ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 1 • 77—95 77 
1 I g o r G r d i n a 
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKE ZEMLJORADNISKE -
IN SLOVENSKE REPUBLIKANSKE STRANKE 
ANTONA NOVACANA 
i . • • 
, V. zgodovino slovenskega naroda 10. november 1921 ni vpisan z mastnimi 
črkami.. Celo'nasprotno: komajkomu sta znani pomembnost in znamenitost 
dne,, ko je v Celju, tem, tedaj »najlepšem in najperspektivnejšem slovenskem 
mestu«,1 prišla na svetlo.prva številka Naše Vasi, enega najradikalnejših glasil 
demokratičnega slovenstva. Ne le za življenja Kraljevine SHS, temveč tudi na­
sploh. Bil je to duševni otrok dr. Antona Novačana, tedaj pisatelja in politika, 
pozneje pa še odvetnika in diplomata, ki je pozabljen in prezrt pal na tuji zem­
lji, zato, ker — vsaj uradna — slovenska domovina zanj ni imela niti pol to­
liko srca kot on zanjo. Poskrbela je celo, da je njegovo tehtno delo zagrnil 
skoraj popoln molk; strastem sovraštva je zapadla bolj, kot bi bilo primerno, 
saj jih je zasejala tudi v znanost, tako da se je le-ta dolgo časa mogla in mo­
rala ukvarjati zgolj z,zgodovino enega družbenega razreda, celo samo s pre­
teklostjo ene same njegove (ali pa tudi ne) miselne smeri. Toda kot vse, tudi 
vsaka babilonska sužnost mine; vrti, spreminja čas se brez prestanka. Tudi 
drPNovačan doživlja'to razveseljivo usodo. Nekoliko pozno, a vendarle. 
" Slovenski narod je konec Avstrije dočakal z velikimi upi glede toliko že-
žene Jugoslavije, ki jo je 29. oktobra'1918 ob' desetih dopoldne z balkona ljub­
ljanskega deželnega dvorca proglasil' Ivan Hribar s tem, ko je množico pod 
seboj'nagovoril kot »državljane in državljanke svobodne Jugoslavije«.2 Le ne­
kaj urpozneje je hrvaški sabor vključil tudi hrvaško troedino kraljevino v no­
vonastalo državo južnih Slovanov bivše habsburške monarhije, ki pa se je že 
1. decembra istega leta združila s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrva­
tov in Slovencev.' To naj bi bilo ustavna in 'demokratična parlamentarna država 
monarničnega tipa, kakor je tedaj obljubil in pozneje s prisego na ustavo za-
jamčil regent Aleksander, pa to prisego kót kralj tudi prelomil. Navdušenje in 
zanesenost prvih jugoslovanskih dni so kaj kmalu zamenjali treznejši razmi­
sleki o oblasti. Ob prvih volitvah — edinih vsaj formalno docela demokratič­
nih za jugoslovansko volilno telo — še ne docela (bila je pač Martinova ne­
delja, ko se je voli lo.. .) : relativno večino si je priborila stranka vsejugoslo-
vanske ne le politične, temveč tudi nacionalne koncentracije, Jugoslovanska 
demokratična stranka. Tesno ji je sledila stranka velikosrbstva, Pašičeva Na­
rodna radikalna stranka. Na četrto mesto se je uvrstila edina stranka zgolj 
enega razreda, Komunistična partija Jugoslavije, sicer v narodnem vprašanju 
dvojček demokratov. Na' Hrvaškem in v Sloveniji sta zmagali stranki nacio­
nalnega programa in populističnega družbenega koncepta (kakor NRS v Srbi­
ji): Hrvatska republikanska seljačka stranka, ki je bila po moči na tretjem 
mestu v državi, in Slovenska ljudska stranka. Prva je prisegla na (kon)federa-
lizem, druga na avtonomizem — obe pa sta pozneje tozadevna programa pra­
gmatično zavrgli, pri čemer so Hrvatje za to na predvečer II. svetovne vojne 
dosegli vsaj tisto, kar so terjali Slovenci, ki niso dosegli ničesar. Kljub takš­
nim volilnim rezultatom centralisti niso mogli kar tako skrpati večine, ki bi 
skrojila ustavo po njihovi meri: komunisti niso pristajali na nadrazredno usta-
1 Naša Vas 5 številka, letnik I, Celje, 8. dec. 1921, 1, 2. V našem pisanju smo pustili mnogo 
trditev in oznak ki sta jih dala med ljudi oba Novačanova časnika, ne glede na njihovo spor­
nost — kajti gré nam za zaznanje konkretne miselnosti, ki je v nekem času dejavno vplivala 
na podobo nekega družbenega prostora in njegovih struktur. 
» I. Hribar, Moji spomini П, Ljubljana 19842, 275. 
78 !• GRDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
vo, kakršna je bila edina sprejemljiva za nadrazredne »jugoslavenarske« in 
velikosrbske centraliste. Zato sta obe najmočnejši stranki tipali proti centra­
lizmu ne docela nenaklonjenim strankam. Na pripravljenost za asistenco pri 
svojem ustavnem projektu sta naleteli pri'Jugoslovanski muslimanski organi­
zaciji, Džemijetu in.delu zemljoradniško-samostojnokmetijskega bloka, ki, je 
ravno ob vprašanju ustave razpadel: Samostojna kmetijska stranka je vstopila 
v vladno koalicijo — njen šef Ivan Pucelj je postal minister za kmetijstvo, po­
slanec Urek pa še prej podpredsednik Narodne skupščine —, medtem ko so 
zemljoradniki spričo neporavnanih računov s Pašićem pretežno ostali v opo­
ziciji. Novopečeni kmetijski, minister Pucelj je Novačana, ki se je o volitvah 
na vso moč ponujal za kandidata SKS, a so ga tovariši zrinili s strankine liste, 
vzel za tajnika v svoje ministrstvo, da bi tako prilepil obliž na njegovo ra-
njenost s političnim neuspehom.. . Toda No vacami, to ni bilo dovolj: z Avra-
movićem, miselnim in siceršnjim vodjem srbskih zemljoradnikov, je skoval 
zaroto zoper samostojneže, ki se je pozneje izkazala za katilinsko, torej docela 
propalo. Z zadevo se je seveda na koncu koncev okoristil tretji: v Rimu Cezar, 
na Slovenskem pa njegova lokalna izdaja, Korošec. Neposredna tekmeca, No-
vačan in Pucelj, sta mu s svojim spopadom samo pomagala, kakor Katilina in 
Cicero nekdaj vladarju rimskega naroda in njegove svobode.. . Zgodovina.se 
ponavlja, dasi se nikoli ne ponovi! -, 
Tako je torej prišlo do znamenitosti 10. novembra 1921: z naslonitvijo na 
Avramovića je Novačan ustanovil svoje prvo glasilo, ki ga je naslovil enako 
kot dve knjigi novel, izšlih še za dni rajnke Avstrije. Naš Katilina je rimskemu 
kot demagog vsaj enakovreden, nima pa za seboj temu primerne gmotne opo­
re. Zatorej je list po volji svojih finančnih botrov prisiljen podnasloviti. kot 
glasilo Zemljoradniške stranke za Slovenijo. Da pa bi ne bil preveč odvisen od 
srbskih prijateljev, ki bi kdaj utegnili njemu, samozvanemu potomcu knezov 
Celjskih (če ne zakonskemu pa vsaj izvenzakonskemu!3), narekovati misli,— 
docela nezaslišano, kajti kdor ima v svojem grbu zvezde, mora k zvezdam!. —, 
se je na svojih popotovanjih med izvirom in izlivom Save ozrl tudi po Za­
grebu, točneje Radiću. Kako je le-ta sodil Novačana pri njegovih prvih podvi­
gih, dobro kaže pismo Karla Häuslerja, dovolj vidnega Člana vodstva HRSŠ, 
sicer mladostnega prijatelja našega Katiline: «-Stojimo pred epohalnim promje­
nama u Europi, u kojima treba Slovenci da se snađu, ako im je mila i draga 
sloboda. Ti /Novačane/ si se stavio na čelo seljačkog pokreta u Sloveniji i na 
tebi leži teret velike odgovornosti. Imam u tebè potpuno poverenje, da ćeš se 
snaći u zgodama i nezgodama. Na moje najveće čudo Radić je održao expose 
o Našoj vasi i Revoluciji na poslednji sjednici (25. 3. /1922/). Kazao je, da Re­
volucijom, Našoj vasi i Autonomistom pukoše kl j ešte, kojima su Srbi držali 
Hrvate sa zapada. Za te /Novačane/ lično opazio je, da si »-vezan« prema Avra-
moviću /ki ga Radić ni ravno ljubil, ker je bil ta Srb monarhist — bi pa vse­
eno utegnil postati hrvaškemu vodji koristen nezadovoljnež z uradno, Pašićevo 
politiko velike večine "svojega naroda/, jer si od njega dobio novac za Našu 
vas.«5 Vodji Hrvatov je med Slovenci tedaj še vedno najljubši krog okoli Avto-
nomista; zanj se je pri Radiću zlasti potegoval »fiškalčič Maček (bedaček)«.6 
Novačan bo kmalu moral spoznati, da teče Sava z denarjem vred samo na jug; 
če kane kaj proti severu, bodisi iz Beograda bodisi iz Zagreba^, je to le milo­
ščina,zvestemu hlapcu. Takšna varianta pa za dediča knezov Celjskih, ki so 
gospodovali drugim, ne drugi njim, res ne prihaja v poštev: tako se ves čas iz-
3 B.Hartman, Celjski grofje v zgodovini slovenske dramatike, Ljubljana'1977, 87. 
4 Tako pravi Novačanov najmočnejši literarni lik In v bistvu do neke mere avtorjev alter 
ego, monumentalni Herman Celjski. Glej Pugelj, Novačan, Golar, Izbrano delo, Ljubljana 1971, 
194. 
5 M. Plank, Doktor Anton Novačan In njegova Slovenska republikanska stranka, Celjski 
zbornik 1987, 246, 247. e Isto. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 • Ш9 • i - 7 9 
hajanja Naše Vasi in njenega naslednika Republikanca razlegajo po Novačano-
vih pisanjih bridke tožbe, ki pričajo o denarnih zagatah svojega avtorja. 
Uvodnik prve številke Naše Vasi ne dopušča nobenega dvoma, kakšno 
smer bo list ubral. Najhuje udari po SKS, ki »diha popolnoma na radikalno-
demokratske škrge, se izgublja v vladnih poslih /ter/ zanemarja svoj šibki 
program in svoje volilce«.7 Naprej stoji, »da bo Naša Vas dostojen list, kakor 
je dostojen naš pravi kmet. Kdor bo iskal v . . . listu šimfanje in surovo bla­
tenje vsega in vsakogar, ki ni z nami, ta seveda ne bo zadovoljen. Mi ne bomo 
nikogar posebej napadali, ampak se bomo trudili, da zopet obudimo v Sloven­
stvu spoštovanje osebe, zakaj vsak državljan naše svobodne Jugoslavije ima 
pravico, da misli po svoje in govori po svoje, kakor mu je Bog glavo ustvaril. 
Naše orožje je resnica, trda in neizprosna, ki bo s svojim svetlim žarom pre­
ganjala laž in hinavstvo v sedanjih političnih razmerah. Predvsem pa bomo 
pobijali: 1. Avstrijski revmatizem, v kolikor še bolehajo za to boleznijo ...« naši 
kraji in ljudje; »2. Rimski klerikalizem kot politično idejo, katere se poslužujejo 
Italijani, da bi Jugoslavijo ohromili in oslabili, nikoli pa vero kot tako in ne 
duhovščine; 3. Nedostojno klečeplazenje pred Beogradom in Srbi, ker h o č e . . . 
naša slovenska gospoda napraviti iz Beograda drugi Dunaj, Srbe pa gospodarje 
nad nami, kakor so bili Nemci, medtem ko mi pravimo in hočemo, da je Beo­
grad naša prestolica, Srbi in Hrvati pa nam enakopravni brati, ki jih ljubimo 
in spoštujemo... Vabimo. . . v naš krog kmete in delavce, kakor tudi duševne 
delavce. Vsi smo prišli iz vasi.«8 »Politična smer lista je dana s programom 
zemljoradniške stranke.«9 
Prva točka, prioritet je torej narodnostna, druga je precej ostro zašpičena 
proti SLS, ki ji je edini izmed slovenskih strank mogoče očitati rimski klerika­
lizem (SLS je po ne predolgem miselnem ovinku razglašena kar za italijansko 
agenturo: šesta številka Naše Vasi klerikalce naravnost retorično sprašuje, ali 
ljubijo Jugoslavijo bolj od klerikalizma — očitno se obe ljubezni med seboj iz­
ključujeta, saj je rimski klerikalizem hlapčevanje Italijanom!), tretja pa zoper 
vse ostale naše stranke, ki so pač mogle uspevati samo v ponižujočih zvezah 
z velikosrbskim (radikalskim) ogrodjem vsakokratne starojugoslovanske vlad­
ne koalicije. 
Od srbskih zemljoradnikov privzeti program pa je, na kratko, takle:1 0 te­
melj vsega družbenega življenja je kar najširša politična in gospodarska demo­
kracija, zasnovana na državljanskih svoboščinah posameznika (splošna, enaka 
in tajna volilna pravica za oba spola nad enaindvajsetim letom, svoboda go­
vora, zborovanj, tiska, združevanj, gibanja in veroizpovedi, zajamčenost pisem­
ske tajnosti ter nedotakljivost stanovanja). V zunanji politiki se deluje za 
združitev vsega jugoslovanskega naroda, ki je v krvi ustvaril državo Srbov, 
Hrvatov in Slovencev (torej unitarizem — tudi zato Novačanova zveza s srb­
skimi zemljoradniki ne bo dolgotrajna!), od Primorske in Koroške do Soluna. 
Na znotraj je potrebno doseči enotno vrhovno narodno predstavništvo (to je 
z Narodno skupščino Kraljevine SHS že delovalo) in samoupravno ureditev 
( = popolna nevplivnost višjih oblasti na nižje v opravkih, za katere je uzako­
njena samouprava) občin ter oblasti v ozemeljskem obsegu, ki ga terja večina 
prizadetih. To za Slovence pomeni zedinjeno vsaj jugoslovansko Slovenijo, ki 
ji tedaj grozi nemoralna razdelitev na dve oblasti, za kar je po Novačanu od­
govoren predvsem prosluli kmetijski minister Pucelj.11 Vojska mora biti na­
rodna, ne pa militaristična : vsakdo naj brani domovino tudi kot državljan, ne 
le kot vojak. Gospodarska osnova države je kmet (Novačan: »Zemlja je, ki vse 
I Naša Vas, 1. at., letnik I, Celje, 10. nov. 1921, 1. 
8 Isto. , 
8 Isto. 
1 0 Naša Vas, 2. št., letnik I, Celje, 17. nov. 1921; 3. št., letnik I, Celje, 24. nov. 1921; 4. št., let­
nik I, Celje, 1. dec. 1921; temeljne točke programa so dosegljive tudi v : M. Plank, n. d., 248—251. 
I I Naša Vas, 3. št., letnik I, Celje, 24. nov. 1921, 3. 
80 I- GRDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
živi!«12), ki ga je potrebno politično (vaški sveti), gospodarsko (zemljo tistemu, 
ki jo obdeluje; zadružništvo — a utemeljeno na privatni lastnini!), izobrazbeno 
(šolstvo) in sploh (zdravstvo, PTT itd.) dvigniti. Prenehati je treba s favorizi­
ranjem mest, ki pa po mnenju zemljoradnikov tudi ne smejo biti zapostavljena. 
Temeljna enota strankine organizacije je vaški svet, ki kani postati, ko pri­
dejo zemljoradniki na oblast — po demokratični poti (tudi vaški sveti se mo­
rejo vzpostaviti samo z demokratično volitvijo) —, tudi osnova samouprave. 
Strankina ideologija je vsekakor usmerjena k enemu sloju, kmetstvu, ni pa 
sovražna drugim, kakor recimo marksistična, na kateri temeljijo razredni (ne­
koliko pa tudi narodni) socialisti vseh mogočih in nemogočih metod, strategij, 
taktik, strank, frakcij, ministrstev in tajništev. 
Peta številka Naše Vasi nato stavi zelo radikalne zahteve po vzpostavitvi 
posebnega katoliškega patriarhata za Slovence in Hrvate, ki mu naj patriarha 
izvoli Narodna skupščina. Stvar naj potrdi kralj (monarhizem!), posveti pa 
papež.13 Hkrati že letijo nove strelice proti SLS — ta ne more postati vse-
državna stranka in torej nikoli ne bo v parlamentu večinska. Zato je obsojena 
na večno statiranje v.državni politiki, kar je za Slovenijo, kjer je najmočnejša 
vseh strank, usodno.14 
Sedma, božična številka glasila slovenskih zemljoradnikov pojasnjuje, za­
kaj se Novačanovo gibanje imenuje zemljoradniško: kmet naj bi pri nas menda 
pomenil zgolj bogatega kmeta ;— in stranka tega je SKS, kjer kraljujejo kmet­
ski baroni, mesarji in mešetar j i —, okoli Naše Vasi pa se zbirajo in organizi­
rajo vsi, ki delajo na zemlji in sploh, kajti tudi delavstvu so vrata odprta. Le 
»ko bosta srečna, zdrava in zadovoljna kmet in delavec, bo srečen, zdrav in 
zadovoljen ves svet.«15 Delavski ekskluzivizem socialistov, za katere je kmet 
kmetsko veličanstvo, je škodljiv in protinaraven, kajti v Jugoslaviji vlada 10 
odstotkov meščanov kapitalistov 90 odstotkom kmetov in delavcev, kar je kri­
vično nasilje, vsako nasilje pa rodi òdpòr.16 Ker so torej socialisti skupaj s svo-
jo ideologijo zoper kmeta, je rešitev vseh ponižanih in razžaljenih edino v zem-
ljoradniškem gibanju.17 
Hkrati začenja list boj tudi na gospodarski fronti: vsem somišljenikom in 
naročnikom svetuje kupovati (vsaj v Celju, kajti od drugod še ni dosti oglaše­
valcev) samo pri tistih trgovcih in podjetjih, ki Našo Vas podpirajo z inserati. 
Edino pri njih je kvaliteta zajamčena po zmerni ceni: zvestoba za zvestobo . . .18 
Začetek leta 1922 prinese veliko ofenzivo Novačanovega političnega kroga: 
klerosi ( = klerikalci v slovenski zemljoradniški terminologiji) so razglašeni za 
malopridne izkoriščevalce verskih čustev slovenskega naroda — zatorej naj si 
ves svet zapomni, da se zemljoradniki še niso sprli z Bogom, če so se skregali 
s kakšnim duhovnikom.19 Naša najhuje zavožena stranka pa je izven vsakega 
dvoma SKS. »Kdor ima oči, naj vidi, kdor ima ušesa, naj sliši!«20 Samostojneži 
so najprej mešetarili z radikalcem Protičem, ki jim je obljubil 2 milijona kron, 
vendar operacija ni uspela, ker je posredoval dr. Korošec. »Nato so se obrni l i . . . 
na vodjo slovenskih demokratov g. dr. Žerjava. Ta jim je v neki vili v Bohinj­
ski Bistrici izročil in odštel na roke 
400.000 kron. 
Ko so gg. Drofenik, Mermolja in Kušar /prisoten je bil še g. Majcen/ pre­
jemali ta denar, ni bilo zraven g. Ureka. Pritekel je par dni pozneje h g. Žer­
javu in v zadregi mencal klobuk pred njim. Na vprašanje g. dr. Žerjava, zakaj 
se drži tako kislo, je odgovoril g. Urek, kako ni prav, da so drugi dobili vse, on 
a Naša Vas, 7. št., letnik I, Celje, 22. dec. 1921, 1. 
1 3 Naša Vas, 5. št., letnik I, Celje, 8; dec. 1921, 1. 
1 4 Isto. 
1 5 Naša Vas, 6. št., letnik I, 15. dec. 1921, 1, 3. 
1 8 Isto. 
" Naša Vas, 7. št., letnik I, Celje, 22. dec. 1921, 3. 
1 8 Isto. 
» Naša Vas, 1. št., letnik I, Celje, 10. nov. 1921, 1. 
™ Naša Vas, 10. št., letnik П, Celje, 19. jan. 1922, 1. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 1 81 
pa nič. »Bi vi tudi radi denar?« vpraša dr. Žerjav hudomušno. »Seveda bi, go­
spod!« je zajecljal g. Urek. G. Žerjav odide nato v drugo sobo in prinese in od­
šteje strmečemu g. Ureku 30.000 kron na roko. Na vprašanje br. Kuralta,2 1 če 
mu ni žal za.tisti denar, ko so se vendar samostojneži v prvem začetku pri­
družili v Beogradu zemljoradnikom, je odgovoril. . . g. dr. Žerjav: »Bežite, be­
žite, kadar jih bomo nucali, jih bomo že imeli.«« In »imeli so jih, kadar so 
hoteli, kadar so jih nucali. Zdaj razumemo, zakaj so samostojneži izdali in za­
pustili zemljoradnike, zdaj razumemo njihov »patrijotizem«, s katerim so gla­
sovali za slabo u s t a v o . . . Zdaj razumemo, zakaj zida Urek hišo iz betona iri 
hrast j a, zdaj razumemo sladke oči Drofenika, zdaj razumemo, zakaj Mermolja 
posestvo prodaja in novo kupuje.«22 
Ko sta 28. decembra 1921 samostojneža Urek in Mermolja zborovala v 
celjskem Narodnem doniu, je br. Mahen, bodoči Novačanov tast, z ognjevitim 
govorom njun shod razbil ter najboljše može (do 2/3 prisotnih, po Naši Vasi) 
odpeljal v gostilno Angel, kjer pa jih je že pričakoval dr. Novačan in nato sam 
zboroval. Ožigosali so najprej vrli možje zemljoradniški »samostojno baharijo« 
in njeno kupčijo z demokrati, pòtem pà izvolili pripravljalni odbor za ustano-
vitev Slovenske zemljoradniške stranke, kajti dotlej se je Novačan trudil pod 
firmo Zemljoradniške stranke za Slovenijo, kar je pomenilo le izpostavo Avra-
movićevega gibanja pri nas,* ne pa še samostojnosti. Odboru je predsedoval 
br. Mahen, posestnik iz Trnovelj pri Celju, ob strani pa so mu stali bratje Ku-
ralt (kot poverjenik za Gorenjsko), Grobovšek (poverjenik za Dolenjsko) in 
Dolinar (poverjenik za'savsko dolino).23 Veliki režiser dogajanja, dr. Novačan, 
ostaja zaenkrat še skrit v ozadju; je zgolj glavni, odgovorni in sploh urednik 
ter izdajatelj in lastnik strankinega glasila. Naša Vas tako prenehuje biti organ 
Zemljoradniške stranke za Slovenijo in postaja z vsako številko odločneje list 
povsem samostojne Slovenske zemljoradniške stranke. • - ' -• 
Na reakcijo samostojnežev ni treba dolgo čakati: 14. Naša Vas že poroča 
o tožbi prizadetih poslancev SKS zoper Novačana in Mahna, ki sta najhuje 
udrihala po njih. Slednjima je že na svečnico 1922 jasno —- potem ko je o tem 
govoril v Središču šef štejerske izpostave JDS, dr. Vekoslav Kukovec — : 1. da 
so samostojneži z demokrati sklenili pogodbo, ki se lahko objavi in ki je pisna, 
2. da voditelji SKS niso zavrnili denarnega prispevka demokratov za tisk in 
agitacijo, 3. da so samostojneži po prejemu denarja pogodbo prelomili, 4. da je 
poslanec Urek podjeten le v tem,.da javno taji, kako so demokrati žrtvovali 
težke stotisoče (namreč kron) za SKS, 5. da SKS zanemarja volilce in gre stra­
hovito nazaj.24 Pravdo pa oba zemljoradnika (9. decembra 1922) izgubita. Nista 
namreč mogla dokazati, da so stotisoči šli v žepe samih poslancev in ne za 
stranko, kakor sta bolj trdila, kot samo namigovala.25 Zato pa poslanci SKS 
niso mogli utajiti svoje kravje kupčije z demokrati, kar je bila za Novačana, 
ki je — uklanjajoč se nasilju oblasti — plačal občutno globo, velika moralna 
zmaga. Očitna je težnja našega Kataline, da zagospodari nad neklerikalnim 
delom slovenskega kmetstva, ki ga je 1920. leta obvladala SKS. Da se je ta 
grožnje zavedala, priča dopisnica, ki je priromala v glavni stan slovenskih zem-
ljoradnikov (hkrati tudi uredništvo Naše Vasi) — Celje, Razlagova (sedaj Ću-
prijska) 11 — z obljubo, da bodo samostojneži z Novačanom fizično obračunali. 
Ta jim kliče, naj kar poskusijo: naleteli bodo na kamen!2 6 
Novačan pa vidi'svojo možnost še pri eni skupini volilcev — pri tistih, ki 
so leta 1920 glasovali za komuniste. Njihova stranka je bila po atentatu mark-
2 1 Zemljoradnikl so se med seboj naslavljali brat, samostojneži so bili tovariši, socialisti 
vseh barv in baž pa sodrugi. 
22 Naša Vas, 8. št., letnik П, Celje, 5. jan. 1922, i, 2. Mi moremo pristaviti le äe to, da zdaj 
tudi razumemo, zakaj se SKS imenuje za samostojno, ker se stranke v imenu največkrat ozna­
čijo s tistim, česar ne premorejo! 
2 3 Naša Vas, 8. št., letnik II, Celje, 5. jan. 1922, 1, 2. 
M Naša Vas, 14. št., letnik П, Celje, 16. feb. 1922, 2. 
a Republikanec, 3. št., letnik I, Celje, 14. dec. 1922, 3. 
28 Naša Vas, 11. št., letnik П, Celje, 26. jan.. 1922. 
82 I- GRDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA N O V A C A N A 
sistično usmerjenih teroristov na notranjega ministra Draškovića in regenta 
Aleksandra onemogočena in prepovedana. Deveta številka Naše Vasi tako pri­
naša propagandni dialog med zemljoradnikom in komunistom — moramo pri­
znati, da precej daljnoviden — : »K:.O Rusiji se da reči le to: Ali veruješ ali 
ne veruješ. Vse drugo so prazne čenče in klepetulje. — Z: Jaz gledam in pra­
vim, da je Rusija svet zase in da ne gre ruskih razmer presajati k nam v Jugo­
slavijo . . . — K: Vidim v kapitalistu sovražnika, pa naj si je domačin ali t u j e c 
— Z: Da, toda proti domačim zgagam se lahko boriš s svojim jezikom, s svojo 
pravico državljana, z zakoni, o katerih ti soodločuješ /torej: samo zakonita' 
pot, nič revolucionarnih pobojev!/. Kakorkoli ste vi komunisti internacijo-
nalni, vam nič ne pomaga, ker narodnost ostane narodnost . . . Komunizem je 
kot ideja nemogoč,27 dokler je človek človeku volk in dokler ni na svetu toliko 
mleka, kakor je vode, in kruha, kolikor je prahu in b l a t a . . . Bodi pameten in 
se pridruži nam zemljoradnikom... Mi se držimo pameti, Jugoslavija še ni 
zrela za republiko. — K: Zdaj vidim, da imaš prav. Spokorim se in sprejmem 
tvoj p r o g r a m . . . povsod raznesem, da je rešitev delavca v zvezi z zemljorad­
nikom. — Z: Mi delamo.odkrito in pošteno. Laž in nasilje, tudi če se vezeta 
z uspehom, nimata ne sreče ne obstanka. Mi delamo odkrito in pošteno, pomni 
to.« Oba se na tem mestu zadovoljna razideta, a nenadoma komunist oblastno 
pljune za zemljoradnikom: »Kaj se ne začne privatna lastnina v trenutku, ko 
drživa vsak svoj kos kruha v rokah? — Z: Dobro si vprašal in že s tem odgo­
voril sebi in tisočem. — K: In kje se neha privatna lastnina? — Z: V grobu.«28 
Privatna lastnina torej ni vir vsega zla na svetu — očitno je po Novačanu zlo 
ali dobro v človeku odvisno zgolj od človekove svobodne volje, ni pa determi­
niranosti z okoliščinami (tudi posestnimi), ki ga obdajajo in s svojimi feno-
menskimi lastnostmi pritiskajo na njegovo tpolaščevalno duševnost. Glede re­
publike pa bo Novačan kmalu povsem nasprotnega mnenja. 
V dneh pred formalno ustanovitvijo Slovenske zemljoradniške stranke — 
dogodila se je na Jožefovo 1922 — Novačan s svojimi mislimi izpopolni ideolo­
ško podobo slovenskega zemljoradniškega gibanja, ki se je dotlej naslanjalo 
na Avramovičeve temelje brez pridržkov. Pridiga o prav mitični »večni moči 
zemlje«: »Zemlja, ki nam daje kruh, je . . . vir vsega življenja in razmerje med 
človekom in zemljo je najvažnejši temeljni kamen velike stavbe, ki se imenuje 
človeška d r u ž b a . . . In vedno, kadar se je človeštvo odtujilo zemlji, kadar se je 
prevzelo in jelo zidati svoje Babilonske stolpe, ga je zadelo maščevanje zem­
lje: Padlo je blagostanje v deželi, zazibale so se osnovice družbenega reda, 
padel je ugled dotične države. . .1 neobhodno je potrebno, da zemljoradniki iz 
celega sveta, zavedajoč se svojega velikega pomena za družbo, za državo, za 
narod in demokracijo, gremo skupno na delo, da izvršimo svoje velike naloge. 
Zakaj cilji so nam isti. Ista ljubezen nas veže za košček zemlje, na katerem 
živimo in se borimo, in če je potrebno, ktero tudi žilavo branimo. Skupno nam 
je tudi spoznanje/da je samo zdrav človek, ki obdeluje zemljo, pravi vir moči 
v vsakem narodu in da j e t ra jno samo tisto, kar je v soglasju s prvimi zakoni 
n a t u r e . . . vse drugo, kar se ji zoperstavi, je obsojeno na smrt in pogubo. Skup­
no nam je tudi hrepenenje po svetovnem miru.«29 — »V boj za našo zemljo in' 
naše pravice!«3 0 — Človek, iz zemlje si, »na zemlji živiš in v zemljo se po­
vrneš.«31 Dikcija članka nedvomno izdaj a krepko Novačanovo roko. Poleg pro­
jekta pravcate kmečke inter nacionale'— toda ne takšne, kot so jo v Sovjetski 
2 7 Kaže, da ga je Novačan dobro poznal. Za božič 1921 Naša Vas omenja Manca, Lassalla, 
Engelsa In Froudhona, resda v precej zanesenem pesemskem besedilu, a vendarle! Naša Vas, 
7. št., letnik I, Celje, 22. dec. 1921, 3. 
2 8 Naša Vas, 9. št., letnik II, Celje, 12. Jan.-1922, 1. 
2 9 Naša Vas, 12. št., letnik II, Celje, 2. feb. 1922, 1. Kako Novačanovo gibanje predstavlja 
pravzaprav projekt historične avantgarde, dokazuje tudi njegov prispevek k slovenski kulturi 
— prvo dadaistično besedilo na naši zemlji, objavljeno v Naši Vasi, 7. št., letnik I, Celje, 22. dec. 
1921, 4. 
3 0 Naša Vas, 19. št., letnik II, Celje, 23. mar. 1922, 1. . . . 
3 1 Naša Vas, 12. št., letnik П, Celje, 2. feb. 1922, l. 
• • •; ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 - 1989 . 1 83 
zvezi ustanovili kot privesek delavske Kominterne — najdemo v teh besedah 
tudi praosnutek današnjih alternativnih gibanj: razvoj mora biti le v skladu 
z naravo, sicer bo poguben babilonski stolp civilizacije, ki se bo čez čas zaradi 
upora naravnih moči in ravnovesij zemlje zrušil. Mir in demokracija sta te­
meljnega pomena za zunanje in notranje življenje družbe. Svojo voljo po vo­
dilnem mestu v družbi Novačanove ideje legitimirajo s pripadnostjo največ­
jemu delu in najglobljemu temelju človeške civilizacije — kmetstvu, ne tako 
kot npr. komunisti s samozvano največjo naprednostjo in umišljeno zgodovin­
sko nujnostjo, s katerima tedaj in pozneje opravičujejo lastno tiransko tepta­
nje demokratičnih teženj celo svojih pristašev (kaj šele drugih!)." Naš Kati-
lina nikakor ni kak lokalni um, v sebi vsekakor nosi svetovne ideje, žal pa ne 
tudi njim primerne vztrajnosti. 
Naša Vas povzdigne svoj glas tudi proti usmrtitvi komunista Alijagiča, 
morilca nekdanjega notranjega ministra Draškovića.32 Komunizem bo imel 
samo enega mučenika več. Nasploh so zemljoradniki za ukinitev smrtne kazni. 
Čeprav se že ustanavljajo vaški sveti,33 izum srbskih žemljoradnikov — prva 
vest o kakšnem na Slovenskem se pojavi 16. februarja 1922, ko Naša Vas bom­
bastično oznanja, kako se je v Ljubnem zgodilo »nečuveno nasilje« in se tepta­
la ustava (žandarji so bili odvedli Andreja Zalesnika, šefa tamkajšnjega va­
škega sveta, na policijo in ga zasliševali), zaradi česar naj bi se že bliskalo in 
votlo donelo v zemlji, ki trepeče za svoje sinove zemljoradnike (zavoljo poli­
caj nega nasilja v Ljubnem se je nioral — nà Avramovićevo interpelacijo v Na­
rodni skupščini — zagovarjati celo notranji minister!), se Novačan vse bolj 
bliža Radiću. Za začetek hoče temu ugajati s tem, da sprejme njegovo verzijo 
dogodkov okoli propadlega atentata na vodjo Hrvatov:3 4 Pribičevič je najel 
komunista Hercigorijo, da umori Radića! Na enak način naj bi se prosluli de­
mokrat znebil Milorada Draškovića, čigar uboj, izvršen po domnevnem Pribi-
čevićevem plačancu, komunistu Alijagiću, je obritemu obrazu beograjskega 
centralizma (brada le-tega je bil Pašič) omogočil prihod na položaj notranjega 
ministra — iz tega fotelja pa je nato zviti grobokop Države SHS udaril po 
svojih bivših sodelavcih komunistih, s čemer je zabrisal svoje povezave z njimi 
in okrepil prej precej majavo parlamentarno večino nadrazrednih" centralistov 
v Narodni skupščini. Vsekakor zelo zanimive misli, vendar bi jih bilo dobro 
vsaj malo podpreti z dokazi: Milórad Draskovic v času uboja namreč celo ni bil 
več notranji minister! 
Nedelja 19. marca 1922 je bila nato spet znamenit dan slovenskega na­
roda.35 Naša Vas se štiri dni kasneje hvali, da je do treh popoldne v hotel 
Union v Celju navrelo že čez 300 ljudi, čeprav zemljoradniki za ustanovni shod 
svoje stranke niso delali nobene posebne reklame. Ljudje se tudi niso ozirali 
na kleveto SKS, da bo prišlo do pretepa in da bo zborovanje oblastno raz­
gnano. Zasedanje odpre ob že omenjeni uri sklicatelj, dr. Novačan, in predlaga 
za predsednika shoda br. Kuralta, posestnika iz Šenčurja pri Kranju. Seveda 
je imenovani Kuralt tudi izvoljen, nakar brž prepusti besedo Novačahu, ki po 
kratki utemeljitvi potrebnosti Slovenske zemljoradniške stranke za naše na­
rodno življenje predlaga njeno ustanovno resolucijo. V nji stoji, da slovenski 
zemljoradniki sprejemajo državno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov 
(pozor: ne pa več tudi narodnega zedinjenja v nekakšen skupen jugoslovanski 
3 2 Naša Vas, 18. št., letnik П, Celje, 16. mar. 1922, 2. 
3 3 Vaški svet gre sestaviti na zboru mož ene vasi ali občine, vanj pa je potrebno izvoliti 
predsednika, tajnika, blagajnika ter do 10 odbornikov, pri čemer je nujno Izključiti vse bahače, 
žganjarje, neznačajneže in oderuhe. Svet se mora nato javiti strankini pisarni v Celju, Razla-
gova 11. Sestaja se vsaj enkrat mesečno. Geslo mu bodi: »v boj proti vsem kmečkim in delav­
skim škodljivcem, pijavkam in gosenicam na našem narodnem telesu« (Naša Vas, 8. št., letnik 
П, Celje, S. jan. 1922, 2) — torej : z Našo Vasjo za Novačanom naprej ! Kar pa se je dogodilo v 
Ljubnem, je le posledica tega, da se pri nas »vlada s svojimi strankami istoveti z državo, vse 
drugo pa je izvendržavno ali vsaj protidržavno.« 
3 4 Naša Vas, 14. št., letnik II. Celje, 16. feb. 1922, 2; 15. št., letnik II, Celje, 26. feb. 1922, 1. 
3 5 Popis dogajanja povzemamo po Naši Vasi, 19. št., letnik П, Celje, 23. mar. 1922, l, 2. 
8 4 ' I- GKDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
narod), še neosvobojènim bratom pa obljubljajo, da jih ne bodo pozabili. Nato 
izražajo prepričanje, da smo Slovenci posebna kulturna in narodna enota, ki 
zahteva posebno, od ljudstva samega vzpostavljeno konfederativno notranjo 
ureditev, seveda v sporazumu s Hrvati in Srbi, ter revizijo vidovdanske usta­
ve. Naprej sporočajo, da se zase i n z a svet imenujejo Slovenska zemljoradniška 
stranka. Za svoj statut sprejemajo'statut srbske Zveze zemljoradnikov, razen 
monarhističnih določil v njem. SZS ni šteti le za politično stranko, temveč za 
del stanovskega gibanja kmetov in delavcev, ki ima za cilj uresničitev zahteve 
slovenskih, hrvaških in ' srbskih • kmetov ter delavcev po pravični razdelitvi 
bremen in koristi družbenega življenja. Kot zaveznike novoustanovljena stran­
ka pozdravlja med Srbi Zvezo zemljoradnikov, med Hrvati pa HRSS. • • -
Kot se spodobi dobro pripravljenemu shodu, je bila resolucija'sprejeta 
enoglasno in brez protesta. Novačan nato predlaga 16-članski glavni odbor 
stranke, ki je seveda tudi izvoljen. Njegov najvplivnejši ud je že prekaljeni 
zemljoradnik Anton Mähen, medtem ko sam Novačan formalno nima nobene 
funkcije, razen'uredništva in lastništva glasila gibanja, Naše Vasi. Kako pa. je 
v resnici on pravi vodja SZS, dokazuje dejstvo, da takoj po.volitvi spet po­
vzame besedo in v enournem govoru žigosa SKS ter terja konfederacijo Slo­
vencev, Hrvatov in Srbov, ker nismo nikakršno pleme namišljenega troedinega 
naroda, temveč narod vsak zase in posebej. Slovenski zemljoradniki se morajo 
povezati s kmetskimi gibanji po državi, saj morejo edino t a — in to le složna — 
doseči zastavljeni cilj. Nato besedujejo še bratje Mahen, Golavšek,. Kuralt, 
Coh, Dolinar, Cerar in Berneker, ki povzdignejo glas zoper advokate — ti vla­
dajo in .terorizirajo kmetstvo —, zoper smrtno kazen in za zvezo kmetov in 
delavcev. Zborovanje zaključi neutrudni dr. Novačan z upanjem; da bo čez leto 
na Slovenskem zarožljalo že tisoč republikanskih (!) zemljoradniških vaških 
svetov. • . .. . • .: . 
Oblasti pa ni zanimal toliko shod SZS kot zgovorni hrvaški vodja Radić. 
Tako mora celo Naša Vas priznati, da je bilo Celje na Jožefovo 1922 »pod doj­
mom čarobnega imena R a d i č . . . Bogve zakaj, toda povsod se je govorilo in še­
petalo, da pride Radić v Celje. Najbolj v skrbeh so bile oblasti. Vsa celjska 
policija je bila mobilizirana in tudi orožništvo je bilo pripravljeno. Okrog ho­
tela Union so švigali tajni policajni agenti in ogledovali vsak avtomobil, ki je 
imel črko C (Croatia...) Spraševali so se med seboj, kako neki Radić izgleda. 
Saljivec od hrvatske meje je pripovedoval, da ima Radić dolgo brado do kolen, 
drugi so zopet govorili, da je silno visok, nekdo je trdil, da ima veliko glavo.«38 
Toda za temi precej grotesknimi dogajanji so se nad Novačana zgrnili črni 
oblaki. Na njegov naslov je kaj kmalu priromalo jezno pismo iz Srbije, ki je 
z ogorčenjem ugotavljalo, da je bila Jožefdanska resolucija SZŠ sprejeta brez 
vednosti in odobritve Glavnega izvršnega odbora Zveze zemljoradnikov. Ker 
je nasprotna statutu omenjene srbske stranke, se nikakor ne more sprejeti!37 
S tem je bila dokončno prerezana popkovina, ki je vezala začetek slovenskega 
zemljofadniškega' gibanja s srbskim. Slednje je prvemu nedvomno pomagalo 
pri prvih korakih, toda hotelo mu je ukazovati (monarhizem, jugoslovanski 
narodni unitarizem), česar pa novačanovci nikakor niso mogli sprejeti. 
A naš Katilina ni miroval in čakal na poteze drugih, temveč je ukrepal 
sam: Naša Vas že 30. marca prinese njegovo bojevito razmišljanje o sloven­
stvu in republikahstvu. Pove, da je slovenstvo kulturno dejstvo prvega reda. 
»Naš sladki »kaj« je zvenel tisoč let po naših seljaških [torej vsaj za hip ne več 
zemljoradniških — namig Radiću! I.G.] kočah in z njim je čarovnik Prešeren 
zbudil od mrtvih nad milijon otrplih in v močvirju pozabljenosti1 tonečih duš. 
Čemu bi se sedaj odpovedovali slovenstvu zavoljo nekakšne troimenosti na 
ljubo belgrajskih kapitalistov in framazonov, ki hočejo Veliko Srbijo? Da, pri-
3 8 Naša Vas, 19. št., letnik П, Celje, 23. mar. 1922, 1. 
3 7 M. Plank, n. d., 255, 256. 
. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 - 1 , • 85 
znajmo si, politična komitaša srbstva Pašić in Pribičević hočeta Veliko Srbijo, 
zato sta nas vklenila najpoprej v centralizem vidovdanske ustave, nas vrgla 
v gospodarsko bedo prečanskega kulija, ki naj plačuje, dokler ne bo krvavi pot 
potil, ker bo po pauperizaciji, to je po popolnem obubožanju, mehkejši in volj-
nejši, da sprejme vsako politično pustolovščino hegemonistične belgrajske bur­
žoazije. Jugoslavija bo ali centralistična, militaristična in monarhistična Velika 
Srbija ali pa bo moderna konfederacija (Združene države) z jasno izraženo 
državnostjo Slovencev, Hrvatov in Srbov — in če je kaj pameti v nas — Bol­
garov.«38 Skratka: ali republika, ljudovlada ali monarhija, samovolja, omeje­
nost in korupcija. »Medtem ko monarhija pozna samo podložnike, hoče in ima 
republika le svobodne državljane.«39 »Ze k l e n k a . . . džeparjem mrtvaški zvon, 
pridno vleče za vrv razumen zemljoradnik ter pozvanja strmečemu svetu, da 
se pripravlja za vse varalice naroda veličasten pogreb pri prihodnjih volitvah. 
Potem bosta zagrmela zemljoradnik in delavec beograjski porodici, da so mi­
nili časi, ko je Slovenec hlapčeval, da danes veje po Sloveniji zemljoradniški 
duh, ki pravi: Prost mora biti moj rod — Na-svoji zemlji svoj gospod! Zemlja 
je narodova, prepojena z njegovo krvjo in znojem, ta mu je sveta in- /u/prav-
ljal jo bode tako, kakor bo pravično za vse stanove ter hoče, da bo ta zemlja 
tudi neodvisna. Narod noče, da bi v bogati Jugoslaviji živel Slovenec v kotu 
kakor zapuščen prevžitkar, nego hoče,. da stanuje pod državno streho tako 
udobno kakor brat Hrvat in Srb. Vsi trije hočemo biti ravnopravni nosilci vsak 
svoje državnosti pod isto streho in nikaka podlaga ne tuje ne domače pete.«40 
To je vse kaj-drugega kot delovanje SKS, ki se v tistih dneh »odlikuje« s pod­
poro 4 militarističnemu zločincu, vojnemu ministru generalu Zečeviću. Ta je brez 
potrebnih priprav,.klical obveznike na orožne vaje in bil kriv smrti 299 voja­
kov! »Dokler beda vpije, ni nevarna. Ko pa umolkne in stisne zobe — tedaj, 
o samostojneži, vas bo spreletelo mrzlo po hrbtih!«4 1 »Odkrito vam povemo, da 
se dela v Beogradu proti , volj i n a r o d a . . . Vsak dan krivica nad krivico. Ne 
smete misliti, da bode to še tako dalje šlo.«43 . , i. 
iSZS dobi na seji svojega glavnega odbora 2. aprila 1922 petčlansko načel-
stvo, ki ga vodi enoglasno.izvoljeni posestnik.Anton,Mahen. Organ kmalu da 
med ljudi naslednje.vrstice za razumevanje: »Ker krožijo v slovenskem časo­
pisju vesti, kakor da je SZS sestavni del Saveza zemljoradnikov, smatra na-
čelstvo SZS, da je dolžno podati tole izjavo: Savez Zemljoradnika je monarhi­
stična stranka in nasprotuje v tej točki naši, Jožef danski rezoluciji, v kateri je 
povdarjeno naše republikanstvo. SZS je torej popolnoma neodvisna in samo­
stojna stranka slovenskih kmetov in delavcev. Mi smo zemljoradniki in repu­
blikanci?: Naš prvi veliki shod bo odločil o tem, da H se bomo proglasili za 
slovensko republikansko stranko tudi oficijelno. Vse za ljudstvo — vse po vo­
lji ljudstva.«43 
, Glavni strankin besednik dr. Novačan brž spiše udaren članek z naslovom 
Vstajenje: »Slovenski človek je suženj . . . Izgubili smo vse in postali raja, raja 
brez značaja, topogledni kruhoborci, podobni kulijem na Kitajskem. Vstajenje 
je mogoče! Toda-za nas ni dovolj eno vstajenje. Mi Slovenci moramo vstati 
trikrat. Prvič moramo vstati v sebi, v svojih srcih in svojih dušah. Vsak izmed 
nas mora očistiti svojo dušo vse suženjske navlake, ki se je nakopičila v nas 
tekom tisoč l e t . . . Drugič moramo vstati kot kmetje in delavci. Kmetski stan 
je kakor globoki studenec, iz katerega črpamo nove in nove duševne sile. Ni 
ga velikega Slovenca, ki bi ne prišel iz vasi. Tretjič moramo vstati politično 
kot celota, kot,narod, zakaj v svobodni Jugoslaviji nas hočejo degradirati na 
pleme kakor Hotentote . . . Mi Slovenci smo narod. Vse drugo, kar pravijo, da 
5 8 Naša Vas, 20. St., letnik П, Celje, 30. mar. 1922, 1. 
39 Isto. 
4 0 Naša Vas, 19. št., letnik П, Celje, 23. marec 1922, 2. 
4 1 Naša Vas, 21. št., letnik II, Celje, 6. apr. 1922, 2. 
42 Naša Vas, 21. št., letnik П, Celje, 6. apr. 1922, 1. 
4 3 Naša Vas, 22. št., letnik П, Celje, 13. apr. 1922, l. 
8 ß I. GHDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
smo, mi nismo. Zavrnite vsakega škrica in dripca, ki vam trobi na uho, da 
smo pleme ali pa del »troedinega naroda« . . . Tuje spoštujemo, na svoje pa bo­
dimo ponosni.«44 Potrebno je, da dihamo najprej svobodno »-na lastna pljuča, 
ne pa, kakor zdaj, na belgrajske škrge.«45 
23. številka glasila SZS prinese napoved novih časov: »-Naprej mladina«, 
kliče Naša Vas in tarna, da so se-pri nas po prevratu polastili oblasti — na 
največjo narodovo nesrečo — politični starci. »-Politični starci niso samo starci 
po letih, so tudi mladi politični starci, ki se iz strahopetnosti drža nazadnjaških 
nazorov. . . V starih časih so starce pobijali ali pa so jih pometali v vodo. 
V modernih časih tega ne delamo, nekaj ker so starci pametni in se sami 
umaknejo mladini, nekaj pa, ker propoveduje nazor, da starci zaslužijo spo­
štovanje mladega naraščaja. V življenju moramo starce spoštovati, kakor nam 
veleva četrta božja zapoved. Za politiko pa ni četrte božje zapovedi in zato 
moramo mi mladi pregnati starce iz politike in javnega življenja sploh . . . Proč 
z onemoglimi starci, na noge, republikanska zemljoradniška mladina!«4 8 
Bela nedelja 1922 (tisto leto je bila 23. aprila) prinese velik dogodek v smi­
slu gornje napovedi:47 v Pristavi ob Sotli je do 1000 zborovalcev ustanovilo 
Slovensko republikansko stranko. Z vznesenimi besedami popisuje Naša Vas, 
odtlej glasilo SRS, ta nenavadno sončni dan, ki se bo z zlatimi črkami zapisal 
v zgodovino slovenskega naroda. Sklicatelj shoda — kdo drug kot dr. Novačan 
— v plamtečem govoru zagovarje preosnovanje Slovenske zemljoradniške 
stranke v Slovensko republikansko zemljoradniško stranko' in predlaga reso­
lucijo, ki izreka vsem dotedanjim slovenskim strankam nezaupnico, spreminja 
ime naše edine poštene stranke SZS v SRZS — kar pomeni poudarjenje repu-
blikanstva Jožefdanske resolucije —, zagotavlja vsem pristašem in nasprotni­
kom boj SRZS — z zakonitimi sredstvi, a z vso odločnostjo — za republikan­
sko konfederacijo svobodnih in samostojnih držav(nosti) : Slovencev, Hrvatov 
in Srbov ter vidi rešitev socialnih težav naših ljudi v zadružnem programu 
SZRS (ki ga je ta podedovala od SZS — ta pa prevzela od srbskih zemljorad-
nikov). Toda »čim je izrekel br. Novačan besedo zemljoradniška, se je vzdignil 
med zborovalci silni vihar«. Prisotni zahtevajo opustitev zemljoradništva — 
ker gre ïza slovensko, ne za srbsko stranko. Okretni govornik to misel hitro 
sprejme za svojo in tako se stranka izključno po volji ljudstva poimenuje.za 
Slovensko republikansko. To sâmo dokazuje, kako globoko narodna je! Od 
zborovalcev pride tudi pobuda, da resolucija še posebej pozdravi Radicevo 
HRSS kot prvo zaveznico SRS. Po sprejemu dokumenta Novačan grmi naprej. 
Težišče boja se seli od samostojnih na klerikalne sovražnike (prvi so po nje­
govem že docela povoženi): njihova opozicija v Beogradu je le papirnata, saj 
bivši ministri iz vrst SLS Korošec, Jankovič, Roškar in Gostinčar vlečejo mast­
ne penzijone od države. Klerikalna zahteva po slovenski avtonomiji je povsem 
neresna stvar, edina rešitev za Slovenijo v Jugoslaviji je republikanska kon­
federacija, saj bi Beograd tudi v primeru udejanjenja idej in zamisli SLS imel 
vpliv na naše življenje, česar pa nočemo niti v najmanjši meri. Vse druge naše 
stranke pa so bolj ali manj tako slabe, da ne predstavljajo SRS nobene resne 
ovire. Orator konča svoja izvajanja z geslom: »Svoboda, enakost, bratstvo!« 
' SRS se nadalje tudi ne zadovoljuje samo z načelstvom in glavnim odbo­
rom, podedovanima od SZS, temveč bodi njena glava en sam človek, predsed­
nik. Novačan se pusti prositi od svojih zvestih, ki ga seveda takoj predlagajo. 
Nazadnje le izjavi, da »sprejema to častno in odgovorno mesto, obljublja ne­
omajno zvestobo slovenskemu narodu, zahteva pa enako zvestobo tudi od ljud­
stva: vsi za enega, eden za vse!« 
4 4 Isto. 
4 5 Isto. 
" Naša Vas, 23. št., letnik II, Celje, 20. apr. 1922, 1. 
4 7 Popis dogajanja je povzet po Naši Vasi, 24. št., letnik II, Celje, 27. apr. 1922, 1, 2. Tudi ci­
tati za ta dan so od tam. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 - 1 • 87 
Z novim zagonom se vrže Novačanova stranka na delo. Kmalu je sklenjen 
sporazum z Radićem. Zgovorni hrvaški vodja tako 18. maja 1922 sporoča — 
potem ko zatrdi, da on sam kot Hrvat ni hotel in ne mogel, čeprav se ga je 
mnogo naprošalo za to, organizirati slovenskega republikanskega gibanja, ker 
smo-Slovenci popolnoma samostojen in samosvoj narod — bratom čez Sotlo 
s prve strani 27. Naše Vasi sledeče: »Z Novačanom sva govorila že večkrat, 
danes dne 12. maja pa sva se sporazumela v tem: 1. Da Vi Slovenci organizi­
rate čisto samostalno svojo Slovensko republikansko stranko. 2. Da bo teme­
ljila ta Slovenska Republikanska Stranka na isti človečanski in kmetski pod­
lagi kakor Hrvatska Republikanska Seljaška Stranka in bi tako bilo najboljše, 
da bi se imenovala Slovenska Republikanska Seljaška Stranka. 3. Da bosta obe 
stranki v neposredni medsebojni zvezi, tako da Vi slovenski republikanci pri­
hajate na najvažnejše republikanske seje v Zagreb, mi Hrvati republikanci pa 
da prihajamo na najvažnejše Vaše seje v Ljubljano ali Celje. 4. Da se mi Hrva­
ti in Vi Slovenci, ko pride za to čas, skupno sporazuniemo s takšno srbsko 
stranko, ki bo imela ravno tako človečansko podlago in program kakor mi. 
•' > Bratje Slovenci, ljudje republikanci!.. ' . 'n 
Svoboden more biti samo tisti človek, ki se nikogar in ničesar ne boji, 
pravičen pa samo tisti, ki ne sovraži nobenega naroda, nobenega stanu in tudi 
ne posameznega človeka. Vsaka sužnost ima svoje korenine v strahu, vsaka 
krivica pa v sovraštvu, sebičnosti ali nadutosti.«48 Pove še, da HRSS ni ne za 
militarističho, ne za buržujsko, ne za stanovsko, pač pa za kmetsko narodno 
republiko,' v kateri je kmet prvi in glavni Človek, ker je v večini, ker največ 
dela in ker najbolj iskreno veruje v Boga.49 Nekaj kasneje Radić tudi izjavi, 
da je kmetska republika nova politična vera, njeni razširjevalci pa niso agi­
tatorji, temveč apostoli. In — mučeniku Nad svobodno narodno voljo pa da ne 
more in ne sme biti ničesar, razen — po naravi stvari — Boga.50 
28. številka Naše Vasi z zadovoljstvom poroča, kako je SLS po zborovanju 
v Celju 22. maja 1922, ko so njeni veljaki izjavljali, da so tako republikanci 
kot monarhisti — kakor pač kdo hoče —, rotila Radića, naj se ne povezuje 
s SRS, ker bodo oni kmalu postali Slovenska republikanska ljudska stranka, 
vendar hrvaški vodja s temi ljudmi ni hotel imeti nobenega opravka, ker so že 
tolikokrat izdali slovensko ljudstvo. Sicer pa je menda dr. Korošec že pred 
tremi meseci trkal na vrata Hrvaškega bloka, vendar se mu niso odprla, če­
prav je ponujal koncesije: Radiću se je preprosto gnusil!5 1 Hrvaški vodja se bo 
vsekakor povezal s perspektivnejšo slovensko stranko, predvsem pa s pošte-
nejšo! 
SRS je medtem — nekoliko tudi z Radićevim vetrom v svojih jadrih — 
živahno zborovala. 30. aprila je Novačan v Ljubnem popolnoma povozil social­
demokrata Krušiča, ki se mu je zoperstavljal.52 21. maja je enako bridka usoda 
doletela nasprotnike SRS v Sv. Štefanu pri Zusmu.53 Republikanski shod v Sre­
dišču, ki bi moral biti 14. aprila ob treh popoldne, je odpadel, ker so samostoj-
neži tamkaj organizirali lastno zborovanje ob enih, za ob treh pa pripravili 
pretep — a modro vodstvo SRS se ni pustilo zapeljati v nasilje. Nadvse po­
memben je bil tudi 18. maj 1922.54 Zborovanje republikancev pri Bolfenku je 
tega dne sicer res propadlo, ker so »samostojneži in klerikalci. . . zbobnali vse 
svoje pristaše in agente iz trikotnika Ormož—Središče—Ljutomer« v Brezni-
kovo gostilno, da je bila »nabito polna napetih in ohlapnih trebuhov samostoj­
nih in klerikalnih veljakov«. Ti so »takoj ob začetku shoda začeli uganjati 
4 8 Naša Vas, 27. št., letnik II, Celje, 18. ma] 1922, 1. 
*> Isto. 
M Naša vas, 29. št., letnik П, Celje, l. jun. 1922, l. 
8 1 Naša Vas, 28. št., letnik П, Celje, 26. maj 1922, 1. 
8 2 Naša Vas, 28. št., letnik II, Celje, 26. maj 1922, 2. 
53 Isto. 
и Popis dogodkov je povzet po Naši Vasi, 29. št., letnik II, Celje, 1. jun. 1922, 1, 2. Tudi ci-
tati za ta dan so od tam. 
88 I. GRDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA N O V A C A N A 
cirkus, tako gnusen in neumen, da se je človeku gabilo počenjanje teh koritar-
skih vladnih pristašev in agentov. Kar je bilo poštenih kmetov in kmetskih 
fantov, so dostojno molčali. Zakaj pravi kmet je vedno dostojen, samostojni 
mešetar in klerikalni kričač pa mora biti brez srca in duše in navadno tudi 
brez pameti.« Zato pa se je v Središču par ur pozneje vse zasukalo drugače: 
čeprav so klerikalci, samostojneži in demokrati, ki se očitno morejo samo še 
z združenimi močmi staviti republikancem nasproti, zasedli več kot polovico 
gostilne Suhle in shodu vsilili svojega predsednika, je naš Katilina nad eno 
uro žigosal pokvarjenost vse slovenske nerepublikanske politike. »Borba' je 
bila težka, Novačan pa jo je zdržal in povedal vsem strankam, kar jim gre.« 
Klerikalec prof. Vesenjak se mu je nato '»-v jokajočem glasu« zoperstavljal, češ 
da je »edino zveličavno monarhija in se je s tem postavil v nasprotje s celjsko 
resolucijo SLS, ki je rekla, da je vsejedno si republikanec ali si monarhist. 
Samo da je v skledi dobra jed, kakšna je skleda, to je postranska stvar. Za­
vrnil ga je Novačan dosledno po stenografskem zapisniku takole: Vi klerikalci 
ste, kakor se reče Riba = Fisch, Miza = Tisch in kakor morska deklica, pol 
ženske in ribe pol. Kar pa se tiče sklede, je velik razloček med lepo skledo in 
koritom. Iz sklede jedo ljudje, iz koritov pa samo — svinje.« Očitno je skleda 
samo republika, monarhija pa korito — od tod so tudi monarhisti svinje. Po 
takšni miselni kadenci so bili nasprotniki seveda na tleh, ne glede na to, da so 
s svojim vinjenim kričanjem preprečili sprejem republikanske resolucije sho­
da. 5. junija 1922 je SRS v Pristavi zborovala že z 2000 ljudmi, kar je precej 
velika številka, le da se je do nje prišlo s pomočjo Hrvatov, ki so okrepili vrste 
slovenskih republikancev.55 Se je pa tako živo demonstrirala čvrstost osi Ra-
dić-Novačan. SRS je postajala vse radikalnejša: slovenskim poslancem je za­
klicala, naj Srbom enkrat že povedo, kako smo jim Slovenci sicer res bratje, 
toda zato nam denarnice vendarle še niso sestre! Kakšno bratstvo je to, da 
Slovenija plačuje več davkov kot kdorkoli drug v Jugoslaviji — pri čemer se 
ta denar ne porablja pri nas doma, kar bi bilo edino pošteno, pač pa v Beo­
gradu, kjer rasejo palače kot na Slovenskem le gobe po dežju!56 Skratka: Slo­
venci, »naša slovenska hiša gori!«57 
»Nasprotniki tulijo, oblasti že vzdigujejo svoj bič, nizke špijonske duše že 
vohajo s svojimi svinjskimi rilci okrog naših pristašev, izdajalci in ovaduhi 
stikajo svoje zločinske glave, ne da bi li zaslužili par Judeževih grošev z našo 
kožo, vsi batinaši in oberbatinaši, vsi šklafajzarji in oberšklafajzarji se pri­
pravljajo, da bi z lažjo in nasiljem uničili in poteptali svobodno slovensko 
republikansko misel in vrgli iz nova slovensko ljudstvo pod jarem hlapčevanja 
in teme. Vse je na njihovi strani. Oni imajo državno kaso, imajo oboroženo 
moč, imajo v svojih rokah po koruptnih in. prodanih poslancih zakonodajo, 
imajo tisk in skratka vse, s čemer lahko držijo k tlom svobodno republikansko 
misel nas kmetov in delavcev in duševnih delavcev. Mi pa smo goloroki, ubogi 
in nimamo razen Naše Vasi, ki jo vzdržujemo le z največjim trudom in naj­
večjo požrtvovalnostjo, ničesar, prav, ničesar, kar bi postavili v boj proti silni 
armadi teme, korupcije in nazadnjaštva: Da, še nekaj imamo. Imamo poštenje, 
odločnost in junaško srce, imamo čisto idejo svobode, za katero gorimo z mla­
dostnim'ognjem navdušenja. Mi imamo možatost besede in poznamo svetost 
prisege, s katero smo obljubili vsem potlačenim in za svobodo trpečim ne­
omajno zvestobo. Pridite vsi k nam, ki trpite in se mučite, pridite vsi, ki ste 
žejni svobode in pravice . . . Strnimo se vsi okrog čistega republikanskega pra-
porja, na katerem blešči geslo naše: Naša vera, naš jezik in naša slovenska 
državnost v okvirju mogočne zvezne republike Jugoslavije, v kateri vladaj ta 
kmet in delavec na zadružni podlagi . . . Mi hočemo državo, mi hočemo Jugo-
» Naša Vas, 30. št., letnik II, Celje, 8. Jim. 1922, 3. 
*> Naša Vas, 29. št., letnik П, Celje, 1. jun. 1922, 2. 
5 7 Isto. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 - 1 89 
slavijo, toda ne žandarsko in militaristično Jugoslavijo, marveč skupno svo­
bodno domovino Jugoslavijo, v kateri bo imel vsak, Slovenec, Hrvat, Srb in 
Bolgar, ključ od svoje hiše. Naloga je velika in lepa, naloga je težka, naloga 
naša je strašna dolžnost. Dobro se zavedamo, da ne bo šlo gladko in ne kmalu, 
verujemo pa, da bomo končno zmagali. Zavedamo se, da nàs bodo preganjali 
in da bodo posebno nas, ki smo prvi v Sloveniji vzdignili republikanski pra-
por, z vsemi sredstvi poskušali onemogočiti in uničiti. Nič zato! Ako pademo 
mi prvi, pridejo za nami drugi, ki bodo vzdignili republikanski prapor iz naših 
mrtvih r o k . . . Naprej, republikanci! Sirite našo misel od moža do moža, od 
žene do žene, od mladenke do mladenke, od fanta do fanta, povsod in vsekdar, 
pred cerkvijo in na sejmih in na drugih sestankih! Bodite previdni in pametni, 
toda vedno odločni! Ako vam kdo poreče, da nismo zreli za republiko, odgo­
vorite mu in recite: Ljudstvo je vedno zrelo, da se reši svojih tlačiteljev! 
V združitvi je moč! Združimo se v silne nepremagljive republikanske 
vrste, zakaj resnično vam povem: Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje! 
Novačan.«58 
Takšno nikomur prizanašajoče pisanje je sodu vse bolj izbijalo dno in 
8. junija 1922 se je pot Naše Vasi tragično pretrgala. List, za katerega je nje­
gov ustanovitelj postavljaško trdil, da brez njega nihče ne more biti,59 je ugas­
nilo. Kako in zakaj, pojasnjuje Novačanov drugi list, Republikanec, ki je tako 
nil. Kako in zakaj, pojasnjuje Novačanov drugi list, Republikanec, ki je tako 
kot Naša Vas organ SRS. Prva številka gâ je prišla na svetlo 2. decembra 1922 
in kar na prvi strani ostro, pristno novačanovsko, udarja po nasprotnikih. Vse 
druge stranke so se na pomlad 1922 združile proti SRS, ki so ji prepovedali 
Našo Vas in razganjali sh»de. Toda: «-Svobodne misli hi mogoče uničiti. Na­
pačno umevanje našega gibanja je dokaz, da vse slovenske stranke delajo proti 
volji ljudstva. Klerikalci imajo lep namen, da ostanejo na vse večne čase nad­
ležni varuhi in lažnjivi glasniki Slovenije. Samostojneži so prestregli srčno kri 
slovenskega kmeta, toda namesto v kelih zlat, natočili so jo v korito sebičnosti. 
Socijalisti so .bili in so še vladi dobrodošel policaj, ki s svetimi načeli socija­
lizma goni delavstvo v vročico proletarskih idealov, skrivaj na hrbtu pa drži 
votlo dlan, v katero pade Pašićev bakšiš. Narodni socijalisti pa so stranka brez 
živega programa in se prav dobro počutijo v naročju velikih strank, oni niso 
ne hladni, niso vroči, zato jih bo ljudstvo »povegralo« kakor star denar. In 
demokrati? Vemo, vemo — Bog z njimi! Tako je današnja Slovenija v svojih 
uživaj očih vrhovih nekulturna in zaostala brez ideala in neproduktivna, v ni-
žavah pa se mučijo široke plasti kmetov in delavcev v črnem vsakdanjem delu, 
plačujejo davke, molijo in kolnejo in čakajo na odrešenika.«60 Ta je seveda SRS 
in njen program. Pri nas drugje žal ni pameti. Vsa nerepublikanska politika 
je le boj za vlado in korita. Toda moči HRSS, Avramovića in morebiti tudi 
zemljedelskega gibanja Stambolijskega se bodo kmalu združile s trudom SRS, 
kar bo pomenilo prebuditev kmeta. To bo dosežek, primerljiv z vstopom de­
lavstva v veliko politiko: 19. stoletje je prebudilo delavca, 20. bo kmeta! 
Zgodba zatrtja Naše Vasi pa je bila takale: zavoljo policijskega terorja 
v Celju ni več dobila tiskarne. V svojem obupu so se republikanci obrnili celo 
na samega dr. Korošca s prošnjo, da bi jim za tiskanje glasila dal na razpolago 
mariborsko Cirilovo ali gornjeradgonsko tiskarno. Toda šef SLS je prošnjo za­
vrnil z vzklikom: »Ni mogoče. Ste nam prenevarni!«6 2 Nič ni zaleglo niti za-
» Naša Vas, 26. St., letnik П, Celje, 11. maj 1922, 1. (Številka je sicer bila zaplenjena, toda 
nekai orimerkov se je je ohranilo.) ш _ . . 
»»Naša vas 10. St., letnik П, Celje, 19. jan. 1922, 2: »Kdor bere Naäo Vas, jo spoštuje In 
rad Ima vpošlje 'naročnino. Kdor Našo Vas sovraži, pa jo bere, ker ne more biti brez nje, poš­
lje nemudoma naročnino. Kdor pa je sploh še ne bere, naj se temu privadi In pošlje naroč­
nino.« 
«° Republikanec, 1. št., ' letnik I, Celje, 2. dec. 1922, l. 
81 Isto. 
ra Republikanec, 4. št., letnik I, Celje, 21. dec. 1922, 2. 
90 I- GRDINA: POLITIČNI STRANKI ANTONA N O V A C A N A 
vzemanje Stojana M. Protića za slovenski republikanski list.63 Demokrat dr. Кп-
kovec pa je za svoje posredovanje terjal odpoved bistvu — republikanstvu. 
Nato je skušal pomagati Radić, ki je v svojem Slobodnem domu ponudil pro­
stor za slovensko prilogo: Toda manever ni uspel, ker je pošta ukrepala po 
oblastnih naredbah in »izgubljala« pošiljke hrvaškega časnika.64 Medtem pa je 
tudi radikalsko-demokratska radikalno nedemokratična vlada (zatrtje KPJ, 
predvsem pa Naše Vasi) dogospodarila: dotolkli so jo številni škandali, pred­
vsem akcija Hrvaškega bloka.65 Sproščenejšo politično klimo SRS brž izkoristi 
in zbere 32.000 kron, s katerimi začne tiskanje Republikanca pri celjski firmi 
Rode, prekaljeni in več kot solidni že v dneh Naše Vasi. 
Druga številka Republikanca odpre tudi kulturno fronto: Novačan živo 
demonstrira Stritarjevo misel, da je vsak Slovenec rojen jezikoslovec. Frakar-
sko elkanje je treba odpraviti ne le v govoru, temveč tudi v pisavi. Tvorno-
pretekli deležniki na -1 se zatorej naj odslej pišejo z o. »Z L se liže, z O se 
poje!«66 L je krevljast monarhist, O pa je širok republikanec, lep glas našega 
poštenega ljudstva, ki kot SRS krščansko živi, nikomur delajoč krivice!67 Od­
tlej pišejo republikanci v svojem pravopisu, ki jih že na ravni izrazne podobe 
jezika ločuje od vseh drugih in drugačnih. 
Sicer pa je praktično vse izhajanje drugega Novačanovega lista v zna­
menju predvolilnega boja (volitve so bile razpisane*na prelomu let 1922 in 1923 
za 18. marec 1923), ki mu je glavna tema'bila korupcija. Finančne malverzacije 
so vsi očitali vsem. Samostojneži so tako 'obtožili ' dr. Korošca, da je državo 
oškodoval za 112.740 ameriških dolarjev in 392.832 francoskih frankov, ob tem 
pa poudarjali, da šef SLS ni zavoljo te trditve tožilnikogar; »kdor pà je očital 
tov. Puclju kako slabo dejanje, ta je moral pred sodnijo svoj očitek obžalovati, 
ker je tov. Pucelj tožil vsakogar.«68 Enako so počenjali, kot smo že videli v'No-
vačanovem primeru, tudi drugi'veljaki zloglasne SKS. Nadalje je klerikalni 
Slovenski gospodar Novačana obtožil, da dobiva cele' bale tisočakov od Radića. 
Ker vodja SRS drugače zadoščenja ni mogel dobiti —'urednik Slovenskega 
gospodarja je namreč bil poslanec Pušenjak, ki ga je ščitila imuniteta parla­
mentarca, zato tožba ni prihajala v poštev —, je 22. januarja 1923 ob osmi uri 
in četrt v celjski kavarni Evropa oklofutal imenovanega Pušenjaka, kar ni bilo 
lepo, je pa bilo edino mogoče spričo najbolj nizkotnega blatenja kot solze čiste 
osebnosti!69 Hkrati je Novačan sam udaril po klerikalcih: ti so od Beograda 
prejeli 12 milijonov kron, da so ostali monarhisti tudi potem, ko so 21. maja 
192270 v Celju izjavili, da so tako monarhisti kot republikanci. 
Tudi republikanstvo .je bilo pomembna tema predvolilnih spopadov. Do 
njega so se —.nekoliko tudi zavoljo agresivne propagande novačanovcev — 
morale opredeliti vse resne slovenske stranke. Republikanec v zvezi s'tem opo­
zarja: »Vse naše stranke agitirajo zdaj z republikanstvom. Zdaj jim je repu­
blikanstvo vedno na jeziku, dokler pa so bile na vladi v Beogradu, so pa nas, 
prave republikance, preganjali kakor divjo z v e r . . . Pomnite: Edino prava re­
publikanska stranka je SRS, ker nosi republikanstvo u svojem imenu in ker je 
v zvezi z Radićem. Druge stranke, ki imajo republikanstvo samo na jeziku 
pred volitvami, so že dokazale, da to svoje republikanstvo sramotno zatajijo, 
kadar ga je treba pokazati in za njega delati.«71 
8 3 Republikanec, 3. ät., letnik I, Celje, 14. dec. 1922, 2. 
8 4 Republikanec, l. št., letnik I, Celje, 2. dec. 1922, 3. 
8 5 Republikanec, 9. št., letnik II, Celje, 25. jan. 1923, 1. 
8 9 Republikanec, 1. št., letnik I, Celje, 2. dec. 1922, 3. 
8 7 Republikanec, 2. št., letnik I, Celje, 7. dec. 1922, 4. 
6 8 Kmetijski list, 16. feb. 1923, 1. . 
8 9 Republikanec, 9. št., letnik П, Celje, 25. jan. 1923, 3. Novačanovci vzamejo v zaščito tudi 
Radića, ki ga SLS napada zaradi nove hiše: denar zanjo so dali ameriški Hrvatje, vodja HRSS 
pa ni kriv, če klerikalcem iz Amerike nihče nič ne pošlje! (Republikanec, 4. št., letnik I, Celie 
21. dec. 1922, 2.) 
™ Republikanec, 9. št., letnik II, Celje, 25. jan. 1923, 1. 
limi vročici novačanovci vsekakor niso preveč natančni z resnico, tako za en dogodek znotraj 
osovražene SLS navajajo kar dva datuma! 
7 1 Republikanec, 5. št., letnik I, Celje, 28. dec. 1922, 3. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 91 
S SKS si SRS ne daje več dosti opravkov, saj meni, da jo je že dovolj do­
tolkla in zagospodarila nad njenimi nekdanjimi volilci: »Samostojneži bodo 
izginili kot stranka poslancev, kot stranka ideje pa ne morejo izginiti, ker ide­
je nikoli imeli niso . . . ideja ni žep in žep ni ideja.«72 SKS je zgolj še razvalina 
Pucljeve in Drofenikove (od demokratov podkupljene) slave.73 »Slovenski kmet 
ima mnogo slabosti, toda eno dobro lastnost ima: Da svoje duše ne proda za 
denar.«74 
»Cicibambuli ali narodni socijalisti« — «-mleko in jesih pomešana, torej 
neužitna sirotka«75 — tudi niso resna nevarnost. O času zatrtja Naše Vasi so 
sicer poskušali preslepiti pristaše SRS ; bili so celo tako' nesramni, da so zbo­
rovali v svetem kraju slovenskega republikanstva, v Pristavi ob Sotli. Toda 
lokalni vodja te konfuzne stranke, Dobovišek, doživi po pisanju Republikanca 
klavrn polom, čeprav je daljnovidno, a docela nespodobno napovedal, da bo 
Radić Pribičeviću še v r . . lezel (celo Pašiću je!), Novačana pa spravil na spol­
zek teren: republikanci zabavljajo čez advokate, pa je njihov vodja vendar 
tudi sam advokat! Od česa živi?! Pristaši SRS zatrde, da od podpore kmetov 
in očeta, advokatska gosenica na narodnem telesu pa da nikoli ne bo.76 Je pač 
kakor Engels: živi od žuljev tistih, ki jim govori, da jih hoče rešiti izkorišče­
valcev. Dialektika v praksi ! 
Raznim frakcijam socialistov SRS pobira veter iz jader z naslednjo tirado: 
»S kakšno pravico zlorabljajo naši socijalisti znano geslo: Proletarci vseh de­
žel, združite se! za svoje osebne agitacijske namene? Ko se vendar združiti ne 
morejo niti u Sloveniji, kjer imajo skoro več voditeljev nego pristašev. Ce dva 
rečeta isto, ni isto. Med Marxom in Leskošekom [bodočim Luko] pa je razloček 
kakor med Bogom in celjskim klobučarjem Chibo!«77 Delavstvo v Sloveniji je 
najnesrečnejše na vsem svetu. Izdano po komunistih — Miha Koren in Joža 
Nachtigal sta kandidata Pašićeve liste! — izdano po socijalistih, ministru Kri­
stanu in-' dolarskem princu Etbinu Kristanu, zapeljano po tržaškem frakarju 
«•socijalistu« Golouhu, obupano in zapuščeno od vseh, a v svojem srcu vendar 
še čuvajoče razredni ponos proletarcev/./«78 Tudi rešitev naših delavcev je 
torej izključno pod praporom SRS, ki je konstruktivno protikapitalistično (ne 
kot ruski brezbožni komunizem destruktivno) gibanje!79 Ta ne'pobija socializ­
ma, pač pa slovenske režimske policajsocialiste. 
Pašićeva lista na Slovenskem je zgolj krinka; na brado njenega vsedržav-
nega šefa so se obesili bivši komunisti ! Sicer pa je vodilni politik Srbov v Re­
publikancu predstavljen kot «-zli duh predvojne Srbije in sin obrtnika iz Zaje-
čara«. V Beogradu da poseduje 60 hiš, na Kosovem pa celo 175. Vrhu vsega je 
dobil še vojno odškodnino, da jih lahko popravlja in preureja. Nadalje si je 
njegov sin Rade, sicer razvpit korupcionaš, v Berlinu kupil 23 hiš, drugi člani 
«•belgrajske porodice« pa še naslednjih 600. Za te manevre se je porabilo 100 
milijonov dolarjev ameriškega posojila in 25 milijonov zlatih kron, ki jih je 
dala Avstrija kot vojno odškodnino.80 
»Demokrati . . . so centralisti u dvojnem pomenu . . . Oni so centralisti ker 
mislijo, želijo in hočejo, da bi se Slovenci, Hrvati in Srbi zvarili kar čez noč 
u jeden narod, torej da bi bili ena štruca iz treh vrst moke in da bi to štruco 
zmesili belgrajski p e k i . . . Trije so eno samo v katekizmu in še tam je to ver-
7 3 Republikanec, 7. št., letnik П, Celje, 11. jan. 1923, 2. 
7 3 Republikanec, 16. št., letnik II, Celje, 15. mar. 1923, 1. 
74 Republikanec, 7. št., letnik П, Celje, 11. jan. 1923, 2. 
7 3 Republikanec, 16. št., letnik П, Celje, 15. mar. 1923, 1. 
7 6 Republikanec, 3. št., letnik I, Celje, 14. dec. 1922, 3. 
77 Republikanec, 5. št., letnik I, Celje, 28. dec. 1922, 3. 
78 Republikanec, 14. št., letnik H, Celje, 1. mar. 1923, 1. 
79 Republikanec, 5. št., letnik I, Celje, 28. dec. 1922, l. 
80 Republikanec, 3. št., letnik I, Celje, 14., dec. 1922, 1. 
92 I. GHDINA : POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
ska skrivnost.«81 Drugič so centralisti v navadnem, dnevnoupravljalskem po­
menu besede. V obojem se ujemajo s proslulimi samostojneži.82 
S klerosi ni šlo tako enostavno: bili so zavedni Slovenci in so terjali avto­
nomijo. Toda: »To je meglena beseda, to je kakor velik svinjski lonec, v kate­
rega lahko namećete, kar vam je drago. Tudi občine so avtonomne, pa jih na-
kuri vsak okrajni glavar.«83 
»•Autonomija še ni svoboda, 
kakor nam trobi črna gospoda... 
Autonomija dobi deželne doklade 
za svoje poslance in svoje urade, 
a Beograd, mislite, da bo tih ' 
ostal brez davkov _ко v celi menih? 
Autonomija — to so le dvojni davki, 
na starem škornju novi popravki, 
krparije nikoli nič prida ni, 
to ve vsak, ki ga danes čevelj tišči.«84 
SLS poleg tega že trideset let vpije o vsakih volitvah, da je vera v nevar­
nosti. Čudno, da samo za čas volitev!85 Po veri je klerikalna tudi SRS, seveda 
pa v politiki ne.86 Strupena bodica zadeva SLS tudi iž dvostišja: 
»Iz Beograda, klerosi, prejemate ministrski penzijon, 
doma pred ljudstvom pa špilate opozicijon!«87 
_ Kam vodi klerikalna pot, pa nazorno kaže »Sušteršič-Zlindra-Volkodlak-
Cičikov«, ki zdaj z vladinim denarjem kupuje slovenske mrtve duše. Temu je 
na naši zemlji dovoliti samo osebno svobodo, stanovanje in grob; če dobi kaj 
več, smo vredni, »da se razselimo kakor cigani, a slovensko zemljo da zasede 
drug narod, ki ima več časti in ponosa.«88 , 
Najusodnejša pa je za SRS Radićeva HRSS. Od Jožefdanske resolucije 
SZS naprej je ta hrvaška stranka glavni Novačanov zaveznik in podpornik. 
Avramović se je 1. novembra 1922 s svojim tajnikom sicer mudil v Celju, toda 
nekdanje prisrčne zveze med njim in.Novačanom spričo republikanstva sled­
njega ni več. Sprva skuša SRS postaviti skupno listo,s HRSS po celi, jugoslo­
vanski Sloveniji in na Hrvaškem. Toda 21. januarja 1923 Radičevo glasilo Slo­
bodni dom za javnost nepričakovano naznani, da HRSS ni (več) v nikaki zvezi 
z dr. Novačanom, kar pa je le posledica dogodkov v Celju 7. januarja tistega 
leta.89 Vodja SRS je tega dne pričakoval Radića, ki je menda celo telefonično 
obljubil, da pride v Celje, na sestanek o postavitvi skupne liste obeh republi­
kanskih strank za Štajersko s Prekmurjem. Za to priliko je spisal v Republi­
kanca uvodnik, v katerem bombastično razglaša Matijo Gubca za skromnega 
predhodnika hrupnega hrvaškega vodje dvajsetih let našega stoletja.90 Toda na 
™ Republikanec, 3. ät., letnik I, Celje, 14. dec. 1922, 3. 
« ' ,» Poleg tega so samostojneži in demokrati ostudni tudi zato, ker nastopajo fašistovsko: ko 
je 19. maja 1922 zgorelo gospodarsko poslopje Antona Manna, so novačanovd več kot prepri­
čani, da je to maslo SKS. Demokrati pa ščitijo orjunce, ki so v Celju 1922. leta pretepli zdrav­
nika in skladatelja dr. Antona Schwaba, v Mariboru razbili klerikalno tiskarno — SRS obsoja 
vsakršno nasilje, ne glede na to, zoper koga Je usmerjeno! 
83 Republikanec, l. St., letnik I, Celje, 2. dec. 1922, 1. ,-•• l - -
" Republikanec, 16. št., letnik П, Celje, 15. mar. 1923, 2. 
8 5 Republikanec, 9. št., letnik П, Celje, 25. jan. 1923, l. 
« Isto. 
8 7 Republikanec, 11. št., letnik П, Celje, 8. feb. 1923, 1. 
"Republikanec, 6. št., letnik П, Celje, 4. Jan. 1923, 3. Klerikalcem očita SRS tudi uvedbo 
predpotopne cirilice v slovenske šole, zavoljo česar so štirji bivši ministri SLS prišli do mast­
nih penzijonov (Republikanec, 9. št., letnik П, Celje, 25. jan. 1923, 1). Spričo tega so obtožbe 
črne gospode, da republikanci s svojim o-jem v tvornopretekllh deležnikih srbujejo, docela ne­
resne. 
„ J" Dogajanje tega dne in prejšnjega večera je povzeto po pisanju Republikanca, 7. št., let­
nik П, Celje, 11. Jan. 1923, 1, 2. Tudi citati so od tam. To pa ni bil edini pretres v vrstah SRS: 
posamezni pristaši se pridušajo, ker je strankino glasilo v rokah enega človeka. Ta jim lahko 
kdajkoli zaveže jezike — glej M. Plank, n. d., 260. Toda te ugovore Novačan utiša z ustanovitvijo 
konzorcija za izdajanje Republikanca. Stvar tudi primerno ocvetliči z izgovorom, da Ust tako 
ne bo več visel na plečih enega človeka. 
8 0 Republikanec, 6. št., letnik Л, Celje, 4. jan. 1923, 1. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 93 
svete tri kralje sta se v Celju pojavila le Radićeva poslanca dr. Pernar in Robić 
ter sporočila, da je njun šef bolan in da ga naslednji dan ne bo v Celje. Kljub 
temu pa je bil 7. januar zelo živahen. Najprej je policija nezakonito razgnala 
republikansko zborovanje v gostilni pri Kroni. Nič ni zalegla intervencija pri 
oblasteh: Novačanu je ravnatelj policije, dr. Senekovič, cinično pojasnil: »Ob­
lasti imajo pravico interpretirati zakone, kakor same hočejo.« Republikanci se 
niso pustili zastrašiti in so se hitro znašli: sklicali so sestanek svojih zaupnikov 
v spodnjehudinjski Pristovškovi gostilni. Policija je stavbo sicer kmalu obko­
lila, toda 120-glavo razširjeno vodstvo SRS je vseeno zasedalo. Dr. Pernar je 
odločno zahteval, naj bo Radić nosilec skupne republikanske liste za volilno 
okrožje Maribor—Celje; hkrati pa ni bil pripravljen sprejeti reciprocitete za 
Novačana ali katerega drugega slovenskega republikanca kot nosilca skupne 
liste na Hrvaškem. Vodja SRS je brž izbruhnil: »Kakor mi nočemo, da bi bili 
nad nami Srbi, tako tudi nočemo, da bi nam komandirali H r v a t i . . . Verujemo 
Radiću in smo z vso dušo za njegovo idejo, toda politika je politika. U politiki 
je treba stati vedno na varnih temeljih . . . Radić ni opica, da bi ga kazali okrog 
(po Slovenskem), zbujali hrup in radovednost ž njim ter z njegovo veliko oseb­
nostjo lovili volilcé.« SRS, ki ima pristašev kot listja in trave, ni treba nobene 
politične vabe! Novačan tudi izjavi, da bo branil samostojnost svoje stranke 
vedno in povsod ter za vsako ceno in žrtev. Dr. Pernar poskuša s kompromi­
som: do 40 odbornikov SRS naj gre k Radiću v Zagreb na pogajanja. Toda 
Novačan ga zavrne, da kot gost ne more ničesar predlagati. Na to je advokat 
iz Zagreba sejo seveda zapustil. 
Propagandna akcija dr. Novačana, ki se razglaša za »študenta revolucio­
narne Moskve in republikanskega Pariza«,91 udari sedaj tudi po Radiću, še po­
sebej, ostro potem, ko ta javno objavi zlom slovensko-hrvaške republikanske 
osi. Hrvaškemu vodji očita, da nima srca za delavstvo, ki ga SRS nikakor ne 
bo zapustila. Tudi mu ne gre v slast zagrebško » je . . nje vlaške (srbske) ma­
tere«:9 2 srbske sirote res niso krive, da nosijo srbsko ime. Slovenski republi­
kanci ,pa hočejo misliti s svojo glavo in dihati na lastna pljuča. Poleg tega SRS 
ne bo nikoli dovolila trganja Prekmurja, Ormoža in Ptuja od živega mesa Slo­
venije,93 kar je zahteva zagrebških kapitalistov, ki hočejo imeti direktno zvezo 
z Avstrijo in ki podpirajo Radića. Novačanovci HRSS brž označijo za stranko 
»zagrebškega judovskega kapitala«94 ter hudomušno zapišejo,, da se pri Hrvatih 
zmeraj nekaj kadi, pečenke pa nikoli, nikoli ni! 9 5 
Tako je SRS na volitvah 18. marca nastopila čisto sama, na smrt sprta 
z vsemi konkurenti. Sicer je živahno zborovala: 14. januarja v Kostrivnici in 
Sodni vasi,96 20. v Zidanem mostu, 21. v Rečici in Smartnem ob Savinji, 22. v 
Mozirju,97 11. februarja na Ptuju9 8 in potem še mnogokje, toda volilni rezultat 
je pokazal, da povsod prepovršno. Ljudi so republikanci SRS (kajti republi­
kanci so bili tudi slovenski pristaši HRSS) prepričevali, kako razen njihove 
stranke nobena druga ni vredna nič, njihova lista — tretja po vrsti na Štajer­
skem, ki blesti v rumeni barvi maščevanja za vse krivice nad ljudstvom99 — 
pa pomeni in v primeru zmage zagotavlja politično, gospodarsko in kulturno 
svobodo slovenskega naroda, njegovo popolno suverenost v okvirih slovenske 
republike v konfederativni zvezi z republikami Hrvatov, Srbov in Bolgarov 
(po zgledu ZDA in Švice), ki bo imela skupne le vojaške zadeve (toda: polki v 
Sloveniji bodo samo slovenski), zunanjo politiko, carino in finance (a te bodo 
skupne le po risbi denarja, dočim bo že napis na njem pri nas samo slovenski). 
M Republikanec, 8. št., letnik П, Celje, 17. Jan. 1923, 2. 
M Republikanec, 14. št., letnik H, Celje, 1. mar. 1923, 1. 
93 Isto. 
« Republikanec, 16. št., letnik П, Celje, 15. mar. 1923, 1. 
8 5 Republikanec, 16. št., letnik П, Celje, 15. mar. 1923, 2. 
« Republikanec, 8. št., letnik П, Celje, 17. jan. 1923, 2. 
97 Republikanec, 9. št., letnik П, Celje, 25. jan. 1923, 3. 
9 8 Republikanec, 12. št., letnik П, Celje, 15. feb. 1923, 3. 
9 9 Republikanec, 13. št., letnik П, Celje, 22. feb. 1923, 1. 
94 I. GRDINA: POLITIČNI STRANKI ANTONA NOVACANA 
Predsednik Konfederacije bodi po turnusu enkrat Slovenec, drugič Hrvat, 
tretjič Srb, četrtič Bolgar in potem spet od začetka.100 Edino SRS odrešuje slo­
venskega kmeta in delavca, sploh slehernika! • 
Zaradi zapletov z Radićem ter strankarske nediscipline SRS na Kranjskem 
ni prišla do svoje liste, čeprav jo je obljubljala in prijavila, a jo je sodišče za­
vrnilo.101 Svojim pristašem je zato svetovala ali volilno abstinenco ali pa gla­
sovanje za naprednjake. Klerikalci ne smejo dobiti niti enega republikanskega 
glasu!102 • • 
Za potrebe svojega predvolilnega boja si je SRS omislila republikanski 
dinar, ki ga je hrupno nabirala po zborovanjih. Nateklo se ga je 9858,5 din in 
3 ameriške dolarje,103 vendar so ga republikanci mnogo porabili docela nepro­
duktivno za različne globe in kazni spričo prekrškov, ki so jih zagrešili v pre-
vneti kampaniji. 
In potem so bile volitve . . . 
»Belgradu je slovenski narod naznanil dne 18. marca svojo neupogljivo 
voljo, da noče nič vedeti o vsiljenem centralizmu, o njegovi koruptni upravi, 
o njegovem nerazumevanju slovenskih potreb, o njegovi nesposobnosti in po­
časnosti. Slovenski narod hoče zà bodoče sam s seboj upravljati.-«104 
Dr. Korošec v imenu 21 narodnih poslancev SLS 
Republikanci SRS so na Štajerskem dobili komaj 1461 glasov, medtem ko 
zmagovita SLS 56.665, HRSS pa 10.186.105 SRS je zagotavljala, da bodo republi­
kansko (toda ne pod praporom HRSS!) volili »vsi ponižani, vsi razžaljeni, vsi 
teptani, vsi revni in ubogi, vsi, katerim /so vladinovci vseh vrst/ prizadejali. . . 
u nebo vpijoče krivice in končno vsi, katerih tilnik se ukloniti noče,«105 sedaj 
pa je morala spoznati, da je ljudi vseh teh kategorij na Slovenskem silno malo. 
Popoln polom je Novačana stri:1 0 7 brž je ustavil Republikanca, že 10. avgusta 
1923 pa je v Slovenskem narodu objavil spis: Vsi pojdete za menoj! in v njem 
razglasil, kako se je spokoril ter postal monarhist. Ni šel »po pare«, niti ni iz­
dajalec domovine, le razočaran je nad republikanstvom, ki ga Stipica (Radić) 
malopridno, »s pristno hrvaško kričavostjo zlorablja« za svojo politično ka­
riero, kar je spoznal v minutah svojega zadnjega obiska pri hrupnem hrva­
škem voditelju. Ta mu je namreč tedaj dejal: »Znaš, No vacane, mi ćemo se 
možda republikanstvu i odreći, ali Beograd mora to skupo da plati ! . . . To ni­
smo mi toliko Hrvatska republikanska seljačka stranka, već smo za pravo 
Hrvatska Radićeva seljačka stranka i možemo svaki čas, da se opet tako na­
zovemo, ustreba li nam!«1 0 8 Namesto konfederacije Novačan zdaj hvali srbsko 
nadvlado v Jugoslaviji: bivši predsednik SRS se je pač bil med 18. marcem in 
10. avgustom oglasil na Bledu pri kralju Aleksandru in praktična politika sta 
brž sklenila dogovor — Novačan bo zapustil vrste slovenskega republikanstva, 
kralj pa ga bo za to spravil v diplomacijo.109 
Tak je bil torej konec Novačanovega najplodnejšega ukvarjanja s politiko. 
Med Slovenci je bil prvi, ki je popolnoma nedvoumno terjal slovensko suve-
w Republikanec, 11. št., letnik II, Celje, 8. feb. 1923, l. Seveda pa še od prej velja socialni 
— zadružniški program SRS, podedovan od SZS (tudi zahteva po radikalni agrarni reformi, zla­
sti na cerkvenih posestih), vendar je zdaj manj poudarjen. SRS obljublja v primeru zmage tudi 
uvedbo svojega pravopisa, svojega republikanskega o na mestu frakarskega 1! 
"J Republikanec, 14. št., letnik H, Celje, 1. mar. 1923, 1. Slovenec, 23. 2. 1923. 
102 Republikanec, 15. št., letnik H, Celje, 8. mar. 1923, 2. 
103 Republikanec, 16. št., letnik П, Celje, 15. mar. 1923, 3. 
104 Slovenec, 20. marec 1923, 1. 
1 0 5 Slovenski gospodar, 29. marec 1923, 2. 
J™ Republikanec, 7. št., letnik П, Celje, 11. jan. 1923, 2. 
mi Novačan je računal na to, da bodo volitve 18. marca 1923 odločale o usodi slovenskega 
naroda za desetletja in desetletja: upal je pač na republikansko zmago, vsaj za javnost. Ko je 
potem ni bilo, ni čudno, da je zapisal v svojega Hermana Celjskega o Slovencih tole: »Drugi 
knezi vladajo nad polnokrvniml plemeni, to naše ljudstvo p a . . . kot da je davno odtočilo pol 
svoje srčne krvi — kot da mu sence Alp zastirajo možgane!« (Izdaja, omenjena v opombi 4, 
182.) Tuđi: »To ljudstvo Ima pravico vstati šele na sodni dan.« (209 stran navedene knjige.) 
Glej J. Vidmar, Obrazi, Ljubljana 19852, 396, 397. Ce smemo na tem mestu opozoriti še na 
dosedanja objavljanja o Novačanovih podvigih, moramo omeniti zlasti tehtno pisanje Jurija Pe-
rovška v ZC, 38. letnik, št. 1-2 (žal se ukvarja le z listom Republikanec) In B. Hartmana spremno 
besedo k Novačanovim dnevniškim zapiskom Jeruzalem—Kairo, Ljubljana 1986. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 1 95 
renost in državnost. K a k o prav je imel, kaže usoda avtonomist ičnih klerikal­
cev, ki so se pr i skupni suverenosti s Srbi in H r v a t i moral i , če so hoteli vla­
dat i Sloveniji, za k a r so m a n d a t volilcev nedvomno imeli, ponižujoče povezo­
vat i s srbskimi s t r a n k a m i . Najštevilčnejši Srbi so t a k o odloč(il)no posegali v 
slovensko in hrvaško življenje s svojo voljo brez p r i s t a n k a obeh prizadet ih 
narodov, k a r je bila vsaj od Wilsonove razglasitve samoodločbe narodov t u d i 
s političnega stališča čisto n a v a d n a uzurpacija. Veliki poraženec volitev leta 
1923 je bila » jugoslavenarska« J D S , zmagale pa so s t r a n k e n a r o d o v : veliko-
srbski radikal i (NRS), hrvaška HRSS in slovenska SLS. K e r se je Radié s svo­
j im polit ičnim akrobats tvom izkazal za nezanesljivega partner ja, se je SLS 
mora la povezati z N R S , če je hotela vsaj nekoliko udejanjit i pooblastila, ki j i 
j ih je dal slovenski narod. To jo je stalo zelo mnogo načelnosti in jo pognalo 
n a usodno pot vsakodnevnega pragmat izma. Radikalci so pač mogli kupče-
v a t i . . . in kdor je manj zahteval t e r se j im bolj uklanjal, je dobil nekaj p r o ­
stora pr i kor i tu oblasti. Novačan, ki je starojugoslovanske razmere kot luciden 
u m gotovo dobro uvideval, je t a k o preroško mogel napovedat i dan, ko bo go­
spod Radič, da, celo ta politični ta lent p a r excellence, ali smešen ali pa t rag i­
čen. Bil je oboje: prvo ob M a r k o v e m protokolu in kot Pašićev minister, drugo 
ob u m o r u . Vodja SRS si iz takšn ih gnilih razmer z idejo ni znal pomagati , zato 
pa t e m bolj s prakso, ki je produkt ivno republ ikansko vizijo suverene sloven­
ske državnosti prepust i la novim močem in drug im r o k a m . Zal te v odločilnih 
časih niso vedno imele s tvar i p r i m e r n e in zadevi p o t r e b n e neodvisnosti, da bi 
jo udejanjale v čistosti in sijaju zamisli svojega mars ikdaj v dejanju in besedi 
tudi precej prostaškega prvoboritel ja. 
S u m m a r y 
A SHORT HISTORY OF THE SLOVENE AGRICULTURAL AND SLOVENE 
REPUBLICAN PARTY OF ANTON NOVAČAN 
Igor Grdina 
The Slovene poet, writer, dramatist, politician, lawyer and diplomat Dr. Anton 
Novačan (1887—1951), formed at the end of 1921 and the beginning of 1922 from the 
dissidents of the Independent Agricultural Party, who did not agree with the party's 
entrance into the Yugoslav centralistic government and it's voting for a centralistic 
constitution, the Slovene Agricultural Party. At it's beginning the party was given 
support from the Serbian Peasant Association of Mihajlo Avramović. From him the 
Slovene Agricultural Party assumed the demand for peasant prevailance in social life, 
but without oppressing other parties, for widest economic and political democracy, 
based on as many as possible rights for both sexes; but rejected the Yugoslav na­
tional unitarism and monarchism of the Serbian agriculturists. Thus the mutual rela­
tions broke. Novačan then connected the Croatian republican peasant leader Radić; 
as the first among Slovenes he demanded independent nationality in the frame of a 
sovereign Slovene republic inside a confederation of Slovenes, Croats, Serbs and Bul­
garians. He also concieved a transworld peasant International (but not under com­
munist, working-class leadership as Kresinterna was), and demanded economic deve-
lopement of mankind only in accordance with laws of nature, nothing by force, other­
wise the nature would resist (»-revenge of the soil«). To his oppinion mankind could 
develop only in peace and nonviolence. Novačan's movement changed name on the 
23 r d of April 1922 into the Slovene Republican Party, which was rigorously perse­
cuted by the government (it surpressed the party's first magazine Naša vas /Our Vil­
lage/). On elections in 1923 the Slovene Republican party attempted to present itself 
in a unified republican block together with Radio's HRSS, but the union was not 
brought to realisation as the Croatian party presumably wanted to set Transmura-
land, Ptuj and Ormož apart from Slovenia. Thus the Slovene Republican party appe­
ared alone on elections, and only in the Stryian constituency. 
Despite the violent, many a times even insolent campaign against all other par­
ties in it's second magazine (Republikanec — The Republican), the party experienced 
a complete failure (0,8 % of votes in Slovenia!). Dr. Novačan joined the monarchists 
and became a diplomat (Varšava, Braila, Kairo, Celovec, Bari); his followers joined 
the republicans around the Ljubljana magazine Atonomist (The Autonomist).