73486 ZAKONI IN UREDBE XII. ZVEZEK Zakon o volilnih imenikih Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino /l\ V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so Izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. zvezek: Zakon o nelojalni konkurenci broš. Din 6’— II. zvezek: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet broš. Din 8’— III. zvezek: Zakon o javnih beležnikih (no¬ tarjih) broš. Din 12 — IV. zvezek: Zakon o glavni kontroli broš. Din 10'— V. zvezek: Zakon o občnem upravnem po¬ stopku in zakon o banski upravi broš. Din 20'—, vez. Din 25'— VI. zvezek: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev broš. Din 18'—, vez. Din 25'— VII. zvezek: Zakon o uradnikih broš. Din 18’— VIII. zvezek: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za iz¬ redne preglede broš. Din 12’— IX. zvezek: Zakon o državnem prometnem osebju broš. Din 14 — X. zvezek: Pravilnik za voditev zemljiških knjig broš. Din 14'— XI. zvezek: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kralje¬ vine na upravna območja broš. Din 8 — XII. zvezek: Zakon o volilnih imenikih. — Za¬ kon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino broš. Din 8’— Sledijo nadaljnji zvezki. Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. Zakoni in uredbe Zakon o volilnih imenikih Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino V Ljubljani 1981 Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) 734b6 O !ho VSEBINA: * ' Stran A. Zakon o volilnih imenikih. 1—9 B. Obrazec za stalni volilni imenik. 10—11 C. Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. I. Obče odredbe. .... 12 II. Kdo ima pravico voliti.15 III. Kdo ima pravico biti poslanec.10 IV. Volilni imeniki.17 V. Kandidatne liste nosilcev državnih list in sreskih kandidatov.18 VI. Potrditev kandidatne liste.21 VII. Volilni material.23 VIII. Volišča, volilni odbor na voliščih, glasovanje ... 24 IX. Sklep glasovanja in urejanja volilnega posla na voliščih.30 X. Glavni volilni odbor, končno urejanje volilnega posla in proglašanje narodnih poslancev.32 XI. Kazniva dejanja in kazensko postopanje.39 XII. Prehodne in končne odredbe.45 'J \ Mi ALEKSANDER I, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega mini¬ stra za notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta zakon o volilnih imenikih.* § i. Volilni imeniki, po katerih se vrše volitve za na¬ rodno skupščino, so stalni. Ko stopi ta zakon v veljavo, morajo sestaviti opštin- ski sudovi (občinska poglavarstva) v desetih dneh prvi stalni volilni imenik, jemaje za osnovo imenik, po kate¬ rem so se izvršile volitve narodnih poslancev dne 11. septembra 1927., ter ga potem v nadaljnjih 24 urah v dveli originalnih izvodih predložiti pristojnemu sre- skemu sodišču v potrditev. V krajinah, kjer ni sreskih sodišč, potrjuje imenike pristojno okrožno sodišče. Za mesto Beograd potrjuje volilne imenike okrožno sodišče za mesto Beograd. V stalne volilne imenike se vpisujejo uradoma vsi, ki imajo volilno pravico, če so najmanj šest mesecev na¬ stanjeni v tej občini. To ne velja za državne uslužbence. * Razglašen v »Službenih novinah kraljevine Jugo¬ slavije« z dne 7. septembra 1931., št. 205, in v prilogi z dne 9. septembra 1931., št. '207/LXVI—428. — »Služ¬ beni list« št. 347/54 iz 1. 1931. 2 Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri imajo svoj služ¬ beni sedež. V občinah, kjer je več volišč, je prirediti volilni imenik v posebnih zvezkih za vsako volišče. Na koncu imenika se označi z besedami število vpi¬ sanih volilcev in številp listov imenika. Potem se postavi številka in datum, opštinski sud z delovodjo (zapisnikar¬ jem) pa ga podpiše ter pritisne nanj pečat. Sresko, odnosno okrožno sodišče potrdi v 2 dneh imenik ter obdrži en izvod za svoj arhiv, drugega pa vrne opštinskemu sudu. Če ni volilni imenik sestavljen v zakonski obliki, ga sresko, odnosno okrožno sodišče predhodno vrne občini, da ga v dveh dneh spravi v sklad z zakonskimi predpisi. § 2 . Volilno pravico ima vsak moški državljan po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaciji), če je dovršil 21. leto starosti. § 3. Aktivni častniki kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo ne smejo izvrševati volilne pravice, ne biti voljeni. § 4. Začasno izgube volilno pravico: 1. oni, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo čast¬ nih pravic, za čas, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v stečaju (konkurzu); 4. oni, ki so pod skrbstvom, in 5. oni, ki so z razsodbo izgubili volilno pravico zaradi vo¬ lilnih kaznivih dejanj. § 5 . Opštinski sudovi (občinska poglavarstva) morajo iz¬ vršiti uradoma vsako leto od dne 1. do vštetega dne 31. januarja popravke teh imenikov; pri tem vpišejo 3 vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pra¬ vico, a niso dotlej vpisane, ter izpuste na isti način one, ki so izgubili to pravico. Opštinski sud vpisuje vojake, ki so odslužili svoj rok, uradoma v volilni imenik po odslužitvi roka. Isto- tako vpisuje vojake, ki v tem letu odslužijo svoj rok. § 6 . Najkesneje do dne 5. februarja pošlje opštinski sud tako popravljeni volilni imenik pristojnemu sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču v potrditev in predloži so¬ dišču obenem v prepisu vse izpremembe volilnega ime¬ nika, ki jih je izvršil meseca januarja. Ko sodišče prejme volilni imenik, se uveri, ali se ujema z originalom, ki je v njegovem arhivu, in ga po¬ tem v 15 dneh overovi in vrne opštinskemu sudu; v svoj originalni imenik pa vpiše izpremembe, ki jih je izvršil opštinski sud meseca januarja. Potrdilo podpišeta predsednik in tajnik sreskega, odnosno okrožnega sodišča ali njiju namestnika. § 7 - Če opštinski sud ne predloži v zgoraj označenem roku volilnih imenikov pristojnemu sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču, ga to sodišče pozove, naj to stori naknadno v 5 dneh; istočasno pa ukrene uradoma, kar je po zakonu potrebno za kazen odgovornih oseb. Ako tudi po tem roku opštinski sud sreskemu, odnosno okrož¬ nemu sodišču ne predloži stalnega volilnega imenika, odredi to sodišče sodnega uradnika, da sestavi v enem mesecu, v smislu odredb tega zakona, stalni volilni ime¬ nik za to občino. Do končne potrditve teh imenikov velja obstoječi imenik. 4 Uradniku, ki se odredi, da izvrši ta posel, se da takoj iz občinske blagajne potnina in dnevnica po ve¬ ljavnih predpisih o potnih stroških državnih uradnikov za službeno potovanje; ta izdatek in ostali izdatki obre- mene odgovorne funkcionarje. § 8 . Tako potrjeni imenik ostane stalno razgrnjen pri opštinskem sudu in sreskem, odnosno okrožnem sodišču. Vsakdo ima pravico, volilni imenik pregledati, pre¬ pisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. § 9. To, da je volilni imenik razgrnjen na vpogled pre¬ bivalstvu, mora razglasiti opštinski sud istega dne, ko se to zgodi. Ta razglas se vrši v mestih in trgih s pisme¬ nimi objavami, nabitimi na občinskih uradovalnicah (sudnicah) in po ulicah, a po selskih občinah tudi še na način, ki je v tem selu običajen. V razglasu mora biti izrečno povedano, da smejo glasovati pri volitvi samo oni, ki so vpisani v imenik. § 10 . Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od opštinskega suda ali od sreskega, odnosno okrožnega sodišča, toda če je pri okrožnem so¬ dišču, samo pismeno. Sresko, odnosno okrožno sodišče pošlje akt zahtevanega popravka v 24 urah opštinskemu sudu v poslovanje. Ustno zahtevo vpiše sud v zapisnik. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Če oni, ki je zahteval popravek, zahteva, da se mu izdaj o tem potrdilo, mora sud to takoj storiti. Vsaka zahteva popravka se vpiše istega dne v delovodno knji¬ go (vložni zapisnik) in v poseben seznamek zaradi lažje¬ ga pregleda. Če izvrši opštinski sud popravek v volil- 5 nem imeniku uradoma, mora svoj odlok, s katerim od¬ reja popravek, utemeljiti s polnoveljavnimi dokazi. § H- Vsako zahtevo popravka v volilnem imeniku mora rešiti opštinski sud v 5 dneh, bodisi da zahtevo usvoji, bodisi da je ne usvoji. Svojo rešitev vroči onemu, ki je zahteval popravek, takoj, čim se javi v 5 dneh. Ako se tiče rešitev tudi koga drugega, jo izroči tudi temu služ¬ beno v istem roku. Rešitev se vroči prizadeti osebi proti pismenemu prejemnemu potrdilu, nepismeni osebi pa pred dvema pričama. Če prizadete osebe ni najti, se ji nabije rešitev na dom pred dvema pismenima pričama, ki se podpi¬ šeta na vročilnico skupno s poslovalcem, ki je nabil re¬ šitev na dom. Če se ne ve niti za dom prizadete osebe, tako da se ji ne more vročiti rešitev na nobenega izmed razloženih načinov, se nabije rešitev na občinsko hišo. Oni, ki se zavrnejo, ker niso priložili zahtevi dokazov, kakršni se zahtevajo v § 10. tega zakona, smejo iznova zahtevati popravek in predložiti dokaze, če rok za za¬ htevo popravka voboe ni že potekel. Če pa ne izda opštinski. sud v postavljenem roku nobene rešitve o zahtevi popravka v volilnem imeniku, se smatra, da je zahtevniku popravka odklonil zahtevo in ta ima pravico, da se pritoži neposredno na pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče. V tem primeru zahteva sresko, odnosno okrožno so¬ dišče takoj od opštinskega suda potrebne akte ter odloči po dokazih, postopaj e po drugem odstavku § 10. tega za¬ kona. Če se tiče popravek tudi koga drugega, mora sresko, odnosno okrožno sodišče istočasno obvestiti tudi tega. Opštinski sud mora poslati v tem primeru sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču potrebne akte v 24 urah po prejemu zahteve (dopisa) sreškega, odnosno okrožnega sodišča, s katero se akti zahtevajo. 6 § 12 . Kakor oni, ki zahteva popravek, tako ima tudi oni, ki se ga tiče popravek, pravico, da se pritoži v treh dneh od sprejema rešitve na pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče. Če opštinski sud zavrne prošnjo onega, ki zahteva, popravek volilnega imenika, mora oni, ki se ga tiče ta za¬ hteva, če ima kaj navesti ali izjaviti v svojo korist, to storiti opštinskemu sudu v 3 dneh od prejema rešitve, odnosno sodne vročbe (§ 11., sedmi odstavek), ker ne more, ko se je izdala odločba sreskega, odnosno okrožnega sodišča, ukreniti ničesar več. Pritožba po prvem in izjava po drugem odstavku tega paragrafa se vroča opštinskemu sudu ali ustno ali pismeno. Pritožbe ali izjave vpisuje sud v zapisnik ter da vsakomur, ki zahteva, potrdilo, da in katerega dne se je pritožba ali izjava oddala sudu. § 13. Vsako svojo rešitev, izdano po § 11. tega zakona, mora poslati opštinski sud uradoma v 2 dneh po preteku pritožbenega roka pristojnemu sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču v oceno z vsemi akti vred, ki se nanašajo na to. To sodišče izda najkesneje v 7 dneh po prejemu aktov svojo odločbo, s katero odobri ali razvelja¬ vi rešitev opštinskega suda. Ako se vloži pritožba, sme sresko, odnosno okrožno sodišče tudi predrugačiti rešitev opštinskega suda. Čim izda svojo odločbo, jo pošlje sresko, odnosno okrožno sodišče istega dne z vsemi akti vred opštinskemu sudu, ko je predhodno v volilni imenik, ki je pri njem, vpisalo izpremembo, ki jo obseza in če io obseza ta njegova odločba. Odločba sreskega, odnosno okrožnega sodišča je izvršna. § 14. Za zahtevo popravka volilnih imenikov se ne pobira nobena taksa niti za opravilo niti za akt niti za listine,. 7 kakor: za izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, po¬ trdila itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev; nego na jjih se označuje, v kakšen namen se izdajajo in da se /a druge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov. § 15. Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se smejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi uka¬ za. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve. § 16. Ce je dan volitve odrejen v času od dne 1. januarja do vštetega dne 25. februarja, se odloži popravljanje imenikov po uradni dolžnosti do izvršene volitve in roki, določeni v tem zakonu, teko od desetega dne od dne volitve namesto od dne 1. januarja. Popravki na zahtevo poedincev se smejo v tem primeru vršiti po odredbah tega zakona. § 17. Kdor ob popravku imenikov, navedenem v § 1. tega zakona, koga vpiše v imenik ali koga izbriše iz imenika brez utemeljene odločbe, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let. Ce je število tako vpisanih uL iz¬ brisanih oseb za eno volišče večje od deset, se kaznuje z zaporom do petih let. § 18. Kdor ob popravku imenika hote ne vpiše v imenik oseb, ki jih je uradoma dolžan vpisati in ki dotlej niso bile v imeniku, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 dinarjev. Istotako se kaznuje tudi, ako pri tej priliki namerno ne izbriše onih, ki so umrli ali izgubili volilno prav V-o. 8 § 19. Ce opštinski sud ne predloži stalnih volilnih imeni¬ kov sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču v voku, od¬ rejenem s tem zakonom, se kaznujejo odgovorne osebe z zaporom do šestih mesecev. § 20 . Vsa ta kazniva dejanja (§§ 17., 18., 19.) sodi senat okrožnega sodišča. § 21 . Posle, ki se nanašajo na odločanje o popravku volil¬ nih imenikov v krajinah, kjer ni opštinskih sudov, oprav¬ lja občinski predstojnik (načelnik, knez) ali njegov na¬ mestnik skupno z dvema občinskima odbornikoma, ki ju izvoli občinski odbor. § 22 . Obrazce volilnih imenikov predpisuje minister za notranje posle. § 23. Poleg stalnega volilnega imenika mora sestaviti op¬ štinski sud tudi skupen abecedni imenik (indeks) vseh volilcev v občini; v tem imeniku se označi zraven imena vsakega volilca stran in številka volilnega imenika, pod katero je volilec vpisan v volilni imenik. Izdelovaje prvi stalni volilni imenik, mora opštinski sud izdelati ta abe¬ cedni imenik v dveh izvodih, od katerih obdrži onega sresko, odnosno okrožno sodišče za svoj arhiv. Okrožno sodišče vpiše potem vsakega novega volilca uradoma tudi v svoj abecedni imenik. § 24. Opštinski sud prepiše vsako peto leto originalni vo¬ lilni imenik; pri tem izpusti one volilce, ki so izbrisani, in vpiše naknadno vpisane. Kolikor se v večjih mestih pokaže potreba zaradi nakopičenosti aktov, sme sresko, odnosno okrožno sodišče odrediti, da se izvrši ta p-repis 9 tudi prej ter iznova predloži v potrditev sreskenm, od¬ nosno okrožnemu sodišču v dveh originalnih izvodih, ki postaneta na ta način stalna volilna imenika. Prehodne odredbe. § 25. Za prve prihodnje volitve narodnih poslancev, ko stopi ta zakon v moč, se izpreminja rok, označen v prvem stavku § 7. v rok dveh dni, rok pa, označen v drugem stavku istega paragrafa, v rok treh dni; rok, določen s § 13. v prvem stavku se izpreminja v rok 24. ur, a rok, določen v istem paragrafu v drugem stavku, se izpre¬ minja v rok dveh dni, in rok, določen v prvem stavku § 15., se izpreminja v rok treh dni. § 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v > Službenih novinah«. ' V Beogradu, dne 6. septembra 1931. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general: P. R. Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Drag. S. Kojič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r. Na podstavi § 22. zakona o volilnih imenikih 10 2 os -3 “ £ S O — & 03 >o N >ui 0 44 "S "d 0 d* Sl 03 £h 0 >o d 0) O a 44 .d £ *o g ^ 0 "to s 44 O S 5 o 1» *I—5 ^ O C "3 .2 00 o «Š 44 IS CM » .5 0 o S =§ c3 t- 42 O o 42 O P. rt NJ 44 0 'd o f-H NJ c3 t-i xi 0 r I Ul O a, rt rt o' 44 *> 0 44 03 44 > 0 03 rt >U1 0 0 42 O o3 42 S 03 44 > 0 0 c3 > O rt 03 GO 03 d rt 0 >CfJ >o O C4 BUp8JOdH2J * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. septembra 1931., št. 207/LXVI—432. — »Službeni list« št. 348/54 iz 1. 1931. 11 A eS ' 2 bc g rt N 23 • •-2 5 0 C« 03 03 -S 3 2 > o. ® N >rji OZ CD >o D 73 0 O rt ~ 73 03 o > 0 rQ S o 04 •1—4 Oh CZ KJ M 0 15 73 0 5-h Oh O Oh cj CS3 ctf ''T' ^ 2 ^ s 2 »N S RS 0^3 -tO •*H O Oj O 2 gp rt •1 a .22, 73 0 Ul O O c3 O 0 v 0 1-0 c« O > O c3 c3 bfl O 0 Oc3 - 1 03 H -3 -S a c S ui oZ f-* d •£• cz s, ^ ^ 04 s £ N -5 CS © *S > pO 0 © 03 •— >to bo © o S - O -—* 0 73 03 >o 0 O >2 CQ cž S-l -o O 03 03 S O cZ >S>§ I s S 3 £ £ o jŽ>S O Oh a c3 > •— cd o © cd co r 1 X Oh 2 * O o O g S-H > O 04 ^ 03 O •2 5 rO 03 73 O O 03 w • 03 cs © bi c C a) dj Isi* '— m -O £ O . O CD C- > > G os a) .rz M +-> cd »M b£ S 2« « 2 HH^-H © B>f|IA0J§ BUp0JO(lB2 bO 0 <—] 73 O 73 <3 f-H bij O 0 CQ i. septembra 1931. ? III. št. 51.045. MI ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra z a notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta zakon o volitvah narodnih poslancev za na¬ rodno skupščino.* i. Obče odredbe. § I- Volitve poslancev za narodno skupščino, ki se se¬ stane v Beogradu na redno zasedanje dne 20. oktobra vsakega leta, se vrše za štiriletno dobo po odredbah tega zakona. Samo ob časoi vojne ali če nastopi druga n ©možnost, sme skupščina zborovati zunaj Beograda. Narodna skupščina se sklicuje na redno in izredno zasedanje s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. septembra 1931., št. 210. — »Službeni list« št. 352/55 iz 1. 1931. 14 Če se narodna skupščina razpusti pred potekom šti¬ riletne dobe, mora ukaz o njenem razpustu obsezati na- redbo, da je izvršiti nove volitve najkesneje v roku treh mesecev, in naredbo, da je sklicati narodno skup¬ ščino najkesneje v štirih mesecih. Tako je postopati tudi, če poteče štiriletna doba. § 2 . Volitve narodnih poslancev, ki se morajo izvršiti enega in istega dne v vsej državi, in sicer v nedeljo, se odrede z ukazom na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz se mora ob¬ javiti v »Službenih novinah«. § 3. V času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo oozivati volilcev kakorkoli skupaj, na primer na skupno delo ah raboto (kuluk), v vojaške namene ali na vaje, razen ob nujni potrebi; istotako ne sme pozivati posamnih volil¬ cev, razen ob neodložni potrebi ali ob izsledovanju zlo¬ činov in prestopkov kakršnekoli vrste. V občinah, v katerih bi volitve ne bile izvršene na oni dan, ki je določen z ukazom, pa se določijo druge volitve, velja to tudi za te volitve. Če so bili volilci prej kamorkoli poklicani ali zbra¬ ni, se morajo razpustiti najpozneje šestnajst dni pred volitvami. § 4. Število mandatov narodnih poslancev znaša: Za mesto Beograd, Zemun in Pančevo kot eno pod¬ ročje se volijo 3 poslanci. Za poedine banovine se voli sorazmerno s številom njih prebivalcev, in sicer: za Dravsko banovino 25. za Savsko 58, za Vrbasko 22, za Primorsko 20, za Drinsko 15 37, za Zetsko 20, za Dunavsko 51, za Moravsko 32 in za Vardarsko 37. Razen tega se voli še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobile nad 50.000 glasov. To število mandatov po banovinah se porazdeli na upravne sreze, razen teh pa tudi na sedeže banovin, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, in sicer, na več od 50.000 do 100.000 prebivalcev po eden, na več od 100.000 prebi¬ valcev po dva. § 5. Najvišji volilni organ je državni odbor. Ta državni odbor sestavljajo: predsednik in podpred¬ sedniki senata, predsednik in podpredsedniki narodne skupščine, predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sed- morice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, pred¬ sednik velikega sodišča v Podgorici ali namestniki vseh teh predsednikov, odnosno podpredsednikov, če so ledi zadržani. Namestnike predsednikom in podpredsednikom se¬ nata in narodne skupščine določita vnaprej senat in na¬ rodna skupščina sama. § 6 . Najkesneje četrti dan od dne ukaza, s katerim so se odredile volitve poslancev, se sestane ta državni od¬ bor na poziv predsednika senata in določi, koliko bodi v kateri občini volišč, odnosno koliko občin naj se se¬ stavi v eno volišče (§ 34.), katere osebe naj poslujejo kot predsedniki volilnih odborov. To delo mora državni odbor opraviti in v »Službenih novinah« objaviti naj¬ kesneje 15 dni pred volitvami. Predsednik senata ali njegov namestnik odreja, otvarja, vodi in zaključuje seje državnega odbora in skrbi za to, da opravi državni “odbor svoje delo pravilno in ob času. Predsednika senata nadomešča v predsedo- 16 vanju državnemu odboru eden izmed podpredsednikov senata. Državna in občinska oblastva morajo dati držav¬ nemu odboru takoj na razpolago podatke, njemu po¬ trebne, in dajati mu zahtevana pojasnila, v roku, ki ga jim za to določi državni odbor. Če zahtevam državnega odbora ne ustreže, se kaznuje dotični organ po § 71. tega zakona. Državni odbor sme pozvati zaradi pojasnila na svoje seje ministra za notranje posle in ministre, ki so mu za poslovanje potrebni. II. Kdo ima pravico voliti. § 7 . Pravico, voliti poslance za narodno skupščino ima vsak moški, ki je dovršil 21. leto starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije. § 8 . Aktivni častniki, kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo ne smejo izvrševati volilne pravice. Ta od¬ redba ne velja za civilne uradnike in uslužbence vo¬ jaške stroke. § 9. Volilne pravice nimajo: 1. oni, ki so obsojeni na robijo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v stečaju (konkurzu); 4. oni, ki so pod skrbstvom; 5. oni, ki so obsojeni na izgubo volilne pravice za¬ radi volilnih kaznivih dejanj. 17 m. Kdo sme biti poslanec. § 10 . Za poslanca v narodno skupščino sme biti voljen samo oni, ki ima volilno pravico, neglede na to, ali je vpisan v volilni imenik. § H- Od vsakega poslanca se zahtevajo ti-le pogoji: 1. da je po rojstvu ali po prirojstvu (naturalizaciji) državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je dovršil 30. leto; in 3. da govori, čita in piše službeni jezik. Narodni poslanci ne smejo biti obenem državni do¬ bavitelji ali državni podjetniki. § 12 . Aktivni državni uradniki ne smejo kandidirati za narodne poslance. Policijski (politični), finančni in šumarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme ne smejo kandidi¬ rati, razen če so to prestali biti leto dni pred razpisom volitev. Predstojniki občin smejo kandidirati. Če so izvoljeni za narodne poslance, se morajo takoj po verifikaciji mandata v narodni skupščini izjaviti, ali obdrže mandat ali pa ostanejo predstojniki občin. Ministri, aktivni in na razpoloženju, smejo kandi¬ dirati. Nihče ne sme kandidirati v več nego enem srezu, odnosno kraju, ki voli po tem zakonu enega ali več na¬ rodnih poslancev. 18 § 13. Mandat izgube poslanci: 1. ki izgube volilno pravico; 2. ki sprejmejo, ko traja njih poslanski mandat, državno službo; 3. ki opravljajo, dokler traja njih poslanski mandat, z državo dobaviteljske ali podjetniške posle; 4. ki prestanejo biti člani one skupine, ki ji pripa da nosilec državne liste, s katerim je bila vezana kandi¬ datna lista tega poslanca. Odredba pod 2. se ne nanaša na ministre. § 14. Če nastopi tak primer ali voboe, če gre za izgubo ali popolnitev poslanskega mesta, mora verifikacijski odbor najkesneje v mesecu dni od nastopivšega primera narodni skupščini o tem podati poročilo. Če odbor v tem roku ne predloži poročila, priobči predsedništvo skup¬ ščine v prvi prihodnji seji, da je poslansko mesto iz¬ praznjeno, o čemer odloča skupščina v isti seji. § 15. Glasovanje pri volitvah narodnih poslancev je javno in ustno po občinah, odnosno po voliščih in po stalnih volilnih imenikih. IV. Volilni imeniki. § 16. Stalni volilni imeniki se sestavljajo, potrjajo, ob¬ javljajo in popravljajo po predpisih zakona o volilnih imenikih* * »Službeni list« št. 347/54 iz 1. 1931. 19 V. Kandidatne liste nosilcev državnih list in sreskih kandidatov. § 17 - Najkesneje 26 dni pred dnem volitev se morajo pred¬ ložiti kandidatne liste nosilcev državnih list kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev. § 18 . Kandidatna lista nosilcev državnih list se sestavlja tako-le: Na čelu se zapiše dan volitev. Potem se označi no¬ silec liste, njega poklic in prebivališče. Pod imenom nosilca liste se napišejo ločeno imena dveh predstavnikov te liste za glavni volilni odbor in dveh njiju namestnikov. Tej listi je priložiti podpise po 60 predlagateljev iz vsakega upravnega sreza, kakor tudi z vsakega sedeža banovine, za katere se voli poslanec, in iz upravnega področja mesta Beograda. Nepismene podpiše z njih pristankom kdo drugi, ki pa se mora tudi podpisati. S kandidatno listo nosilca vred morajo predložiti predlagatelji sodišču tudi pismen pristanek nosilca držav¬ ne liste. Brez vprašanja in privolitve se ne sme nihče označiti za nosilca državne liste in napisati na listo. Če kdo zve, da je na katerikoli listi vpisan za pred¬ stavnika ali namestnika brez svoje vednosti in privolitve, ima pravico, izjaviti pri kasacijskem sodišču v Beogradu, da tega ne sprejme, in sodišče ga mora izbrisati ter o tem obvestiti enega izmed predlagateljev državne kan¬ didatne liste. 20 § 19 - Za predstavnike liste v glavnem volilnem odboru smejo biti označene osebe, ki so vpisane v stalne volilne imenike katerekoli občine v državi. § 20 . Kandidatno listo nosilca državne liste imajo pravico podpisati kot predlagatelji samo oni, ki so vpisani v stalne volilne imenike. Za vse predlagatelje se mora isto¬ časno predložiti potrdilo njih pristojnega sreskega, od¬ nosno prvostopnega sodišča, da so pravilno vpisani v stalne volilne imenike. Taka potrdila izdajajo sreska, od¬ nosno prvostopna sodišča v treh dneh. Podpis sme izpodbijati samo oni, čigar ime je pod¬ pisano. Sodišče mora vsakomur na vprašanje povedati, ali je podpisan ali ne. Odgovor sodišča je lahko usten ali pi¬ smen po zahtevi onega, ki vpraša. Kadar izjavi kdo iz¬ med predlagateljev, ki niso vešči pisanja, pred sodiščem ustno ali sodišču pismeno, da je kot predlagatelj podpisan brez svoje privolitve, ga mora sodišče izbrisati in o tem obvestiti enega izmed predlagateljev kandidatne liste; ti morajo namesto njega najti drugega najpozneje v petih dneh. Drugače sodišče sklene in razglasi v časopisih, da ta lista ni veljavna, če na njej ne ostane predpisano šte¬ vilo predlagateljev. Na zadnji strani kandidatne liste se mora pustiti pra¬ zen prostor za sodno potrditev. § 21 . Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega sreskega kandidata v vsakem upravnem srezu, kakor tudi po enega kandidata za vsak sedež banovine, za katerega se voli poslanec, po dva pa, kjer se volita po dva poslanca, in po tri kandidate za upravno področje 21 mesta Beograda; vsak teh kandidatov mora imeti svojega namestnika. V istem upravnem srezu, odnosno na sedežih banovin in v področju mesta Beograda sme imeti državna kandidatna lista tudi več sreskih kandidatov, odnosno kjer se volita dva ali se voli več kandidatov, več takih list. Kandidatne liste sreskih kandidatov morajo biti po¬ trjene po pristojnem sreskem, odnosno prvostopnem so¬ dišču. Sodišče potrdi samo ono kandidatno listo, ki obseza: dan volitev, ime in priimek nosilca državne kandi¬ datne liste, na katerega se veže; ime in priimek kandidata in namestnika, njiju po¬ klic in prebivališče; pismeno privolitev kandidata in namestnika, da kan¬ didira za upravni srez ta in ta., odnosno za kraj ta in ta., na listi, na kateri je nosilec državne kan¬ didatne liste ta in ta; pismeno in overovljeno privolitev dotičnega nosilca državne kandidatne liste, da se sme vezati označeni kan¬ didat z njegovo nosilsko kandidatno listo; podpis najmanj 200 predlagateljev, volilnih upravi¬ čencev tega upravnega sreza, odnosno kraja; predstavnike liste in po enega predstavnika in njego¬ vega namestnika za vsako volišče. Ni obvezno za predlagatelje in pravilnost liste, da naznačijo na kandidatni listi, ki jo predlože, predstavnika in njegovega namestnika za ona volišča, kjer jih nimajo. •Predstavniki sreske kandidatne liste in njih namest¬ niki morajo biti iz občine, v kateri se vrši glasovanje, in vpisani v njene stalne volilne imenike. § 22 . Beograd s svojim upravnim področjem in ona mesta, ki volijo kot sedeži banovin po dva poslanca, predlože sodišču v potrditev listo s po dvema, odnosno tremi kan¬ didati in po dvema, odnosno tremi namestniki. 22 § 23. Vsa mesta tvorijo s srezi, na katerih ozemlju leže, eno volilno enoto, izvzemši mesta, za katere se kot se¬ deže banovin volijo poslanec, odnosno volita poslanca po § 4. VI. Potrditev kandidatne liste. § 24. Nosilec državne kandidatne liste, s čigar kandidatno listo se je vezal najmanj po en kandidat za vsak upravni srez, kakor tudi za vsak sedež banovine, za katerega se voli poslanec, in za upravno področje mesta Beograda, predloži, ko pristojna sodišča potrde vse te kandidatne liste, svojo kandidatno listo kasacijskemu sodišču v po¬ trditev, in sicer najkesneje deset dni pred dnem volitev. Kasacijsko sodišče potrdi to listo, ko se uveri: da je kan¬ didatna lista nosilčeva redno potrjena po §§ 20. in 21., da se je z njegovo kandidatno listo vezal vsaj po en sreski kandidat iz vsakega sreza in iz vsakega kraja (§ 21.) in da so vse te sreske kandidatne liste redno potrjene po pristojnem sodišču. § 25. Dva izvoda tako sestavljene državne kandidatne liste mora prinesti najmanj pet podpisnikov v potrditev kasa¬ cijskemu sodišču v Beogradu ter ju predati predsedniku ali njegovemu namestniku, ki jim mora o prejemu izdati takoj potrdilo. Sodišče se mora nato najprej uveriti iz predloženih potrdil pristojnih sreskih, odnosno prvostopnih sodišč, ali so predlagatelji resnično vpisani v stalni volilni imenik, ali jih je toliko, kolikor jih je treba za vsak upravni srez in kraje (§ 21.) in ali je predložena pismena privolitev nosilca; ko se uveri o tem, mora listo potrditi. En potrjeni izvod vrne predlagateljem proti potrdilu najpozneje v 24 23 urah po prejemu, drugega pa shrani pod svojim pečatom na varnem kraju. Prepis tega izvoda mora takoj poslati upravništvu državne tiskarne, da se objavi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in v službenih listih kra¬ ljevskih banskih uprav pod rubriko: »Kandidati za na¬ rodne poslance«. § 26 . Z izvirnimi državnimi kandidatnimi listami morajo predložiti predlagatelji še toliko natisnjenih izvodov, koli¬ kor je v srezu, odnosno kraju volišč, in po dva izvoda za sodišče. Na natisnjenih izvodih je označiti samo nosilca liste, kandidata in namestnika za dotični srez, odnosno kraj (§ 21.) in predstavnika z njegovim namestnikom. Na vsakem takem izvodu državne kandidatne liste mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani.« Na izvodih, namenjenih za ona volišča, kjer se glasuje v več oddelkih ali četrtih, mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče.«. Sodišče se mora overiti, ali se imena predlaganih oseb na vseh natisnjenih izvodih strinjajo z izvirno kan¬ didatno listo, ter jih vse potrditi s svojim podpisom in sodnim pečatom. Od vseh natisnjenih izvodov je treba v treh dneh pristojnemu sreskemu, odnosno prvostopnemu sodišču poslati za vse občine, odnosno za vsa volišča njih področja namenjene izvode, in sicer proti potrdilu o pre¬ jemu. Volilni odbor mora te izvode na dan pred volitvami prilepiti v glasovalni sobi na vidno mesto. § 27 . Vsako kandidatno listo kakor tudi vsako kandida¬ turo, čim je izročena javnosti, sme vsakdo prepisati ali ponatisniti. § 28 . Kandidatna lista sreskih kfkrajevnih kandidatov, ka¬ kor tudi državna kandidatna lista, ki je že izročena sodi- 24 šču, tudi ako še ni potrjena, se ne sme več preklicati in tudi ne izpreminjati. Samo če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se sme namesto njega predlagati drug kandidat. Za tak predlog mora biti toliko predlagateljev, kolikor jih je bilo treba za kandidatno listo kandidata, ki je odpadel. Take izpremembe v kandidatni listi so dovoljene samo najdalj do pet dni pred volitvami. Te izpremembe se potrjujejo prav tako, kakor se potrjujejo celotne kandidatne liste. § 29 . Če je po sodišču potrjena samo ena kandidatna lista, se glasuje samo za to listo. VII. Volilni material. § BO. Minister za notranje posle mora odrediti vse, kar je potrebno, da se v državni tiskarni pripravi in pravočasno razpošlje vsem občinam v državi potrebno število obraz¬ cev za volilne zapisnike in poročila volilnih odborov. § 31 . Obrazce za zapisnike in poročila volilnih odborov predpiše minister za notranje posle. § 32 . Občine se založe s tem materialom v breme pro¬ računa ministrstva za notranje posle. 25 VIII. Volišča, volilni odbor na voliščih, glasovanje. § 33. Volilci smejo glasovati vsak samo po enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste. § 34. Volišče mora biti v poslopju občinskega urada; če pa je to poslopje neprikladno ali če se vrši glasovanje na več krajih, se morajo volitve vršiti v šolskem ali dru¬ gem poslopju, ki ga občinski urad določi za to. Nikakor pa se glasovanje ne sme vršiti v prostorih, ki so name¬ njeni bogoslužju. V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, se mora glaso¬ vanje vršiti na več krajih po oddelkih, kakor pač volilci prebivajo, toda vsak oddelek tvori eno volišče. Ce pa so hiše v kaki občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršiti glasovanje, tako da bi bilo volil- cem težko priti na volišče, sme državni odbor tudi manjše občine razdeliti na oddelke. Volišče in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora občin¬ ski urad objaviti najmanj deset dni pred volitvami. Kjer so občine majhne, sme državni odbor, če je to potrebno, odrediti za dve občini samo eno volišče; toda tedaj ne sme biti več nego 800 volilcev združenih v eno volišče. Istočasno, ko občinski uradi pristojnemu sodišču predlože stalne volilne imenike v odobritev, morajo tudi kraljevski banski upravi predložiti poročilo, koliko volil¬ cev je v vsej občini vpisanih v volilni imenik in koliko bi bilo potemtakem treba v tej občini določiti volišč. Banske uprave morajo ta poročila takoj vročiti ministr¬ stvu za notranje posle, ki predlaga po njih državnemu odboru število volišč v dotični občini. Če bi državni 26 odbor določil več ali manj volišč, nego je bilo v dotični občini sestavljenih in pristojnemu sodišču v potrditev predloženih stalnih volilnih imenikov za dotično občino, mora dotični občinski urad v treh dneh po prejetem poročilu o tem prvopredložene volilne imenike preure¬ diti po sklepu državnega odbora ter jih predložiti pri¬ stojnemu sodišču v potrditev. § 35 . Vsako poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora imeti, ako samo ni dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre. § 36. Na vsakem kraju, kjer se vrši glasovanje, mora biti volilni odbor, sestavljen iz enega občinskega odbornika, ki ga določi sreski načelnik; potem iz po enega pred¬ stavnika onih kandidatnih list, ki imajo svoje predstav¬ nike, in iz predsednika volilnega odbora, ki ga določi državni odbor. Če volilci iz več občin volijo na enem volišču (§ 34.), pride v volilni odbor po en občinski od¬ bornik iz vsake občine. Predsedniki volilnih odborov imajo pravico glaso¬ vati v občini, kjer opravljajo na dan volitev predsedni¬ ško dolžnost, ako predlože potrdilo, da so vpisani v stalni volilni imenik svoje občine. To potrdilo se mora pri¬ ključiti zapisniku volilnega odbora. § 37. Najdalj 15 dni pred dnem volitev določi državni odbor za vsako volišče predsednika volilnemu odboru. Če bi kateri izmed postavljenih predsednikov imel po¬ sebno važen vzrok, da ne sprejme te dolžnosti, se mora v treh dneh od dne, ko je razpored državnega odbora objavljen, obrniti s prošnjo na državni odbor ter navesti vzroke, iz katerih ne more sprejeti te dolžnosti. Ako pri¬ zna državni odbor navedene vzroke za utemeljene, od- i 27 veže prosilca dolžnosti ter določi namesto njega drugega; ako pa državni odbor navedenih vzrokov ne spozna za utemeljene, obvesti prosilca po političnem oblastvu prve stopnje, da prošnji ne more ugoditi. Prošnja, ki se predloži po navedenem roku, se nika¬ kor ne upošteva. Samo v tem izrednem in nepričakovanem primeru, da bi določeni predsednik volilnega odbora, iz nepre¬ magljivega vzroka ne mogel priti, ga nadomešča občinski predstojnik ali njegov namestnik v občinah, kjer se vrši glasovanje samo na enem kraju. V občinah pa, kjer se vrši glasovanje na več krajih, določa v tem primeru namestnike predsednikom volil¬ nih odborov sreski načelnik najprej iz občinskih sveto¬ valcev in odbornikov dotične občine, ter jim o tem izda listino proti potrdilu. Državni odbor mora vsakomur, ki ga je določil v volilni odbor, izdati proti potrdilu listino o imenovanju, podpisano po predsedniku ali članih državnega odbora, ki jih odredi sam. Osebam, ki stanujejo v prestolnici, se ta listina izroči neposredno, drugim osebam pa po pri¬ stojnih upravnih oblastvih, ki morajo vročilnico o predaji postavitvenega odloka takoj vrniti državnemu odboru. § 38 . Istotako mora najpozneje pet dni pred volitvami sreski načelnik določiti enega občinskega odbornika za člana volilnega odbora in enega za namestnika. § 39 . Na dan pred volitvami ob treh popoldne se morajo vsi člani volilnega odbora ali njih namestniki sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glasovanje, in tu sprejeti proti potrdilu od občinskega urada stalni volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje zapis¬ nika, kandidatne 'iste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno. :?8 V sobi, kjer se vrši glasovanje, se morajo prilepiti vse kandidatne liste na vidnem mestu. § 40 . Ko volilni odbor vse to izvrši, izbere potrebno šte¬ vilo zapisnikarjev in drugih pomočnikov ter sploh pri¬ pravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o tem svojem prvem sestanku in v njem posebno navesti vse prejete kandidatne liste. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Naposled določi volilni odbor stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo. § 41 . Na dan volitev se mora volilni odbor ob sedmih zjutraj sestati v poslopju za volitve in odrediti, naj se volitve prično. § 42 . Da se ob glasovanju vzdržuje red, za to skrbi pred¬ sednik volilnega odbora. Če je treba, sme zahtevati po¬ moč od občinskega ali državnega oblastva, in to se mora odzvati njegovemu pozivu. Člani odbora, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabele¬ žijo v zapisniku. § 43 . Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega odbora. Eden izmed njiju mora biti vedno predsednik volilnega odbora ali občinski od¬ bornik, ki je član volilnega odbora, ali njegov namestnik. § 44 . Ako kdo izmed predstavnikov kandidatnih list odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadalju¬ jejo tudi brez njega; v zapisniku pa se mora to zabeležiti. 29 § 45. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v § 42. tega zakona, kadar predsednik volilnega odbora pozove oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču. Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da izvrše svojo volilno pravico. § 46. V sobo, kjer se glasuje, je volilce spuščati po vrsti, po enega ali več, nikakor pa ne več nego po pet na¬ enkrat. § 47. Vsak volilec mora, ko stopi v glasovalno sobo, pre¬ den glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volil¬ nega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. — Ako volilca nihče v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je uveril, da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volilec potrdi, da je on tisti, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem nezna¬ nem volilcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stano¬ vanja. Predsednik ima pravico, odrediti, da se tali ne¬ znan volilec tudi takoj fotografira, odnosno daktilosko- pira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji od¬ bora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne. Predsednik volilnega odbora mora vsakemu volilcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero 30 listo glasuje. Ako volilec ni vešč čitanju, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prečitati vsa imena nosilcev in sreskih kandidatov za ta srez, odnosno za ta kraj na vseh kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. Volilec glasuje za listo javno s tem, da imenuje nje¬ nega nosilca in sreskega, odnosno krajevnega kandidata. To se mora vpisati v poseben seznamek, ki se mora voditi za vsakega sreskega kandidata posebej. § 48. Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, kjer se glasuje, in njegovo dvorišče. § 49. Volilni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpi¬ san v stalni volilni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali poedini član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapis¬ nik. Ako se volilec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi, mora predsednik volilnega odbora potem, ko je postopal po prvem odstavku § 47. in se nedvomno uveril, da je volilec identičen z onim, ki je vpisan v stalni volilni imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in poklic vpiše v poseben seznamek, ki se vodi kot seznamek za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznamek priloži volilni odbor volilnim spisom, v volilnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb. Pri verifikaciji volitev s takimi primeri upošteva skupščina tudi število teh oseb. ako to vpliva na izid volitve. § 50. Glasovanje traja neprestano ves dan do šestih popol¬ dne. Samo če nastane nered, se sme glasovanje prekiniti, 31 dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katere¬ ga se je moralo glasovanje prekiniti, se morata zabeležiti v zapisnik. Ob šestili se zapre dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanj; nada¬ ljevati pa se mora sprejemanje glasov onih volilcev, ki so že bili na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, neglede na to, do kdaj to traja. Ako se je moralo zaradi nereda glasovanje prekiniti za dalj kot eno uro, se za toliko časa po šesti uri nehajo puščati volilei na volišče. § 51 . Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo, in kar smatra katerikoli član volil¬ nega odbora za vredno, da se zabeleži. Vsi člani volil¬ nega odbora morajo zapisnik podpisati. Ako pa bi ga predstavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njih podpisov. Vsak član odbora sme oddajati svoje posebno mne¬ nje in svoje pripombe. § 52 . Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alko¬ holne pijače. To prepoved mora občinski urad razglasiti. IX. Sklep glasovanja in urejanje volilnega posla na voliščih. § 53 . Ko se glasovanje konča, se mora takoj prešteti po seznamku glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznamka; pod tem se morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. § 54 . Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje zaključeno, koliko volil- 32 cev je glasovalo po seznamku glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bi’o zabeleženo že prej. Vsi člani volilnega odbora se morajo podpisati; vsak od njih ima pravico, da poda ločeno mnenje in pri¬ pombe. § 55 . Po vsem tem se prično šteti glasovi, oddani za po- edine sreske, odnosno krajevne kandidate. V vsakem seznamku, v katerega se vpisuje, za katero kandidatno listo za vso državo in za katerega sreskega, odnosno kra¬ jevnega kandidata je volilec glasoval, se mora za¬ beležiti. koliko glasovalcev je glasovalo za poedine sreske, odnosno krajevne kandidate in koliko skupaj za vsako državno kandidatno listo. To število se mora za¬ pisati z besedami na koncu vsakega seznamka; pod tem se morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Nato je treba zapisnik, seznamek glasovalcev, stalni volilni imenik in seznamke, v katere so se vpisova'' gla¬ sovi in glasovalci za vsako kandidatno listo, dejati v zavitek in pod občinskim pečatom nasloviti na pristojno sresko. odnosno prvostopno sodišče za glavni volilni od¬ bor v Beogradu.' Ko se je vse to zgodilo, odide volilni odbor iz glaso¬ valne sobe, postavi stražo, da neprestano čuva sobo, v kateri so ostali volilni spisi; ključ od sobe pa shrani predsednik pri sebi. Straža ne sme to noč nikogar z nobenim izgovorom pustiti v to sobo. § 56 . Dan po izvršenem glasovanju se vsi člani volilnega odbora sestanejo ob sedmih zjutraj pred vrati glasovalne sobe, jo odpro ter vstopijo. Ko so se uverili, da je vse v redu in tako, kakor je bilo puščeno, morajo ves volilni material vrniti občinskemu odboru ter od njega vzeti potrdilo nazaj. Ako opazijo, da ni vse v redu, morajo o tem sestaviti poseben zapisnik, ki se z drugimi volilnimi spisi vred izroči sreskemu, odnosno prvostopnemu sodi- 33 šču za glavni volilni odbor. Nato vzame predsednik zavi¬ tek, pripravljen za glavni volilni odbor, in se odpravi na pot, da ga izroči sreskemu, odnosno prvostopnemu so¬ dišču. X. Glavni volilni odbor, končno urejanje volilnega posla in proglašanje narodnih poslancev. § 57. Glavni volilni odbor sestavljajo: predsednik in pod¬ predsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega so- dišja v Beogradu, predsednik stola sedmerice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgo¬ rici ali njih namestniki, ki jih oni sami določijo z istega sodišča, in po dva predstavnika vsake kandidatne liste. Glavnemu volilnemu odboru predseduje predsednik državnega sveta ali po činu najstarejši član tega odbora. Glavni volilni odbor se sestane in prične poslovati drugi dan po izvršenih volitvah ob devetih dopoldne. Po¬ sluje polnoveljavno, če so poleg predsednika ali njego¬ vega namestnika navzočni vsaj še trije člani; to se mora v zapisniku ugotoviti. § 58. Predsedniki volilnih odborov predajo volilne spise osebno starešini sreskega, odnosno prvostopnega sodišča proti potrdilu; starešina sreskega, odnosno prvostopnega sodišča pa pošlje, ko prejme volilne spise za ves srez, spise v istih nedotaknjenih zavitkih po sodniku svojega sodišča, ki ga določi on, glavnemu volilnemu odboru v Beograd. Določeni sodnik, ki nosi volilne spise glavne¬ mu volilnemu odboru, izroči temu zapečatene zavitke z volilnimi spisi in naknadnimi zapisniki (§ 56.), če je teh kaj. O predaji volilnih spisov se mora sestaviti kratek za¬ pisnik, ki ga podpišeta predsednik glavnega volilnega 34 odbora ali njegov namestnik in odrejeni sodnik, ki je volilne spise prinesel. § 59. Če bi se na dan volitev zaradi nereda ali iz kakršnega¬ koli drugega vzroka na enem ali na več voliščih ne bile iz¬ vršile volitve, mora glavni volilni odbor takoj odrediti, da se na vseh teh krajih izvrše volitve prihodnjo nedeljo. Občinski predstojnik mora to, da se bo volilo naknadno, v dotični občini razglasiti isti dan, ko mu to javi glavni volilni odbor. Če se tudi sedaj v nekaterih krajih ne izvrši volitev, mora glavni volilni odbor izvršiti svoj posel neglede na te neizvršene volitve. § 60. Glavni volilni odbor mora pregledati vse volilne spi¬ se, ki so mu izročeni, sklepati o ločenih mnenjih in pri¬ pombah, vpisanih v zapisnike ter podati svoje pripombe glede poteka volitev na raznih voliščih, če se mu vidi to potrebno. Ko glavni volilni odbor sklepa, smejo predstavniki državnih kandidatnih list glasovati samo v primerih, ki se nanašajo na njih državno kandidatno listo. § 61 Po izidu volitev ugotovi glavni volilni odbor pred¬ hodno, katera državna kandidatna lista je dobila največje število glasov (relativno večino); pri tem sešteva vse glasove, ki so jih dobili vsi kandidati, vezani s to listo, v vsej državi. Nato potrdi glavni volilni odbor za poslance vse one nosilce državnih kandidatnih list, ki imajo v vsej državi nad 50.000 glasov. Potem proglasi za Beograd in njegovo upravno po¬ dročje za poslance vse tri kandidate z one beograjske kandidatne liste, ki se je vezala z najmočnejšo državno 35 kandidatno listo; če se je z najmočnejšo državno kan¬ didatno listo vezalo več beograjskih list, proglasi za po¬ slance vse tri kandidate z one liste, ki ima med njimi relativno večino. Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, se dodelita dve tretjini skupnega števila narodnih poslancev od onega števila, ki pripada vsaki banovini. Ulomki se pri izračunu teh dveh tretjin ne upoštevajo. Dve tretjini mandatov, ki pripadajo državni kan¬ didatni listi z naj večjim številom glasov, se porazdelita na banovine sorazmerno s številom, ki jim pripada: ba¬ novini Dravski 16, Savski 39, Vrbaski 14, Primorski 13, Drinski 25, Zetski 13, Dunavski 35, Moravski 21 in Var- darski 24 mandatov. Ti mandati v banovinah se porazdele po vrsti sre¬ zom, najmočnejšim po seštevku glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v srezu, odnosno na sedežu banovine, vezane z najmočnejšo državno kandidatno listo, ki je dobila dve tretjini mandatov. Potem proglasi glavni vo¬ lilni odbor za narodne poslance one sreske kandidate iz teh srezov, ki so med vsemi ostalimi kandidati tega sre¬ za, vezanimi s to listo, dobili relativno večino. Pri tej porazdelitvi mandatov se smatrajo mesta, za katere se volijo kot za sedeže banovin poslanci, za isto, za kar se smatrajo ostali upravni srezi. V mestih, za ka¬ tera se volita po dva poslanca, se proglasita oba kandi¬ data za izvoljena, če je to mesto po višini seštevka gla¬ sov, ki so se oddali za vse kandidatne liste tega mesta, vezane z državno kandidatno listo, stopilo v vrsto naj¬ močnejših upravnih srezov banovine, ki jim gredo man¬ dati iz števila dveh tretjin. Če je več list s po dvema kan¬ didatoma, vezanima z najmočnejšo državno kandidatno listo, je treba proglasiti za poslanca oba kandidata tega mesta z one liste, ki je dobila relativno večino med listami, vezanimi s to najmočnejšo državno kandidatno listo. 36 Število mandatov, ki preostane, če se od skupnega števila mandatov, pripadajočih vsaki banovini, odbijejo mandati, ki so pripadli iz omenjenih dveh tretjin najmoč¬ nejši državni kandidatni listi, porazdeli glavni volilni odbor tako-le: 1. Ce je seštevek glasov z vseh ostalih državnih kan¬ didatnih list manjši od števila glasov državne kandidatne liste, ki je dobila večino, se deli ta ostanek med vse državne kandidatne liste v državi, upoštevaje tu tudi listo, ki je dobila največje število glasov v državi. Razpored tega števila mandatov se vrši tako, da se porazdeli vse to število mandatov na banovine v onem številu, kolikor jih tem še pripada: banovini Dravski 9, Savski 19, V r baški 8, Primorski 7, Drinski 12, Zetski 7, Dunavski 16, Moravski 11 in Vardarski 13 mandatov. To število mandatov, ki še pripadajo vsaki banovini posebej, se porazdeli med vse državne kandidatne liste sorazmerno s številom glasov, ki so se v tej banovini od¬ dali za vse sreske kandidate, vezane s poedinimi držav¬ nimi kandidatnimi listami, in sicer tako-le: Število gla¬ sov, ki jih je vsaka državna kandidatna lista dobila v poedini banovini, se deli z 1, 2, 3 itd. in končno s šte¬ vilko, ki ustreza onemu številu mandatov, ki banovini še pripadajo. Od števil, dobljenih s tako delitvijo, je vzeti toliko največjih, kolikor pripada še mandatov tej banovini in po teh številih se dodeli vsaki listi število mandatov. Kolikor se je vzelo teh številk iz vrste onih količnikov, dobljenih, ko se je število glasov ene liste delilo z 1, 2, 3 itd., toliko mandatov pripade tej listi. Sorazmerno število mandatov, ki pripade vsaki dr¬ žavni kandidatni listi, se dodeli v teh banovinah srezu ali srezom, odnosno kraju po velikosti seštevka glasov vseh kandidatov, vezanih z dotično listo, toda samo one¬ mu srezu ali onim srezom, odnosno onemu kraju, ki ob porazdelitvi dveh tretjin mandatov še niso dobili po¬ slanca. 37 Glavni volilni odbor proglasi za narodne poslance one sreske kandidate teh srezov, odnosno krajev s te liste, ki so med ostalimi kandidati, vezanimi s to listo, dobili v tem srezu največje število glasov. 2. Če je seštevek glasov z vseh ostalih državnih kan¬ didatnih list večji od števila glasov državne kandidatne liste, ki je dobila relativno večino ali enako število s to, se državna kandidatna lista z največjim številom glasov ob razdelitvi tega ostanka mandatov ne upošteva. Porazdelitev mandatov, kakor tudi dodelitev mandatov poedinim sreskim kandidatom se vrši kakor pod 1., le da pri delitvi ni udeležena najmočnejša državna kandi¬ datna lista. 3. Če kandidatna lista v vsej državi ni dobila niti onega števila glasov, kolikor je treba predlagateljev, se ta lista ne udeležuje porazdelitve mandatov pod 1. in 2 ., niti se vobče ne upošteva število njenih glasov ob izračunu in delitvi pod 1. in 2. Če bi se pripetilo, da bi dobili dve najmočnejši državni kandidatni listi enako število glasov, se ponove volitve drugo prihodnjo nedeljo, ko ugotovi glavni volilni odbor izid prvih volitev. § 62. Ko odbor dovrši delo, mora takoj objaviti izid in se morajo izdati izvoljenim poslancem pooblastila, ki jih morajo podpisati predsednik in vsi člani volilnega od¬ bora, in jih takoj izročiti izvoljenemu poslancu. Če izvoljenega poslanca ni v kraju in mu glavni volilni odbor ne more takoj osebno izročiti poslanskega pooblastila, mora glavni volilni odbor poslansko poobla¬ stilo v zapečatenem zavitku, na katerem se napiše: »Glavni volilni odbor, poslansko pooblastilo za I. 1. v.«, izročiti pristojnemu upravnemu oblastvu proti potrdilu, da ga ta vroči naslovniku najpozneje v dese¬ tih dneh. 38 Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje zadeve. Pečat za pooblastila je pečat državnega sveta. § 63. Glavni volilni odbor mora o vsem tem delu voditi točen zapisnik, iz katerega je razvidno, kako se je po vrsti pojavilo in rešilo vse to, kar je zgoraj določeno, da se prouči in reši. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh državnih kandidatnih list, katere osebe so bile predlagane na posameznih listah, katere sreske, odnosno krajevne kandidatne liste so vezane s to listo, koliko je vsaka lista dobila glasov in katere osebe iz posameznih list so proglašene za poslance in dobile pooblastila. Zapisnik morajo podpisati vsi člani glavnega volilnega odbora, vsak pa ima pravico, podati ločeno mnenje in svoje pripombe. § 64. Tako napravljeni in podpisani zapisnik se mora drugi dan z vsemi prilogami in vsemi volilnimi spisi vred, ki jih je glavni volilni odbor dobil z raznih volišč, po državnem odboru poslati narodni skupščini. Istočasno mora glavni volilni odbor poslati »Službe¬ nim novinam« kraljevine Jugoslavije in banovinskim kratko poročilo o izidu volitev. V tem poročilu se mora navesti: 1. koliko je bilo vseh volilcev po stalnem volil¬ nem imeniku; 2. koliko jih je glasovalo; 3. koliko so dobile posamezne liste glasov in 4. kateri izvoljenci so proglašeni za narodne poslance. Na podstavi poročil glavnega volilnega odbora, ki so natisnjena v »Službenih novinah«, mora državni odbor napraviti seznamek vseh izvoljenih narodnih poslancev ter ga poslati narodni skupščini z vsemi volilnimi spisi vred. 39 § 65 . Vse pritožbe zoper volitve se pošiljajo narodni skup¬ ščini neposredno ali pa po ministru za notranje posle. Pritožbo sme vložiti vsak volilec in minister za notra¬ nje posle. § 66 . Če ostane po kakršnemkoli slučaju poslansko mesto nosilca državne kandidatne liste prazno, ostane to po¬ slansko mesto nepopolnjeno, dokler traja vsa doba. Če se po kakršnemkoli slučaju izprazni mesto sres- kega poslanca, se pozove v skupščino njegov namestnik; če se izprazni mesto namestnika, tedaj oni sreski kandi¬ dat istega sreza med kandidati, vezanimi z istim nosil¬ cem državne kandidatne liste, ki ima največje število glasov za sreskim poslancem, ki je mandat izgubil. Če ni bilo več sreskih kandidatov vezanih z istim nosil¬ cem državne kandidatne liste, pripade mandat srezu iste banovine, kjer je seštevek glasov vseh sreskih kandi¬ datov, vezanih z istim nosilcem, največji za srezom, v katerem se je poslansko mesto izpraznilo, in sicer onemu kandidatu, ki ima med kandidati istega sreza, vezanimi z istim nosilcem, največje število glasov. Istotako je po¬ stopati tudi, če se še nadaljnja mesta izpraznijo. Ta mesta popolni narodna skupščina sama v petih dneh, ko se mesto izprazni, in odredi, da se o tem, kdor treba, obvesti. § 67 . Narodni poslanci morajo biti s svojimi pooblastili v kraju, kamor je s kraljevim ukazom sklicana narodna skupščina, že pred dnem, na katerega je sklicana, da lahko na dan sklica izroče pooblastila. § 68 - .. Narodni poslanci, ki ne stanujejo v kraju, kjer zbo¬ ruje narodna skupščina, dobivajo iz državne blagajne 40 potne stroške za prihod in vrnitev, kakor jih določi skupščina. Vsi narodni poslanci dobivajo za ves čas svo¬ jega delovanja v narodni skupščini dnevnico, ki jo določi skupščina. § 69 - Člani državnega odbora, člani glavnih volilnih od¬ borov in člani vseh krajevnih volilnih odborov dobivajo iz državne blagajne tolikšno dnevnico in povračilo pot¬ nih stroškov, koiikršno določi minister za notranje posle. Toda predstojniki in člani občinskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini, predstavniki kan¬ didatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s pred¬ sednikom volilnega odbora volilne spise glavnemu volil¬ nemu odboru, vse osebe, ki dobivajo plače iz državne blagajne, ako so člani volilnega odbora v svoji občini, in vsi predstavniki kandidatnih list ne dobivajo dnevnice iz državne blagajne. Občinski predstojnik ali njegov namestnik dobiva, če je v primeru § 37. tega zakona predsednik volilnega odbora, za to, da prinese volilne spise glavnemu volil¬ nemu odboru, dnevnico in povračilo potnih stroškov iz državne blagajne po prvem odstavku tega paragrafa. § 70. Ko narodna skupščina pregleda poslanska poobla¬ stila in reši vse pritožbe in pojavljena vprašanja, vrne ministru za notranje posle vse stalne volilne imenike, da jih le-ta pošlje občinam, katerim pripadajo. Drugi volilni spisi se shranijo z drugimi skupščinskimi spisi vred. XI. Kazniva dejanja in kazensko postopanje. § 71. Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem 41 zakonu, ali pa zapreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z zaporom od 30 dni do šestih mesecev in v denarju od 300 do 3000 dinarjev, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisujejo težje kazni. Sodni ali drugi držav¬ ni uradnik, ki bi to opustil ali ne hotel izvršiti tega, se kaznuje z zaporom do dveh let. § 72. Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne hporabijo svoje volilne pra¬ vice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let. § 73. Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev. Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki ali sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti. § 74. Kot storilci dejanj, naštetih v §§ 72. in 73., se kaznu¬ jejo tudi oni, ki so dali sredstva ali pa pomagali, da se izvrši eno izmed gorenjih dejanj. § 75. Volilec, ki glasuje več ko enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev in z zaporom od enega do šest mesecev. 42 § 76. Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta. § 77. Poleg kazni, določene v § 73., se storilci obsodijo tudi na izgubo pravice, voliti poslance, najmanj za dobo enega leta, a največ za dobo šestih let. če se glasi obsodba na izgubo pravice, voliti po¬ slanca, in na zapor, se doba, za katero je storilec obso¬ jen, računi od dne, ko je kazen zapora prestana ali od¬ puščena. § 78. Volilec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide z volišča, se kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev ali v denarju od 300 do 2000 dinarjev. Takega volilca mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča na zahtevo kateregakoli člana volil¬ nega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali upra¬ vičenega volilca; to se mora zapisati v volilni zapisnik. Prav tako se kaznuje tudi oni, ki pride na volišče, pa ni vpisan v stalni volilni imenik, če ne odide kljub opominu pristojnih oseb. § 79. Kdor razžali volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od tridesetih dni do šestih mesecev. § 80. Kdor dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, ako ni dejanje tako, da se kaznuje po kazen¬ skem zakonu in z večjo kaznijo. 43 § 81. Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, po- rabnim za boj, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta. Predsednik volilnega odbora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča. To velja tudi za vse one državne ali samoupravne uslužbence, ki po službeni dol¬ žnosti nosijo orožje, ako pridejo na volišče z orožjem, razen če so poklicani za vzdrževanje reda po § 42. in za straženje po § 55. ' §82. . Kdor na volišču zaradi agitacije raznaša lažnive vesti ali razširja slike, lepake in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev. Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali poedine volilce pri njih delu. Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradoma ali na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste' ali volilca, ko se uveri, da se je dotična oseba pregrešila zoper predpis tega paragrafa; to se mora tudi zapisati v volilni zapisnik. § 83- Če kazniva dejanja, navedena v §§ 81. in 82., stori več oseb skupaj, se vsaka kaznuje z zaporom od treh me¬ secev do dveh let. § 84. Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za vo¬ litve, ali kdor izpremeni število glasov, oddanih za po¬ edine kandidatne liste, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in z izgubo državljanske časti. 'Tukaj se kaznuje tudi poizkus. 44 Prav tako se kaznuje tudi stražnik, ki je določen po § 55., da čuva volilno poslopje, ako dopusti, da kdo iz tega poslopja stori katero izmed prej navedenih dejanj. § 85. Člani volilnega odbora, razen predstavnikov kandi¬ datnih list in njih namestnikov, ali določeni zapisnikarji ali pomočniki, ki jim je priobčeno, da so odrejeni, če ne pridejo ob določenem času na to svojo službo in ne mo¬ rejo opravičiti svojega izostanka, ali pa po prihodu brez opravičenih razlogov opuste svojo dolžnost ali nočejo pod¬ pisati zapisnikov o volitvah ali pooblastil izvoljenim po¬ slancem, se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do enega leta in v denarju od 1000 do 3000 dinarjev. Istotako se kaznujejo tudi oni, ki so po državnem odboru določeni za predsednike volišč, če ne pridejo ob določenem času na določeni kraj ter jih ni državni odbor odvezal, niti se ne morejo sklicevati na nepremagljive vzroke, ki so jih ovirali priti na določeni kraj. § 86 . Člani volilnega odbora se kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev: 1. če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval; 2. če brez opravičenega vzroka skrajšajo čas za spre¬ jemanje glasov ali ga podaljšajo; 3. če izpremene volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo. § 87. Kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev ali volilne zapisnike ali v njih kaj popravlja ali vpisuje, ko so že podpisani, razen v primeru § 28., se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let. 45 § 88 . Kdor brez poziva predsednika volilnega odbora od¬ redi ali brez odredbe dovede oboroženo silo na volišče, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in v denarju od 500 do 2000 dinarjev. § 89. Kdor zoper predpis toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od petnajstih dni do šestih mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev. § 90. Dejanja, ki so tukaj navedena, a se po kazenskem zakoniku kaznujejo streže, in dejanja, ki niso tukaj na¬ vedena, pač pa so navedena v kazenskem zakoniku, se kaznujejo po kazenskem zakoniku. § 91. Dejanja, ki se po tem zakonu ne kaznujejo z več nego šestimi meseci zapora ali v denarju ne več nego s 1000 dinarji, zastarajo v šestih mesecih, vsa druga de¬ janja, kazniva po tem zakonu, pa v enem letu, ako v tem času ni vložena kazenska ovadba pri državnem tožilstvu; od dne, ko se vloži ovadba, pa se zastaranje za vsa dejanja, kazniva po tem zakonu, računi po predpisih kazenskega zakonika. § 92. Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, a se store do dne pred volitvami, preiskujejo in sodijo v prvi stopnji okrožna (zborna) sodišča na tožbo držav- 46 nega tožilstva. Zasebniki smejo vložiti ovadbo pri držav¬ nem tožilstvu. Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, se smatrajo za prestopke in sodišča jih preiskujejo in sodijo kot nujne stvari. 0 pristojnosti sodišč v posameznih primerih veljajo splošne zakonske odredbe. § 93 . Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, storjena na dan pred volitvami ali na dan volitev, mora volilni odbor popisati v svojem zapisniku in obenem na¬ vesti imena storilcev. § 94 . Vojaške osebe, ki store dejanja, katera se kaznujejo po tem zakonu, se sodijo pri rednih civilnih sodiščih. § 95 . V v še h primerih veljajo predpisi zakona o taksah. XII. Prehodne in končne odredbe. § 96 . Ob prvih volitvah po tem zakonu vrši dolžnost pred¬ sednika državnega odbora predsednik državnega sveta ali njegov član odbora, najstarejši po činu. § 97 . Minister pravde se pooblašča, da avtentično tolmači ta volilni zakon, če bi se pojavile nejasnosti, minister za notranje posle pa, da izda vsa potrebna navodila za izvrševanje tega zakona. 47 § 98. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Niški banji, dne 10. septembra 1931. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: P. R. Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dr. Drag. S. Kojič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general: P. R. Živkovič s. r. NARODNA IN UNIUERZITETNR KNJIŽNICA 00000176870 V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče leposlovne knjige: Conam Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬ tektivski roman broš. Din 25-—, vez. Din 30— Jack London: Morski vrag. Roman broš. Din 20-—, vez. Din 30-— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20-—, vez. Din 26-— oba dela skupaj broš. Din 40-—, vez. Din 46-— Ouida: Kneginja Zurova. Roman broš. Din 30-—, vez. Din 35— Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35-— Rudyard Kipling: Knjiga o džungli broš. Din 20-—, vez. Din 30-— Razno: Pravila naših delniških družb broš. Din 15-— Dnevnik za babice broš. Din 4 — Porodni izkazi broš. Din 1-— Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. mhvrsklrgmke, uradne,reklam- ■"JO ^Tne,časopise, knjige, večban '^m^jJhmiUsk hitre in petimi! TISKARNA MERKUR UUBL1ANA.SREGOReieEVAil.2S ‘UŽL-15-51^jjdagram :7iskarnaUkrkitr. V tiskarni Merkur izhajajo med drugimi: Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine Jugoslovan vsestransko informativen dnevnik s pestro vse¬ bino ; prinaša vsak dan ilustracije o vseh pomembnih dogodkih ter službene objave kr. banske uprave. Priporočljiv za objavljanje oglasov vseh panoggospo- darstva. — Mesečno stane Din 20'--. posamezna številka pa Din P— Trgovski list strokovno glasilo za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180’—, mesečno 15 dinarjev.