ro KooasKaoqi araga izaaja!
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 10-40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K,
PoHiBuna fttavitka 10 v«
Reklamacijo »o poštnin« pra<U. Netraskiraaa piana •• ipri jwu|a. &ok»piei n m muji, tarnati. Baaitapaa paiil-mtiu (Ilriu 88 ra) n aakrat 10 via., »*čkr*t pa iagavan.
76. štev.	: . i ■	V Ljubljani, v sredo, dne 23. septembra 1908.	Leto XI.
	f	 ,			
Krvavi dnevi v UnbHanL
Dne 20. septembra ob deveti uri zvečer je vojaitvo 27. pešpolka f Ljubljani umorilo dvoje mladih ljudi ter težke ranilo preko deaet oseb; koliko je lažje ranjenih, doslej le ni znano. To je golo dejstvo, samoobsebi tako strahovito, tako vnebopijoče, da. skoraj id potreba pisati komen-taijas napravi si ga labko vsakdo sam v noji doti in v svojem prepričanju.
Kaj je dalo povod temu grelnemu ponočnemu Umoru? Nekaj mladik, nespametnih ljudi je v petek in soboto zvečer «demon*triraio» po Ljubljani, razbilo par sto tip, prepevalo, žvižgalo in ukalo. To naj bi Mia arevanla* za Ptuj, kjer so bili slovenski izletniki od aemtidh aacjjonalcev tepeni. Mi jih obsojamo ie zategadelj, ker tiv krst na svetu ne more povedati, kaj naj H se bilo dosegle t njimi in komu naj bi bile koristile. In bal ato, ker je Ul ve« ta mladinski burne! brez misli, brez namena in brez cilja, bal uto, kar v jedru id bil drugega niči nego pravi in pristni ljubljanski «kec*. — Kdor je (demonstrante* opazoval, je to na prvi pogled lahko videl — bai zato bi se bila stvar v relativnem miru in brez vsega hudega izvrtila la pričalo bi o nji edinole nekaj zdrobljenega stekla.
Zapletene I
Ni dtema, da so gospodje narodnjaki ie od prvega početka, ko so izbirali kraj, kjer naj bi se vriUa letoinja akupičina Ciril-Metodove družbe, imeli gotov namen pred očmi. Po razkolu med liberalci in klerikalci je radodarnost v prid družbi v liberalnem taboru sicer nekaj poskočila, a že so se pokazovali tudi sledoti, da to ne bo tnritio dolgo. Zato je bilo treba nekaj posebnega, nekaj Iz-mednega, kar naj bi .narodno zavest* podžgalo in družbo napravilo bolj popularno. Izdalo ae je parolo: V nemčursko gnezdo Ptuj! Ni bilo treba kdo ve koliko modrosti, pa bi ae bilo lahko preračunalo na prstih ene roke, da bodo ptujski hsjlovd mobilizirali vse, kar se danes te nahaja v nemiko-nacijonalnem taboru; ie po srditih, fanatizma prepojenih oklicih, ki so krotili po Štajerskih nacijo* nalnih listih, se je dalo presoditi, da skuplčinarji ne bodo sprejeti ravno prijazno. Ampak postati •narodni mučenik* — kako lepo id to glasi! •— ie bil edini namen prirediteljev skuplfiine v Ptuju. Malo rabuke bo, so si mislili in potem bomo lahko vsklikali: Glejte, gospodje klerikaloi, sloga je potrebna ; pridite, da vas pritisnemo na nale ljubeče srce. In že so v duhu gledali, kitko se bodo odpirale farovike blagajne in bodo frčali zlatniki v Ljubljano. Pa naj si bo kakorkoli: kravali so se zgodili; tega nihče več ne izbrise.
Shod v »Mestnem Domu".
Ptujski kravali, ki jih obsoja ves pošteni svet, so dali slovenski liberalni stranki dobrodošel povod, da je udarila na veliki boben in začela delati reklamo za v svojem jedru docela klerikalno Ciril Metodovo družbo, ki se kljub velikanski reklami neče nič kaj utrditi. Kakor nekdaj »tabori*, je zdaj stopil «dr. Žerjavov klobuk* na površje. Strupene notice, ki jih je »Slov. Narod* pretekli teden pri našal cele koše, niso zgrešile svojega cilja. Srdito komentiranje ptujskih dogodkov, kakor da so on* dotni Nemci edini predstavitelji nemške kulture, je rodilo sad, ki prav gotovo ni v čast slovenskemu narodu. V času, ko se dela silno reklamo za tujski promet in pa v očigled dejstvu, da smo Slovenci v marsičem odvisni od tujine, je, ne gledl na pra vilo, da se na surovost ne odgovarja s surovostjo, največja nesmisel, vprizarjati pogrome po ruskem vzoru, ki škodujejo v prvi vrsti slovenskemu narodu samemu. Liberalno »Slovensko društvo* je torej izdalo geslo »Odgovor na Ptuj* ter na petek večer sklicalo protesten shod v »Mestni Dom*. Neštevilhi lepaki so že v četrtek večer vabili vse »zavedfie Slovence in Slovenke» na protestno zborovanje Da se je shod sklicalo na pozno večerno, pol 9. uro, nas ni navdajalo z najboljšimi občutki. Množice so jele prihajati še pred določeno uro, velika dvorana »Mestnega Doma* je bila v hipu nabito polna ljudi, enako se je trlo ljudstvo na galeriji in po hodnikih, na trgu pred poslopjem pa je valovalo morje glav. Razpoloženje je bilo silno razburjeno in tre-balo je le iskrice, da se vname požar. Zborovanje otvori predsednik »Slov. društva* dr. Kokalj, ki po kratkem nagovoru podeli besedo občinskemu svetniku in dež. poslancu g. dr. Karolu Trillerju Govornik se spominja in komentira ptujske dogodke ter poživlja na gospodarski boj Slovencev proti Nemcem, kar bo najboljši in najizdatnejši odgovor na nemško barbarstvo. Končal je: »Odrežimo te pijavke I Ko bodo te pokončane, bo ozdravljen na slovenskem telesu sad, ki se imenuje nem-čurski Ptuj.* Drugi govornik, občinski svetnik dr. Oražen, se je moral udati vedno glasnejši zahtevi ter govoriti skozi okno na trgu zbrani množici. Enako predgovorniku je tudi dr. Oražen pozival Da gospodarsko osamosvojo Slovencev. »Slovenec in Slovenka,* je dejal; »kupujmo le pri Slovencih in Slovenkah! Posnemajmo Čehe, ki so na narodnogospodarskem polju ubili nasprotnika. Kadar se to zgodi, bodo tudi na cesarskem Dunaju dobili pred nami rešpekt in spoznali bodo, da bo Avstrija slovanska ali pa je ne bo!» Kot zastopnica ženstva (? I) je nastopila gospa Franja dr. Tavčar e v a, porivajoč matere in one, ki bodo še posta e, na narodno vzgojo avojih otrok, ki bodo ljubi i le tisto, kar ljubi slovensko domovino in slovenski jezik. Razume se, da je vse govore spremljalo viharno Qdobravanje. Predsednik dr. Kokalj nato zaključi shod, rekfii, da za Slovence pomeni »Ptuj — pfujl* Ko še posvari pred vsakršnimi pouličnimi demonstracijami, zapoje množica odkritih glav »Hej Slovani!*
Demonstracije in naval na Kazino.
Do tu je bilo vse v redu in shod bi bil res impozantna in dostojna demonstracija — kljub raznim ’ frazam, ki se jih na meščanskih shodih vedno sliši ■*»* če bi bili prireditelji tudi poskrbeli, da se red ne bo kalil. Dočim soeialno-demokra-tična stranka za vsak večji shod, ki ga priredi, vpostavi primerno število rediteljev in prevzame zanj tudi vso odgovornost, tu tega ni bilo. 28. novembra 1006 je soc. dem. odbor organiziral 405 rediteljev (400 rediteljev, 4 podnačelnike in 1 na* U so skrbeli, da se red niti najmanj^ ni *o shodu se je vsa masa, do 7000, brez slehernega vodstva vlila na Vodnikov trg, kriči, žvižgaj« in prepevajo slovanske pesmi. Kdor je položaj trezno premotril, je lahko že v petek popoldan z vso sigurnostjo pretehtal, da protestna priredba ne bo mirno skončala. Že tekom dneva so Dam dohajala'poročila, da se nekaj pripravlja. Iz-poslali smo več poročevalcev, da nam poročajo o vseh dogodkih. Spričo slabo izšolane policije, ki večkrat niti vedela ni, kaj je časnilki reporter, so imeli seveda zelo težavno stalilče. Ko se je'množica privalila do hiše, v kateri ima trgovino železninar Nagjr, je nekdo vrgel v zid steklenico črnila, ampak tako nerodno, da se je razlila nazaj na demonstranta. Glušeč vrišč je sledil temu dejanju, na kar je sledil splošen pogrom. Hoteli so vstaviti tudi
tramvaj, a ga je imuniziral gledališki ravnatelj g. vikar, Ki je Stopil vanj. Med potjo je mao-demolirala napisne table nemških tvrdk ter
Go
žica
pobijala svetilke in šipe na hišah, v kojih se nahajajo nemlke trgovine. Stanovalci so se nahajali v smrtni nevarnosti, da jih ne zadene večkrat kakor pest debelo kamenje. Policija je vso pozornost obrnila na kazino in jo močno zastražila. Priiedši na Marijio trg pred frančiškansko cerkvijo, je en del demonstrantov prodiral skozi Prešernove in Šeleaburgove, drugi pa skozi WoIfove ulice. V obeh ulicah so bili postirani močni policijski kordoni. V Wolfovih ulicah je množica, dasi je policija napela vse sile, hitro prodrla kordon. Ne moremo trditi, da je ljubljanska polica vzor vzdrževateljev jav-nega reda, toda to pot je postopala zelo previdno — morda zavedajoč se premoči nasprotoika — kfcjti najmanjša neprevidnost je bila v stanu, da
povzroči krvave izgrede z nepreglednimi posledicami. Policaji so se sicer pošteno upirali tisočglavi množici, padale so tudi korenite zaušnice, a bili so prešibki, zlasti ker so ljudje zadaj neprestano tiščali naprej. Silno vpitje in množica se je razlila v »Zvezdo* pred Kazino. Pričel je pravi bombardam na stekleni salon in šipe kavarnskih oken, od katerih ni ostala ne ena cela. Vspeh »spodnjega dola*, je podžgal »zgornjega*, ki je »operiral* po Šel en burgovih ulicah, da je prodrl policijski kordon in tudi na dotični strani razbil vsa okna. V tem hipu bi bila vsaka aretacija iluzorična, tako razjarjena je bila množica. Na demonstrante je zelo izzivalno vplivalo, ko so kazinotje, hoteč pokazati svojo ne-ustrašenost in kljub veliki nevarnosti, v kateri so se nahajali, z ironičnim posmeškom prihajali pred poslopje. Policija je bila povsem brez moči in je storila edino prav, da ni rabila orožja. Škodo v Kazini se ceni do 4000 K.
Izgredi po mestn.
Medtem ko so demonstrantje, po pretežni večini ljudje, ki žive na račun staršev, nemoteno pustošili Kazino in vsak »vspeh* pozdravili s hu ronski «živijo»-klici, se naenkrat začuje glas: »Orožniki gredo 1* In res jo primabajo skozi Gradišče in z nasajenimi bajoneti začno razganjati ljudi: V temi pod kostanji pa so se grupirali fantalini v posamezne gruče: ena jo je udarila pred palačo de želne vlade, druga pa pred realko in poslopje nemškega glasbenega društva, kjer so pobili nekaj šip. Značilno je, da so na deželno-vladni palači pobili samo 8 do 10 šip na stanovanju deželnega predsednika, kar izdaja, da je vodja tega oddelka razgrajačev bil o razmerah v palači dobro poučen. Izpred poslopja deželne vlade so se demontrantje podali pred »Kranjsko hranilnico*, kjer so najprej na trgu pred gledališčem ugasnili električne žarnice, na to pa navalili na plinove svetilke na hranilnici, ki so v h:pu žvenketaje popadale na tla, Trije ali štirje pobalini so imeli dosti posla, da so v pritličju na zapadnem delu pobili skoro vse šipe, dočim so se ostali navalili na pročelje in ondi se nahajajoča dva privatna stražnika spravili v. smrtno nevarnost. Eden stražnikov je hotel vstreliti, pa se naboj ni vnel. Prebivalci hranilnice so bili hipoma vsi pokonci, tresoč se od pirestane smrtne nevarnosti. Policija je prišla šele, ko so demonstrantje, vajenci in dijaki, že odšli in »junaiko* razbijali po izložbi fotografa Landaua na Fran Josipovi pesti. Tu je stražnik nekega demonstranta prijel, pa ga zopet izpustil, rekši, »da ima njegovo sestričino za ženo*. Od tu je pobojna armada df vila deloma na Dunajsko cesto, deloma nazaj v Selenburgove ulice, oziroma skozi Prešernovo ulico v notranje mesto in pred magistrat, kjer so se zlasti ob aretacijah vršili burni prizori. Do 10. ure zvečer so se izvršile tri aretacije. Aretovance se je izpustilo, ko se jih je vzelo na zapisnik.
Drug oddelek demonstrantov se je izpred realke podal nazaj v notranje mesto, demoliial napisne table nemških trgovcev, jih metal v Ljubljanico in razbijal okna. »Operiral* je po Streliških ulicah, razbil okna na »otroškem vrtcu* nemške šolske družbe, se razcepil v dva oddelka, od katerih se je eden podal v Sjntpetenko predmestje, drugi pa na Poljane, razbil šipe na Huthovi nemški višji dekliški šoli, na to pa se pridružil množici, ki se je že veselila razbitih šip na Mah-rovi trgovski šoli na Cesarja Josipa trgu.
Okoli pol 11. ure prikoraka bataljon Belgijcev, ki so z nasajenimi bajoneti naskočili demonstrante. Ljudstvo jih je sprejelo s »fej* in »abzug*-klici. Vedli so se deloma zelo surovo, zlasti Častniki, ki so psovali ljudi s »spi* in vdirali v privatne hiše in gostilne. Letali in bili so s puškinimi kopiti po ljudeh, ki qiso zakrivili druzega, kakor da so vpili, žvižgali in prepevali Prostor nam ne dopušča, da bi navajali vse podrobnosti, ki so nam znane v obilnem številu. Ob 11. uri ponoči je zasliševanje aretovancev na magistratu prevzel polic, svetnik gosp. Wratschko. Nemiri so se naposled omejili le še na »Zvezdo* in so trajali do 8. ure v jutru.
Spopadi i vojaštvom, dragonski atake.
Nepoznani hujskači so v soboto čez dan raznesli vest, da se z večernimi vlaki pripelje več nemških buršev, da so Nemci imeli v Šiški protestni shod in da bodo zvečer zopet zborovali v kazini. Ljubljančan rad verjame vsaki bedastoči, pa če je še take neumna; in zvečer so romale cele množice v »Zvezdo*, prav kakor na veliki petek k »božjim grobom*. Več iz radovednosti, kakor pa s slabim namenom. Ampak čez dan so imeli pri deželnem predsedniku tajno sejo, na kateri so sklenili, da priženo na večer malodane vso garnizijo, pred kazino. Ce bi oblast le nekoliko preračunala tendenco demonstracij ter resno mislila na mir in red, bi si gotovo ne dovolila »špasa*, ■pa vposlala toliko vojaštva pred kazino in v oko-_ico. Da je v to svrho rabila nemške vojake, ki so na slovenska vprašanja dajali nemške odgovore in nemško psovali, je ognju prililo olja. Slovenske vojake in domobrance je množica povsod viharno pozdravljala. Ko je nastopila popolna tema, so orožniki in policaji začeli razganjati ljudi, na kar so začeli divjati tudi vojaški oddelki, ki so suvali
puškloimi kopiti na desno in
evo, Zlasti se je
srd ljudstva obrata! proti oficirjem, ki so ie čez
dan ostentativno pohajali v kazino in sedeli na verandi. Pred glavno pošto se je utaboril nekak »generalni štab*, od koder so pohajale direktive. Ampak kordoni so bili razvrščeni tako nerodno, da človeku, ki je enkrat zašel na Marijin trg, absolutno ni bilo mogoče priti naprej. Ob 8. zvečer množica, potisnjena iz Wolfovih ulic in pomnožena s Francovega mostu, zapoje »Hej Slovani* in »Lepo našo domovino*. V hipu, kakor bi trenil, se od pošte doli pridrvi oddelek dragoncev in z golimi sabljami navali na drugače čisto mirno skupino. Kakor podivjani besne za bežečimi in okoli Prešernovega spomenika. Misleč, da bodo potem odjezdili na Mestni trg, se 500 glava množica, deloma žen in otrok, umakne na temno Francovo nabrežje; a dragonci zdrvi za njimi liki besne fu-rije. Strašna panika nastane. Žene kriči, otroci vpijejo, očividci zamiže s pričo strašnega prizora. Dragonci so silili celo po stopnjicah pred frančiškansko cerkvijo in se obnašali silno sirovo. O nekvalificiranem postopanju nekega dragonskega poročnika, ki je našega poročevalca na Dunajski cesti nahruli} z »Halt’s Maull* se še pomenimo. Ta večer je'bilo njnogo aretovanih in ranjen h. Gostilne in kavarne je dež. vlada odredila zapreti že ob 10. zvečer. Na Viču je razjarjena množica bombardirala Andrettovo tovarno s kamenjem, prepregla ceste z žico. in napadla od Andretta telefonično poklicane dragonce s kamenjem in jih popolnoma obvladala. Vojaki so trgovca Marna, ki je bil že v postelji, prisilili, da je odprl hišo in mirno trpel, da so iskali za zlikovci. Zupan se je odločno uprl zahtevi stražmojstra, češ, da se morajo vse gostilne takoj zapreti, rekoč, da on ni zanj nobena uradna oseba, ki bi mu imela ukazovati. Dragonci so prenočili na dvorišču pri Korošcu. — V šišenskem gozdu je bivakiral cel oddelek vojakov, boječ se za šulferajnsko šolo, ki pa se jej ni zgodilo nič žalega. Trdi se, da je pivo-varnar Kosler, na čegar dvorišču so kampirali dragonci,-iste pogostil-s pijačo; če je to ras, potem ni čuda, da so tako divjali.
Jernejeva noč v nedeljo.
Kakor prejšnji dan, so se izgredi ponovili tudi V nedeljo. Demonstracije bi ne bile dobile nobenega resnega značaja, da se oblast ni tako lahko-mišljeno igrala z vojaštvom. Za poveljnike so bili komandiram mladi oficirčki, ki se jim je 2e na obrazu bralo, kako se jim hoče po prelivanju krvi. Vlada je svetnika Wratschkota, ki je kolikor-kortoliko varoval takt odstavila od poveljstva nad varnostnimi organi,’ pa vpostavila hudega Nemca, dež. vladnega svetnika dr. M at h el s a. Vojaštvo je kar besnelo, udiralo v gostilne in druge pri* vatne lokale ter bežeče ljudi izgnalo iz njih. Ob približno pol 9. uri zvečer se neki poročnik M a-yer, ki je v Prešernovih ulicah zapovedoval oddelku sedmih mož, naenkrat zapodi za malo skupino demonstrantov, jih prežene v Šolski drevored, in ko so bili že vsi v begu, d d povelje za streljanje, ne da bi se bil držal tozadevnih službenih predpisov. Vladni svetnik dr. Matheis, ki je stal v bližini, se je temu odločno uprl; a poročnik ga oi ubogal. Rezek pok pretrese zrak — in že se je valjalo v krvi 10 žrtev: 2 mrliča, 8 pa teiko ranjenih! Razvil se je nepopisno pretresljiv prizor, ki ga radi pretesnega prostora ne moremo natančneje popisati. O surovosti oficirjev priča, da do ranjencev niso pustili niti zdravnikov, dasi so se legitimirali. Posamezno se je streljalo tudi drugod. Kakor blisk se je po mestu raznesla novica, da je toliko in toliko ubitih, toliko in toliko pa ranjenih. Možje in ženske, vse je jokalo, stiskalo pesti in klelo na soldatesko. Da je ljudstvo imelo orožje, izbuknla bi v hipu revolucija. Vojaštvo in orožniki so tudi še potem divjali po mestu in pojaU mladino iz ene ulice v drugo. Neki oddelek vojakov je hotel streljati celo v magistratno vežo in je bežeče podil do druzega nadstropja z nasajenimi ba* joneti. Zupan Hribar, ki je ravno prišel, jih je odločno zavrnil, poročniku Mayerju pa pomenljivo zažugal. Demonstracije so trajale do 1. ure v jutru, manjše praske pa celo noč.
V ponedeljek zjutraj je tisoče ljudstva hitela na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer sta ležali V mrtvašnici na kamnitih mizah žrtve soldateske! Rndoli Lnnder, 22 letni strojnik »Narodne tiskarne*, in Iran Adamič, 16 letni četrtošolec. Lun det je bil na demonstraciji popolnoma nevdeležen; prihajal je ravno od tiskarske 40 letne slavnosti v »Narodnem Domu*. Da bi prišel nemoten domov, je s svojo nevesto napravil ovinek in pred stolno cerkvijo ga je dohitela smrt Silno pretresljiv prizor je bil, ko je njegov brat zaznavši za dogodek, preril se skozi množico in v obupnem joku se poleg v luži krvi ležečega brata vrgel na tla. Zadet je bil od zadaj v pljuča in ostal na'mestu mrtev. Ivanu A d a m i č u je krogla predrla meča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Umrl je v par minutah. Na stražnici, kamor so ga bili prenesli, je le dejal: »Ne povejte mami, kaj se je zgodilo; umrla bi le onal* Vse je jokalo. Pogled Da mrtveca ie bil grozen, zlasti Adamič v svoji revni obleki in zakrpanih čeveljčkih izvablja tisoCem solze, Na ti* soče ljudstva oblega mtfvainico, mnogi brišejo mrtvecem kri z robci, da jih shranijo za spomin. Dva častnika, ki sta tudi hotela na pokopaliiče, je ljudstvo obrnilo in ju ni pustilo notri,
Težko ranjeni so: Anton Adamič, bratranec ustreljenega Ivana Adamiča Zaboden je bil od zadaj z bajonetom; Josip Simončič, 17letni kleparski pomočnik, ki ima na levi nogi me?o docela raztrgano; Albina Traven, kontoristinja, je zabodena v meča z bajonetom; Božidar Borštnik, 18 letni osmošolec, ima obe nogi pod kolenom prestreljeni; Miha Golavšček, 20letni kovaški pomočnik. ima zadaj od krogle prebito glavno žilo; Albin Tomšič, 17 letni kovaški pomočnik, ima prestreljene prsi in ranjena desna pljuča; Pavel Štrukelj, je težko ranjen na desnem stegnu; Martin Štrukelj, 41 letni delavec, je od zadaj zadet skozi ledji v trebuh. — Vsi ranjenci se nahajajo v bolnišnici in so v smrtni nevarnosti. Poleg teh je še nebroj drugih, večalimanj ranjenih, ki se nahajajo v domači oskrbi.	Si
Občinski svet ljubljanski za žrtve.
Občinski svet ljubljanski je imel v ponedeljek ob 11. uri dopoldne izredno sejo, na kateri je predlagal, da se žrtvam priredi pogreb na občinske stroške; dal je tudi zvoniti po vseh ljubljanski cerkvah z vsemi zvonovi. Za nagrobni spominek je občina volirala 1000 K, drugo pa se upa dobiti od občinstva. Vse mesto je v črnih zastavah.
Tonovni Izgredi.
Utice so nenavadno živahne. Po Starem trgu vali množ'ca dijakov in sili nemške trgovce, da odstranijo nemške napisa, sicer jih pa demonstrante odtrgajo sami in? deloma zmečejo v Ljubljanico. Smešno je gledati, kako tudi posamezni liberalni narodnjaki (n. jjr. lekarna Trnkoczy) hite napraviti to, kar so dolžni programu svoje stranke. Posamezniki zapirajo trgovine, dasi je šele 1 ura popoldan. Nemške posestnike, ki so tudi izobesili žalne zastave, se prisili, da jih skrijejo, češ, <Hi-navcev ne maramo!».- Sprevod narašča, hrup je vedno večji, vsako odtrgano tablo ali izbite črke se pozdravlja z «živijo»-klici. Trgovec Henrik Kenda prestrašeno gleda skozi okno prvega nadstropja, kako spodaj mrcvarijo njegovo »firmo*. V hipu se pripelje župan, miri (judi, na kar nastopijo orožniki; dotlej se je bilo namreč nemoteno delalo.
Zupan je bil že v soboto izdal oklic na »someščane* in jih pod zapretitvijo kazni rotil na mir. V ponedeljek zvečer je «Slovensko društvo* izdalo oklic, ki pravi, da «naj sledi burnim dnevom, ki so že rodili neprecenljive vspehe (P) mirno delo, M privede do popdlncga vspeha. Zvečer in ponoči vlada popoln mir, vojaštva in orožništva ni videti.
* * *
Tak je torej kratek pregled dogodkov preteklih dni v Ljubljani. Kakšni so tisti (neprecenljivi* vspehl, o katerih govori (Slovensko društvo*, nam ni znano, slutimo pa, da bo nebroj mladih eksistenc uničenih za celo življenje. Nemci bodo odgovorili z enakim orožjem in se maščevali nad slovenskimi manjšinami drugod, listi pa bodo ponesli v svet čudne bajke o čudni (kulturi* nekih Slovencev doli na jugu Evrope. Bojkot Nemcev P Da; kdo pa je bil tiBti, ki je zasmehoval delavce, ko so bojkotirali nemškega Koslerja P Mar niso bili ravno (Sokoli*, ki so pri tem Koslerju prirejali svoje veselice, pri Koslerju, ki je opijanil dragonce, da so bolj korajžno sekali po slovenskih glavah! In dr. Oražen — ali ni on v kartelh z nemškimi pivovarji ter 2 njimi vred podražil svoje pivo P Mar misli gospoda, da delavstvo tako hitro pozabi? Ne učite drugih, pričnite raje najprvo pri sebi. Ljubljanski delavec večinoma ne zna nemški; in kdo je tisti, ki vedno nemško čeblja P Poglejte, kdo ima v Ljubljani dvojezične napise 1 Same stvari,* ki pričajo o nedoslednosti. Vemo, da se ljubljanski pogrom misli izrabiti za bližajoče se deželnozborske volitve. Ptujski kravali so prišli na vse strani kakor nalašč. Delavstvo vas je spregledalo. Medtem, ko se je mladež na ulici (borila za sveto slovensko stvar*,
Ek se ie v soboto večer (pri Levu* vršil shod ta-osvamh (narodnih* delavcev, na katerem je poročal neki Jaklič it Trsta. A tudi tam smo imeli tvojega poročevalca. Več o tem drugič. V kalnem se hoče ribariti. Pa ne bo šlo gladko. Slovensko delavstvo ogorčeno obsoja ljubljanske izgrede, kakor obsoja nemško-ptujske kravale. Z zadovoljstvom lahko konStatiramo, da se socialno-demokratično delavstvo demonstracij ni udeležilo. Pomislite, kako ste pisali o februarskih dnevih v Trstu leta 1902 ; takrat vam je bilo delavstvo, ki se je borilo za Večji kos kruha — mularija I Na surovosti pameten človek ne odgovarja s surovostjo 1 Delavstvo bo vršilo svojo kulturno nalogo trezno in premišljeno. To je naš odgovor, trezen in dostojen.
Politični odsevi.
0 nažrta novega brambnega zakona pripoveduje »Budapesti Hirlap* nekatere posameznosti. Po novem načrtu se uvede 21etna vojaška ■ lužba za vso armado, izvzemši kavale-Pljo in artilerijo. Rekrutnikontingent se zviša na 160.000 mož; nastavi še več podčastnikov, ki godo službovali čez predpisano službeno dobo. Rekrutni kontingent pri domobrancih se zviša na «14.000 mož, da bo torej domobranstvo v miru r*h> 420,000 mož. Nadomestna rezerva se odjfravi ta si nadomesti z »ljudsko brarabo*.
Povodom vojaških manevrov v Vesprimu
bodo konference raradi vojaških zadev med cesarjem, prestolonaslednikom in vojnim ministrom.
Hrvatski koalicijski časopisi trdijo, da je Raucb pri zadnji avdijenci v Budimpešti moral podati dem;siio in da bo kmalu imenovan general Grivičic za kraljevskega komisarja na Hrvaškem. Da Rauch ni prodrl s svojimi predlogi v Budimpešti, dokazuje to. da nekateri madžarski časopisi naznanjajo, da je madžarska vlada proti zahtevam Raurhove vlade sklenila sklicati hrvaški sabor.
Med Bolgarsko in Turčije je nastal kn< n kt. Vest, da bolgarski diplomatični zastopnik G e š o v ni bil spoznan za enakovrednega z ostalimi diplo-matičoimi zastopniki povodom slavnostnega obeda pri ministru zunanjih del, je zbudila v bolgarski javnosti veliko razburjenje, ker se smatra za razžalitev kneževine. Vsi časopisi razpravljajo o dogodku. Mladoturški krogi si prizadevajo, da bi se konflkt poravnal ter se dalo bolgarskemu diplo-matičnemu agentu zadoščenje. Avstro-ogrski veleposlanik v Carigradu, grof Pallavicini, je posredoval pri turški vladi, naj se vabi po dosedanjem običaju k oficialnim priredbam bolgarski agent z drugimi diplomatičnimi zastopniki vred. Iz Sofije poročajo, da deluje bolgarska vlada na to, da se Bolgarska prizna kot od Turčije neodvisna država ter se proglasi za kraljevino. Razglasitev Bolgarske za kraljevino se baje izvrši v najkrajšem ča-u.
Ruska vlada je pozvala profesorje moskovskega vseučilišča, naj izstopijo iz stranke kadetov. Ker tega niso hoteli storiti, jih je vlada pozvala, naj zapuste državne službe. Obenem jim je vlada ustavila plače do 1. decembra.
Domače stvari.
Kamenja ni bilo! V graške in dunajske liste in sicer tudi v dostojne liste, ki bi gotovo rajši pisali samo in čisto resnico, se je zanesla zlagana vest, da so v nedeljo zvečer metali demonstrantje kamenje na vojaštvo in da so bili usodni streli šele odgovor na ta napad. Mi konštatiramo, kar je z mnogoštevilnimi pričami dokazano, da nihče ni metal kamenja in niti en sam vojak ni ranjen. Trdno je pribito jn ostane pribito za zmirom, da je streljalo vojaštvo brez vsakega povoda in da torej obadva umorjenca, Lunder in Adamič, nista žrtvi vojaške samoobrambe, temveč žitvi navadnega brezsramnega umora! To je treba na ves glas povedati, kajti zdaj bodo prihajala prikrojena in počesana oficijalna poročila, bi bodo hotela oprati krivce nedeljskih pobojev. Schwarz naj se psre, kolikor mu drago — opral se,ne bo, njegove roke ostanejo krvave!
Csna mm je bila na dnevnem redu zadnje občinske seje v Ljubljani. Podžupan dr. Bleiweis je prečital poročilo magistratnega komisarja, katero pravi, da so mesarji vsled magistratnega posredovanja nekoliko znižali cene govejega mesa, gledo drugih vrst mesa so pa izjavili, da ničesar ne spremene. Pripovedovali so, da bi imeli (izgubo*, če bi obveljal maksimalni tarif za telečje meso. Ampak s tem še niso zadovoljni. Ljubljančanom naj bi se sploh vzela vsaka priložnost, da bi prišli do kakršnegakoli cenejšega mesa. Zato so (prišli*, naj bi se omejilo uvažanje in donašanje prekajenega mesa in klobas v mesto, češ, da se na deželi zaklana živina ne ogleda ter je vsled tega kvaliteta takega mesa zelo dvomljiva. Na mitnicah bi se naj od uvaža-nega mesa zahtevali ogledni listi. Proti temu se je izreklo ravnateljstvo užitninskega zakupa, ker bi bila taka procedura preveč zamudna in bi tudi ogledovanje na deželi ne bilo zanesljivo. Tudi klavnično ravnateljstvo se je izreklo proti taki zahtevi, ker se pri prekajenem mesu le težko dožene kakovost. Tem nazorom se je pridružil tudi policijski odsek. Čudno, kako so mesarji v skrbeh za blagor občinskega prebivalstva tedaj, kadar žene ta skrb vodo na njihov mlin! Ampak nad magistratom, odnosno občinskim svetom se res nimajo pritoževati. Policijski odsek je namreč predlagal, naj se maksimalne tarife za telečje meso razveljavijo ter se določitev cen zopet prepusti «ptosti konkurenci*, dokler se mestni magistrat ne prepriča, da mesarji izrabljajo to prostost v svoje sebične namene. Imenitne nazore ima ta policijski odseki V kakšne namene pa naj mesapji prodajajo, kakor v svoje sebične P Na ljubljanskem magistratu menda res mislijo, da ne vodi mesarjev druga želja, kakor nasititi lačne P Zakaj se pa mesarji tako upirajo maksimalnemu tarifu, če ne zato, ker hočejo imeti za svoj profit proste roke P Občinski svet je sprejel tudi ta predlog in mesarji bodo s (prosto* konkurenco lahko zopet odirali ljubljansko ljudstvo po svoji volji. Prosta konkurenca še lahko znižuje cene, če je mnogo blaga in malo odjemalcev, ne pa če je vse polno lačnih, pa malo mesa. Kaj se misli morda že na prihodnje volitve in na politični vpliv mesarjev P
Tadt cena premoga se baje zviša. Trboveljska premogokopna družba namerava po raznih poročilih zopet podražiti metrski cent premoga za 24 do 28 vinarjev. O tem novem napadu se bo že še kaj govorilo. Trboveljska družba tudi ne sme misliti, da so konsumentje kar ovčice, vstvarjene zato, da jih ona striže. To Izkoriščanje na dve strani je te nesramno. Delavcem ne da vinarja priboljška«
za varnost v jamah ne stori nič, ampak vsako letn podraževati premog zna. Končno bo pa vendar še kak«no sredstvo zoper to.
Dvojna mera. Klerikalci so kaj čudni tiči, ampak žvižgat ne znajo tako, da bi vsi plesali, kakor oni hočejo. V četrtek 11. septembra se je v Idriji vršila občinska seja radi prezidave čitalnice, katere so se vdeležili tudi zastopniki deželnega odbora. Dopisnik „Slovenca“ z 11. septembra, najbrže učitelj Jaklič sam, se silno jezi, ker so seji prisostvovali tudi Občinarji ter protestirali zoper terorizem dež. odbora. Dopisnik je najbrže že pozabil, kaj vse so klerikalci počenjali pred dvema letoma na Jesenicah kjer niso prišli na sejo samo protestirat, marveč oboroženi pretepat se. Ta bi bila lepa, da bi človek še kihniti ne smel, kadar se pokaže kaka podrta peč v Idriji. To, kar smejo klerikalci, store lahko tudi drugi; in socijalni demokratje se bodo vedno v polni meri posluževali pravic, ki jim jih kot poštenim državljanom daje zakon. Delavstvo bo že skrbelo, da se ne bo merilo z dvojno mero. Jaklič in njegova kompanija naj nikar ne misli, da je povsod tako, kakor n. pr. v Velikih Laščah; socialni demokratje mu bodo povsod pripravili tak sprejem, kakršnega zazluži. Malikov ne poznamo, pa makar da so deželni odborniki.
Prvi redni občni zbor »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* se je vršil 15. t. m. v salonu gostilne (pri Končanu* na Glincah. Predsednik upravnega odbora sodrug Anton Kristan otvori ob 8. uri zvečer zborovanje, konštatuje sklepčnost ter imenuje zapisnikarja in overovatelje. Poročilo o dosedanjem delovanju poda predsednik sam; poročilo se enoglasno odobri. Pri volitvi v upravni odbor se izvolijo: Za predsednika sodrug Anton Kristan, za upravne odbornike sodrugi: Josip Buda, Josip Petrič, Anton Petek in Jožef Slamnjak. — V nadzorstvo se izvolijo sodrugi: Kos Karol, Mihelčič Ivan, Bezjak Jakob, Velkavrh M hael, Kokalj Franc, Sestak Alojzij, Bittner Ulrik, Ivan Klemenčič in Rakovec. Za nadomestnike v nadzorstvo so odobreni sodrugi: Galovič Rudolf, Frančiška Franc, Belič Josip in Šenbrek. — Zbor sklene, da društvo pristopi k (Osrednji zvezi avstrijskih konsumnih društev na Dunaju*. — Prva prodajalna se otvori na Glincah v Marinčičevi hiši v oktobru. — Člani naj se izvolijo vpisovati pri članih upravnega odbora in pa pri sodrugib, ki imajo v rokah bloke. —- Dobro delo v prid pro-letarijata Ljubljane in okolice je započeto! Na delo tedaj!
Shodi.
Shodi: 27. septembra bode (pri Levu* shod tesarjev, pri M. Petriču {na Resljevi cesti) shod zidarjev. Začetek povsod ob 9 uri dopoldne.
Na rasna vprašanja glede Zveze naznanjamo, da se bode tekom prihodnjega meseca vršil ustanovni zbor. Natančen vspored in vse drugo se bo naznanilo pravočasno,
Strokovni pregled.
h aeje atrokovne komisije dne 18. leptembra.
Sklene se: ustanoviti teoretični in praktiški pouk o strokovnih organizacijah. Vodila ga bodeta sodr. Anton Kristan in Etbin Kristan. Prosi se tiste organizirane delavce, ki se za ta kure zanimajo, da se oglase tekom meseca septembra v prostoru strokovnega tajništva. — Sklene se primerno razdeliti letak: (Delavci in delavke*. —• Tajnik poroča o stanju stavk v Medvodah in Vevčah. Tajnik poroča o organizatoričnem delu. Se vzorne na znanje. — Prihodnja seja koncem septembra.
Strokovno tajnlltvo prosi tem potom vse ljubljanske strokovne organizacije, da izvrže vse sklepe, ki so se storili v prospeh centralizacije. Prosi dalje tudi, da se mu dopošljejo izvršene vpraševalne pole.
Strokovna konlorenoa aa Primorsko je bila v torek dne 8. t. m. v (Delavskem domu* v Trstu. Navzočih je bilo nad 70 delegatov iz Trsta, Istre, Goriške in Dalmacije. Predsedvali so sodrugi dr. Piscel, Tonet in Marica. O strokovnem gibanju je poročal sodrug Milost sledeče:
Strokovna komisija ni razpolagala s potrebnimi sredstvi in ji torej ni bilo mogoče izvršiti natančne statistike strokovnega gibanja. Poročilo v tem oziru bo tedaj pomanjkljivo. Toda kljub temu nam je mogoče dati kratek in interesanten pregled. Iz zapisnika zadnjega strokovnega kongresa, ki se je vršil dne 6. januvarja 1906, je razvidno, da je bilo takrat 16 lokalnih strokovnih organizacij in 11 zveznih skupin Danes imamo v Trstu 32 central:ziranih skupin in 8 lokalnih organizacij. V letu 1906 je bilo v Trstu 6800 delavcev organiziranih. Ob koncu leta 1906. ja število organiziranega delavstva naraslo na 9974. Ob koncu leta 1907 je bilo število organiziranih že 10607. — Danes imamo že preko 14 tisoč redno plačujočih organiziranih delavcev. Te številke so posnete po poročilu centralne strokovne komisije, so torej resnične in nimajo nič kaj opraviti s polnim številom onega organiziranega delavstva, ki zaostaja s doneski. V letih 1907—1908 smo imeli sleaeča gibanja; Uslužbenci ladjedelnice S. Marco so pridobili »višanje mezde in uravnavo akordnega deti«
Lesni težaki so pridobili 40 vin. povišanja dnevne mezde. Testninarji so pridobili uravnavo delavnega (asa, prepoved medtedenskib praznikov in uravnavo mezde za izredno delo. Delavci v arzenalu so pridobili zvišanje plač in uravnavo delavnih razmer. Mestni pometači so pridobili mezdno zvišanje, uravnavo delavnega časa, izrednih ur, nedeljskega dela in druge moralne pridobitve. Pomorski kurjači, pomorščaki in podčasniki so tudi imeli velikih koristi od svojega gibanja. Spomenica, ki so jo vložili uslužbenci (natakarji i. t. d.) avstrijskega Lloyda, ni imela nobenega vspeha. Delavci v mestni klavnici (trippaioli) so pridobili zvišanje plač, plačilo izrednih ur in skrajšanje delavnega časa. Pekovski delavci na Lloydovih parnikih niso dobili niti odgovora na vloženo spomenico. Zahteve mestnih gasilcev, ki so bile tudi izražene ▼ posebni sporne* niči, so se uravnale v mestnem odboru. Težaki so priborili zvišanje plač in sploh so sklenili posebno pogodbo, Slikarji so si priborili mezdno zvišanje in druge zahteve so se jim deloma izpolnile. Uslužbenci glavnih skladišč so si pa priborili že v prvem nastopu naravnost neverjetne koristi. Nadalje omenja vse stavke, ki so se vršile v Trstu in na Primorskem sploh. Strokovna komisija je bila vsem orga-nizacijam vedno na razpolago, intervenirala je vedno, kadar se je zahtevalo in priredila je več shodov. Nadalje pove, da so tržaške strokovne organizacije izdale od leta 1904 do 1908, nad milion kron za razne podpore.
Poročilo se je soglasno odobrilo, prav tako tudi Pagninijevo poročilo o taktičnem delovanju.
O organizaciji in taktiki se je razvila obširna debata. Konferenca je sprejela predlog, da se Imajo lokalne organizacije centralizirati. Vstrokovno komisijo so bili izvoljeni: Za tajnika Pagnini, za druga tajnika Pan ek in Milost, za člane Osbel, Kermolj, Gomel, Calligaris, Jernejčič in Righetti; za revizorja Gaspari in Blasizza.
Konferenca je sprejela predlog, da naj se namesti stalen tajnik za slovensko delavstvo.
Predsednik dr. Pjscel je zaključil zborovanje ob 8. zvečer.
Iz stranke.
SoelallstUaa atranka v Italiji je izdala svoje poročilo za strankarski zbor, iz katerega je razvidno, da je imela politično organiziranih članov:
Lete	1900 .................... 19.194
*	1902 .................... 37.778
*	1903 .  .................... 42.451
*	1904 .................... 45.800
*	1905 .................... 48.905
»	1906 .................... 43.654
>	1907 .................... 43.953
> 1908 .  .................  .	41.594
Volilne številke izkazujejo nerazmerno večji
vapeht dobila je stranka:
Leta 1892 26.000 glasov, 6 mandatov
*	1895	76.000	»	16	»
»	1897	135.000	*	15	•
*	1900	175.000	*	32	*
*	1904	325.000	*	36	»
Zgodovina tranooskega looiallima je izšla
ped vodstvom sodruga Jaur6sa. Velikansko delo obsega 13 zveskov s 7000 stranimi in 850 ilustracijami. Obdelana je snov od «Konstituante» do tretje republike. Zadnji zvezek obsega socialno bilanco 19. stoletja.
Gospodarski pregled.
Triaika delavski zadruga
(Consttmno društvo)
Hranilni oddelek.
Hranilni oddelek, ki je že od svoje ustanovitve vedno redno deloval, donala zadrugi nadalje velike koristi. Potom tega odseka je mogoče plačevati nakupljeno blago takoj v štetem denarju, vsled česar vliva zadruga brine prednosti in n ohrani tako visok akonto.
Bančna uporaba velikih avot denarja, ki je Mi na razpolago, je doneaia letos izrednih dohodkov par ato kron vsled denarne krize in silnega naraščanja obresti, ld je trajalo več mesecev.
Tekom lete je bilo vloženih 1190 vlog v znesku 164.167 04 kron. dvignjenih pa je bilo 808 vlog v znesku 155.949'75 kron. Od ustanovitve hranilnega odseka pa do 80. jnnija L 1. je Mio Vloženih 656.300*60 kron; dvignjenih pa 609.233 46 K. Dne 30. junija 1908 je torej ostalo vloženih le 47.067*14 kron.
DrnitVMo Imetja.
Uračunajoč podpisane članake delale znala druitveno imetje 24.010 kron.
Napredek imetja ae vrši aeveda polagoma, kajti Članski deleži so izmed deležev vaeh avstrij-* aktih zadrug najnižji in je dovoljeno elanom, da ae jim omogoči vatop v zadrugo, da plačajo, ko ae vpilejo, aamo prvi obrok v znesku ene krone in da poravnajo ostalo avoto deleža z bodočimi dividendami.
Da ae je zadruga vkljub malemu kapitalu tako lepo razvila, je bilo mogoče aamo potom hranilnega odseka.
Izdajatelj lnedgevomi urednik ftan Haiti.
Da pa bo mogoče zadrugi razširiti še bolj delokrog svojega delovanja, se bo treba resno pečati tudi s konsekventnim zvišanjem imetja v obliki zvišanja zadružnega deleža.
V društveno imetje spadajo seveda tudi nabrane rezerve in sicer: rezervni sklad, ki je znašal dne 30. junija 1908 1675*17 kron, kateremu se priloži 10 odstodtkov letošnjega čistega dobička, ki znaša 1456 93 kron, vsled česar znaša svota rezervnega sklada 3141*10 kron. Izredni rezervni sklad pa znaša 346'79 kron.
Podporni sklad.
V četrti zadružni dobi ae je aploh konštatiralo živahnejše gibanje nego druga leta.
Ta izredni koristni oddelek delavakih zadrug ie dal lepe vzglede in ga tržalko delavstvo vedno iolj ceni,
t
zboru, ki se je vršil dne 13. junija 1908.
Bolni člani, .imajo, pravico do 12 tedenske podpore, vdove in sirote .umrlih članov pa dobe 18 tednov podpore.
Dne 1. julija 1907 je ostal v tem skladu na razpolago saldo . kron 397-52 Temu se doda 25% čistega dobička tretje zadružne dobe . .	»	2012 07
več, obresti in članski radodarni
prispevki. . .. ................... »	53*18
Za dobo 1907/1908 je torej na razpolago skupaj.................... kron	2462-77
V četrti zadružni dobi ae je dalo 55 bol-	"
nim Člahom 312 teden- .js •kih podpor . . . . K 1207*58 99 tedenskih podpor 9 vdovam in sirotam . K 347 08
Skupno . . .	kron	1554 66
Vsled teara ie Ostala na razpolago dne 30. junija 1908 avota	kron	908-11
dodatek 25% čistega dobička le-toinje dobe ..........	kron	3664-83
Za dobo 1908/1909 ostane na raz- ■> .:, • ■ ■.• polago...................  .	.	.	.	kron	4572-94
Prihranilo ae je tedaj brez žrtev skoraj 4000 kron in ae med tem zagotovilo članom in njihovim družinam mnogo drugih koristi. Koliko dobrega in koristnega ae bo lahko storilo letos s temi 4000 kronami, ne v poniževalni obliki milolčine, temveč v obliki pravice, katere so deležni Člani.
n, ........  r	■	i/,,..	'■?!	v/,	i'....-...■'.
Naznanilo.
Ob ItiristoletUici Trubarjevega rojstva spominja se prvega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialna- demokratična stranka. Izdala je brolur
"Primož Mar in Mo IjDdstre"
v založbi .Delavske tiskovne družbe v Ljubljani..
Orna 8 vinarjev.
Opozarjamo sodruge in vse delavske organizacije na to. Kdor le ni naročil te brolure, naj to stori takoj.
Stiriitoletnico Trubarjevega rojstva pa je proslavila socialno - demokratična stranka tudi s tem, da je izdala v založbi .Delavske tiskovne družbe. Zanimivo protiklerikalno brošuro:
J dobi Milili"
U bo obsegala nad vse poučno čtivo e klerikalizmu.
Želimo, da M se te dve broluri kar najboU razširili med slovensko ljudstvo. S tem se bo tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja.
)(« telo tedaj!
Žepna ura z verižico samo za 3 krone.
Elegantna gloria-srebrna žepna ura, sistem Roskopf z anker kolesjem in pozlačeno verižico samo 3 krone. 3 kom. z v ri-žico 8 K. Razpošilja se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Friedricha razpošiljalniea švicarskih nr
Krakov 130.
£&aini/ei. t- <rtLmeriho Materi itrlijo	po cini' tn,
ga/neat/UHr potovalt	cbmtb
nSimonJfdCmefetc*
mJQfutQani j/Cok>6vorak».mkw9.
KAVARNA
)Unione<
preje ,Tedesco‘ v Trsta
se priporoča'cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški Usti. Vae pijače poceni. Napitnina je izključena.
Kovosll Balaoveliel Movosfl
Izšel je pravkar
liflflgfj nnpnnlr knjižnice časopisa »Naprej*, ki obsega ilOODU Alouua krasno delo sodruga Etbina Kristana
Oenft 30 vinarje*.
Vsakdo si mora kupiti in prečitati to delce, če hoče prav razumeti socializem.
Proti KIcriKslizitt!
Ali ite že prečitali znamenito brošuro
»Katoliško svetovno nazlranJe In svobodna znanost"
katero je ipisal vseučiliški profesor cerkvenega prava dr. L. WahrmundP
Dobi ie v prodajalni litovske tiskovne druibe" v I^ubljanl, Dunajska osita 10.
«3
t
•o
O
*
e o
V)
>
Kavarna je vsak dan vso noč odprta.
Kavarna „ILIRIJA
Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 22.
a
P. n. davnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
kavarno „JHriJa“
katero bom vodil kakor doslej nadalje In se bodem potrudil zadostiti vsem zahtevam in Željam sl. občinstva.
V -kavarni sta na razpolago d*« Izvrstna biljarda (tvrdka Seifert), posebna igralna soba kakor tudi vsi domači in tuji politični in ilustrirani Aaaaplsli izborne pijače, likerji, čaj, kava i. t, d. vina v buteljkah vseh vrsk Postreiba točna.
Z# maogobrojni obisk se ttajuljudneje priporoča	.
Stefan M!holl6
8—|	poslovodja.
Kavarna je vsak dan vso noč odprta.
Tiska Ivi Pl* Lampret v Kranju,
<
C/l
O
5
o
rx
O
CL
■o
6