/s>- /
Frftnin* plačana t gotovini.	'	^	IZH/JA^^JUJEEK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Haročnlna za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Mj leta 90 Din, za % leta 45 Din, ■esečno IB Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. SS. Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.661.
LETO xn.
Telefon št. 2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	16.	aprila	1929.	Telefon	št.	2552.
ŠTEV. 45.
Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe s Turčijo?
Znano je, da se trudi naša država že leta, da bi prišlo do sklenitve pogodbe s Turčijo, ki naj bi definitivno uredila trgovinsko politične odnošaje med Jugoslavijo in to državo. Pisali smo o tem v našem listu že ponovno, pri čemer smo povdarili važnost končne ureditve tega vprašanja, ki bo v veliko korist naši državi, posebej tudi Sloveniji, ker producira v izdatni meri predmete, katere bi se dalo povoljno plasirati na turških trgih. Naša država je ponovno uvedla korake, da se najde baza, na kateri bi se moglo uspešno pogajati. Zahteve Turčije po ureditvi nekaterih vprašanj, ki so ostala po mirovni pogodbi še sporna, zlasti v pogledu sekvestrov v Južni Srbiji, so bile take, da do pogajanj doslej ni moglo priti. Pogodba bi bila pa nujno potrebna, ker se bodo sicer na turških tržiščih tuji konkurenti tako močno usidrali, da jih bo težko izpodriniti. Pogodbe s Turčijo doslej nimamo in se našemu uvozu delajo največje težave, ako ni že onemogočen. S sklenitvijo trgovinske pogodbe bi se mo-
gla naša bilanca napram Turčiji znatno zboljšati. Izvažali bi v Turčijo lahko stavbni les v velikih količinah, hrastove prage, slive, turščico, pšenico i. dr. Na turških tržiščih so posebno dobro uvedeni klobuki slovenske provenijence, emajlirana posoda, pa tudi železnina, konfekcijsko blago i. d. Sedaj se uvaža v Turčijo samo iz Bolgarije nad 30.000 vagonov pšenice. S to državo je Turčija že uredila trgovinsko politične odnošaje na podlagi definitivne trgovinske pogodbe, ki donaša Bolgariji vedno večje koristi. Po vesteh iz Beograda bo te dni imenovan za našega poslanika v Angori dosedanji ravnatelj tiskovnega urada g. šapunjič. G. šapunjič je bil nekaj časa generalni konzul v Carigradu, pa so mu razmere v Turčiji odlično znane. Od njega se pričakuje, da bo mogel uspešno voditi pripravljalna dela za otvoritev pogajanj in za sklenitev trgovinske pogodbe, želeli bi, da bi bilo njegovo delo uspešno in da pride čimprej do definitivne ureditve od-nošajev tudi napram Turčiji.
Razvoj našega poštno-hranilničnega prometa.
Poštna hranilnica je izdala poročilo za leto 1928, iz katerega posnemamo:
Število čekovnih računov je na-rastlo od 9985 koncem leta 1923 na 16.516 koncem leta 1928. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo koncem decembra 1923 242,439.536'27 dinarjev in je do konca decembra 1928 narastlo na 666,429.023 dinarjev. Sorazmerno s porastom čekovnih računov vlog je naravno narastel tudi promet čekovnih računov, ki je leta 1923 znašal Din 26.399,620.216-75, na Din 53.721,436.928 18 koncem 1. 1928. Celokupni promet Poštne hranilnice po vseh računih je znašal koncem leta 1928 Din 195.990,829.649-10. Hranilni promet je pokazal relativno zelo slab napredek. Število hranilnih knjižic je znašalo koncem 1. 1928 32.700, a stanje vlog Din 36,392.383-74. Relativno slab uspeh nabiranja hranilnih vlog pri Poštni hranilnici je pač naravna posledica nizke obrestne mere in pretirano rigoroznih predpisov, ki so veljali še do pred kratkega za Poštno hranilnico. Oisti dobiček Poštne hranilnice je znašal v letu
Din 7,407.012-65, dobiček je koncem leta 19:28 dosegel znatno vsoto dinarjev 35,762.489-33. V toku prošlega leta je Poštna hranilnica nadaljevala v stremljenju, da da svojo pomoč na razpolago vsem državnim oblastvom, občinam in drugim samoupravnim te-lom. V letnem poročilu Poštne hranilnice se podčrtava prepričanje, da bo prišel tudi pri nas čas, da se bo državni in komunalni budžet izvrševal potom Postne hranilnice, kakor je to že v večini evropskih držav. S tem se olajša državni promet in obračun s publiko in se tudi olajša in poenostavi njih celokupna blagajniška služba.
Glede na zveze z inozemstvom je Poštna hranilnica razen prejšnjih zvez z Zjedinjenimi državami in s Kanado stopila v preteklem letu v zveze še z naslednjimi državami: s Češkoslovaško (dne 1. aprila 1928), Madžarsko (dne 1. aprila 1928), Avstrijo (dne 1. maja 1928), Švico (dne 1. maja 1928), Italijo preko Banco di Roma (dne 1. maja 1928), Nemčijo (dne 29. maja 1928), Belgijo (dne 1. avgusta 1928) in Francijo (dne 20. decembra 1928).
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani
vabi na
PLENARNO SEJO NAČELSTVA ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV,
ki se vrši v torek, dne 23. aprila 1929 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v posvetovalnici Zbornice za TOI, Beethovnova 10 (pritličje, desno), z naslednjim dnevnim redom:
1. Določitev dnevnega reda občnega
zbora in sprememba zveznih pravil.
2. Podpora zveznemu glasilu.
3. Rešitev prošenj za znižanje zveznih
doklad.
4. Razprava o samostojnih predlogih
gremijev.
v Ljubljani, dne 13. aprila 1929.
Načelnik:	Tajnik:
Vilko Weixl 1. r. Anton Podgoršek 1. r.
ŠKODA IN BEOGRAJSKA ELEKTRIČNA CENTRALA ITD.
Iz Prage pišejo: Pod vodstvom češkega podjetja Škoda se je ustanovil pred kratkim konsorcij, ki mu poleg Škode pripadajo bančna skupina Blairova, Union des Mineš ter skupina francoskih električnih tovarn »Ecce«., Ta konsorcij se je udeležil razpisa mesta Beograda glede gradbe elektrarne, skupaj z grad-bo plinarne; obstoji menda izgled, da bo izvršitev podeljena konsorciju. Škoda bi prevzel pri novi napravi, koje gradbene stroške cenijo na 30 milijonov mark, strojno opremo in turbine. Podjetje Škoda se zmeraj bolj udeležuje inozemskih razpisov, in se zdi, da mu je vsled zveze s Schneider in Creuzot uglajena pot v inozemstvo tudi tam, kjer bi češkoslovaško podjetje samo težko prodrlo.
Dalje beremo: češko podjetje King-hoffer je dobilo pred štirimi leti od Grčije naročilo za dobavo 1300 vagonov. Finančna plat naročila se dokončuje in bo zadnji obrok plačan poleti. Medtem
Dr. Lazar Markovič o inozemskih naložbah kapitala
v Jugoslaviji.
V Berlinu je dal dr. L. Markovič nekemu dopisniku sledeče izjave glede sedanjega gospodarskega položaja Jugoslavije:
Gospodarska in finančna vprašanja v Jugoslaviji so danes glavni problem vlade; politični boji in politična vprašanja so stopila v ozadje. Glede finančnega položaja moremo ugotoviti, da je novi proračun, ne glede na vsekako visoko številko 12y2 milijard, dobro izbalanciran in s predvidenimi dohodki varno krit. Pričakovana redukcija proračuna se bo izvršila šele polagoma, progresivno, z izvedbo reform in s poenotenjem administracije. S tem bomo pričeli še v tekočem letu. Znižanje proračuna bo moralo imeti za posledico tudi znižanje bremen, zlasti indirektnih davkov in taks. A tudi v sedanji višini je proračun reelen in izvedljiv; pač pa predstavlja precejšnjo obremenitev narodnega gospodarstva. Upamo, da bo ostala številka 12Vfc milijard, spričo sedanjega gospodarskega položaja najvišja proračunska številka.
V zvezi s financiranjem države je vprašanje splošnega gospodarskega razvoja Jugoslavije. Kar tukaj vzbuja pozornost, je pomanjkanje glavnice za izrabo ogromnih gospodarskih zakladov in bogastev v vseh panogah poljedelstva in zemske produkcije. Inozemski kapital še ni zastopan v zadostni meri, domači kapital je pa za izvedbo večjih investicij preslab. Potrebno zaupanje inozemskega kapitala bo v gotovi meri ojačeno po nameravani zakoniti stabilizaciji dinarja, in to nam bo omogočilo tudi nabavo cenejših zasebnih posojil, če bo tudi država kontrahirala javno posojilo za konsolidiranje državnih financ in za poplačilo vseh kratkoročnih dolgov, o čemer se vršijo že priprave in predpogovori, bo to za narodno gospodarstvo zelo koristno.
V	zvezi s tem je ureditev tekočih vprašanj o predvojnih dolgovih Franciji; to je zelo važno, ker se zdi, da
je pariški denarni trg dosegel za naše finančne kupčije polagoma predvojno moč in predvojna sredstva.
V	prvih desetih letih po ustanovitvi Jugoslavije se je vsa država gospodarsko zelo okrepila, kar vidimo že iz importnih in eksportnih številk. Nakupna moč jugoslovanskih konsumentov postaja vedno večja. Dinar je že več let faktično stabiliziran, njegova vrednost je vedno bolj zaščitena. Splošna želja je, da se vpelje v vsem našem gospodarstvu več računa in več sistema ter da se z dobrimi trgovskimi pogodbami postavijo odnošaji z vsemi industrijskimi državami na solidno podlago, odgovarjajočo obojestranskim interesom. Pri tem bo imela največ koristi ona država, koje industrija se bo najbolj prilagodila jugoslovanskim potrebam in posebnim kreditnim razmeram v naši državi.
Le s pomočjo inozemskih posojil se morejo izvesti velike investicije za gradbo važnih železniških prog, za melioracijo zemlje, za regulacijo rek, za gradbo in popravo deželnih in državnih cest, za ustanovitev močnih državnih kreditnih zavodov, špeciel-no za potrebe kmetijstva. Naš državni kredit je ftober in mi moremo v Londonu in tudi v Parizu placirati večje posojilo; pač pa zavisi naravno vsako posojilo od ponujenih pogojev. Mi smo v tem oziru precej rezervirani, ker vemo, da ima naša država veliko plačilno kapaciteto in mnogo izgledov za razvoj.
Sedaj pričakujejo pri nas veliko od dobrega pridelka, ker sta bili zadnji dve leti v tem oziru slabi. Zemlja je vsa obdelana, vlage je dosti, in upamo z veliko verjetnostjo na dober pridelek. Naša največja moč je v kmetijstvu; in zato pričakujemo od vlade, da bo najprvo tukaj pričela ter da bo ustvarila vse pogoje za polno izrabo vseh zemskih zakladov in bogastev ter vseh tako različnih panog kmetijstva.
se pogaja Ringhoffer z grško državo o novem vagonskem naročilu. Hkrati se vršijo pogajanja češkoslovaške tobačne uprave z grško vlado, mereča na to, da bi se bodoči češkoslovaški nakupi tobaka v Grciji kompenzirali z vagoni. Enaki kompenzacijski dogovori se vršijo tudi z Jugoslavijo, kjer naj bi se tobačni nakupi kompenzirali z dobavami podjetja Škoda. Tobačni nakupi v Bolgariji se kompenzirajo z dobavami tvrdke Baecher v Roudnicah.
Torej kaže češkoslovaška industrija vsestransko ekspanzivno stremljenje.
* * *
ODREDBE GLEDE RAZPOLAGANJA INOZEMSKIH IMETNIKOV ČEKOVNEGA RAČUNA Z IMOVINO PRI POŠTNI HRANILNICI.
Od Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, smo prejeli: Vsled razpisa generalne direkcije Poštne hranilnice G. 1). štev. 2416 z dne 8. aprila 1929 in odlokov generalnega inšpektorata ministrstva financ štev. 28.664 z dne 26. novembra 1925 in 51.300 z dne 27. marca 1929:
L Prenos imovine v inozemstvo:
1.	Inozemski imetnik čekovnega računa lahko razpolaga z vsakim zneskom, ki ga vlože na njegov čekovni račun banke, ki smejo trgovati z devizami in valutami; 2. a) zneskli, ki se naberejo na
njegovem čekovnem računu na kakršenkoli drug način, sme razpolagati do 8000 dinarjev na mesec; b) razen tega lahko razpolaga z zneskom do 5000 Din petnajstdnevno, če je bil ta denar najmanj dva meseca na čekovnem računu.
II.	Za izplačilo y mejah naše države sme porabiti vsak znesek, ki je bil najmanj mesec dni na njegovem čekovnem računu, vendar se taki zneski ne morejo uporabiti za zavarovanje valute.
Opomba: Ako imetnik čekovnega računa nekoliko mesecev te svoje pravice ne izkoristi, lahko to stori kumulativno, t. j. hkrati za več mesecev skupaj v teku istega leta.
ZA IZVOZ ČREŠENJ IN DRUGEGA SADJA.
Naš konzulat v Celovcu vpraša potom ministrstva inostranih del za informacije, kje bi se dobile črešnje za izvoz, katere vrste so pripravne za prevoz, koliko časa traja in koliko stane prevoj od nakladalne postaje do Jesenic, koliko znaša cena za to blago in kedaj bi moral biti kupovalec na mestu nakupa. Pri konzulatu se je prijavila večja firma, ki bi hotela uvažati sadje iz naše države. Informacije glede črešenj so nujne. Ponudbe naj bi se poslalo neposredno konzulatu v Celovec.
Kdo je poslovodja v zmislu obrtnega reda?
A. B. je bila kaznovana od sreske-ga poglavarja v R. radi prestopka § 55. o. r., ki naj bi ga bila zagrešila s tem, da je vodila kot poslovodkinja podružnico slaščičarskega obrta R. B. v G., ne da bi bila prijavljena pri obrtnem oblastvu, po §§ 131. in 132. lit. a) o. r. na Din 100-—, odnosno na 18 ur zapora.
Prizivu, ki ga je vložila proti tej razsodbi poslovodkinja H. B., je veliki župan ugodil in izpodbijano kazensko razsodbo razveljavil, ker,ni utemeljena v zakonu. V svojih razlogih pravi g. veliki župan:
»Namestnik (poslovodja) po § 55.
o.	r. je ona oseba, kateri poveri upravičeni obrtnik vodstvo celega svojega obrta, da ga izvršuje na njegovo ime in na njegov račun. Poslovodja zastopa obrt svojega gospodar ja v celem obsegu ter odgovarja napram obrtnemu oblastvu za ves dotični obrt svojega gospodarja. Le tak poslovodja, ki prevzame celotno zastopstvo kakega obrtnika napram obrtnemu oblastvu, je mišljen v § 55. o. r. in le takega poslovodjo je treba prijaviti pri obrtnem oblastvu. Poslovodstvo po § 55. se ne d& deliti, zato noben obrtnik ne more imeti dveh poslovodij za isti obrt, enega za glavni obrat in drugega za podružnični obrat ali pa poslovodjo za podružnico, do-čim vodi glavni obrat obrtnik sam. Oseba, ki ji je poverjeno samo vodstvo podružnice, ni poslovodja v zmislu § 55. in ne more v nikakem oziru zastopati svojega gospodarja napram obrtnemu oblastvu. Tako razmerje je le internega značaja, nima pa v obrt-nopravnem oziru, kar se tiče zastopa stva napram obrtnemu oblastvu, nobenega učinka. Takega vodje podružnice ni treba prijaviti pri obrtnem oblastvu, ker je prijava predpisana
Nekaj številk iz poslovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v*Ijjubljani.
Da damo vsaj približno sliko o poslovanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, navajamo iz računskega zaključka tega urada za poslovno leto 1928 naslednje zanimive številke:
Račun prometa izkazuje skupaj Din 255,067.502-87.
Čisti predpis prispevkov za bolniško zavarovanje v letu 1928 znaša Din 40,628.326*16, ki se je napram predpisu v letu 1927 zvišal za Din 4,356.888-39 ali za 12 01%.
Na nezgodno zavarovalnih prispevkih se je v letu 1928 predpisalo skupno z ostankom v začetku leta Din 12,498.974-01.
Za Delavsko zbornico se je v letu skupno z ostankom ob začetku leta predpisalo Din 2,385.566*37, pobranih in preodkazanih pa je bilo skupaj Din 2,294.066-76.
Predpis za Borzo dela izkazuje z ostankom ob začetku leta skupaj Din 2,471.733*84, pobrano in preodkaza-no pa je bilo iz tega naslova skupaj Din 2,202.407-79.
Pri dajatvah odpade največja vsota in sicer 27-20% vseh prejemkov za hranarine. Izplačalo se je Din
11,288.644-54, za hranarinami zahtevajo največ dajatev oskrbe v bolnicah Din 4,571.861 09 za člane in Din 1,120.330-45 za svojce. Zdravniški stroški so znašali Din 4,087.397-74, to je 9-85% vseh prejemkov, a stroški zdravil in zdravilnih pripomočkov skupno za člane in svojce Din 3 milijone 422.697-96. Visok je tudi iznos, ki je bil izplačan na podporah za porodnice članov in svojcev v iznosu Din 1,719.632-70, za dečjo opremo pa skupno Din 1,786.201-60.
Na račun obrtnih glob, ki jih izrekajo upravne oblasti radi kršitev obrtnega reda, je prejel Okrožni urad v letu 1929 iznos Din 156.504*85.
Upravni stroški urada so znašali po odbitku bonifikacije iz računa Borze dela in delavske zbornice Din 6 mili-
le za pravega poslovodjo v zmislu § 55., dočim prijave dejanskega vodje podružnice obrtni red nikjer ne predpisuje.
V spisu je ugotovljeno, da je prizi-vateljica vodila le podružnični obrat slaščičarja R. B. in da ni bila prava poslovodkinja po § 55., zato ne velja zanjo predpis cit. paragrafa glede prijave poslovodje. In četudi bi bila pri-zivateljica B.-ova poslovodkinja v zmislu § 55.,‘bi bilo radi opustitve prijave kaznovati upravičenega obrtnika samega in ne prizivateljice, kajti dolžnost prijave veže po cit. paragrafu obrtnika, ki si postavi namestnika. Kazniv bi bil poleg obrtnega gospodarja tudi namestnik le tedaj, ako bi se ugotovilo, da je ta na svoj račun samostojno izvrševal obrt in da je bila prijava opuščena zato, da se z varanjem obrtnega oblastva prikrije neupravičeno izvrševanje obrta po namestniku. .
V tem poslednjem primeru bi bil kazniv tudi vodja podružnice, toda ne radi opustitve prijave vodje, ker ta za tak primer sploh ni predpisana, temveč po § 132 lit. a) o. r. radi neupravičenega izvrševanja obrta v obratovališču, ki obstoja le na videz kot podružnica, dočim je v resnici samostojni obrat osebe, ki nastopa kot vodja podružnice. Tudi iz tega razloga obsodba prizivateljice ni utemeljena. V kazenski razsodbi je sicer poleg § 131. citiran tudi § 132. lit. a) obrtnega reda, iz česar bi se dalo sklepati, da temelji razsodba tudi na ugotovitvi, da je prizivateljica v B.-ovi podružnici samostojno izvrševala slaščičarski obrt, toda ker o taki ugotovitvi v celem spisu ni nobenega govora, ker torej to ni dokazano, tudi ne more služiti za podlago kazenski razsodbi.
Iz teh razlogov je bilo kazensko razsodbo kot neutemeljeno razveljaviti.«
jonov 679.968 59 ali 16-10% celokupnih prejemkov.
Poslovni prebitek v letu 1928 znaša Din 22.790-05, vendar pa ne pripade ta prebitek Okrožnemu uradu. Pribije se mu še bonifikacija upravnim stroškom iz nezgodno-zavarovalne panoge in od tega odbije ustrezni del morebitnih primanjkljajev drugih krajevnih organov za leto 1928, kakor tudi odpadajoča kvota za ustanovitev posebne rezerve. S tem je v zmislu zakona ugotovljen čisti letni prebitek poslovanja, od katerega pripada
14	Osrednjemu uradu v Zagrebu, % pa ostanejo Okrožnemu uradu, katere sme le-ta uporabljati za ustanavljanje in vzdrževanje zdravstvenih naprav in dajanje višjih podpor v zmislu zakona.
MEDNARODNO ZNIŽANJE CARINSKIH TARIF.
Gospodarski odbor Zveze narodov v Ženevi je sklenil, da se anketa o svetovni krizi v premogovni industriji nadaljuje. Dalje so debatirali o znižanju carinskih tarif potom skupne in istočasne akcije. Znižanje naj se za razne blagovne skupine izvrši postopoma. Na zadnji seji so obravnavali zlasti znižanje carinskih tarif v cementni industriji. V jeseni bodo sklicali konferenco izvedencev v tej industriji.
RAZSTAVE IN SEJMI,
Ugodnosti po jugoslovanskih državnih železnicah na posot velesejma v Baslu (Švica). Jugoslovenski državljani, ki hočejo posetiti baselski velesejem, odnosno vsi potniki, ki potujejo v isto svrho črez našo kraljevino, morajo kupiti na odhodni postaji celo karto po normalni ceni. Z legitimacijo z žigom baselskega velesejma sme potnik kupiti na naši državni meji vozno karto za polovično ceno. 50% popust pri povratku imajo tedaj ne samo posetniki, ki stalno bivajo v kraljevini SHS, ampak tudi vsi tranzitni potniki, ki potujejo ra vaselski velesejem. Otroci od 4. do 10 'eta druge osebe, ki uživajo na poti1 ! a' e oiajšave, ne morejo izkoristiti gornjih popustov.
Deset let dela Vilka Weixla.
Iz poročila, ki ga je podal g. Vilko Weixl o svojem desetletnem delovanju kot načelnik gremija trgovcev v Mariboru, na občnem zboru dne 28. marca 1929, posnemamo naslednje odlomke:
Leta 1918 smo doživeli po dolgotrajni gigantski svetovni vojni prevrat, kakršnega do takrat ne beleži zgodovina človeštva in ki je docela izpremenil meje evropskih držav. Preobrat ni ostal brez odmeva tudi ne v Mariboru, ki je kot skoro čisto ponemčeno mesto sredi slovenskega ozemlja po mirovni pogodbi pripadel pod novo narodno državo Jugoslavijo, čemur se je seveda moralo prilagoditi kakor vse javno življenje, tako tudi vodstvo naših strokovnih organizacij, med katere spada naš trgovski gre-mij.
Pod takimi razmerami je prišlo dne
19.	julija 1919. leta do prvega občnega zbora gremija, ki je imel takrat še mnogo nad polovico članov nemške narodnosti. Na tem občnem zboru, ki se je vršil po petletnem presledku, so izvolili mene kot prvega slovenskega predsednika trgovskega gremija v Mariboru. Prevzel sem to častno mesto in se pri tem zavedal, da obenem z izvolitvijo prevzamem tudi težko in važno delo. Uazrvane povojne razmere so ostro zarezale sled v naše gospodarsko življenje in treba je bilo začeti skoro povsod z nova.
Pod takimi prilikami sem prevzel predsedstvo gremija ter takoj v začetku občutil odpornost nameščencev, ki so se popolnoma odtujili svojemu pravemu poklicu in prevzeti z vsemi mogočimi idejami, stavili napram delodajalcem pretirane in nesprejemljive zahteve glede delavnega časa in plač. Mnogo truda in pogajanj je bilo treba, da se je končno uredilo neznosno razmerje. Sklicalo se je v tem letu v to svrho 24 sej in tri zbrovanja. Dne 4. aprila pa se je tudi radi takih pogajanj vršil celodnevni štrajk. Poleg tega sem vodil v tem letu 1 zborovanje, 3 posvetovanja, 16 odbo-rovih sej, 3 izredne občne zbore ter eno predavanje. Danes se je to slabo razmerje ublažilo in se zaveda že vsak nameščenec, kakor tudi gospodar, da sta eden drugemu potrebna ter da morata solidarno delati v prospeh obeh.
Vsakemu je gotovo še v živem spominu leto 1920, ko je verižniški zakon pritiskal na naš stan in ni bilo dneva, da ne bi radi tega zakona bilo nekaj trgovcev ovadenih in tudi kaznovanih. Gremij je takrat v tej zadevi na vse strani najenergičnejše protestiral, a bilo je vse brezuspešno. Protestiralo se je v tem letu tudi mnogo glede podeljevanja obrti vsakemu ne glede na usposobljenost. Prepovedala pa se je trgovcem prodaja alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, jajc in mleka. Gremij je proti tem odredbam odločno nastopil in končno dosegel pri takratni deželni vladi, da je te svoje odredbe umaknila.
Ko sem leta 1919 prevzel predsedstvo gremija, ki se je takrat še nahajalo na Slomškovem trgu, sem moral prevzeti tudi upravo naše trgovske hiše, ki se je nahajala takrat v precej dezolatnem in popolnoma zadolženem stanju. (G. načelnik poroča nato izčrpno o zgodovini gremijalne hiše.)
Tudi Vam je gotovo znano, da so se po prevratu davki stalno zviševali. V dobri veri, da se trgovstvo obvaruje takih pretiranih bremen, je gremij sklical dne 7. julija 1921 zborovanje vseh gospodarskih krogov, na katerem se je ugotovilo, da so pridobitniki preobremenjeni in se je v to svrho tudi poslala v Beograd deputacija, da je v zadevi intervenirala. Dne 4. avgusta se je v Mati-boru mudil takratni minister in pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Ob tej priliki sem vodil k njemu deputacijo trgovcev ter smo mu med drugim izročili spomenico s prošnjo, naj bi se ta po možnosti vpoštevala ter bi se trgovstvu dalo razmaha in pravo mesto kot enemu glavnih faktorjev v državi. V glavnem se je v spomenici poudarjalo, da so za Maribor neobhodno potrebne dobre prometne zveze z zaledjem, da se izvrši revizija povojnih davkov in se jih na novo odmeri, da se poslovanje na carinarnicah modernizira in pospeši ter da se enomesečne legitimacije za potovanja odpravijo. Prvič po preobratu smo tedaj tudi določili svoje zastopnike v davčno komi-
sijo ter tako dobili možnost sodelovanja pri odmeri gotovih davkov. Vsi pridobitniki so tiste čase ostro protestirali proti uvedbi krivičnega 1% davka na poslovni promet in se je tudi na skupnem zborovanju v mesecu oktobru ogorčeno kritiziralo uvedbo tega davka. Ne dolgo za tem udarcem je sledil drugi, ko je občinsko sodišče z zakonom o pobijanju draginje določilo trgovcem procent čistega dobička. Tudi proti tej naredbi je gremij sklical protestni shod.
\ začetku leta 1922 so se sestavila pri gremiju nova gremijalna pravila, ki so gotovo izmed najmodernejših v naši državi. Ob tej priliki smo tudi sprejeli prejšno samostojno zadrugo branjevcev in sejmarjev v okvir našega gremija pod pogojem, da tvorijo v gremiju svojo samostojno kategorijo z lastnim pododborom, zato si pa imajo pravico v sporazumu z gremijalnim odborom sami določati na svojih posebnih občnih zborih letne doklade in korporacijske pristojbine, ki so nižje, kot one drugih gre-mijalnih članov. Dne 30. marca 1922 se je ponovno vršil dobro obiskan protestni shod proti previsokim davkom in proti zakonu o pobijanju draginje. Ker sem naslednje leto dne 28. februarja na ravno takem zborovanju izražene želje in ugovore, to je resolucijo, poslal na merodajna mesta, sem bil od policije obtožen in kaznovan z denarno globo. Kot zgodovinski dan naj nam pa bodo v tem letu 3. april, katerega dne se je vse trgovstvo cele Slovenije zbralo v Ljubljani in na javnem zborovanju pred Mestnim domom izrazilo svoje ogorčenje proti šikanam policijskih oblasti in previsoko odmerjenim davkom. Isti dan so bile vse trgovine v znak protesta po nekaj ur zaprte. — Tudi je bil takratni stanovanjski zakon trgovcem jako nenaklonjen in bili smo vedno v bojazni, da čez noč ne izgubimo tudi stanovanja. Tudi v tej stvari je gremij protestiral in stavljal predloge za preobnovo stanovanjskega zakona.
Tisti čas se je zvišala telefonska pristojbina do neizmerne višine, a vsi protesti proti takemu krivičnemu povišanju nam niso pomagali. Posebno pa je v tisti dobi razburil vse pridobitnike in njih nameSčence nov zakon o zavarovanju delavcev, ki je razveljavil vse bolniške blagajne in celo bolniško zavarovanje centraliziral v Osrednji urad za osigura-nje radnika (OUZD) v Zagrebu. Mi smo proti temu storili vse, kar je bilo mogoče in po dolgih protestih dosegli, da se Trgovsko-bolniško in podporno društvo v Ljubljani ni likvidiralo. Ponovno se je trgovstvo to dobo razburjalo radi počasnega uradovanja na carinarnicah ter se je proti temu, kakor tudi proti šikanam s strani carinskih uradnikov, na po gremiju sklicanem zborovanju dne
20.	septembra 1929 energično protestiralo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Gremij trgovcev za politični okraj Logatec
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
gremija trgovcev za srez Logatec, ki se vrši v nedeljo, dne 28. aprila ob 1. uri popoldne v Cerknici v prostorih hotela Žumer.
Dnevni red:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Ci tanje zapisnika o zadnjem obč-
nem zboru.
3. Računski zaključek za leto 1928.
4. Proračun za leto 1929.
5. Volitev 3 delegatov za občni zbor
»Zveze«.
6. Slučajnosti.
V	slučaju, da občni zbor ob 1. uri ne bi bil sklepčen, se vrši isti uro kasneje z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov.
Ker praznuje gremij letos 10-letnico obstoja, je dolžnost članov, da se istega polnoštevilno udeleže.
Načelnik: Stanko Lenarčič.
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«!
Trajen vir dohodkov
©
Raipaiuja v k»l)a«M SHS Pran Ksav. Uiaik, c	Maribor, Cankarjava a«
MAGGI
•levih
nudi prodaja
izdelkov za juhe.
PO SVETU.
Jugoslovansko tovarno za izdelovanje farmacevtskih preparatov bodo z glavnico več milijonov dinarjev zgradili v Zagrebu. To bo prva takšna tovarna v Jugoslaviji. Preparate smo doslej uvažali iz Švice. Ustanovitelji upajo, da bo mogla tovarna s svojimi izdelki zalagati ves Balkan.
Zvišanje obrestne mere v Nemčiji
smatrajo za potrebno; niso se še odložili, ali bo Vi%0 ali \ %.
Prihodnje zborovanje Mednarodne zveze jekla se bo vršilo 13. junija na Dunaju. V prvi vrsti bo šlo za določitev produkcijske kvote za tretje četrtletje.
Angleška železna in jeklena industrija zaznamuje dobro konjunkturo. V marcu so producirali rekordno višino 860.000 ton jekla, dn je obratovalo na koncu marca 145 plavžev, 13 več kot v januarju.
Prodaja umetne svile se je v zadnjem času splošno poživila. Vzrok je deloma tudi ta, da so bili nakupovalci v zadnjem času v pričakovanju nižjih cen z nakupi zelo previdni, da so pa morali sedaj spričo stabilnih cen začeti z nakupi.
Mesto Zagreb bo najelo pri nekem inozemskem kreditnem zavodu posojilo v znesku 1 milijona dolarjev.
Elektrifikacijski načrt za Poljsko je predložil poljskemu finančnemu ministru Hartmanov koncern. Gre za investicije v znesku 20 milijonov dolarjev.
Woolworthov koncem v Newyorku bo dvignil delniško glavnico od 100 na 200 milijonov dolarjev.
Mednarodno aeroplansko pristanišče gradijo v Trogiru v Dalmaciji. Tri lope so že dovršene. Napravili so tudi šolo za pilote, ki jo poseča 50 učencev. Ko bo pristanišče dograjeno, ga bodo vključili v mednarodni zračni promet.
Ustanovitev Albanske trgovske banke je sklenil kongres trgovcev v Tirani. Ustanovitvena glavnica bo znašala 1 milijon zlatih frankov.
Beka d. d. z o. z., ena največjih avstrijskih tovarn čevljev, je zašla v denarne težkoče. Tovarna, ustanovljena leta 1871, je bila opremljena za dnevno kapaciteto 2000 parov. Pasiva znašajo 2 milijona šilingov.
Obrestne skrbi ima tudi Holandska, in obstoji še nadalje nevarnost novega zvišanja obrestne mere.
Sevcronemški Llojd je kupil od družbe Hansa večino delnic paroplovrie družbe Neptun v Bremenu.
Antibakterijelna umetna svila je po mnogih poskusih družbe Bemberg sedaj gotova stvar. Merkantilno izrabljanje novega izuma se bo pričelo v bližnji bodočnosti.
Znižanje cen pnevmatik je sklenila večina angleških tovarn za izdelovanje kavčukovih prevmatik. Znižanje se ravna po velikosti pnevmatik in se giblje med 5 in 20 odstotki.
Bakrena družba Rio Tinto na Španskem izplačuje 25-odstotno končno in 40-odstotno skupno dividendo.
Ameriško carino na umetno svilo hočejo zvišati od 45 na 60 odstotkov.
Za prevoz papirja je dovolilo jugoslovansko prometno ministrstvo vozninske olajšave.
Mednarodni kartel plutovine bo zvišal glavnico od 40 na 150 milijonov francoskih frankov.
Nemško-ameriška petrolejska družba v Hamburgu je določila 15-odstotno dividendo napram lanskim 9 odstotkom. Glavnico so dvignili od 18 na 40 milijonov mark. čisti dobiček znaša 6 milijonov 330.000 mark, lani 2,450.000.
Švedski vžigalični trust kupuje tudi na Nemškem tovarno za tovarno, ustavlja obratovanje in si ustvarja tako vedno večje izglede za vžigalični monopol v Nemčiji.
S«-v«ronemški Llojd je imel lani za 16% več brutodohodkov kot v letu 1927. Število prepeljanih potnikov se je dvignilo od 136.000 na 175.000. Tudi tekoče poslovno leto se je zadovoljivo pri-
RAZNO.
Za trgovinske odnošaje z Barcelono. Papt. Ing. Petar Pavle Gj. V uče tič, Barcelona, Hotel Espanna — Galle San Kapt. Ing. Petar Pavle G j. Vučetič, Bar-ležbo na razstavi rade volje na razpolago. Imenovani pozna razmere na Španskem, je trgovsko in tehnično naobra-žen in bi mogel našim interesentom koristiti.
Demanti o nemirih v Španiji. Glede na vesti, ki se širijo o nemirih v Španiji, zlasti v Barceloni, so izdale španske trgovske in industrijske zbornice kolektivno okrožnico vsem zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam sveta, v kateri opisujejo faktični položaj v Španiji, in apelirajo na vso inozemsko javnost, da naj ne nasede škodljivi kampa-niji, ki skuša kredit španske države v inozemstvu ubiti z vestmi, ki so deloma čisto izmišljene, deloma pa grozno pretirane. Kar se tiče javnega miru in osebne varnosti, vlada v Španiji popolen mir, dela napredujejo na vseh poljih normalno in življenje ni v nobenem oziru spremenilo svojega lica. V Španiji vladajo normalne razmere in baš sedaj obiskuje Španijo veliko število turistov, ki občudujejo španske naravne krasote, podnebje, razvoj trgovine in industrije. Zlasti je dotok tujcev z ozirom na skorajšnjo otvoritev v Barceloni in Sevilji zelo intenziven.
Buren občni zbor Darmstadter- und Nationalbanke. Na občnem zboru te banke so zastopniki nastavljencev kritizirali bilanco in poslovanje banke. Zahtevali so, da se mora preko določene vsote razdeliti en milijon mark med delničarje in med nastavljence. Tedaj je nastopil Jakob Goldschmidt in je govoril o notranjenemških in mednarodnih finančnih problemih. Izplačilo omenjenega milijona sploh ne pride v pretres. Bolno nemško gospodarsko telo mora preiti iz mnogih nevarnosti negotovosti do potrebnega miru; v razdelitvi dobička se je treba posluževati največje opreznosti, ker mora imeti banka kot dajalec kredita kolikor mogoče veliko finančno oporo. Leto 1927 je bilo izborno konjunkturno leto, lansko leto pa že ne več. Obrestne mere so gigantske. Mirni nadaljni razvoj banke ob stabilni dividendi je za delničarje najvažnejše. Potrebno je, da se dvigne domači trg z dovozom kapitala. Treba je, da se izdeluje blago najboljših kvalitet po kolikor mogbče nizkih cenah. Banka mora biti za vse slučaje močna -in pripravljena, in je zato vodstvo banke sklenilo, da predloži občnemu zboru razdelitev 12-odstot-ne dividende, kot je bila doslej. Občni zbor je predlogu pritrdil.
Ameriški bombaževi pridelek. Cenitveni urad Zedinjenih držav je priobčil pretekle dni zadnjo in definitivno statistiko o bombaževem pridelku v preteklem letu in ga ceni na 14,269.000 tekočih bal oziroma na 14.450 bal po 500 angleških funtov. Leta 1927 je znašal pridelek
JI^l80'000 bal (°ziroma 12,950.000), leta 1926 je dosegel rekordno višino 17 mili-
]°n7a	bal	<17>980-000), ieta 1925
pa 16,120.000 oziroma 16.300.000 bal.
Doterding o petrolejski restrinkciji. Predsednik Royal Dutch Shell Co, Deter-ding, je izjavil v Newyorku časnikarjem, da bo njegova skupina glede omejitve petrolejske produkcije sodelovala z Amerikanci. Morda bo Deterding pred odhodom v Evropo sklenil z Ame-kanci dogovor, da bi se v bodoče v Evropi in na Daljnem vzhodu ne izvajale dvojne dobave ameriškega in dru-gega petroleja. Na ta način bi si družbe veliko prihranile. Glede doseženega začasnega dogovora o produkcijski omejitvi v U. S. A., Mehiki in v severni Južni Ameriki je dejal Deterding, da letošnja produkcija v U. S. A. nikakor ne bo večja kot je bila lanska; le-ta je znašala 897,820.000 barrelov ali sodčkov po 1 ol hi.
Borza dela v Mariboru. Od 31. marca do 6. aprila je dela iskalo 124 moških in 42 ženskih oseb, službenih mest je bilo
149 praznih, delo je dobilo 61 moških in 35 ženskih ogeb, odpotovalo jih je 24, odpadlo pa 41, koncem tedna je bilo še 602 osebi v evidenci. Od 1. januarja do
6.	aprila je dela iskalo 1764 moških in 872 ženskih oseb, 1179 službenih mest je bilo praznih; delo je dobilo 922 oseb, odpotovalo jih je 279, odpadlo pa 833.
Pri Borzi dola v Mariboru dobijo delo: 20 hlapcev, 15 viničarjev, 17 majarjev, 3 kleparji za Sušak, 6 kamnosekov, 2 kovača, 1 plačilni natakar, 2 čevljarja, 1 sodar, 4 zidarji, 1 tovarniški zidar, 20 delavcev za okopavanje vinogradov, več vajencev (tapetniške, sodarske, natakarske, čevljarske, kotlarske obrti in trgovske stroke) in tudi 19 kmečkih dekelT 1 viničarka, 8 kuharic, 11 služkinj, 1 sobarica, 1 tekač, 1 otroška vrtnarica, 11 šivilj za perilo, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 2 hotelski sobarici, 5 hotelskih kuharic, 1 kuharica za v grajšči-no, 1 kuharica za hotel, 1 kuharica k fi-nancarjem, 2 II. kuharici za hotel, 1 boljša gospodinja, 6 servirk, 2 podnata-karici, 2 plačilni natakarici, 2 delavki za vrtno delo, 2 postrežnici, 2 šiviljski vajenki, 2 perici.
Ljubljanska borza.
Tečaj 15. aprila 1929.
Povpra- ševanje	Ponudbe
Din	Din
	22-86
13-485	13-516
—•—	7-9068
—•—	9-9222
1094-40	1097-40
7-9795	8*0095
276-—	276-80
—•—	66-81
221-44	223-44
168-04	168-84
297-36	299-36
1 Denarn	zavodi:
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. godd.
Berlin 1 M............
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengO Ourih 100 fr. .... . Dunaj 1 Šiling ....
London 1 funt.........
Nfiwyork 1 dolar . . .
Parii 100 fr..........
Praga 100 bron . . . Trtt 100 lir..........
u. u., ueije uenar 100 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 Din; Prva hrvatska šte-dicmica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za -trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 -Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana, denar 455, blago 455; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar- 120 Din;
-Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »Sebir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Dolca, denar 105 Din; Tvoruira za dušik d d., ,Ruše, denar 250, blago 260 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi L, II., monte ool? Pln	brzojavni	drogovi 250 do
280; bordanali merkantilni 320—350; trami merkantilni 260-300; škorete, konične, od
j f?1 naPrej 600—650; škorete paralelne.
*T naPrei 660—700; škorete, podmer-ne, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kon., od
6 cm naprej 550-600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580-630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testoni 500 d< 550; tavolete 1200-1250, Hrast: hlodi I., II 4o0—700; bordonali 1300-1500; deske-plohi neobrobljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hra-^va 20—23. železniški pragovi: 2-60 m,
14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, proinpt. dob., nilev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, ‘295—297-50; bačka-: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobava v apralu, plačilo v 30 dneh, 297-50—300, .bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v inaju, plačilo v 30 dneh, 302'50—305 Din. Koruza: »la platan dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 3(kd,nch, 325-327-50; »la platan dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 320-322-50; »la platan dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, *lov- Postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50 do 315; bačka: času primerno suha, promptna
(ioor ’ slov- P°st ’ P1®^0 v 30 dneh, 322-50 do 3J5; bačka: času primemo suha, dobava
oo/fPoor’ sl'ov- Podaja, plačilo v 30 dneh, 330—33o; bačka: suha, zdrava, dobava meseca maja, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 337—340. — Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 345-347-50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330 332*50 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna voznina, 305—310. — Moka:	pšenična Og: fco Ljubljana, pri
odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: živahnejša; deželni pridelki: mirnejša.
Zaključki: les: 9 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Predsedstveno poročilo o delovanju Zbornice TOI.
(Poročilo o važnejših zborničnih akcijah, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. v plenarni seji dne 21. marca t. 1.)
(Konec.)
Ženovske arbitražne konvencije.
Za našo eksportno in importno j trgovino važno je vprašanje medna-! rodnih razsodiščnih klavzul in ekse-kutivnosti razsodiščnih sodb. že leta j 1923 je podala zbornica ministrstvu \ trgovine in industrije svoje mnenje ' o ženevski konvenciji o arbitražnih ; klavzulah, ki jo je radi njenih pomanjkljivosti v praktičnem pogledu odklonila. Sedaj je dobila v izjavo poleg te konvencije še tekst ženevske konvencije iz 1927 za izvršitev inozemskih arbitražnih sodb. O tem je izbrala potrebno informativno gradivo ter razpravljala in zavzela svoje stališče na včerajšnjih sejah trgovskega in industrijskega odseka.
Dne 13. aprila bo stopil v veljavo zakon o pogodbe glede vzajemnega pravnega občevanja med našo državo in Avstrijo, ki je bil sklenjen meseca maja lanskega leta in ki bo znatna opora za poslovno občevanje obojestranskih trgovskih krogov.
Strokovno šolstvo. -
Po statistiki, ki jo je ravnokar zbrala zbornica, imamo v tekočem šolskem letu 1928/29 v Sloveniji 80 obrtnonadaljevalnih šol z 268 razredi ter 15 trgovskonadaljevalnih šol s 36 razredi. Na obrtnih šolah imamo 5867 moških in 1335 žensk, na trgovskih 451 moških in 328 žensk, skupno torej 7981 naraščajnikov. Pouk oskrbuje na obrtnih šolah 409 učiteljev, od katerih ima 240 strokovno kvalifikacijo za te šole. Na trgovskih šolah je 64 učiteljev, med njimi 46 strokovno kvalificiranih. Proračun vzdrževalnih stroškov za obrtnonadaljevalne šole znaša 1 milijon 890.000 dinarjev in za trgovsko-nadaljevalne pa 374.000 Din.
Eden glavnih pogojev za napredek tega šolstva je preureditev in izpopolnitev pouka. V ta namen je potrebna predvsem intenzivnejša inšpekcija vseh šol, ki naj ugotovi pomanjkljivosti in uvede moderne smernice v poučevanje in administracijo. Zbornica je zato prispevala za kritje inšpekcijskih stroškov večji znesek in pričakuje, da se bodo še tekom letošnjega leta pokazali že vidni uspehi. Obenem pa je nujno potrebno, da država vzdrževanje teh šol krepkejše podpre. V tem zmislu je tudi intervenirala pri trgovskem ministrstvu.
Pospeševanje obrti.
Lepe in zadovoljive uspehe beleži zbornica pri svoji akciji za pospeševanje obrti. Prva dva tečaja je priredila zbornica v Celju in sicer je trajal tečaj za avtogensko varen je 10 dni, mizarska tečaja za luženje pa po 4 dni. Za vse tečaje je vladalo izredno zanimanje, le da je hud zimski mraz in nereden železniški promet v zadnjem momentu nekoliko oviral udeležbo iz podeželskih krajev. Podrobno poročilo o tečajih je bilo podano na včerajšnji seji obrtnega odseka. Zbornica namerava prirediti sedaj slične tečaje v Mariboru v drugi polovici meseca aprila.
Ministrstvo trgovine in industrije , je izdelalo v zadnjem času nov načrt' obrtnega zakona in je pričakovati, da bo v kratkem uveljavljen. Z ozirom na izredno važnost tega zakona za gospodarske kroge v Sloveniji je zbornica posetila trgovinskega ministra s posebno deputacijo in mu t izročila spomenico o glavnih zahtevah obrtništva glede novega-zakona. Zbornica je prejela pri tej priliki
zagotovilo, da se nam bo načrt pred uzakonjenjem poslal v izjavo ter da se bodo utemeljeni predlogi naših gospodarskih krogov vpoštevali.
V	krogih stavbnega obrtništva je povzročila namera, da se uveljavi uredba o stavbnih obrtih v zmislu predlogov inženjerskih komor, veliko razburjenje. Ta uredba bi v občutni meri omejevala dosedanji delokrog stavbnih obrtnikov in bi jim jemala celo pridobljene pravice. Pomenila bi poslabšanje tudi za vrsto drugih obrtov, ki so v zvezi s stavbništvom. Zbornica je zato sklicala posebno anketo in posredovala v zadevi tudi pri ministru trgovine in industrije, da se prepreči uveljavljenje osnutka, ki ga je izdelalo gradbeno ministrstvo.
O načrtu zakona o nečedni tekmi, ki zanima vse gospodarske sloje v zborničnem področju v izredni meri, bo podano na današnji seji še posebno podrobno poročilo.
Statistika poslovanja.
Za oceno notranjega zborničnega poslovanja mi je čast navesti, da je prejela zbornica v dobi od 1. decembra do 15. marca 5322 vlog in ekspe-dirala 3994 dopisov. V dnevnem časopisju je zbornica objavila 755 dobavnih razpisov, nadalje je izdala 470 svedočb o izvoru, od katerih pripada 191 na Grčijo. Legitimacij za trgovske potnike je bilo izdanih 213, število uvoznih potrdil znaša 245, potrdil o dobavni sposobnosti 140 in raznih drugih potrdil 148. Te su-marne navedbe mislim, da Vam v zadostni meri dokazujejo, da je zbornica tudi v tej važni dobi v polnem obsegu zadostila svojim nalogam in da je posvečala vsem gospodarskim vprašanjem potrebno pažnjo.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejnisko poročilo. Prignanih je bilo 21 konj, 11 bikov, 110 volov, 295 krav in 12 telet, skupaj 449 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 9. aprila t. 1. so bite sledeče: debeli voli od 8'50 do 9-50, poldebeli voli od 7-75 do 8-50, plemenski voli od 6 do 7, biki za klanje od 7 do 8, klavne krave debele 7-75 do 8-50, plemenske krave od 6 do 7, krave za klgtbasarje od 4 do 5, molzne krave od 6 do 8, breje krave od 6 do 8, mlada živina od 8 do 975, teleta od 10 do 12 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 349 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 32, v Italijo 81 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. in II. vrste 10 do 18, meso od bikov, krav, telic, telečje meso I. in II. vrste 15 do 22-50, svinjsko meso
15	do 26 25 Din za 1 kg.
Nemški kalijev sindikat je prodal v marcu 2,330.000 met. stotov čistega kalija (v lanskem marcu 1,610.000). V prvih enajstih mesecih tekočega gnojilnega leta (maj 1928—marec 1929) je znašala prodaja 13,240.000 met. stotov, v isti dobi prejšnjega leta pa 12,220.000.
Imenik razsodnikov »Razsodišča Zbornice za vino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Zbornica TOI objavlja na podlagi § 9. pravilnika o stalnem razsodišču Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki ga je odobrilo,ministrstvo trgovine in industrije z razpisom z dne 19. marca 1929, št. 27.696/111-28, sledeči
trgo-
1. Ahačič Luka, tovarnar -v Ljubljani;
2. Avsenek Ivan, poslovodja tvornice Zabret & Co., družba z o. z. v Ljubljani;
3. Bahovec Josip, trgovec v Ljubljani.
4. Berlič Josip, gostilničar v Ptuju;
5. iBonač Fran, upravni svetnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani;
6. Crobath Fred dr., poslovodja firme Franc Crobath d. z o. z. v Kranju;
7. •Ceh Franc, trgovec v Murski Soboti;
8. Češarek Alojzij, ključavničarski mojster v, Ribnici;
9. Deržečnik Luka, trgovec v Orlici, pošta Ribnica na Pohorju;
10. 'Doleac Martin, čevljarski mojster v Ljubljani;
11. Dolinar Franc, pekovski mojster v Ljubljani;
12. ©račar Oskar ing., družbenik tvornice /Zlatorogi! v Mariboru;
13. Fatur Ladislav, trgovec v Lazah pri Planini;
14. Finžgar Ivan, trgovec v Breznici na Gorenjskem;
15. Flor Franc, mizarski mojster v Slo-goni gori;
■16. Florjančič Ignacij, ravnatelj pivovarne »Union< d. d. v Ljubljani;
17. Florjančič Stanko, trgovec v Ljubljani;
18. Gogala Ivan, čepičarski mojster na Jesenicah;
19. Golčer	Jernej,	sodarski	mojster	v
Celju;
‘20. Gologranc Konrad, lastnik stavbnega podjetja v Celju-Gaberju;
21. Gorenc	Andrej,	čevljarski	mojster	v
Grbinu-Litiji;
22. Goričar Franc, ravnatelj tvornice Fr. Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju;
23. Grilc	Alojzij,	trgovec	v Novem
mestu;
24. Hmelina Karel, dimnikarski mojster v Slovenjgradcu;
28. Hohnjec Franc,	mesarski	mojster	v
Mariboru;
26. Hohnjec Miloš, kipar 'v Celju;
27. Iglič Franc, krojaški mojster v Ljubljani;
28. Jančar Jakob, trgovec v Ljubljani;
20. Jelenec Joie 'ing., poslovodja firmo Inž. Jelenec & inž. Šlajmer v Mariboru;
30. Jeras Ivan, poslovodja firme »Sladkor« d. z o. z. v Ljubljani;
ftl. KnvCiS Franc, gostilni&M- v Ljubljani;
32. Klinar Anton ing., upravni sveitnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani;
33. Kobi Jožko ing., prokurist firme A. Kobi, lesna industrija na Bregu pri Borovnici;
34. Kpražija Franc, dimnikarski mojster v Mariboru;
3ij. Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici;
30. Kozina Peter, družbenik tvornice Peter Kozina & Co. v Bistrici pri Tržiču;
37. Kralj Andrej, sodarski mojster v Št. Lenartu pri Brežicah;
38. Krapež Kamilo, urarski mojster v Ljubljani;
39. Krejči Anton, ravnatelj Tvornice za duSik d. d v. Rušah;
40. Kržišnik Ludovik, trgovec v Rajhen-burgu;
41. Kuder Peter, čevljarski mojster v Grižah pri Celju;
42. Lašič Vinko, zidarski mojster v Mariboru ;
43. Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gcri;
44. Lečnik Anton, trgovec z zlatnino v Celju;
45. Lenarčič Josip, industrijalec na Verdu pri Vrhniki;
46. Lipej Franc, trgovec v Brežicah;
47. Litrop Štefan, čevljarski mojster v Turnišču;
48. Lovšin Anton, trgovec v Ljubljani;
49. Ložar Jernej, krojaški mojster v Ljubljani;
50. Majdič Franc ml., lastnik valjčnega mlina na Viru pri Domžalah;
51. Martinčič Avgust, industrijalec v Ljubljani;
52. Mesar Ivan, poslovodja >Papirogra-fije< d. z o. z. v Ljubljani;
53. Naglas Viktor, prokurist firme I. I. Naglas v Ljubljani;
51 Osebek Franc, trgovec -v Makolah pri Poljčanah;
55. Osel Andrej, gostilničar v Mariboru;
56. Osterc Peter, trgovec v Beltincih;
57. Papež Janko, kleparski mojster v Črnomlju;
58. Pavlin Ciril dr., prokurist Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani;
59. Pivec Rupert, upravni svetnik in ravnatelj firme >Kristal< d. d. v Mariboru;
60. Plut Martin, poslovodja finne »Zora«, lesna ind. dr. z o. z. v Črnomlju;
61. Požar Alojzij, trgovec na Prevojah pri Lukovici;
62. Punčoh Jakob, trgovec v Ljubljani;
63. Pust Franc, tesarski mojster v Ljubljani ;
64. Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani;
65. Rekar Ernest dr., poslovodja firme »Belca«, lesna industrija na Jesenicah;
66. Remec Vladimir ing., družbenik Tovarne pohištva Remec Co. v Šmarci pri Kamniku;
<37. Rojina Anton, družbenik firme Rojina & Comp. v Ljubljani;
68. Rom Matija, trgovec v Kočevju;
69. Sadnik Julij, prokurist firme Jugoslovanske tekstilne tvornice Maulner d. d., predilnica v Litiji, pni Sv. Pavlu pri Preboldu;
70. Skubec Rihard, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani;
7/1. Stergar Anton, trgovec na Šutni v Kamniku;
72. Stermeoki Rudolf, trgovec v Celju;
73. Sušnik Alojzij, trgovec v Ljubljani;
74. Šlajmer Vladimir ing., poslovodja firme Inž. Jelenec & inž. Šlajmer v Mariboru;
75. Španiček Krištof, trgovec v Rogaški Slatini;
76. Šuklje Milan ing., upravni svetnik Stavbne družbe d. d. v Ljubljani;
77. Šumi Franc, poslovodja »Atlante« d. z o. z. v Ljubljani in v Kranju;
78. Švajger Avgust, ključavničarski mojster v Braslovčah;
79. Turnšek Maks, trgovec, Zlabor št. 5 (Marija Nazarje);
HO. Vzgaja Frnnc ing., priv. inienjer, Ljubljana;
81. Vehovar Franjo, lastnik tovarne pohištva v Celju;
82. Volli Jakob, krojaški mojster v Šoštanju;
88. Vrabl Martin, trgovec v Ptuju;
84. Vrečar Ivan, mizarski mojster v Spodnjih 'Domžalah; ,
Ki. Vršič Srečko, trgovec v Ljubljani;
86. Westen Avgust, upravni svetnik, firme A. Westen d. d. v Celju;
87. Zavodnik Franc, mizarski mojBter na Glincah pri št. Vidu;
8.	Žabkar Avgust, upravni svetnik Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani;
Ta razsodniški imenik obsega samo razsodnike, ki so zbornični člani ali njihovi namestniki. Na prihodnji zbornični plenarni seji se imenik izpopolni še z 32 voljenimi razsodniki, katerih imena se objavijo naknadno.
Stranki, katerih spor se obravnava pred zborničnim razsodiščem, sta pri imenovanju svojega razsodnika in njegovega namestnika vezani na ta imenik (§ 14. pravilnika).
DOBAVA, PRODAJA.
(hldaja zakupa kolodvorskega buffeta na postaji Velenje se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 7. maja pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 q negašenega apna; do 29. aprila t. 1. pa glede dobave trgovskih plaščev. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3500 kilogramov tračnih žebljev in 4 vagonov portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave ventila in avtomata za odstranjevanje kondenzirane vode. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5280 m3 kamenja za polnjenje težkih fa-šin in 3250 m3 kamenja za kamenomet ter glede dobave 2300 kom. hrastovih pragov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave smirkovega platna, špage, zidarskih ponvic, žagic za kovino, tračnih žag in 500 pol tiskovin; do 29. aprila t. 1. glede dobave električnega materijala in 1000 komadov Spiralnih svedrov. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine za opaže. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave pločevine in kabljev. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1 elektromotorja in 1 jamskega vitlja, 1 sklepala, 2 zobatih koles itd. — Direkcija državnega rudnik« Kreka sprejema do 8. maja t. 1. ponudbe glede	dobave	izolatorjev	za električne
zračne vode,	kabljev, zaglavk itd.	—
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 kg železa, 10.000 kg rebraste pločevine in 1200 m bločnih verig. — Dne 2. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 45 aparatov za gašenje in hrastovega skretni-škega	materi jala; dne 6.	maja t. 1.	pa
glede	dobave	signalnega	materijala.	—
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Stare uporabljene avtogume ter druge gumijeve odpadke kupuje tvrdka S. D. Harrison & Sons, Brumswick Rd., Bromsley, London E. 14.
R. WILLMANN I	I
MMMMMMM STROJNO PODJETJE fiiHiiiiuuuiHumni
j UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA ST. 3 i
I
ImMuJ« rulMm mn itr.Jr n Imii. Industrijo, tranimUljsk«	naprav«, taverna	»
dvigala vMh vrat,	rabrasta a a v I It kavanaga	železa.	•
;	Ptfaviama pre|ektlran)e In opreme ratllinlh mehanltnlh naprav	ter livriuje vaa	*
J	v ttre|ne streha spadalota dela In popravila toino, solidno	In pa meinoatl	J
•	i.	najhitreje.
lugoslovanska zavarovalna banka d. d.
•c priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti poiaru, vlomu In tatvini, zakoniti dolinostl jamstva, nezgodam s automoblli, poškodbam stakla Ltd. Zavarovanje 2ivljenja v raznih kombinacijah.
Centrala v LjuMjaai. * * Podružnice po vaej Kraljevini.^
v Ljubljani
priporo!«
Špecerijsko
blago
raznovrstno Iganje, moko in doSolno pri« dellce. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna sa kavo in mlin sa dilave s električnim obratom. q
Ceniki na razpolago!
_rv<*fc nn/ifd !
T
OVARNA PERILA RIGLAV, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica Si 8, nasproti hotela Štrukeli
priporeia velike
isblro moikega perila po konkurenMfc, — ud e lu J e se tudi po naroiilu.	*
Račune, memorandume, cenike, naročilnice ▼ blokih ■ poljubnim itevllom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja bltro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregoričeva ulica 23
TBLEFON 2552 ~ Za večja naročila zahtevajte proračune!
H. mit i
>»
listni
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajate Iga in tiskarja: O. MICHALKK, Ljubljana.