« od znanega »bav«-a), ta bo znal tudi ceniti ta narodnogospodarski zaklad Istre.
Boksit je kemično aluminijev hidroksid v zmesi z železovim hidroksidom (rja) in s kremenovo ter titanovo 'kislino v majhni množini. Nahaja se tudi še drugje po svetu. V Ameriki je popolnoma bel ali pa rumen boksit v državah Arkanzas, Georgija, Alabama, rdečkast do rjav boksit pa ima še južna Francija, Koroško, Štajersko (pri Celju) in naša bohinjska dolina.
Iz boksita izdelujejo a 1 u n d u m (ko-rubin), ki ni nič drugega kot raztaljena čista glinica ali aluminijev okis (Ah Oj v kemični* pisavi). Pridobivajo ga s pomočjo električnih peči v debelejših in drobnejših zrnih. Prva porabljajo za izdelovanje brusilnih kamenov, kolut in koles, prav fino zrnje pa za leščenje (poliranje).
Tudi krasna kovina aluminij ima svojo mater v bohinjki hli boksitu. In uporaba aluminija je silno mnogovrstna in raste od leta do leta. Kako krasno bi se dale naše močne vode uporabiti za izdelovanje aluminija s pomočjo elektrike. Treba je pa mož, ki stvar razumejo, na drugi ptrani pa malo poguma, da se vpelje pri nas ta lepa industrija in izkoristijo zakladi domače zemlje.	•/	.
Strojarska obrt.
Ena izmed zelo važnih in cvetočih obrti še pred nedavnim časom je bilo pri nas strojarstvo. Kakor marsikatera izmed obrti, je tudi ta skoro popolnoma podlegla velikemu kapitalu ter modernemu tehničnemu proizvajanji!. Naši stari strojarji strojijo le primitivno blago, ki se ponajveč omeji le za kmetske potrebščine. Če kje, se je tu opazilo, kako so v zadnjih 30 letih moderni stroj in novoiznajdena kemična strojila popolnoma onemogočila obratovanje po starem načinu. Da je prišlo do tega, pa je tudi veliko vzroka bilo iskati v tem, da je veliki kapital cele srednje Evrope in Amerike znal monopolizirati to obrt. Prvi so bili tu Angleži, ki so določevali s svojimi avstralskimi in indijskima surovimi ko-i žarni ceno tem izdelkom. Amerikanci so z! novoiznajdenimi kemikalijami in stroji dosegli vrhunec. Tudi Francozi in Nemci niso zaostajali. Marsikateri tudi že večji fabri-kant je moral podleči tej svetovAi konkurenci, da ne govorim o malih, kateri so delali kvečjemu za plačilo raznim trgovcem s kožami in usnjem — seveda za tako plačilo, da je bila njih eksistenca gotovo pred polomom. Ne smemo tudi prezreti, da so imeli, oziroma imajo še pri celi stvari veliko, če ne glavno besedo neizogibni »he4
brejd«. Strojarska obrt v naši državi ni dokaj razvita. Pričakovati je, da se še prav lepo razvije. Da pa bode vsakemu posameznemu malemu strojarju vsaj deloma omogočen napredek, je edino pametno in umestno, da se združijo med seboj, in da tako z združenimi močmi dosežejo to, kar zamere posamezen velik industrijec. Taka skupna centrala bi imela nalog za skupno nakupovanje blaga in strojev, kakor tudi za skupno prodajo ali odjem blaga. Skupni centrali je dana večja možnost, da nastavlja potrebno in dovolj izurjeno osob-je, ter ji je lažje dobiti trgovske stike, ki so za to trgovanje potrebni. Mogoče bi v centrali tudi kazalo imeti gotove vrste vsaj dražjih strojev, ki bi služili zai skupno uporabo zadružnikov. Čisto gotovo je, da tako združevanje lahko prinese mnogo uspha. Umestno je orej, da se prizadeti javijo; naša Jugoslovanska obrtna zveza prevzame radevolje sodelovanje pri snovanju te zadruge.	Ivan	Ogrin,
Vsem stavbenim In tesarskim mojstrom.
Stavbena zidarska in tesarska obrt je v svetovni vojni največ trpela. Ob času mobilizacije julija 1914 so bile obrti v najlepšem teku. Stavbeni obrtniki so morali pustiti* vso v cvetočem teku obratujpčd obrt ter hiteti pod orožje ter reševat nemški kapitalizem. Mnogokateri tovariš se ni vrnil več, zopet drugi se je vrnil, a med vojno je njegova obrt propadla, sedaj nima kapitala, nima potrebnih surovin, da bi zopet otvoril poprejšnjo obrt. Stavbeni podjetniki so bili v bivši Avstriji pred vojno zatirani tudi s tem, da so bila vsa večja dela, javne in državne stavbe poverjene le tujcem, Nemcem, in slovenski obrtnik se je moral hvaležnega izkazati, ako je tu ali tam ujel kakšen odpadek, namreč najslabše delo, katerega Že Nemci niso marali sprejeti. Pa še huje je bilo med svetovno vojno! Koliko domačih stavbenih obrtnikov bi armada lahko uslužbo-vala, ker so se gradile številne tovarne, barake in enaka vojaška podjetja — pa tega ni storila. Stavbe so bile poverjene ali Židom ali nemškim podjetjem. Vojaška uprava je vpoklicala naše obrtnike v vojaško službo ter jih od tam oddajala na, razna ■ podjetja kot takozvane komandirane delavce. Naši obrtniki, kateri bi lahko do-tično delo samostojno vršili, so bili kot sužnji pri neopravičenih podjetjih, katera je vojna podpirala tudi s tem, da jim je dala kot za zaščito in zaslombo vojaškega poveljnika, kateri je vojake-stižnje kaznoval brez vsakega vzroka kar najostreje
ter se je z vojaki ravnalo tako kakor z živino.
Otresli smo se verig tisočletnega suženjstva, vrgli smo železne okove v stran, postali smo samostojni, osvojili in osvobodili smo se; vse to pa še ni dovolj: ampak na delo, ker z delom in s trudom bomo dosegli to, kar želimo. Vsi stavbeni obrtniki naj se združijo v »Obrtne zveze«; brez-potrebno konkurenco obesimo na klin ter začnimo delovati eden za vse in vsi za enega. Predvsem naj stavbeni obrtniki pazijo na to, da se vsi nepoklicani obrtniki takozvani »šušmarji«, odstranijo, »Obrtne zveze« naj pošiljajo deputacije pristojnim uradom, da se proti šušmarjem najstrožje postopa, se jih kaznuje z denarno globo, z zaporom itd. Enako naj se postopa proti verižnim trgovcem s stavbenim gradivom. Obrtniki in »Obrtne zveze« naj pri deželni vladi izposlujejo, da bodo edinole stavbeni obrtniki upravičeni trgovati s stavbenim gradivom, vse. druge trgovine naj se zapro in verižniki kaznujejo, ker le edino s tem se bode pospeševala stavbena obrt, v blagor in prid obrtnikom, pa ttidi v prid državi.	i
Vsem stavbenim obrtnikom svetujem, da se takoj zedinijo, konkurenco opustijo, se združijo v »Obrtne zveze« ter takoj nastavijo enotne cene, posebAo o delu, katero se izvršuje v režiji. Predlagam, da bi se držali vsi podjetniki sledečih cen: k skupnemu zaslužku vsem delavcem se še priračuna:
1. 10 % za bolniško blagajno, zavarovalnico proti nezgodam, davek itd.
2. 20 % dobička in čistega dohodka.
3. 18 %■ za otiranje in orodje, pri ve, likih odrih in opažah za beton primeroma več.	x
4. Vsakemu stavbenemu gospodarju, kateri kupuje sam gradivp pri verižnikih, se mu zaračuna še 15 % več.
Vsem delavcem naj vsi podjetniki plačujejo enake mezde. Zidarji in tesarji, ki nimajo izučnega pisma, se smatrajo kot dninarji. Vsi stavbeni obrtniki naj gledajo na to, da se pridobi naraščaj, naj uslužbu-jejo zadbstno število učencev, jih izobrazijo v strokovnem znanju in jih pošiljajo v šolo, ker edino dobro vzgojeni in izučeni učenci bodo naša nada, naša bodočnost.
Stavbena obrt, katera je ena najvažnejših, naj ne pozabi svojih vzvišenih dolžnosti Združite se v »Obrtne zveze«, delujte vsi za enega, eden za vse, in bliža se Vam najlepša bodočnost in v trdni slogi bodete imeli moč, prekoračiti vse jezove, vse mostove, kateri so Vam bili dosedaj ovira k napredku Vašega stanu.
Drag. Korošec, zid, mojste r,Braslovče.
\
Nekaj o lesni obrti.
Današnji čas se človeku zdi kot prizor predi vojašnico, ko se vadijo vojaki-novin-ci. Vsak vaditelj ima svoj roj, eden manjšega, drugi večjega, na vse strani se slišijo povelja; se izvajajo obrati in kretnje. Trenutno pride povelje »odmor«, vojaki se pomešajo in kramljajo med seboj — pa naenkrat zadoni: »Nastop!« — in vsak hiti k svoji četi, pa spet ne vidiš drugega kot urejena krdela in roje. Tak »nastop« vsak k svoji četi nam kliče sedajni čas, čas velike preobrazbe cele družbe, čas silnega boja za obstanek posameznika, a ne le posameznika, marveč celih slojev — boj za obstanek protf naraščajoči sili kapitalizma, boj za boljše stanje kot je danes in kot je bilo v pretekli dobi. Komu pa je hujši in potrebnejši boj nego baš obrtniku — uradnik se je iz vojske Vrnil, našel je svojo pisarno, kmet svoje parcele, delavec svoje tovarne, a obrtnik ni dobil surovin, ni več tistih odjemalcev, ni dobiti orodja — čisto nove politične razmere so mnogim vzele njegov trg — treba novega, — Nastop k skupnemu delu v enotno organizacijo pa zlasti kliče čas lesnim obrtnikom, to je vsem onim, ki se pečajo z lesno obrtjo, in onim, ki krošnjarijo lesne izdelke. Prebiral sem ta in ona dela razne statistike lesnih izdelkov. Vse mogoče se navaja, a naša lesna obrt, ki cvete v ribniški, so-dražki in velikolaški dolni, se skoro ne omenja. In vendar — vzemite obode,, rešeta, žlice, škafe, 'zobotrebce omenjenim dolinam — stotisoči kron bodo izostali, ljudstvo bo obubožalo in moralo še bolj po svetu. Kako malopamembtta prikazen je naš krošnjar, ki ga srečaš tu in tam — in vendar — krošnjarstvo nam uničite, propadla bo polovica ribniške in sodražke doline. In naš propadi Mi se bojimo! Naše družine so izdelovale obode, vitre, sita smo kupovali, drugi so sestavljali rešeta in drugo, in tretji so šli po svetu, pa kam je vse prišel naš krošnjar! Po celi Nemški Avstriji, Moravski po celi Ogrski, po Istri, po Dalmaciji, po Jugoslaviji, po Srbiji so ro-. male naše krošnje,.
Politični preobrat pa nam'je namah' zaprl vrata v svet, — Nikamor ne moremo, le po Sloveniji. Dvojna nevarnost nam preti. Nekdaj naši sodržavljani v Nemški Avstriji in Ogrski nam bodo ovirali pot v njih ozemlje, stari naši nasprotniki — trgovci z leseno robo —jte bodo dvignili proti nam, saj se že cela desetletja moramo boriti proti njim, ki hočejo docela odpraviti našo krošnjarsko obrt. Pa še tretji nasprotnik se oglaša in preži nalik kanji na nas — kapitalizem, lri si hoče po-.
tom strojev in večjih podjetij osvojiti podrobno naše izdelovanje raznih lesnih predmetov, organizirati v velikem izvoz našega blaga — instem je uničena domača obrt in krošnjarstvo. Malokateremu obrtniku tako grozi taka nevarnost v bližnji bodočnosti kot baš obodarjem, škafarjm in krošnjarjem.
O	pravem času smo uvideli vse to, na klic deželnega poslanca K, Škulja smo še zbrali v organizaciji »Zveza lesnih domačih obrtnikov«. Začeli smo delo, da naša država prizna pomen in korist krošnjarstva, isto ohrani in brani; delo za dovoljenje potovanja v Nemško Avstrijo, kar se je deloma že posrečilo; da nam v trgovskih pogodbah z Nemško Avstrijo, Ogrsko in Italijo pridobi pravice, ki smo jih imeli doslej. Obenem vršimo veliko delo, v agrarni reformi priboriti upoštevanje malemu lesnemu obrtniku^ dai mu bo država priznala prednost pred' lesnim trgovcem, ki danes dobiva.po 50 — Š0 K kub. meter smrekovega lesa, dočim ga ubogi obodar, škafar, izdelovalec šintelnov, žličar plačuje po 150 K (primeri dnevno novico iz veliko-laškega okraja). To so velike naloge, ki jih organizacija že vrši, a da jih v polno korist izvrši, treba, da nastopijo v v r -s t o v s i, ki jim danes gre za zaslužek, za obstanek, ki se danes morajo brezobzirno boriti za to, ali ostanejo Še samostojni obrtniki1, ali pa že jutri postapejo odvisni delavci mogočnih kapitalistov. Nastopiti moramo vsi, da pokažemo javnosti in dir-žavi, v kaki nevarnosti da smo; pa komur je na tem, da se ne umori stara, lepa, danes cvetoča domača lesna obrt posebno v ribniškem in velikolaškem okraju, nas bo podpiral. Precej nas je zbranih, a nismo še vsi! Kako pomembna paje za ves, posebno kočevski okraj, imenovana obrt, naj pove Statistika, ki jo prihodnjič objavimo, ki ni še popolna, a mnogo pove. Zvežimo se skupaj za skupno korist, potem pa z Obrtno zvezo, in naše krdelo bo veliko in 'ugledno in nas ne bo strah, Ribničan.
Socljallzaclja obrtnih podjetij.
Želeti je gotovo, da so podjetja, ki služijo splošnosti, tudi last splošnosti (občine, dežele, države). Seveda mora pa biti tudi njihova uprava taka, da bodo delala občinstvu, ki jih vzdržuje, s svojim uspehom veselje, ne pa nevolje z vedno pasivnostjo,' In vendar se slednje le premalo dogaja. Tako poroča prof. L. Cohn iz Kraljevca (Konigsberg) na Nemškem:	;
Naše mesto ima svojo plinarno. To jo torej popolnoma socijaliziran zavod, .Četudi ima pa mesto monopol za plin, vendar že pred vojsko ni plinarna posebno sijajno izhajala. Medtem je mesto orjaško, povišalo plinove. cene, in cene za koks, ki nas čakajo, bodo Vzbujale vseobčno čudenje; vzrok vsemu pa je neizmerno zvišanje premogovih cen, ki jih je povzročilo teženje rudarjev po socializaciji, tako grozno zvišanje, da ga človeška zgodovina enakega ne pozna.
Mesto ima pa tudi lastno elekirar-n o ; mnogo let je moralo zanjo doplačevati veliko denarja, ki ga je dajalo seveda me- f ščanstvo s svojimi davki in dokladami. Pred' kakimi 10 leti pa je dalo mesto elektrarno! v najem in -je dobilo vsako leto, tudi med' vojno, nad milijon najemnine. Pri tem pa elektrarna, ki je bila v zasebnem obratu, torej razsocijalizirana, ni zvišala’ cen za električno luč in za' pogon cestne železnice niti približno tako visoko, kot je storila socijalizirana plinarna s svojim plinom in koksom, Jasno je torej, kateri način obratovanja je v tem slučaju za meščanstvo boljši. 1
Ko govore socijalisti o socijalizaciji tvomic in drugih podjetij, prav nič ne mi-slijos na to, o d k o d' d o b i t i denar za socijalizirana podjetja. In vendar utegne postati ravno to vprašanje izmed najtežjih točk cele socijalizacije. Poglejmo v Kraljevec,
Plinarna je zahtevala že pred enim letom 11 milijonov mark novega denarja, da bi mogla biti tudi v bližnji bodočnosti popolnoma zmožna za obratovanje. Vojska je onemogočila dobavo te vsote. Danes potrebuje gotovo že 29 milijonov v isti namen. Kje naj vzame mesto denar? Že sedanji viseči dolg je tako velik, da bi bilo mesto veselo, ko bi ga mOglo spremenit! v posojilo na dolgoletne obroke, in zdaj naj preskrbi samo za e n o izmed svojih podjetij še novih 20 milijonov! Tudi elektrarna je potrebovala, ko so jo dali v najem, 3 milijone za nove investicije. A' to svcrio, kakor tudi vse pozneje potrebne, je preskrbela zasebna družba, ki je vzela elektrarno v najem. Za vse te velike vsote bi bil sicer mestni dolg danes višji.
Iz tega stališča je naravnost neumljivo, odkod naj dobi država, ako se bo socija-liziralo po nameravanem načrtu, vsote, kf jih bo treba. Ako uboga plinarna že potrebuje 20 milijonov', koliko milijard bo pa potem treba, samo za premogovnike in plavže? In država je že sedaj Čisto blizu bankrota. Kako malo je pač ljudi, ld se jim nekoliko sanja, kaj da je m i 1 i j a r d a. Pruskp državne železnice, imej socijaK-
ziran obrat, so delovale lansko teto z izgubo dveh milijard. Ker je oddaljeno soln-ce od nas 150 milijonov kilometrov, pomeni omenjeni železniški deficit za pruske davkoplačevalce veselo novico, da morajo, če hočejo samo ta dolg spraviti s sveta, položiti na vsak kilometer od zemlje do solnca po 13 mark. —
Kako bi se nam godilo pri zavodih, ki bi pri njih odločevali sociji, nam prav jasno kaže v malem slogu »Vojna zveza« v Ljubljani. To je bila vladna gospodarska organizacija in za njenega predsednika je bil izvoljen s pritrdilom in pomočjo tudi naših krščansko-socijalnih ljudi-- načelnik socijalistov, Kristan. Vojna zveza ni bila kaka t socijalno - demokratična ustanova, ampak splošna ljudska-naprava, ki bi morala vsem strankam služiti enako. A ni ravnala pravično, protežirala je v prvi vrsti Ve svoje strankarje. Zastonj so bile pritožbe. Zastonj je predsednik krščanskosocialne konsumne organizacije, Al. Ivoc-i mur, zahteval dpe 14. aprila na občnem zboru pojasnila, kam da so šli trije vagoni sladkorja, ki jih je dobila Vojna zveza čez svoj kontingent, ne da bi bili naši ljudje od tega kaj dobili. Vprašal je, kam Je šlo devet zabojev vžigalic, ki jih delavstvo kršč,-družabnega mišljenja ni bilo deležno itd. Nekaj nelepih dejanj je bilo sicer odkritih, nekaj vojnih zaupnikov zaprtih, načelnik socijalne demokracije, ki je predsedoval temi zaupnikom, pa si ne šteje v dolžnost, stvar pojasniti, (Glej »Naša Moč«, krasna jubilejna številka.)
Po takih skušnjah si lahko mislimo, kam bi dovedla človeško družbo socializacija v količkaj obširnejšem slogu, posebno če bi imeli glavne vloge v rokah socijalni demokratje sami. Z Dunaja, kjer tudi vlada socijalni demokrat, nam poroč4 »Večerni list« odi 23. junija, da so vsi mestni obrati pasivni in da znaša primanjkljaj ob-' čine 403 milijone.
Vprašanja in odgovori.
' Zadrugi rokodelskih in sorodnih obrtov v Ž.
Vprašanpe: Dovolite, da se obračamo do Vas pismeno, ker Vas osebno nismo do? bili doma, ko smo se zglasili radi infohna-,
> cij pri Vas. Mi smo v položaju, kateri sicer že dolgo obstoja, vendar pa je sedaj kategorično poslabšan. Temu vzrok pa je tudi, da smo tako oddaljeni od železnioe. Ko smo pred 14 leti ' ustanovili Obrtno zadrugo vseh obrtnikov v Ž„ a so nam jo hoteli žaganji in mlinarji udušiti iz političnih ozirov. Isto smo letos zopet obnovili s spremenjenimi pravili, da so žagarji in mlinarji, ki nimajo svojega obrtnega dovoljenja na podlagi učnega izpričevala, od zadruge izvzeti, v Sedaj* se opaža med člani
zanimanje za zadrugo, toda ni nič podlage za skupno delo. Obrnili smo se za čevljarsko delo na socialno skrbstvo, dobili smo odgovor, naj se kdo osebno zglasi, Nato sta se zglasila dva, pa nista mogla ničesar opraviti, -ker po takih pogojih ni mogoče dela prevzeti. Tudi smo poizvedovali za kako orodje ali stroje iz demobilizacijske-ga materiala, pa so nam svetovali, naj bi mizarji vozove za popravo nakupili in jih potem kmetom prodajali. Koliko je to podobno, je znano. Tako, da se za sedaj ne vemo kam obrniti za nadaljnje posredovanje, pri nas je pa v prvi vrsti čevljarska in mizarska obrt najbolj zastopana, ker je dosti lesa in usnjarjev. Zato bi se ustanovil v okviru zadruge čevljarski in stavbinski odsek, da bi koristi v to spadajočih obrtov pospeševal in posredoval, da bi nam bilo mogoče tudi zunanjih odjemalcev pridobiti. Urad za pospeševanje obrtov nam svetuje pristopiti, k Obrtni centrali za obnovitev po vojni poškodovanih krajev. Kako sodite Vi o tem? Kako naj 'bi prišli do kredita pri kakem denarnem zavodu, tega še ne vemo: manjka nam teorije in spretnega vodstva. Še pred 25 leti je bila tukaj železna obrt. Izdelovali so se po večini kovani žeblji, kar je sedaj popolnoma prenehalo. Tukaj je še mnogo ljudi, starih žebljarjev, brez zaslužka. Otroci pa nimajo zanimanja, da bi se izučili obrtov. Kraj je samo za industrijo in obrt pripraven, ker -za poljedelstvo ni ugodna lega. Je tudi dosti vodnih moči, samo izkoristiti jih je treba. Zato je nujno potrebno, ^ da bi se zopet kakšna industrija v večjem obsegu u*tanovila. Nekaj se govori sedaj o tem, pa ni še nič gotovega. Pred vojno so tudi ženske z izdelovanjem čipk nekaj zaslužile, sedaj je pa ta stroka čisto odpovedala in morajo zato delo in zaslužek drugod iskati.
Prosim torej, da bi nam pomagali, ako ne drugače, vsaj z dobrim svetom, kam se naj v naši zadevi obrnemo, ■
Odgovor; Ker vladajo enake razmere marsikje iširom domovine, se nam zdi primerno, da na yašo prošnjo javno v našem listu odgovorimo.
Gospodarsko blagostanje v vaši doli-je odvisno od več faktorjev ter iih bo mogoče le polagoma izboljšati? Dolgoletna misel in želja, da se izpelje po vaši dolini železnifca, se za enkrat ne mejre, uresničiti, kajti v Jugoslaviji bo treba izpeljati nebroj železnic, poleg teh pa bo še neizmerno drugih potreb v naši mladi državi.
Z izpeljavo železnice po vaši dolini bi se marsikaj v gospodarskem oziru^ izboljšalo. Kar se kmetskega blagostanja tiče, bo pri vas z ozirom nji nov položaj naše države priporočati, da se obme vsa pozornost na živinorejo, katero ste že dosedaj precej gojili.	•	.	*
Ni izključeno tudi, da' se vas stari rudnik železne rude nanovo ne preišče. Izkoriščanje železnih rudnikov se danes izplača le tam, kjer da ruda več odstotkov, to je vsaj 40%. Po dosedanjih preskušnjah pa vaš opuščeni rudnik tega ni izkazoval. Glede obrti pravite, da pride pri vas v poštev, posebno lesna obrt ter usnjarstvo. To nam je znano; res je tudi, da so dani
vsi pogoji, ki jih je potreba, za uspešno obratovanje gori navedenih strok industrije. Za pričetek teh obrti pa je potreben kapital in strokovno znanje.
Teh dveh faktorjev je potreba za vsa-' ko uspešno obratovanje.
Tretjega faktorja, odjemalca izdelkov, ki je sicer tudi važen, tega iz ozira na naš položaj v Jugoslaviji ne smatramo več kot važen, kajti pomanjkanje vsakovrstnih izdelkov, ki jih je dolgoletna vojska popolnoma izčrpala, porušenje in pokončanje v tej vojski ter pozneje ugodna lega naše države, to nam jamči, da bo še dolgo, dolgo dovolj odjemalcev.
Pri nas je zelo ugoden teren za obratovanje, a dotični industrijec bi moral imeti kapital ter strokovno in komerci-jelno znanje. Vi, kakor trdite, vsega tega nimate. Da nimate znanja, tega seveda niste sami krivi, pač pa je kriva bivša razsula avstrijska država, ki nam vsega tega kot narodu-podložniku ni nudila, Te vrzeli naša mlada država čez noč ne more izpopolniti, vendar pa se je tega z vso vneiflo lotila. Pripravlja se reorganizacija in izpopolnitev vsega obrtnega šolstva. Ker pa bo treba za to ogromnega števila duševnih pomočnikov inženirjev in d!ru-gih, ustanbvilo se bo vseučilišče, Provi-zorno je tehnična fakulteta že otvorjena. Tako sl polagoma vzgojimo potrebnih voditeljev, da nam bo potem možno izkoristiti naravne zaklade v naši lepi in svo* bodni domovini. Vse to se bo polagoma izvajalo ter se marsikaj od1 blizu niti ne bo opazilo.	,
Vi pa pravite, da nimate kapitala in ne znanja, in vendar bi se d!alo tudi za vas nekaj izboljšati in ustvariti. Česar posameznik ne more napraviti, se da združeno!, Vsak izmed' vas ima poleg pridnih rok vendar tudi malo premoženja-, nekaj v
I obrtni in napravni glavnici, mogoče nekateri tudi na malih posestvih. Napravite si zadrugo kake lesne trgovine ali tudi strojarske ali čevljarske stroke. Napravite to na delnice, premožnejši naj jih podpišejo več, drugi manj; tako spravite nekaj kapitala skupaj. Na ta kapital pa se dobi tudi nekaj posojila. Tako imate že nekaj kapitala. Potem je treba skrbeti za moderno skupno obratovališče. Mogoče ima že kdo od zadružnikov kako vodno silo, ali pa se to kupi. Postavite si razne stroje, ki so danes pri vsakem uspešnem obratovanju neobhodno potrebni. Nakupite si potrebnih surovin, in začetek je tu, V takih skupnih delavnicah delate lahko skupaj, ali pa samo tam na stroj izdelate, dni go pa doma Vsak zase skonča. Napravite nato nekaj, reklame, dla svet zai vas zve, in odjemalcev bo dovolj. Nekoliko strokovnega znanja se pri marsikaterem! obrtniku tudi dAbi, pošljite pa vaše mlade sinove v svet, v šolo, in tako si kmalu pridobite potrebnega znanja. Uvažufte pa pri zadrii-gi tudi to, da te uspešno obstojajo le, če je sebičnost posameznika izključeni, če vlada lepoi razumevanje med seboj. To bi bila glavna navodila. Pri uresničenju vam bo šel na roko Obrtno-po«peševalni urad v Ljubljani in državna obrtna šola v Ljubljani, glede kakih strojev in orodja Gospo-
darska komisija za stvarno demobilizacijo, žled! naročil Obrtna centrala v Ljubljani, glede kapitala Obrtna kreditna zadruga v Ljubljani, glede drugih nasvetov pa vam je na razpolago naša Jugoslovanska obrtna zveza.
Vprašanje. G. K,, tkalec v L. Nekdaj bila tkalska obrt na kmetih zelo udomačena. Preprosto ljudstvo si je izdelovalo .obleko iz domačega platna. V letih pred ivetovno vojsko je ta obrt skoro popolnoma prenehala, ker se je blago dobivalo veliko ceneje iz tovarn. Kmetje so ponehali sejati lan in konoplje in kmečka dekleta so rajši pletle nogavice in čipke, kakor da bi se učile presti. Ko je s svetovno vojsko cena manufakturnemu blagu zelo poskočila in ga sploh dobiti ni; bilo mogoče, so se naši kmetovalci zopet poprijeli domačega pridelovanja blaga. Tudi jaz sem se v tem času s posebno pozor-' nostjo poprijel tkalske obrti, a sedaj imam Pomisleke, da naša obrt ne bo uspevala, ker bo zopet dosti1 različnega blaga in Poceni, kakor hitro bodo meje naše države odprte. Svojo obrt bi rad razširil in dobil kaj pomagačev, a me skrbi, kako bo s to obrtjo v prihodnosti. Prosim pojasnila v Vašem listu.
Odgovor. Gotovo je, da bodo tkalski izdmelki še nek^j let precej upoštvani in da bo po njih mnogo povpraševanja. Računati moramo s tem, da v lastni državi nimamo tovarn za’ izdelovanje tkanin in manufakturnega blaga. Surovine za to industrijo bodo nekaj let zaradi visoke carine, katero nameravajo vpeljati vse države, * gotovo še zelo drage, in razen tega bo v prihodnjih letih prihajalo na trg še zmerom blago slabše kvalitete, slično papirnatim izdelkom zadnjih let. Priporočali bi Vam, da se za svojo obrt prav intenzivno zanimate in ji posvetite vso pozornost. Vaše pismo pa smo izročili enemu naših strokov-njakov-sotrudnikov, da stvar nekoliko preštudira in nam napiše članek za naš list. Hvaležni smo Vam, da ste nas na to reč opozorili.
Razno«
Tečaj za učitelje na obrtnih nadalje-Valnih šolah. Na državni obrtni šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 6. septembra t. L strokovni tečaj za izobrazbo učkeljev obrtno-trgovtskih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolan. Prošnje za sprejem je poslati do 7. julija t. 1. na ravnateljstvo. Glede bližnjih podatkov se opozarja na razglas v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo, štev. 104, z dne U. junija.
Ustanovitev »Obrtne zveze« v Tržiču.
V	nedeljo, dn^ 28, junija t, 1., se je vršil Ustanovni občni zbor naše zveze/ Zboro-yanje je otvoril g, Ivan Ogrin, stavbenik lz Ljubljane, in je v svojem govoru z vznesenimi besedami obširno in jedrnato pojas-j nil namen novoustanovljene »Obrtne zve-[ *e«. Vzpodbujal je zbrane obrtnike k vz-( bajnemu združevanju. Za vso skrb in trud 8- L Ogrinu bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Nato je povzel besedo
g. Alfred' Aman, mizarski mojster v Tržiču* ter je podrobno razpravljal o potrebi in pomenu organizacije za obrtniški stan, ki mora biti organiziran, da pride dp svojih pravic. Podal je zborovalcem več različnih, žilo važnih nasvetov, z željo, da se vsi obrtniki čimpreje združijo v »Obrtni zvezi«, ker le v organizaciji je obstoj in napredek obrtnega stanu., zagotovljen. Pristopilo je k novoustanovljeni »Obrtni zvezi« takoj 43 članov, izmed katerih se je izvolil sledeči odbor: Predsednik g, Alfred Aftian, mizarski mojster v Tržiču; podpredsednik g. Jože Sitar, mizarski mojster, Križe pri Tržiču; tajnik g, Luka Kurnik, mizarski mojster, Tržič; blagajnik g. Karel Ruech, trgovec in gostilničar, Tržič; odborniki: Koprivnik Leopold, čevljarski mojster, Tržič; Primožič Avgust, mizarski mojster, Tržič; Perčič Peter, kolar, Sebenje; Stritih Anton, tesar, Bistrica; Rotar Ivan, zidarski mojster v Tržiču; Rozman Franc, kovač, Snakovo; Poljane Franc, čevljarski mojster, Sebenje; Gregorc Peter, čevljarski mojster v Tržiču. Poživljamo vse one obrtnike, ki še niso organizirani v »Obrtni zvezi«, naj se stanovske dolžnosti zavedajo in svoj pristop čimlpreje priglasijo, Le v združitvi je moč, (
Domžale. Pri nas se je osnovala obrtna zveza za Domžale in bližnjo okolico. Precej uglednih obrtnikov je takoj pristopilo k zvezi. Načelnikom je bil izvoljen g. Karol Horvat; odbornikom pa sledeči gg.: Seršen Ivan, Košak Franc, Kuralt Ivan, Ahčin Franc, Dimic Franc, Končan Franc, Siherl Ivan, Senica Jože, Ravnikar Matija. Novoustanovljeni Obrtni zvezi želimo mnogo uspeha, odboru pa intenzivnega delovanja.
Iz Kranja smo prejeli več dopisov, v katerih se meščani pritožujejo nad previsokimi cenami obrtnih izdelkov in tožijo ondotne obrtnike, da zahtevajo nenormalno visoke cene za svoje delo. Ker imamo dosedaj samo enostransko informacijo, se o zadevi ne moremo Hzjaviti, zato prosimo naše obrtnike v Kranju, da nam to zadevo pojasnijo. Hočemo o stvari poročati tudi v našem listu, zato pa z resnico na dan.	»	/(
Vse obrtne zadruge opozarjamo, da so sklepi radi obligatorične naročbe »Obrtnega Vestnika« za svoje člane neveljavni, ker niso utemeljeni v nobeni določbi obstoječih obrtnih predpisov in ker pravila naših zadrug takih določb ne poznajo. Naše obrtnike opozarjamo še posebej, da si ne puste naročati lista proti svoji želji. Ako obrtne' zadruge tega postopanja takoj ne ukinejo in tozadevnih sklepov ne prekličejo, bomo poskrbeli,'da spravimo zadevo pred kompetentni forum.
Nekaj v pojasnilo. Pod tem naslovom je posvetil naš tovariš »Obrtni Vestnik« napad na naš list. Čudno se nam zdi, da naše strankarsko obrtno glasilo »Jugoslovanski Obrtnik« tako vznemirja gospode okoli »Vestnika«. Najboljši odgovor na napad našega nadstrankarskega tovariša so številni naročniki na naš list, ki se množe od dneva do dneva in ki nam z dopisi potrjujejo, da Smo ubrali pravo pot. Ako hočejo biti gospodje pri našem tovarišu nad-
strankarski, bi jim svetovali, da se ne spuščajo v politične polemike, tker bodo na ta način vendarle nekoliko prehitro pokazali pravo barvo, o kateri mi nismo nikdar dvomili.	: 1 t ’, |ii'
Prepoved kolportaže mladoletnim. Deželna vlada za Slovenijo je določila na podstavi § 94 obrtnega redfc, da se mladostne osebe pod dovršenim 'štirinajstim letom ne smejo uporabljati pri razpečavanju tiskovnih proizvodov na javnih prostorih (izvajanje proste kolportaže), ker je to delo zdravju škodljivo in brani izpolnjevanje zakonite šolske obveznosti. Obrtniki, ki zanemarjajo določila te naredbe, se kaznujejo po določilih §§ 133 in 133 a) obrtnega reda.	*	1
Izvoz vina v Nemško Avstrijo. Izvoz vina v Nemško Avstrijo je prost, a kljub temu se mora dobiti pri podružnici za promet z inozemstvom v Ljubljani izvoznica. Opomnimo pa, da je plačati izvozno takso, oziroma izvozno carino, ki znaša pri enem vagonu vina okrog 3000 K. Interesenti, posebno iz Štajerske, se opozarjajo na to.
Mizarski pomočnik invalid se sprejme pri g. Francu Brenku, mizarskemu mojstru, Dravlje 10; p. Št. Vid nad Ljubljano. Hrana in stanovanje pri mojstru eventu-elno na razpolago, plača po dogovoru, *
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani.
— Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
v lastnem doma - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je ,največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1^18 nad 43 milijonov kron vlog in nad '
1	milijon 100.000 kron rezervnih zakladov. /
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
v Ljubljani
je edini slovenski zavaro-[\ valni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke.
najkulant
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci dobe posebne popuste. ,
Obrtno kreditna zadruga
v Ljubljani
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Sodna ulica H
\
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
p<qXs><
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z., Sodna ulica 11
sprejema naročila za vsa stavbena in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd. Oddaja, pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela. brezplačno.
Delniška glavnica: K 30,000.000—.
Jadranska banka
Podružnica UublJana
Centrala: Trst.
Sprejema vloge na knjižice, vltige na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, , ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Ekspozitura:
Kranj.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Rezerve: nad K 10,000.000*—.
Pohištvo tz upognjenega lesa je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva s poCCllL
I. BAHOVEC nasl.
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala sa skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav
Stalna saloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnlkov, plugov, bran, čistilnikov i. t d.
Prodaja, umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t d.
Lastna izdelovalnlca in prekajevalnica klobas. Lastna željama.
Stavbna pisarna:: IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje na-, črte in proračune.
Delo solidno, po primemo nizkih cenah. @1
Vsahovpstne slamnike
0 gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča (0) FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, /n
Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
orodje:
za kovače, ključavničarje, mizarje, inštalaterje, zidarje, tesarje je naprodaj pri »Obrtni centrali*' v Ljubljani, Sodna ulica 11 Prijave je pošiljati na ta naslov. Oziralo se bo v prvi vrsti na obrtnike-invalide.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
f. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št 90.
Stran 24
Jugoslovanski Obrtnik, 10. julija 1919.
štev. 3