Il 4 3 O 3 O 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)4 9. april 1996
Tvojmoj - najin svet"
OB svojem dnevu sporočam vsem, še zlasti pa knjižničarjem,	se
dojijo, da Som izumrCa, da sem potna živCjenjsfe moči, veseCja, idej, znanja in vse prav rada deCim; tafšg namreč živim. Zapomnite si, imam, f^ar potrebujete!
l&fligA.
(06 23. apriCu, Svetovnem, in Stovenslfcm dnevu fajije)
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE IN PHARE
Enota za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je 18. marca 1996 povabila splošnoizobraževalne knjižnice I., II. ter nekaj knjižnic III. skupine, da se udeležijo sestanka za izbor knjižnice, ki bo sodelovala v projektu PHARE -Razvoj splošnoizobraževalnih knjižnic. Nekaj dni pred tem je vodji Enote, g. Ivanu Kaniču uspelo pridobiti informacije o možnostih vključevanja slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic v projekt PHARE oz. o projektu Phare Partnership Programme for Public Library Development Project 2 (PDLP 2), ki sedaj poteka v Evropi in v katerega se naj bi Slovenija vključila kot četrti partner k Albaniji, Češki
in Slovaški. Pri sami izvedbi pa se jim z izkušnjami pridružijo
1
knjižnice iz prve izvedbe istega programa, Essex, Nizozemska, Grčija, Romunija, Madžarska.
Open Society Institut - Inštitut za odprto družbo je finančno podprl izvedbo tega projekta, katerega cilj je razvoj spretnosti in znanj za sodobno vodenje splošnoizobraže-valnih knjižnic, ki naj bi bile sposobne uspešno zadovoljevati današnje individualne in skupinske potrebe po informaciji v svojem okolju. Sodelujoče države oz. lokalne skupnosti, kjer ima izbrana knjižnica svoj sedež, prispevajo del sredstev in, kar je še pomembnejše, svoje izkušnje in svoje znanje pri razvoju knjižnične dejavnosti. Izbrana knjižnica oblikuje novo dejavnost na osnovi zahtev in potreb lastnega okolja, ki jo uresniči z lastnim znanjem in z izkušnjami ter znanjem drugih držav, ki ga pridobiva in izmenjuje na srečanjih z drugimi partnerji.
S pomočjo tega projekta je želelo svoje delovanje (pa tudi svoj položaj v okolju) izboljšati več knjižnic, še zlasti pa Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta, Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice in Knjižnica Otona Župančiča iz Ljubljane. Tej so po razpravi knjižnice prepustile sodelovanje v projektu z željo, da naj bi, če bo v projekt vključena, oblikovala program, katerega dejavnost bi pokrivala celotno mestno območje, izkušnje pa naj bi v različnih oblikah izobraževanja in informiranja razširjala v celoten slovenski prostor. Knjižnice so prav tako opozorile, da izvedba projekta finančno ne sme zajedati sredstva, ki jih sicer Ministrstvo za kulturo namenja razvoju in delovanju splošnoizobraževalnih knjižnic.
Možnosti za sodelovanje slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic v mednarodnih projektih je vse
več, prav tako pa tudi zanimanja knjižnic. Tako so knjižnice na tem sestanku za koordinatorja Slovenije v Inštitutu za odprto družbo za področje splošnoizobraževalnih knjižnic sprejele Silvo Novljan, svetovalko za splošnoizobraževalne knjižnice iz Enote za razvoj Knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je nalogo sprejela, hkrati pa prosila Knjižnico Otona Župančiča, da jo tekoče seznanja z izvedbo prvega sodelovanja slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic v mednarodnem projektu. Podrobnješe informacije o poteku in izvedbi projekta pa je knjižničarjem Knjižnice Otona Župančiča posredoval g. Hans Prins (NBLC), predstavnik Nizozemske v tem projektu, ki je bil 26. - 27. marca letos na obisku v Ljubljani.
Silva Novljan
MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ: OTROCI ZA BOLJŠI SVET
Letos se že petič vključujemo v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen. V Sloveniji ga je leta 1992 na pobudo gospe Silve Novljane, svetovalke za SIK, prvič skupaj s sodelavci pripravila Enota za razvoj knjižničarstva pri NUK. Naslednja tri leta - in prav tako letos - pa je slovensko akcijo pripravila Pionirska knjižnica iz Ljubljane skupaj z Zvezo bralnih značk pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Letos smo na pobudo Stiftung Lesen v Sloveniji pripravili tudi predlog vprašalnika, ki ga bo-
2
do reševali otroci iz drugih evropskih držav.
Organizacijsko pa že od vsega začetka kviz zelo uspešno izvajajo splošnoizobraževalne in šolske knjižnice, kar pričakujemo tudi letos. Bralno društvo Slovenije, ki je bilo ustanovljeno lansko jesen, podpira kviz kot eno od oblik motivacije za branje. Tudi letos Zavod RS za šolsvo in šport kviz priporoča vsem slovenskim osnovnim šolam, gmotno akcijo podpirajo Ministrstvo Slovenije za kulturo, Epta-Založba najlepših slikanic ter Mladinska knjiga, založba in tiskarna.
Organizacija združenih narodov je leto 1996 proglasila za mednarodno leto boja proti revščini. Kaj je revščina? K poznavanju in razumevanju revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih lahko pristopimo s pomočjo Konvencije o otrokovih pravicah: kadar so kršene pravice otrok oz. kadar ni pogojev, da bi bile uresničene, gre za revščino v kakršnikoli obliki. Pogoje, v katerih bodo izpolnjene otrokove pravice, bi lahko v določenem času dosegli z osveščenim odnosom do življenja, s trdim delom in izpolnjevanjem dolžnosti. Pri tem je učenje zelo pomembno, in sicer učenje z razumevanjem in ljubeznijo.
Leposlovne in poučne knjige otrokom in odraslim pomagajo v prizadevanju za boljši svet. Zato smo v kviz vključili dvanajst leposlovnih in eno poučno knjigo, ter še dve vprašanji, na kateri bodo reševalci pravilne odgovore našli v ustreznih poučnih knjigah.
Natisnili smo 20.000 vprašalnikov (lani, ko smo natisnili prav toliko vprašalnikov, smo zbrali 19.810 pravilnih rešitev!). Akcija bo po vsej Sloveniji potekala od sredine marca do 17. oktobra, ko bo na mednarodni dan boja proti
revščini osrednja zaključna prireditev v Ljubljani. 17. septembra, na dan zlatih knjig bodo akcijo zaključevale splošne knjižnice v svojem okolju.
Poleg tega smo pripravili priporočilni seznam leposlovnih in poučnih knjig (ki niso neposredno vključene v vprašalnik); priporočamo, da jih v knjižnicah razstavijo, svetujejo mladim bralcem in uporabijo pri različnih oblikah dela z njimi. Tema letošnjega kviza omogoča mnogo lastnega odkrivanja med knjigami, zato motivirajmo mlade bralce k iskanju knjig, ki opozarjajo na različne oblike revščine v vseh obdobjih in po vsem svetu.
Namen kviza je pritegniti h knjigam in v knjižnico čimveč otrok, pa tudi staršev in vzgojiteljev. Vprašalnik je lahko spodbuda za pogovore v družini in šoli, za delo OZN krožkov, za razpis natečaja literarnih in likovnih del na to temo ipd. Delo ob kvizu lahko razširite in poglobite s projektom Otrokom vsega sveta, ki ga je pripravila Epta, Založba najlepših slikanic, ki je v prevodu izdala tudi slikanico Otrokom svega sveta. To je pravzaprav 11 projektov - po eno za vsako načelo iz Deklaracije - informacije so na priloženem listu.
Tilka Jamnik
3
MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE
Ilustracije Marlenke Stupica v knjigah za otroke - razstava v Pionirski knjižnici v Ljubljani
Pred 30. leti je v okviru IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost, nastala pobuda, da se 2, april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana An-dersena, v svetu praznuje kot Mednarodni dan knjig za otroke. Leto kasneje so številne države že proslavljale ta dan z različnimi prireditvami za otroke, ki so bile povezane s knjigami in avtorji mladinskih knjig. Tudi Slovenci smo se takoj pridružili praznovanju tega dne.
Poslanica ob letošnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke nas s svojim motom: Knjige so potni list za notranji svet, zbližuje z mislijo akademske slikarke Marlenke Stupica, ki jo je izrazila v svojem svečanem govoru pred dvemi leti na kongresu IBBY v Sevilli, ko je v imenu vseh nagrajenih ilustratorjev med drugim dejala: "... vendar verjamem, da nam je le skupna neka osnova: naše otroštvo, ne glede na to, kdaj in kje je potekalo. Svet čudenja in igre, ki smo ga na srečo ohranili v naša odrasla leta. ..." In ta žlahtni, čudoviti svet daje Marlenki Stupica čudežno moč, da iz običajnega sveta prenese z vso slikarsko odličnostjo in na svoj duhovit način vse tiste velike in majhne stvari, ki se dogajajo okrog nas, v svoj naslikani svet. Z globokim občutkom za lepoto narave in z videnjem njenih skrivnosti in drhtenja, lahko ustvari ob vsakdanjem pogledu skozi okno svojega doma, čudež - čudežno drevo. S
tem čudežem deli svojo srečo z vsemi, ki čudež lahko občutijo, z otroki po letih in po srcu.
V počastitev letošnjega Mednarodnega dne knjig za otroke smo v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, pripravili razstavo knjig, ki jih je za otroke ilustrirala Marlenka Stupica. Preko sedemdeset knjig je razstavljenih v kronološkem zaporedju, od prve Uganke Otona Župančiča iz leta 1948 do Čudežnega drevesa iz leta 1995, za katero je sama napisala tudi tekst. Izmed številnih izdaj knjig v drugih jezikih, ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica, razstavljamo le izbor. Med knjigami z ilustracijami Marlenke Stupica, ki so bogatile knjižne zbirke kot so Čebelica, Cicibanova knjižnica, Velike slikanice in druge, so na razstavi deležne še posebne pozornosti tiste, za katere je ilustratorka prejela pomembnejše domače in mednarodne nagrade. Marlenka Stupica je bila šestkrat odlikovana z Levstikovo nagrado (I. Gruden: Na Krasu 1950, O. Župančič: Mehurčki 1952, J., W. Grimm: Trnuljčica 1954, M. Valjavec: Pastir 1958, C. Collodi: Ostržek 1960, L. Suhodolčan: Krojaček Hlaček, M. Stupica: Številke, K. Brenk: Babica v cirkusu 1970), trikrat je bila odlikovana z Zlato plaketo BIB - Bienala ilustracij v Bratislavi (M. Stupica: Šolar/Kape 1969, L. Suhodolčan: Krojaček Hlaček 1971, H.Ch. Andersen: Palčiča 1977), Zlatno pero Beograda je prejela leta 1973 (J., W. Grimm: Trnuljčica), prvo nagrado knjižnega sejma v Beogradu leta 1966 (J., W. Grimm: Sneguljčica), na razstavi najlepših knjig v Leipzigu je leta 1971 prejela bronasto plaketo (K. Brenk: Babica v cirkusu) in prvo nagrado leta 1982
4
(O. Župančič: Ciciban, Ciciban, dober dan), Plaketo Zlata slikanica je prejela leta 1975 (L. Suhodolčan: Krojaček Hlaček, E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon, J., W. Grimm: Rdeča kapica, Sneguljčica, Trnuljčica), obiskovalci 19. razstave otroških ilustracij na Japonskem so jo uvrstili med prvih deset ilustratorjev leta 1984 (L. Suhodolčan: Z vami se igra krojaček Hlaček), prejela je nagrado UNICEF leta 1974, na slovenskem knjižnem sejmu leta 1993 je bila H.Ch. An-dersena: Grdi raček, z ilustracijami Marlenke Stupica, proglašena za "najlepšo slovensko knjigo", prav s to knjigo je bila leta 1994 uvrščena na IBBY častno listo, za izjemne dosežke na področju ilustracije je prejela nagrado Prešernovega sklada leta 1972, lani, leta 1995 pa je prejela Smrekar-jevo nagrado za življenjsko delo. Vsa ta priznanja potrjujejo uvrstitev Marlenke Stupica med najvidnejše in najpomembnejše sodobne ilustratorje knjig za otroke v domačem in mednarodnem prostoru.
V tem mesecu bo v galeriji Šivčeva hiša v Radovljici razstava originalnih ilustracij Marlenke Stupica. Spremna beseda ter bio- in bibliografija Marlenke Stupica za spremljajoči razstavni katalog so nastali v okviru slovenske sekcije IBBY, ki je Marlenko Stupica no-minirala za Andersenovo nagrado 1996, največjo nagrado na področju mladinske književnosti in ilustracije, ki se podeljuje avtorjem za celotni ustvarjalni opus.
Tanja Pogačar
**********************
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
KNJIŽNICA FAKULTETE ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO IN FAKULTETE ZA FARMACIJO
Skoraj štiri desetletja je v okviru Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani delovala visokošolska knjižnica dveh fakultet, matične in Fakultete za farmacijo.
Knjižnica je imela svoj centralni prostor v stavbi Oddelka za tek-stilstvo sedanje Naravoslovno-tehniške fakultete. Študentom in profesorjem obeh fakultet ter drugim uporabnikom knjižnice so bili na razpolago katalogi, študijsko gradivo, letniki nekaterih periodičnih publikacij, doktorati ter obvezni izvodi diplomskih in magistrskih del obeh fakultet (ki pa so sčasoma zaradi pomanjkanja prostora dobili svoje mesto na hodniku tri nadstropja višje in v skladišču na bližnjem dekanatu).
V knjižnici so neprekinjeno potekala vsa dela povezana z naročanjem, sprejemom in obdelavo gradiva, izposojo in medknjižnično izposojo, potekalo je svetovanje in individualno delo z obiskovalci, v zadnjih letih tudi poizvedbe v računalniških bazah podatkov in uvajanje uporabnikov v iskanje informacij. Bibliografski podatki za knjižni fond, ki je obsegal okoli 50.000 enot, so se zbirali v AIK in UDK katalogu, v katalogu periodičnih publikacij in v katalogu diplomskih in magistrskih del ter
5
doktorskih disertacij. Vodena Je bila kartoteka uporabnikov in izposojenega gradiva ter še nekatere dodatne kartoteke in evidence, povezane s posebnostmi postavitve knjižničnega gradiva.
Večji del strokovne literature (pribl. 90%) so po bibliografski obdelavi v knjižnici sproti prevzemale posamezne katedre. Knjižnično gradivo je bilo treba namesto na police v knjižnici usmeriti na enajst različnih lokacij. Taka postavitev je narekovala izdelan sistem vodenja dodatnih evidenc, kot je npr. kartoteka zadolžnic za gradivo, ki je bilo takoj oddano na oddelke oziroma na Fakulteto za farmacijo. Za študente in medknjižnično izposojo je bilo to gradivo dostopno z naročilom in zadolžitvijo v knjižnici. Informacije o vsem gradivu so bile na razpolago v katalogu knjižnice, od leta 1991 dalje pa tudi v on-line bazi podatkov COBISS/OPAC.
Zaradi take organiziranosti je imela knjižnica dvojno vlogo: po eni strani je usmerjala večino fonda na lokacije izven svoje pristojnosti, po drugi strani pa upravljala z vsem knjižničnim gradivom v skladu z bibliotekarskimi normativi. Razumljivo je, da je za delovanje knjižnice s tako specifičnimi nalogami potrebna velika angažiranost in visoka strokovna usposobljenost zaposlenega kadra.
Leta 1991 se je knjižnica aktivno vključila v slovenski računalniško podprti knjižnični informacijski sistem COBISS. Ob koncu leta 1995 so bili v mreži on-line dostopni bibliografski podatki že za celoten fond tuje periodike, za vse monografske publikacije, ki jih je knjižnica prejela v obdobju 1986-1995, za vse doktorske disertacije in magistrska dela,
ki so bila izdelana na obeh fakultetah, ter za diplomska dela v letih 1991-1995.
Skozi destletja je ta visokošolska knjižnica dajala svoj prispevek k izobraževanju strokovnjakov s področja kemije in farmacije in s posredovanjem literature in informacij sodelovala pri znanstvenoraziskovalnem delu na fakulteti. S sodelovanjem v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu in z obsežno medknjižnično izposojo je omogočila dostopnost do svojega bogatega fonda strokovne literature tudi širšemu prostoru.
V začetku letošnjega leta pa se je knjižnica Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo integrirala v organizacijsko in funkcionalno popolnoma drugače urejeno Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani. Na Fakulteti za farmacijo pa so se odločili, da bodo prostorsko in kadrovsko rešitev za svojo knjižnico reševali sami.
Tatjana Žitnik
STATUS VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC NA UNIVERZI V LJUBLJANI
Na neustrezen status knjižničarske dejavnosti in knjižničarjev na obeh univerzah smo že dolgo opozarjali, bodisi v imenu Enote za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici ali v imenu Sekcije za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter posredovali vedno tudi pisne predloge. Dopise smo naslavljali na Univerzi v
6
Ljubljani in Mariboru, pa tudi na pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport. Vendar vsa naša prizadevanja niso imela nobenega odziva.
Šele z novim vodstvom Univerze v Ljubljani in imenovanjem novega predsednika pristojne komisije se je začelo posvečati problematiki visokošolskega knjižničarstva več pozornosti. Rektor Univerze v Ljubljani je sklical prvič sestanek vseh knjižničarjev in na univerzi je potekala tudi odprta katedra posvečena problematiki organiziranja glavne Univerzitetne knjižnice. Poleg tega bo Komisija Senata univerze za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema uvrstila na dnevni red naslednje seje problematiko statusa visokošolskih knjižničarjev kot eno izmed prednostnih nalog te komisije. Osnutek gradiva za sejo bo pripravila delovna skupina, ki jo je imenovala komisija in sicer v sestavi mag. Janez Jug, dr. Božidar Kante in Ana Martelanc.
Prav tako smo obveščeni, da bo upravni odbor Univerze v Ljubljani na naslednji seji razpravljal o problematiki ustreznih količnikov za izračun osnovnih plač za knjižničarje Univerze v Ljubljani.
Želimo si, da bi pozornost Univerze do naših problemov bila konstantna in da bi prinesla tudi konkretne rezultate. O novostih v zvezi z reševanjem problematike visokošolskih knjižničarjev vas bomo sproti obveščali.
Če bo Univerza v Ljubljani ugodno rešila vse (ali vsaj večino) problemov visokošolskih knjižničarjev, si bomo prizadevali, da bi na Univerzi v Mariboru prav tako prišlo do izboljšanja statusa mariborskih knjižničarjev.
Ana Martelanc
ZBDS
SODELOVANJE Z
DRUŠTVOM BIBLIOTEKARJEV HRVATSKE
Sodelovanje ZBDS s hrvaškim društvom bibliotekarjev (ki je v bistvu zveza regionalnih društev bibliotekarjev) bi lahko označili kot že "tradicionalno dobro", čeprav je res tudi, da je državna meja povzročila kar nekaj težav (še zlasti pri naročanju in izmenjavi publikacij). Da bi medsebojne stike ponovno okrepili, smo se dogovorili za redna letna srečanja vodstev zvez (v Ljubljani oz. Zagrebu).
Prvo srečanje smo organizirali v Ljubljani, 4. aprila v Centralni tehniški knjižnici. Izmenjali smo izkušnje glede organiziranosti in delovanja zvez ter regionalnih društev, članstva in njegove evidence, izdajanja publikacij, finančne problematike in seveda medsebojnega sodelovanja pri organizaciji predavanj in posvetovanj.
Društvo bibliotekarjev Hrvatske (DBH) združuje 13 regionalnih društev s preko 1200 individualnimi člani. Večino članstva združuje zagrebško bibliotekarsko društvo, zaradi geografsko neugodne oblike same države pa imajo veliko težav pri organiziranju skupnih aktivnosti in seveda tudi pri aktiviranju članstva. Najbolj pogosto vprašanje, ki ga postavljajo knjižničarji tistim, ki si prizadevajo povečati članstvo in aktivnost posameznih društev, je: "Kaj bi pa imel od tega, če bi se včlanil v
7
društvo?" Ker se tudi pri nas nemalokrat srečamo s takšnim vprašanjem, bi mogoče zapisali predlog hrvaških kolegov knjižničar naj se vpraša le: "Kaj vse bom lahko jaz prispeval k uspešnemu delovanju društva?".
Hrvaška zveza vodi enotno evidenco članstva vseh regionalnih društev, podatkovna zbirka pa ravno zdaj prerašča v zbirko tipa "kdo je kdo v hrvaškem knjižničarstvu" in načrtujejo njeno objavo v obliki publikacije. Zanimivo je, da so uspeli pri tem angažirati študente bibliotekarstva, ki skrbijo za vnos in kontrolo podatkov.
Članarina v hrvaških regionalnih društvih je enotna in znaša približno enako kot pri nas (če primerjamo znesek v odstotkih od povprečne plače), polovico članarine vsakega člana zadrži posamezno bibliotekarsko društvo, drugo polovico pa prispevajo za delovanje zveze. Naročnina na časopis Vjesnik bibliotekara Hrvatske ni več vključena v članarino, saj so ugotovili, da se jim ekonomska računica enostavno ne izide. Člani društev imajo popust pri naročnini časopisa in sicer 50%. V članarino je vključen le poseben informativni bilten DBH, popustov pri kotizaciji za posvetovanja dosedaj ni bilo.
Dejavnost DBH je veliko bolj razvejana, kot naša, saj imajo precej več sekcij in komisij, še posebej aktivni pa so na področju izdajanja strokovnih publikacij. Posamezne sekcije in komisije so zelo zainteresirane za sodelovanje s slovenskimi, zato smo jim dali naslove predsednikov naših sekcij in komisij, ko pa bomo prejeli seznam kontaktnih oseb iz DBH, ga bomo objavili. Recenzije novih hrvaških publikacij s področja knjižničarstva bomo tudi v pri-
hodnje objavljali v Knjižničarskih novicah (publikacije naročite seveda na enak način kot druge publikacije iz tujine), oboji pa bomo poskušali poiskati način, da bi določeno število publikacij bilo na voljo za nakup kar v nacionalkah (NUK oz. NSK) ali z zamenjavo. Slovenske knjižnice, ki bi rade kot zamenjavo za revijo Knjižnica prejemale Vjesnik bibliotekara Hrvatske, naj to sporočijo tajništvu ZBDS.
Dogovorili smo se še za hitrejše medsebojne obveščanje o aktivnostih, za izmenjavo predavateljev ter za sodelovanje pri organizaciji udeležbe naših predstavnikov na mednarodnih srečanjih. Srečanje s predstavniki hrvaškega bibliotekarskega društva je bilo zelo prijetno in koristno, z nami so bile: dr. Tatjana Aparac, Višnja Bošnjak, Dubravka Kunštek (predsednica DBH) in Dubravka Stančin.
Melita Ambrožič
STROKOVNO POSVETOVANJE ZBDS 1996
"KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI" (Terme Čatež, 11.-12. november 1996)
Priprave na jesensko strokovno posvetovanje ZBDS so v polnem teku. Kot smo že objavili, bo posvetovanje 11. in 12. novembra 1996 v Termah Čatež. Organizacija posvetovanja poteka letošnje leto v sodelovanju z Društvom bibliotekarjev Dolenjske, ki je že krepko "zavihalo rokave" tako, da so do-
8
govori s Termami Čatež d.d. že sklenjeni. Ker imamo že vse podatke glede namestitvenih kapacitet, cen bivanja in prehrane, v prilogi teh Knjižničarskih novic objavljamo tako prijavnico za udeležbo na strokovnem posvetovanju kot tudi rezervacijski list za bivanje v Termah Čatež, da se boste lahko pravočasno odločili za udeležbo.
Zaradi omejenega števila namestitvenih kapacitet in še zlasti prostorov za delo, nikakor ne bomo mogli sprejeti več kot 350 udeležencev posvetovanja. Ker se delovni prostori razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni z dosedanjih posvetovanj, bo delo (razen uvodnega, plenarnega srečanja) tokrat večinoma potekalo po skupinah (po 100, 50, 40, 20 oseb), kar bo zahtevalo veliko večjo aktivnost in angažiranost vseh udeležencev. Strokovni del posvetovanja bo potekal v ponedeljek in torek dopoldan, v ponedeljek zvečer bo skupna večerja za vse udeležence, v torek popoldan pa bo organiziran krajši izlet. Okvirni program bomo objavili v naslednji številki Knjižničarskih novic. Mogoče bi zapisali le, da je referate prijavilo 15 kolegov, organizirane pa bodo tudi okrogle mize (visokošolske in šolske knjižnice, založniki itd.). Če imate dodatne ideje, nam jih nemudoma sporočite.
Melita Ambrožič
BRALNO DRUŠTVO
DEJAVNOST BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Komaj ustanovljeno Bralno društvo Slovenije že prizadevno opozarja na svojo vlogo pri širjenju pismenosti in bralne kulture. Njegovi člani, čeprav še maloštevilni, bogatijo s sodelovanjem prireditve in dejavnosti različnih ustanov in delovnih skupin (Mednarodni knjižni kviz, prireditve šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnic, prenovo pouka slovenskega jezika in književnosti, revizija ureditve knjižničnega gradiva v mladinskih knjižnicah), pripravljajo celostno podobo društva, bibliografijo o branju, vznemirjajo založnike, ki se želijo vključiti v predstavljanje svojih publikacij s pomočjo društva in Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, posredujejo svoja znanja z različnimi izobraževalnimi oblikami (tudi v mednarodnem prostoru - IRA kongres o branju v Pragi, IFLA konfrenca v Pekingu, mednarodno posvetovanje o branju v Berlinu), poročajo o svoji dejavnosti in predstavljajo društvo (tudi v mednarodnem prostoru - člani Evropskega komiteja IRA), spodbujajo in pomagajo pri objavljanu člankov v slovenskih in tujih strokovnih revijah, zamenjujejo publikacije, jih prejemajo v dar. Ta darila bo hranila in dajala v uporabo Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, za področje mladega bralca pa Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica v Ljubljani.
9
Kdor bi se rad pridružil in delil svoje znanje z drugimi, ter tako širil branje in bralno kulturo, bo z veseljem sprejet. Društvo ga vabi tako kot svoje člane k sodelovanju pri programu (in pri njegovi širitvi):
-	"Ureditev knjižničnega gradiva v mladinskih knjižnicah in branje"
-	Okrogla miza, Ljubljana, 29. maj 1996.
-	"Pouk branja z vidika prenove"
-	Strokovno posvetovanje, Ljubljana, 12.-13. september 1996.
-	"Pismenost v spreminjajočem se svetu : izbire in izzivi" - 16. mednarodni kongres IRA, Praga, 9.-12. julij 1996.
-	10. evropska konferenca o branju - Bruselj, 3.-7. avgust 1997.
Informacije: Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani; tel.: 061/125-50-14.
Silva Novljan
OKROGLA MIZA
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Bralno društvo Slovenije in Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica prirejajo okroglo mizo "Ureditev knjižničnega gradiva v mladinskih knjižnicah in branje", 29. maja 1996 ob 10. uri v stavbi na Koinenskega 7, V. nadstropje.
Uvodni referati:
- Silva Novljan: Kako je urejeno knjižnično gradivo v mladinskih knjižnicah (Rezultati ankete)
-	dr. Sonja Pečjak: Pomen poznavanja razvojnih značilnosti otroka za branje
-	Darja Lavrenčič: Pomen ureditve knjižničnega gradiva pri motivaciji otrok za njegovo uporabo
Razprava-. Vodi jo Silva Novljan Vljudno vabljeni, še posebej pa knjižničarji vrtcev, osnovnih šol, in oddelkov za mladino v splošno-izobraževalnih knjižnicah.
STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE "POUK BRANJA Z VIDIKA PRENOVE" Ljubljana, 12.-13. september 1996
Prenova slovenskega izobraževalnega sistema sega tudi na področje bralnega pouka v osnovni in srednji šoli. Cilj predvidenega modela bralnega pouka je funkcionalna bralna pismenost, ki zajema sposobnosti razumevanja, uporabe in tvorjenja tistih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika. Ta cilj je osrednja tema letošnjega posvetovanja, ki jo je možno predstaviti z različnih zornih kotov s strokovnjaki različnih strok.
Vabimo vas, da se tudi vi z referatom (delavnico, posterjem ipd.) aktivno udeležite tega posvetovanja in predstavite svoj pogled na zastavljene cilje in njihovo doseganje v enem izmed predlaganih področij:
10
-	Cilji in strategije razvijanja branja
-	Llterarno-estetsko branje
-	Pragmatično branje
-	Motivacija za branje
-	Vloga dejavnikov v šoli in zunaj nje pri doseganju ciljev bralnega pouka
-	Pogoji v šoli in zunaj nje za doseganje ciljev prenove bralnega pouka
Izpolnjeno prijavnico, ki jo objavljamo v prilogi pošljite, prosimo, do 1. maja 1996 na naslov Bralno društvo Slovenije, Turjaška 1, Ljubljana.
Silva Novljan
PREDSTAVLJAMO VAM
PET DNI NA ŠTUDIJSKEM POTOVANJU V ŽELEZNI ŽUPANIJI
kot gost Skupnosti Alpe-Jadran
Kot štipendist Madžarske sekcije knjižničarjev Skupnosti Alpe-Jadran sem bil med 27. novembrom in 1. decembrom 1995 pet dni gost Županijske knjižnice Daniel Ber-zsenyi v Sombotelu (Szombathely). Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota ima že več kot tri in pol desetletja zelo razvejano sodelovanje s to knjižnico. V zadnjih nekaj letih, odkar delam v knjižničarski stroki, sem imel priložnost večkrat obiskati to
knjižnico, toda za tako vsestransko in podrobno spoznavanje le-te, kot mi je bilo dano lani, še nisem imel priložnosti.
Sombotel je sedež Železne županije, ki se nahaja v objemu madžarso-slovensko-avstrij ske tro-meje. Rimljani so ga imenovali Savaria. To pretežno industrijsko mesto ima danes 85000 prebivalcev, pedagoško akademijo ter številne druge eminentne kulturne inštitucije. Tu je živel in deloval tudi dr. Avgust Pavel, slovit slavist, prevajalec, urednik, ustanovitelj knjižnice in etnograf, po rodu Slovenec (rojen 1886 na Cankovi, umrl 1946 v Sombotelu).
Prvega dne mojega bivanja v Sombotelu me je sprejela direktorica knjižnice Marta Toldi Pallos-ine, ki me je seznanila s preteklostjo in sedanjostjo Županijske knjižnice Daniel Berzsenyi. Pravni prednik te knjižnice je bila leta 1880 ustanovljena Mestna knjižnica, status županijske knjižnice pa je dobila leta 1952. Sedaj deluje kot mestna in županijska knjižnica, ki ima poleg centralne zbirke še osem podružnic v mestu in okolici. Vzdržujeta jo županijska in mestna samouprava. Tukaj je center županijske knjižnične mreže, hkrati je knjižnica tudi matična ustanova za slovensko, hrvaško in nemško narodnost, ki živijo v županiji.
Knjižnica ima 460000 enot gradiva, od katerih je 274000 enot strokovnih knjig. Letno prihaja na naslov knjižnice 1800 naslovov raznih časopisov. V glasbeni zbirki hranijo 25000 plošč, kaset in drugega glasbenega gradiva. Letni prirast je povprečno 14300 knjižničnih enot. Od letošnjega leta ne dobiva več obveznih izvodov. Založbe in tiskarne so namreč iz-poslovale, da namesto 16 pošiljajo
11
od letos samo 4 obvezne izvode -2 v Budimpešto in 2 v Debrecen.
Županijsko knjižnico v Som-botelu je po statističnih podatkih za lansko leto obiskalo na dan 700 obiskovalcev, ki so si v povprečju izposodili 98 knjig. Izposojanje knjig v županijski knjižnici in v drugih knjižnicah je avtomatizirano po sistemu črtnih kod. Na žalost pa v knjižnici nimajo informativnega on-line sistema, kot ga imamo v Sloveniji. Vsaka večja ali manjša knjižnica je v skladu s svojimi materialnimi in kadrovskimi možnostmi poskušala v zadnjih štirih ali petih letih avtomatizirati obdelavo knjižnega fonda. Tako so nastale številne lokalne baze podatkov, ki so dosegljive po liniji X25 ali po Internetu.
V sombotelski županijski knjižnici že več desetletij sistematično zbirajo domoznansko gradivo, ki so ga v zadnjih petih letih tudi računalniško obdelali. Pričakovati je, da ga bodo v bližnji prihodnosti presneli na diskete ali na kompaktne plošče.
Drugega dne mojega bivanja v Sombotelu sem obiskal Županijski muzej, kjer me je etnografinja Marija Kožar Mukičeva vodila po razstavnih prostorih in prenatr-panem knjižničnem delu muzeja. Podobno kot v županijski knjižnici tudi tu poteka raziskovalno delo ter obdelava zbranega gradiva v zelo skromnih materialnih pogojih.
Naslednjega dne sem odpotoval v Budimpešto, kjer sem obiskal knjižnico madžarskega glavnega mesta Ervin Szabo. Ogledal sem si bogato knjižno zbirko domoznanskega gradiva za mesto Budimpešto, ki je s svojim fondom okrog 50000 zvezkov edinstvena v vsej Madžarski. V računalniški bazi podatkov se od leta 1991 naprej zbira in širi bibliografija Budim-
pešte. Posebej je treba omeniti, da ima ta knjižnica informacijsko bazo podatkov za javno uporabo, ki deluje od leta 1987, v kateri ima ažurirane podatke s 40 do 50 področij (javno življenje, gospodarstvo, trgovina, šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, poslovni svet, promet, turizem in druga strokovna področja). Ta baza podatkov je dostopna vsakomur brezplačno vsak dan med 8. in 21. uro po telefonu št. 1/267-67-67.
Četrti dan mojega bivanja na Madžarskem sem obiskal arhiv Železne županije, kjer me je sprejel arhivar Gyula Benczik in me vodil po arhivu, ki ima več kot 100000 zvezkov. Posebej je poudaril, da imajo že dolga leta plodno sodelovanje z mariborskim arhivom. Na mojem potovanju se mi je ponudila tudi priložnost za ogled sombotelske škofijske knjižnice in škofijskega arhiva, kjer sem se seznanil z njihovimi zbirkami in delovanjem. Zadnji dan mojega obiska so me kolegi vodili v mesto Celldomolk, kjer smo si ogledali mestno knjižnico, nato pa še obiskali dve zasebni založbi za izdajanje učbenikov. Zanimivo je omeniti, da zaseda založba Apaczai iz Celldomolka drugo mesto med založbami glede prodaje knjig, saj je v prejšnjem letu prodala 107000 učbenikov za osnovne šole in 87000 beril za drugi razred.
Na koncu mojega poročila o petdnevnem študijskem potovanju lahko ugotovim, da sem si ustvaril obsežno sliko o madžarskih knjižnicah in sorodnih ustanovah. Vse to bo lahko dobra osnova za negovanje in razvijanje kulturnih stikov med dvema državama, regijama in knjižnicama. Na koncu bi se rad zahvalil Samoupravi Železne županije in vodstvu knjižnice Dani-el Berzsenyi, ki sta kljub njunim
12
sorazmerno skromnim finančnim možnostim omogočili to moje študijsko potovanje.
Jožef Papp
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V BUDIMPEŠTI
Razvojni in metodološki oddelek Državne knjižnice v Szechenyi v Budimpešti je od 12. do 17. februarja organiziral 5-dnevni računalniški tečaj za madžarske knjižničarje, ki živijo zunaj Madžarske. Med devetimi povabljenimi so bili štirje knjižničarji iz Romunije, dva iz Ukrajine, eden iz Slovaške, eden iz Vojvodine in jaz iz Slovenije kot sodelavec Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Gostitelji so nam pripravili bogat program, v okviru katerega smo dobili vpogled v računalniško obdelavo podatkov v nacionalni knjižnici, v znanstvenih strokovnih knjižnicah in delno v županijskih knjižnicah.
Prvi dan so nas seznanili z organizacijsko strukturo državne nacionalne knjižnice, ki ima 800 zaposlenih, in z njenimi najrazličnejšimi oddelki. Laszlo Fejos, vodja našega tečaja, je na kratko predstavil situacijo na področju računalniške obdelave knjig in shranjevanja podatkov na Madžarskem. V Budimpešti in v ostalih velikih univerzitetnih središčih na Madžarskem so se izoblikovale velike podatkovne baze, ki so med seboj ali direktno povezane ali pa s pomočjo X25 linije oz. Interneta. Enotne knjižnične podatkovne baze, kot je v Sloveniji, na Madžarskem
še nimajo, čeprav bi jo že nujno potrebovali.
Glede na zelo različno računalniško predznanje povabljenih je vodja naše skupine v kratkem predstavil manjše računalniške programe na področju knjižničarstva v okviru DOS-a in Windowsa. Med temi programi je omenil naslednje: Micro-ISIS, Textlib-Osiris, Texstar, Dobis/Libis online integrirane sisteme, Nektar in Voyager. Večina teh programov je programska oprema tuje izdelave, z adaptacijo in naturalizacijo za madžarske potrebe.
Poslušali smo posebno predavanje o notranji mreži in podatkovnih bazah v knjižnici Szé-chenyi, o CD-ROMih, ter o raznih računalniških mrežah, ki jih uporabljajo v Budimpešti in v županijskih knjižnicah (LAN, Novell, Token Ring). Tretji dan bivanja v Budimpešti so nas seznanili z mednarodnimi in madžarskimi predpisi in normativi na področju knjižničarstva ter nam predstavili katalog tezaver, baze podatkov nacionalne periodike in tujih revij.
V četrtek dopoldne je naša skupina obiskala univerzitetno knjižnico Ekonomske fakultete v Budimpešti. Ta knjižnica ima okrog 500.000 knjig in strokovnih časopisov. Letno nabavi 3500-4000 novih enot, med 80 zaposlenimi je največ knjižničarjev ekonomistov in strokovnjakov za informatiko. Znotraj hiše uporabljajo računalniški program Oracle Libraries. Za vnos podatkov imajo 40 terminalov, študenti, profesorji in ostali bralci pa lahko uporabljajo 20 online terminalov, 2 PC-ja z multimediji in en CD-ROM stolp. Knjižnica ima 13000 bralcev, od teh jih skoraj 800 pride dnevno v knjižnico. Po naši oceni je - glede na madžarske
13
razmere - ta univerzitetna strokovna knjižnica ena najbolje opremljenih tovrstnih institucij na državni ravni.
Po treh in pol urah vožnje z vlakom smo prispeli iz Budimpešte v Bekčscsabo, županijsko središče, ki leži v bližini romunske meje. Županijska knjižnica v tem mestu ima 300.000 knjig in že od leta 1986 naprej vpeljano računalniško obdelavo. Knjižničarji uporabljajo 23 terminalov, 20 PC-jev pa imajo na voljo izposojevalci in bralci. Velike podatkovne baze v Budimpešti, v Szegedu, v Veszpremu in v Debrecinu lahko dosežejo s pomočjo linije X24 oz. po novem prek Interneta.
Na koncu lahko ugotovimo, da na Madžarskem knjižnice in njihovi financerji (mesta, županije in razne fundacije) razvijajo svoje podatkovne baze znotraj hiše, na nivoju mesta ali županije.
Razmišljajo tudi o enotni knjižnični mreži na ravni države, ki zaenkrat zaradi finančnih težav še ni uresničljiva. Državna knjižnica Szechenyi bi morala koordinirati vse te aktivnosti, vendar so mnenja glede uporabe, vpeljave, razvijanja in širjenja programov in baz tudi znotraj hiše zelo različna. Ostale univerzitetne, strokovne in županijske knjižnice pa imajo glede izbire različnih računalniških programov proste roke. Za razvijanje notranje računalniške mreže in za njeno vzdrževanje morajo zaposlovati 1-4 strokovnjake, to pa pomeni dodatne stroške. A tudi delo pri obdelavi knjig je zaradi tega zelo razdrobljeno.
Jožef Papp
PREJELI SMO
Spoštovana gospa urednica!
V skladu z Zakonom o javnih glasilih zahtevam, da v naslednji številki Knjižničarskih novic objavite moj protest zaradi objavljanja neavtoriziranih prispevkov.
V Knjižničarskih novicah, 6(1996)3, z dne 13. 3. 1996, ste na str. 17 objavili "Obvestilo članom DBL" pod mojim imenom. Ker nisem poslala nobenega obvestila za objavo niti uredništvu niti vam osebno kot urednici, pa tudi nikogar drugega nisem pooblastila, da to stori v mojem imenu, ostro protestiram proti takšni zlorabi mojega imena in položaja.
Od vas zahtevam javno pojasnilo, kdo in kdaj vas je pooblastil, da objavite prispevek pod mojim imenom. Ste si to pravico vzeli sami?
Pričakujem tudi javno opravičilo, saj gre za grobo kršenje Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, predvsem pa za neetično in neprofesionalno dejanje.
V	Ljubljani, 22.3.1996
Predsednica DBL: Smilja Pejanovič
V	vednost:
•	mag. Meliti Ambrožič, članici uredniškega odbora Knjižničarskih novic
•	Ivanu Kaniču, članu uredniškega odbora Knjižničarskih novic
14
• članom IO in NO DBL ter članom disciplinske komisije DBL
Spoštovana ga. Smilja Pejanovičl
Upoštevam vaše zahteve in objavljam vaš protest. Res je, nobenega obvestila nisem uradno dobila od vas kot urednica Knjižničarskih novic in žal tudi ne kot članica DBL. Podatke, ki sem jih objavila v prejšnji številki Knjižničarskih novic pod naslovom "Obvestila članom DBL", sem vzela iz vašega dopisa članom DBL z dne 7.2.1996, ker sem prepričana, da nisem edina članica, ki tega obvestila uradno ni dobila. Vsekakor ni bil moj namen zloraba vašega imena in položaja, ampak sem le želela informirati člane DBL o ugodnostih, ki jih imajo. Poleg tega je bilo objavljanje te vrste obvestil v Knjižničarskih novicah v preteklosti ustaljena in dobro sprejeta praksa, za katero upam, da jo bomo skupaj nadaljevali.
Urednica KN Jelka Kastelic
OBVESTILA
izobraževalni dejavnosLi učencev". Prijavo za udeležbo in rezervacijo hotela (enoposteljne ali dvoposteljne sobe) lahko sporočite na telefon + 385 51 217-770 (prof. Šeta) ali preko faxa +385 51 216-306. Poletna šola hrvaških šolskih knjižničarjev bo potekala v obliki plenarnega srečanja, delavnic, okroglih miz in različnih kulturnih prireditev.
30. konferenca Društva bibliotekarjev Hrvaške bo konec septembra 1996 v Primoštenu pri Šibeniku. Glavna tema posveta bo "Knjižničarski poklic danes in v prihodnosti", podteme bodo:
-	izobraževanje knjižničarjev na Hrvaškem in po svetu
-	odnos med knjižničarskim poklicem in družbo
-	permanentno in dopolnilno izobraževanje
Na posvetovanje ste vljudno vabljeni. Prijavo in povzetek referata pošljite do 15. maja 1996 na naslov:
Hrvatsko bibliotekarsko društvo Programski odbor 30. skupštine c/o Nacionalna i sveučilišna biblioteka
10000 Zagreb
Hrvatske bratske zajednice b.b., HRVATSKA
PRILOGE
8. Poletna šola šolskih knjižničarjev Republike Hrvatske
bo potekala v Crikvenici (Hotel Therapija) od 17. - 19. maja 1996. Nosilna tema poletne šole bo: "Motivacijska vloga šole in šolske knjižnice v vzgojno-
1. V prvi prilogi objavljamo posodobljen seznam literature za pripravo na strokovne izpite, ki ga je pripravila ga. Melita Ambrožič.
15
2. V drugi prilogi objavljamo prijavnico na strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije "Pouk branja z vidika prenove".
3. V tretji prilogi objavljamo prijavnico za letošnje strokovno posvetovanje ZBDS "Knjižnica in njeni uporabniki", navodila za rezervacijo hotela v Termah Čatež in rezervacijski list.
16
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)4. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 625 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
17
PRILOGA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC 6(1996)4
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA
IZBOR PRIPOROČENE LITERATURE ZA PRIPRAVO NA
STROKOVNE IZPITE
Opravljanje strokovnih izpitov bibliotekarske stroke poteka še vedno v skladu s sporazumom o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. list SRS, 1980, št. 30), ki podrobneje opisuje pogoje udeležbe, način prijavljanja ter vsebino in potek izpitov. Sporazum določa tudi izpitne predmete za posamezne strokovne nazive ter morebitne oprostitve.
Seznam izpitnih predmetov za posamezne nazive:
Izpitni predmeti		Strokovna kvalifikacija			
1.	Splošni del	K	VK	VK-PA	B
2.	Zgodovina knjige in knjižnic	K	VK		B
3.	Splošna organizacija knjižničarstva	K	VK		B
4.	Notranja organizacija in delo knjižnic	K	VK	VK-PA	B
5.	Bibliografija	K	VK	VK-PA	B
6.	Zaščita knjižničnega gradiva	K	VK	VK-PA	B
7.	Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva	-	VK	VK-PA	-
8.	Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva	-	-	-	B
9.	Tuj jezik - aktivno				B
10.	Tuj jezik - pasivno	K	VK	VK-PA	B
Seznam priporočene literature za pripravo na strokovne izpite je bil objavljen v Obvestilih republiške matične službe, 1980, št. 2 ter njegovo dopolnilo v št. 1-2 iz leta 1984. Ker pa je v teh seznamih precej literature, ki je postala zastarela oz. so že
1
bila o posamezni problematiki publicirana novejša dela, smo se v Enoti za razvoj knjižničarstva odločili, da pripravimo posodobljen seznam literature, ki ga lahko uporabljajo kandidati pri pripravi na strokovni izpit.
Čeprav seznam obvezne literature za posamezne izpitne predmete prejmejo kandidati na tečaju za pripravo na strokovne izpite (oz. če se tega niso udeležili, v gradivu, ki ga prejmejo od izpitne komisije potem, ko le-ta potrdi njihovo udeležbo na strokovnem izpitu), smo prepričani, da jim bo širši izbor strokovne literature v času njihovega pripravništva oz. usposabljanja za delo v knjižnici prihranil čas, ki bi ga sicer porabili za iskanje virov. Gre seveda le za Izbor strokovne (v glavnem domače) literature, uporaba oz. dopolnitve seznama pa naj ne bodo le stvar posameznega kandidata, ampak še zlasti njihovih mentorjev.
I. ZAKONSKI PREDPISI S PODROČJA KNJIŽNIČARSTVA OZ. SORODNIH PODROČIJ
1.	Ustava Republike Slovenije. Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 1996. 114 str.
2.	Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega ramerja. UL SFRJ št. 60/1989
3.	Zakon o delovnih razmerjih. UL RS št. 14/1990
4.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. UL RS št. 5/1991
5.	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS št. 12/1992
6.	Zakon o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS št. 5/1994
7.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS št. 7/1996
8.	Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. UL RS št. 9/1992
9.	Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. UL RS št. 13/1993
10.	Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. UL SRS št. 33/1971
11.	Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače delavcev v zavodih, ki se financirajo iz proračunov. UL RS št. 20/1991
12.	Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti. UL RS št. 18/1994
13.	Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture. UL RS št. 41/1994
14.	Odredba o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev javnih zavodov na področju kulture. UL RS št. 57/1994
15.	Pravilnik o določitvi metodologije za nadzor nad izvajanjem zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti. UL RS št. 5/1995
16.	Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture. UL RS št. 2/1996
17.	Zakon o zavodih. UL RS št. 12/1991
18.	Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. UL RS št. 18/1991
2
19.	Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji - dopolnitve in spremembe. UL RS št. 53/1992, št. 34/1993, št. 12/1994, št. 15/1994
20.	Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v RS. UL RS št. 45/1994
21.	Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanja. UL RS št. 42/1993
22.	Odlok o ustanovitvi Univerzitetnega inštituta informacijskih znanosti. UL RS št. 10/1992
23.	Sklep o preoblikovanju Univerzitetnega inštituta informacijskih znanosti v javni zavod. UL RS št. 25/1994
24.	Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. UL RS št. 75/1994
25.	Sklep o ustanovitvi Sveta za kulturo. UL RS št. 9/1995
26.	Zakon o prometnem davku. UL RS št. 4/1992
27.	Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku. UL RS št. 6/1992
28.	Zakon o knjižničarstvu. UL SRS št. 27/1982
29.	Pravilnik o spremembah zakona o knjižničarstvu. UL SRS št. 27/1982
30.	Zakon o spremembah zakona o knjižničarstvu. UL SRS št. 42/1986
31.	Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. UL SRS št. 28/1985
32.	Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. UL SRS št. 30/1980
33.	Zakon o obveznem pošiljanju tiskov. UL SRS št. 55/1972
34.	Zakon o spremembi zakona o obveznem pošiljanju tiskov. UL SRS št. 42/1986
35.	Pravilnik o sestavi in vodenju registra knjižnic. UL LRS št. 15/1962
36.	Navodila o izposojanju knjig med knjižnicami. UL LRS št. 15/1962
37.	Zakon o naravni in kulturni dediščini. UL SRS št. 1/1981
38.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o naravni in kulturni dediščini. UL SRS št. 42/1986
39.	Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivom. UL SRS št. 34/1981
40.	Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. UL RS št. 21/1995
41.	Pravilnik o honorarjih za javno uporabo avtorskih del. UL RS št. 28/1994
42.	Pravilnik o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del javnosti. UL RS št. 65/1993
43.	Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti. UL RS št. 42/1994
44.	Zakon o dopolnitvi zakona o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti. UL RS št. 50/1994
45.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti. UL RS št. 1/1995
46.	Peklar, Feliks: Sodobno pisarniško poslovanje. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1985. 250 str.
II. ZGODOVINA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA
1.	Berčič, Branko: Tiskarstvo na Slovenskem : zgodovinski oris. Ljubljana ; Odbor za pripravo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem, 1968. 412 str.
2.	Berčič, Branko: Uvajanje bibliotekarske stroke na Slovenskem. Knjižnica, 27(1983)1-4, str. 5-18
3.	Bibliotekarstvo - tradicija i promene. Beograd : Savez društava bibliotečnih radnika Jugoslavije, 1990. 184 str.
3
4.	Bohinec, VaUer: Zgodovina knjige, knjižnic in tiska. Ljubljana : NUK, 1957. 162 str.
5.	Dolar, Jaro: Spomin človeštva. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982. 425 str.
6.	Enciklopedija Slovenije (gesla o knjižnicah, tiskarjih in založnikih)
7.	Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi; Stavbarnice. Ljubljana : Mladika, 1992. 58 str.
8.	Hartman, Bruno: Knjižnice v Mariboru. V: Maribor skozi stoletja. 1991, str. 695-704
9.	Hartman, Bruno: Tiskarstvo v Mariboru. V: Maribor skozi stoletja. 1991, str. 705-712
10.	Hartman, Bruno: Univerzitetna knjižnica Maribor. Maribor : Obzorja, 1978. 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki ; 88.)
11.	Hartman, Bruno: Zgodovina mariborskega knjižničarstva. Maribor : RSS, 1980. loč. pag.
12.	Kulundžič, Zvonimir: Zgodovina knjige. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1967. 512 str.
13.	Maribor skozi stoletja; 1. Maribor : Obzorja, 1991. str. 695-712
14.	Munda, Jože: Knjiga. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1983. 104 str. (Literarni leksikon, 22)
15.	Osnove knjižničarstva. Ljubljana : PIS za kulturo, 1987. (ustrezna poglavja)
16.	Pirjevec, Avgust: Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje : Družba sv. Mohorja, 1940. 358 str. (poglavje o zgodovini)
17.	Pivec-Stele, Melitta: Srednjeveške knjižnice v Sloveniji. Knjižnica, 15(1971)3-4, str. 87-97
18.	Reisp, Branko: Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Maribor : Obzorja, 1976. 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 64)
19.	Reisp, Branko: Oris razvoja tiskarstva v Sloveniji od začetkov do konca 19. stoletja. V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo. Razstavni katalog Narodnega muzeja. Ljubljana : Narodni muzej, 1991.
20.	Reisp, Branko: Pregled zgodovinopisja o knjižnicah na Slovenskem. Knjižnica, 18(1974), str. 161-173
21.	Smolik, Marijan: Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor : Obzorja, 1975. 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54)
22.	Stipčevič, Aleksandar: Povijest knjige. Zagreb : Nakladni zavod Matice Hrvatske, 1985. 561 str.
III. ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE KNJIŽNIC IN KIS
• KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM
1.	Filo, Breda: Knjižnični sistem Slovenije. Knjižnica, 15(1971)1-2, str. 3-36
2.	Hartman, Bruno: Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji iz leta 1971 in njena realizacija v obdobju 1971-1981. Knjižnica, 26(1982)1-2, str. 9-23
3.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Knjižnice prihodnosti : možnosti in resničnost. Knjižnica, 34(1990)3, str. 53-62
4.	Jelušič, Srečko: Struktura i organizacija knjižničnih sustava. Zagreb : Filozofski fakultet, 1992. 122 str.
4
5.	Karnenik, Ignacij: Horizontalne in vertikalne povezave med različnimi tipi knjižnic v enovitem knjižnično-informacijskem sistemu SR Slovenije. Knjižnica, 25(1981)1-4, str. 7-21
6.	Line, Maurice; Vickers, Stephen: Univerzalna dostupnost publikacija (UAP). Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1987. 92 str.
7.	Osnove knjižničarstva. Ljubljana : PIS za kulturo, 1987. 228 str. (ustrezna poglavja)
8.	Povezovanje knjižnic v knjižnično-informacijskem sistemu SR Slovenije. Obvestila Republiške matične službe, (1987)1-2, str. 5-25
9.	Priporočila o univerzalni dostopnosti publikacij, sprejeta na mednarodnem kongresu UNESCO/IFLA, Pariz, 3.-7. maj 1982. Obvestila Republiške matične službe, (1988)2, str. 35-43
• VRSTE KNJIŽNIC, NJIHOVA ORGANIZACIJA IN POVEZOVANJE Specialne knjižnice
1.	Češnovar, Nada: Podoba specialnih muzejskih knjižnic. Knjižnica, 37(1993)4, str. 83-89
2.	Češnovar, Nada: Vpetost specialnih knjižnic v slovensko informacijsko politiko. Knjižnica, 36(1992)2, str. 39-44
3.	Schwarzer, Marianne; Kaegbein, Paul: Poklicna podoba specialnih knjižničarjev. Knjižnica, 36(1992)3-4, str. 109-115
4.	Slovenski standardi za specialne knjižnice. Ljubljana : CTK, 1990. 21 str.
5.	Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Ljubljana : CTK, 1990 - . (Zborniki referatov s posvetovanj Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS)
Visokošolske knjižnice
1.	Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice : knjižnični informacijski sistem ljubljanske univerze (I. del). Knjižnica, 37(1993)1-2, str. 7-39
2.	Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice : knjižnični informacijski sistem ljubljanske univerze (II. del). Knjižnica, 37(1993)4, str. 7-50
3.	Filo, Breda: Pedagoške naloge univerznih knjižnic. Strokovno posvetovanje in XXIV. občni zbor DBS, Bled, 4.-6. oktober 1979
4.	Hartman, Bruno: Mariborsko univerzno knjižničarstvo v sklopu slovenskega in svetovnega. Knjižnica, 30(1986)3-4, str. 1-8
5.	Martelanc, Ana: Univerzne knjižnice in njihovo povezovanje. Knjižnica, 30(1986)3-4, str. 45-52
6.	Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu. UL RS, 1992, št. 39
7.	Strokovni kriteriji in merila za visokošolske knjižnice. Ljubljana; Maribor : ZBDS, 1989. 30 str.
5
Splošnoizobraževalne knjižnice
1.	Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu. Ljubljana : NUK, 1992. (tipkopis)
2.	Korže-Strajnar, Ančka; Mrevlje-Polak, Darja: Prostorsko oblikovanje splošnoizobraževalnlh knjižnic. Ljubljana : NUK, 1984. 20 str.
3.	Manifest o splošnih knjižnicah. Pariš : UNESCO, 1994. Knjižničarske novice, 5(1995)3, priloga.
4.	Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. Poročevalec KSS, 6(1987)28, str. 70-78
5.	Novljan, Silva: Artoteka. Knjižnica, 32(1988)1-2, str. 1-22
6.	Novljan, Silva: Pokažimo se kot sodelujoči družabniki. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 47-58
7.	Novljan, Silva: Vam lahko pomagam. Ljubljana : NUK, 1995. 97 str.
8.	Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. UL SRS 1985, št. 28
9.	Sepe, Miša: Matična služba je pomemben dejavnik pri razvoju KIS. Knjižnica, 30(1986)3-4, str. 34-44
10.	Sepe, Miša: Trženje v splošnoizobraževalni knjižnici. Knjižnica, 33(1989)3-4, str. 103-121
11.	Standardi za javne knjižnice. Ljubljana : NUK, 1975. 34 str.
12.	Zakon o knjižničarstvu. UL SRS 1982, št. 27
Šolske knjižnice
1.	Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic. Šolska knjižnica, 5(1995)3, str. 2-24
2.	Kamenik, Ignacij: Delež in mesto bibliotekarstva v učnovzgojnem procesu usmerjenega izobraževanja. Knjižnica, 22(1978)1-2, str. 26-34
3.	Kamenik, Ignacij: Delo knjižničarja pedagoga na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja. Strokovno posvetovanje in XXIV. občni zbor DBS, Bled, 4.-6. oktober 1979, 11 str.
4.	Kobe, Marjana: Delo knjižničarja pedagoga v osnovni šoli. Strokovno posvetovanje in XXIV. občni zbor DBS, Bled, 4.-6. oktober 1979, 8 str.
5.	Kobe, Marjana: Knjižnice za mladino v Sloveniji. Knjižnica, 22(1978)3-4, str. 191-200
6.	Kobe, Marjana: Knjiga in bralec v izobraževalnem procesu. Knjižnica, 22(1978)1-2, str. 35-42
7.	Kobe, Marjana: Nekaj metodičnih napotkov za skupinske (razredne) oblike dela z obiskovalci šolske knjižnice. Knjižnica, 15(1971)3-4, str. 107-116
8.	Korže-Strajnar, Ančka: Sodelovanje splošnoizobraževalnih knjižnic s knjižnicami v usmerjenem izobraževanju je sistemska naloga knjižničarstva. Strokovno posvetovanje in XXIV. občni zbor DBS, Bled, 4.-6. oktober 1979, 8 str.
9.	Kramberger, Darja: Pionirska knjižnica splošnoizobraževalne knjižnične mreže in knjižnice na osnovni šoli. Strokovno posvetovanje in XXIV. občni zbor DBS, Bled, 4.-6. oktober 1979, 8 str.
10.	Novljan, Silva: Kakršna šola, takšna šolska knjižnica. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 211-228
11.	Novljan, Silva: Mladostnik in knjižnica. Knjižnica, 25(1981)1-4, str. 94-102
6
12.	Novljan, Silva: Nabava v šolskih knjižnicah med ideali in stvarnostjo. Vzgoja in izobraževanje, 32(1988)1, str. 41-42
13.	Novljan, Silva: Velikost knjižne zbirke in njen vpliv na razvoj branja. Knjižnica, 39(1995)3, str. 45-59
14.	Novljan, Silva: Vključevanje šolskih knjižnic v enoten knjižnično-informacijski sistem. Vzgoja in izobraževanje, 28(1984)5, str. 50-52
15.	Novljan, Silva: Vpliv knjižnice na branje - vpliv na njen razvoj. Knjižnica, 37(1993)3, str. 101-176
16.	Novljan, Silva; Steinbuch, Majda: Šolska knjižnica v izobraževanju (za 21. stoletje) : analiza stanja šolskih knjižnic z usmeritvami razvoja. Ljubljana : NUK, 1994. 47 str.
17.	Pešakovič, Branislava; Todosijevič, Milka: Školska biblioteka u savremenom obrazovanju. Beograd : Nova prosveta, 1989. 125 str.
18.	Vodopivec, Bina: Bralni nagibi šolarjev osnovnih šol, ki obiskujejo Pionirsko knjižnico v Ljubljani. Knjižnica, 20(1976)1-4, str. 61-75
19.	Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici - mediateki. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo in šport, 1990. 71 str.
20.	Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici srednje šole. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 1995. 214 str.
Nacionalne knjižnice
1.	Berčič, Branko: Nacionalna knjižnica in univerzalna dostopnost publikacij. Knjižnica, 23(1979)1-4, str. 11-18
2.	Gazvoda, Jelka: Narodna in univerzitetna knjižnica - tudi v prihodnje obe vlogi. Knjižnica, 36(1992)2, str. 53-65
3.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Nacionalna in univerzitetna knjižnica - 50 let strokovnega dela. V: Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice. NUK : Ljubljana, 1996, str. 91-112
4.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Nacionalna knjižnica na razpotju. Knjižnica, 33(1989)3-4, str. 157-165
•	PRIDOBIVANJE IN INVENTARIZACIJA GRADIVA
1.	Kodrič-Dačič, Eva: Inventarizacija : teorija in praksa v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjižnica, 39(1995)1-2, str. 93-121
2.	Kodrič-Dačič, Eva: Nabava v knjižnicah : krog ali špirala. Knjižnica, 39(1995)3, str. 13-33
3.	Poličnik-Čermelj, Tereza: Inventarizacija knjižničnih gradiv v NUK. Ljubljana : NUK. 1992, 30+17 str.
4.	Poličnik-Čermelj, Tereza: Pridobivanje gradiva in inventarizacija. Ljubljana : NUK. 1994. XIII+78 str.
•	KNJIŽNIČNE ZBIRKE
1. Češnovar, Nada: Relevantnost fondova Centralne tehniške knjižnice sa obzirom na potrebe korisnika. Varaždin : Fakultet organizacije i informatike, 1992. 93 str. (Magistrska naloga)
7
2.	Goropevšek, Branko: Domoznanstvo včeraj, danes, jutri : razvoj domoznanslva in domoznanskih zbirk v slovenskih knjižnicah. Knjižnica, 39(1995)3, str. 61-79
3.	Novljan, Silva: Velikost knjižne zbirke in njen vpliv na razvoj branja. Knjižnica, 39(1995)3, str. 45-59
4.	Pečko-Mlekuš, Helena: Evalvacija zbirki bibliotečne gradje s područja kemije u Centralni tehniški knjižnici s osvrtom na jezik publikacije. Varaždin : Fakultet organizacije i informatike, 1993. XII+146 str. (Magistrska naloga)
5.	Pečko Mlekuš, Helena: Razvoj knjižničnih zbirk v Centralni tehniški knjižnici. Knjižnica, 39(1995)3, str. 115-122
6.	Slokar, Rajko: Upravljanje knjižnične zaloge v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 59-63
7.	Steinbuch, Majda: Razvoj in vrednotenje knjižnične zbirke v srednješolski knjižnici. Knjižnica, 39(1995)3, str. 171-185
•	IZPOSOJA IN MEDBIBLIOTEČNA IZPOSOJA
1.	Filo, Breda: Medbibliotečna izposoja - eden od osnovnih elementov sistema znanstvenih informacij. Obvestila Republiške matične službe, (1988)2, str. 13-24
2.	Interlending and document supply : proceedings of the Second International Conférence held in London, november 1990. Southampton : IFLA, Office for International Lending, 1991. VII+131 sir.
3.	Knez, Smiljana: Medbibliotečna izposoja v Narodni in univerzitetni knjižnici. LJubljana : NUK, 1987. 45 str.
4.	Kohl, David F.: Circulation interlibrary loan, patron use, and collection maintenance. Santa Barbara : ABC-CLIO, 1986. XXXI+362 str.
5.	Korže-Strajnar, Ančka: Oblikovanje nacionalnega sistema za medknjižnično izposojo. Obvestila Republiške matične službe, (1988)2, str. 3-6
6.	Sporazum za medbibliotečno izposojo - IFLA 1978. Obvestila Republiške matične službe. (1988)2, str. 25-34
•	OBVEZNI IZVOD
1.	Kodrič-Dačič, Eva: Obvezni izvod : značilnosti sodobnih zakonov. Knjižnica, 37(1993)4, str. 61-82
2.	Kodrič-Dačič, Eva: Obvezni izvod na slovenskem ozemlju (1807-1945). Knjižnica, 38(1994)1-2, str. 7-22
3.	Kodrič-Dačič, Eva: Aktualni problemi slovenskega obveznega izvoda. Knjižnica, 38(1994)1-2, str. 23-45
4.	Kodrič-Dačič, Eva: Zakon o obveznem izvodu publikacij. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 11-24
•	INFORMACIJE, INFORMACIJSKI VIRI, DELO IN POLITIKA
1.	Filo, Breda: Informacijska pismenost. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975). Maribor : UKM, 1993. str. 23-37
2.	Filo, Breda: Informacijsko delo v knjižnicah glede na analizo informacijskih zahtev uporabnikov. Knjižnica, 20(1976)1-4, str. 16-35
3.	Filo, Breda: Informacijska politika. Knjižnica, 36(1992)2, str. 9-27
8
4.	Gazvoda, Jelka: Časniki kot nekonvencionalno knjižnično gradivo - problemi uporabe, dostopnosti in zaščite. V: Zapisi znanja v informacijski dobi. Ljubljana : ZBDS ; NUK, 1988. 9 str.
5.	Gazvoda, Jelka: Kaj mora bibliotekar vedeti o časnikih in mikrofilmih. Knjižnica, 35(1991)4, str. 93-104
6.	Gazvoda, Jelka; Osojnik, Borut: Promocija serijskih publikacij v knjižnici. Knjižnica, 34(1990)3, str. 63-76
7.	Glavan, Mihael: Rokopisno gradivo v slovenskih knjižnicah. Knjižnica, 39(1995)3, str. 201-210
8.	Grum, Martin: Informacijski viri - biografska zbirka podatkov. Knjižnica, 39(1995)1-2, str. 123-136
9.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Nekonvencionalna literatura kot problem in izziv nacionalnih knjižnic. V: Zapisi znanja v informacijski dobi. Ljubljana : ZBDS ; NUK, 1988.
14 str.
10.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Referalna literatura - instrument informatorja. Knjižnica, 29(1985)1, sir. 74-79
11.	Jakac-Bizjak, Vilenka: Upravljanje informacij v knjižnicah. Knjižnica, 37(1993)3, str. 11-21
12.	Južnič, Primož: Izbor in vrednotenje informacijskih virov : primerjava klasičnih virov z viri dosegljivimi preko računalniških mrež. Knjižnica, 37(1993)3, str. 23-34
13.	Kanič, Ivan: Informacija - cena, vrednost in dostopnost. Knjižnica, 36(1992)2, str.
45-52
14.	Kanič, Ivan: Katalogi in bibliografske zbirke na CD-ROM - informacija korak bliže uporabniku. Knjižnica, 34(1990)3, str. 77-101
15.	Kanič, Ivan: Vsebina in pomen vzajemnih in centralnih katalogov. Knjižnica, 32(1988)3-4, str. 29-47
16.	Kobe, Tomaž: Zapisi znanja v informacijski dobi. Knjižnica, 32(1988)3-4, str. 170-175
17.	Kobe, Tomaž: Znanstvena informacija v knjižnici. Knjižnica, 32(1988)1-2, str.
46-59
18.	Pegan, Sara: Pojem in pomen sive literature. Knjižnica, 36(1992)3-4, str. 57-70
19.	Reichenberg, Mitja: Glasba in film v obliki novih medijev na knjižni polici. Knjižnica, 39(1995)4, str. 39-49
20.	Sapač, Irena: Ponudba, uporaba in vrednotenje informacijskih virov na sodobnih medijih. Knjižnica, 37(1993)3, str. 11-21
21.	Vobovnik Avsenak, Metka: 45 let kartografske in slikovne zbirke v NUK v Ljubljani. Knjižnica, 34(1990)4, str. 53-63
22.	Vrančič, Radojka: Uporaba knjižničnega gradiva in informacijska služba v knjižnicah. Ljubljana : NUK, 1969. 11 + 83 str.
• PROFESIONALIZACIJA STROKE
1.	Ambrožič, Melita; Južnič, Primož; Popovič, Mirko: Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju. Knjižnica, 28(1984)3-4, str. 167-198
2.	Aparac-Gazivoda, Tatjana: Teorijske osnove knjižnične znanosti. Zagreb : Filozofski fakultet, 1993. 220 str.
3.	Češnovar, Nada: Interdisciplinarno raziskovanje v bibliotekarstvu. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 121-127
9
4.	Češnovar, Nada: Kadri - nosilci sodobnega knjižničarskega razvoja. V: CTK : 1949-1989 : 40 lel dela za univerzo in gospodarstvo. Ljubljana : CTK, 1989, str. 107-112
5.	Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. Knjižničarske novice, 5(1995)12, priloga
6.	Kobe, Tomaž: Raziskovalno delo na področju bibliotekarstva v Sloveniji : dosedanja prizadevanja in perspektive za bodoče delo. Knjižnica, 30(1986)3-4, str. 20-33
7.	Milenkovič, Marija: Profesionalizacija, specializacija in neideologizacija dela v (specialnih) knjižnicah. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 181-189
8.	Pivec-Stelè, Melitta; Berčič, Branko; Korže-Strajnar, Ančka: Organizacija slovenskih bibliotekarjev 1931-1947-1967. Knjižnica, 10(1967)1-4, str. 5-42
9.	Schwarzer, Marianne; Kaegbein, Paul: Poklicna podoba specialnih knjižničarjev. Knjižnica, 36(1992)3-4, str. 109-115
10.	Šircelj Martina: Profesionalizacija in etični kodeks knjižničarstva. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 7-15
11.	Urbanija, Jože: Slovenski knjižničarji o sebi. Knjižnica, 39(1995)1-2, str. 27-48
12.	Urbanija, Jože: Strokovni in družbeni položaj knjižničarjev v razvoju knjižničarstva in v njegovi sodobni funkciji. Ljubljana : FF, 1995. 275+42 str. (Doktorska disertacija)
13.	Zupanič, Saša: Pogled v knjižnično in informacijsko etiko. Knjižnica, 39(1995)1-2, str. 7-25
•	KNJIŽNIČNI MANAGEMENT, MARKETING
1.	Češnovar, Nada: Trženje v visokošolski knjižnici. Knjižnica, 33(1989)3-4, str. 123-128
2.	Čveljo, Katherine: Knjižnični management v zrcalu sodobnih tokov. Knjižnica, 34(1990)3, str. 1-17
3.	Kanič, Ivan: Stiki z javnostjo. Knjižnica, 33(1989)3-4, str. 7-24
4.	Kovar, Barbara: Uveljavljanje marketinga (trženja) v splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica, 37(1993)3, str. 71-101
5.	Popovič, Mirko: Študij uporabnikov kot izhodišče za opredelitev ciljev in evalvacijo dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ljubljana : NUK, 1988. 212 str.
6.	Popovič, Mirko: Študij uporabnikov v NUK-u. Knjižnica, 32(1988)3-4, str. 1-28
7.	Popovič, Mirko: Evalvacija knjižnično-informacijske dejavnosti. Organizacija in kadri, 21(1988)3-4, str. 313-323
8.	Tržan-Herman, Nada; Kiauta, Dušica: Oblikovanje in ponudba infomacij v specialni knjižnici. Knjižnica, 37(1993)3, str. 125-138
9.	Urbanija, Jože: Rezultati raziskovanja o uporabnikih visokošolske biblioteke : teoretične osnove raziskovanja o uporabnikih. Knjižnica, 29(1985)1, str. 40-58
•	IZOBRAŽEVANJE KNJIŽNIČNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV
1.	Ambrožič, Melita: Izobraževanje knjižničnih delavcev v Sloveniji. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 55-73
2.	Berčič, Branko: Visokošolski študij bibliotekarstva v Sloveniji : stanje in razvojne smernice. Knjižnica, 34(1990)3, str. 139-157
3.	Filo, Breda: Izobraževanje uporabnikov informacij. V: Univerza (Maribor). Sporočila o delu. V Mariboru : Univerza, 1982, str. 19-21
10
4.	Filo, Breda: Izobraževanje uporabnikov informacijskih sistemov. Obvestila Republiške matične službe, (1984)1-2, str. 31-43
5.	Filo, Breda: Knjižnice in pedagoški sistemi. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 17-30
6.	Filo, Breda: Teoretične osnove izobraževanja uporabnikov. Obvestila Republiške matične službe, (1984)1-2, str. 16-31
7.	Kaegbein, Paul: Mednarodne tendence v sodobnem izobraževanje bibliotekarjev. Knjižnica, 33(1989)2, str. 43-56
8.	Novljan, Silva: Knjižnica je več kot učbenik. Knjižnica, 36(1992)1, str. 7-17
9.	Popovič, Mirko: Nekatera izhodišča visokošolskega študija knjižničarstva. Knjižnica, 26(1982)1-2, str. 53-63
10.	Samoupravni sporazum o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke. UL SRS št. 30/1980
• VAROVANJE IN ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
1.	Čučnik-Majcen, Nada: Mikrofilm kot novi nosilec informacij v knjižnicah in INDOK centrih. Knjižnica, 29(1985)1, str. 28-34
2.	Čučnik-Majcen, Nada: Sistem preventivnega varovanja gradiv. Knjižnica, 38(1994)3-4, str. 141-145
3.	Čučnik-Majcen, Nada: Varovanje in zaščita knjižničnega gradiva - hočemo veliko, malo pa znamo. V: Zapisi znanja v informacijski dobi. Ljubljana : ZBDS ; NUK, 1988, str. 57-63
4.	Gazvoda, Jelka: Kaj mora bibliotekar vedeti o časnikih in mikrofilmih. Knjižnica, 35(1991)1, str. 51-71
5.	Gazvoda, Jelka: Mikrofilmska zaščita knjižničnega gradiva v Sloveniji : projekt mikrofilmanja časnikov v NUK in KIS. Ljubljana : NUK, 1991. 101 str.+pril. (Specialistična naloga.)
6.	Glavan, Mihael: Varovanje in obnova knjižničnega gradiva. Knjiga, (1987)1, str. 1-4
7.	Glavan, Mihael: Varovanje in obnova knjižničnega gradiva v SR Sloveniji. V: Zapisi znanja v informacijski dobi. Ljubljana : ZBDS ; NUK, 1988, str. 45-54
8.	Gspan, Alfonz: Konzerviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Ljubljana : Pedagoška akademija, 1966. 68 str.
9.	Kolar, Jana: Varovanje gradiva v prvotni obliki. Knjižnica, 36(1992)1, str. 73-83
10.	Milenkovič, Marija: Tatvine v knjižnicah. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 137-148
11.	Šircelj, Martina: Stališča IFLA o AV gradivu in zaščita knjižničnih gradiv pri nas. V: Zapisi znanja v informacijski dobi. Ljubljana : ZBDS ; NUK, 1988, str. 25-31
12.	Zaščita knjižničnega gradiva. Obvestila Republiške matične službe, (1985)1-2, str. 7-17
IV. FORMALNA OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
1.	Abecedni imenski katalog. Ljubljana : NUK, 1967. 159 str.
2.	Dimec, Zlata: CIP - pregled razvoja in primerjava organizacijskih in strokovnih pristopov v ZDA, Kanadi, ZRN in Jugoslaviji (Sloveniji). Knjižnica, 35(1991)1, str. 3-27
3.	Dimec, Zlata: ISBD(CF) - nov standard za mednarodni bibliografski opis računalniških datotek. Knjižnica, 35(1991)4, str. 117-122
11
4.	Dimec, Zlata: Katalogizacija reprodukcij, predvsem mikrooblik, v primerjavi z izvirnimi publikacijami v neknjižni obliki. Knjižnica, 37(1993)1-2, str. 61-72
5.	Dimec, Zlata: Pregled sprememb v novi izdaji ISBD(NBM) iz leta 1987. Knjižnica, 35(1991)4, str. 113-116
6.	Gazvoda, Jelka: Novosti v bibliografskem opisu serijskih publikacij : komentar k novi izdaji ISBD(S). Knjižnica 35(1991)4, str. 93-104
7.	Gazvoda, Jelka: Vstop Slovenije v mednarodno podatkovno zbirko serijskih publikacij. Knjižničarske novice 2(1992)11-12, str. 1-3
8.	Hrovat, Jasna: Nekaj sprememb ISBD(A). Knjižnica, 36(1992)3-4, str. 129-134
9.	ISBD(A) : mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) zaključenih publikacij. Ljubljana : NUK, 1984. VII+60 str.
10.	ISBD(CM) : mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Ljubljana : NUK, 1982. VII+60 str.
11.	ISBD(M) : mednarodni standardni bibliografski opis zaključenih publikacij. Ljubljana : NUK, 1981. VI+49 str.
12.	ISBD(NBM) : mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Ljubljana : NUK, 1983. V+53 str.
13.	ISBD(PM) : Mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. Ljubljana : NUK, 1984. VII+51 str.
14.	ISBD(S) : mednarodni standardni bibliografski opis serij. Ljubljana : NUK, 1981. VI, 65 str.
15.	Kanič, Alenka: Nekaj sprememb ISBD(M). Knjižnica, 35(1991)1, str. 89-95
16.	Krstulovic, Zoran: Spremembe v drugi, popravljeni izdaji ISBD(PM). Knjižnica, 36(1992)3-4, str. 119-127
17.	Munda, Jože: Knjiga. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1983. 104 str. (Literarni leksikon, 22)
18.	Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu, oktobra 1961. Knjižnica 5(1961)1-4, str. 110-117
19.	Osnove knjižničarstva. Ljubljana : PIS za kulturo, 1987. 228 str. (ustrezna poglavja)
20.	Priročnik za Unimarc. Ljubljana : NUK, 1992. 546 str.
21.	Verona, Eva: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1983-1986. 1. in 2. del
22.	Veselko, Maks: Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana : Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1984. 111 str.
23.	Vobovnik-Avsenak, Metka: Spremembe v novi predelani izdaji ISBD(CM). Knjižnica, 37(1993)1-2, str. 109-132
24.	Wagner, Lidija: Članek : primerjalna analiza z bibliografskega vidika. Knjižnica, 37(1993)1-2, str. 41-60
25.	Wagner, Lidija: ISBD(CP) in opis članka. Knjižnica, 35(1991)4, str. 105-111
V. VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
1.	Kovač, Tatjana: Novi in spremenjeni UDK vrstilci za jezikoslovje in književnost ter splošni privesni vrstilci za kraj. - Knjižnica, 39(1995)4, str. 115-149
2.	Osnove knjižničarstva. LJubljana : PIS za kulturo, 1987. 228 str. (ustrezna poglavja)
3.	Priročnik za Unimarc. LJubljana : NUK, 1992. 546 str.
4.	Univerzalna decimalna klasifikacija. LJubljana : CTK, 1994. 190 str.
12
5. Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu : navodila za oblikovanje predmetnih oznak : delovno gradivo. Ljubljana : NUK, 1994. 24 str.
VI. BIBLIOGRAFIJA
1.	Logar, Janez: Uvod v bibliografijo. NUK : Ljubljana, 1970. 282 str.
2.	Munda, Jože: Knjiga. Ljubljana : Državna zalozba Slovenije, 1983. 104 str. (Literarni leksikon, 22)
3.	Veselko, Maks: Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana : Zavod SRS za šolstvo, 1984. 111 str.
4.	Wagner, Lidija: ISBD(CP) in opis članka. Knjižnica, 35(1991)4, str. 105-111
VII. INFORMATIKA, INDOK, ISKANJE INFORMACIJ
•	Splošni sistemski in tehnološki vidiki:
1.	COBISS: Koncepcija, organizacija in pogoji sodelovanja. IZUM : Maribor, 1993. 21 str.
2.	Kanič, Ivan: Vsebina in pomen vzajemnih in centralnih katalogov. Knjižnica, 32(1988)3-4, str. 29-47.
3.	Kokole, Jože: Informatizacija knjižnic. Raziskovalec, 24(1994)1, str. 47-57
4.	Kokole, Jože: Sodobna tehnologija za prenos znanja. Ljubljana : NUK, 1987. 16 str. (Referat. Strokovno posvetovanje ZBDS Vloga knjižnic pri posredovanju znanja. Bled 12.10.1987)
5.	Kokole, Jože: Tehnološke in strokovnosistemske osnove povezovanja knjižnic. Ljubljana : NUK, 1986. 48 str. (Referat. Strokovno posvetovanje ZBDS Povezovanje knjižnic v KISu, Maribor 2.-3.11.1986)
•	Računalniško povezovanje, online informacijski servisi:
1.	Južnič, Primož: Knjižnice in uporaba bibliografskih servisov. Knjižnica, 6(1992)2, str. 75-84
2.	Južnič, Primož: Izbor in vrednoLenje informacijskih virov. Primerjava klasičnih virov z viri, dosegljivimi preko računalniških mrež. Knjižnica, 37(1993)3, str. 23-34
3.	Sapač, Irena: Informacije za poslovno odločanje. V: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. 4. posvetovanje sekcije za specialne knjižnice ZBDS, Ljubljana 5.-6. nov. 1922. Ljubljana : CTK, 1992, str. 174-180
•	Hranjenje in iskanje informacij, OPAC, CD-ROM:
1.	Južnič, Primož: Uporaba online javno dostopnih knjižničnih katalogov. Knjižnica, 35(1991)2-3, str. 95-100
2.	Kanič, Ivan: Katalogi in bibliografske zbirke na CD-ROM: informacija korak bliže uporabniku. Knjižnica, 34(1990)3, str. 77-102
13
3.	Kokole, Jože: Laserski zapisi za knjižnice sedanjosti in prihodnosti. Knjižnica, 33(1989)2, str. 5-41
4.	Kokole, Jože: Uporabniki in online javno dostopni katalog. Knjižnica, 32(1988)3-4, str. 48-64
5.	Popovič, Mirko: Sodobni trendi v iskanju dokumentov. Knjižnica, 34(1990)1-2, sir. 9-31
6.	Žumer, Maja: Uporabniški vmesniki pri iskanju informacij. Knjižnica, 37(1993)4, str. 51-59
• Domači in tuji priročniki:
1.	Melihar, Ivana: Informatika z dokumentalistiko. Ljubljana : Univerzum, 1984. 143 str.
2.	Mihajlov, Aleksandr I., Giljarevskij, Rudžero S.: Uvodni tečaj v informatiki/dokumentaciji. Ljubljana : CTK, 1975. 248 str.
3.	Pao, Miranda Lee: Concepts of information retrieval. Englewood : Libraries Unlimited, 1989. 285 str.
4.	Pavič, Helena: Znanstvene informacije. Zagreb : Školska knjiga, 1980. 119 str.
5.	Staud, J.L.: The universe of online data bases - reality and models. Journal of information science, 14(1988), str. 141-158
6.	Tudman, Miroslav: Teorija informacijske znanosti. Zagreb : Informator, 1986. 184 str.
7.	Vickery, Brian; Vickery, Alina: Information science in theory and practice. London : Bowker, 1989. 384 str.
VIII. TUJ JEZIK
Kandidati, ki opravljajo izpit iz tujega Jezika, naj navedejo Izbiro jezika v svoji prijavi na strokovni izpit. Preverjanje znanja tujega jezika je usmerjeno na preizkus kandidatovega poznavanja osnovne knjižničarske terminologije, pri čemer pomeni "pasivno" znanje - branje krajšega strokovnega teksta v tujem jeziku in njegov ustni prevod v slovenski jezik oz. "aktivno" znanje - branje krajšega strokovnega teksta v tujem Jeziku ter njegova ustna obnova v tujem jeziku.
Pripravila: Melita Ambrožič
14
Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije
"POUK BRANJA Z VIDIKA PRENOVE"
Ljubljana, 12. - 13. september 1996
Naslov referata
Avtor _
Domači naslov
Tel./Fax. _
Službeni naslov
Tel./Fax. _
Ključne besede
Izvleček (do 200 besed)
Prijavnico pošljite najkasneje do 1. maja 1996 na naslov: Bralno društvo Slovenije, Turjaška 1, Ljubljana.
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
REZERVACIJA HOTELA IN BIVANJE V TERMAH
ČATEŽ
(Navodila)
• Rezervacija hotela
Posvetovanje bo potekalo v Termah Čatež, kjer smo že rezervirali namestitvene kapacitete. Zaradi omejenega števila razpoložljivih sob, so za udeležence posveta rezervirane izključno dvoposteljne (ali večje) sobe. V posameznih objektih je rezervirano omejeno število sob in si zato le s pravočasno rezervacijo lahko zagotovite bivanje v željenem objektu. Vkolikor v objektu, kjer boste želeli rezervacijo sobe, ne bo več prostih kapacitet, si Terme Čatež d.d. pridržujejo pravico, da bodo za vas izvedle rezervacijo v drugem objektu.
Rezervacijo sob morate opraviti najkasneje do 22. septembra 1996, kajti glede na pogodbo med ZBDS in Termami Čatež, bodo slednje po omenjenem datumu rezervirane kapacitete sprostile za prosto prodajo.
Cene so navedene v DEM, plačljive pa so v SIT, po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan fakturiranja storitev. Udeleženci lahko stroške poravnajo z avansom, z gotovino na recepciji, s kreditno kartico ali z bariranim čekom.
Kopijo izpolnjenega formularja, ki ga objavljamo, pošljite po faxu (0608/62-721) oz. po pošti na naslov Terme Čatež d.d., Topliška c. 35, 8250 Brežice - služba rezervacij, ga. Tatjana POHAR.
Gostom, ki bi želeli priti v Terme Čatež že pred pričetkom posveta, je na voljo vikend paket, ki traja od petka do nedelje (Hotel Terme) ali tudi druge dneve (Zdraviliški dom in bungalovi) in vključuje dva polpenziona. Zainteresirani lahko to zabeležijo na rezervacijskem listu, še bolje pa je, da rezervacijo uredijo po telefonu s službo rezervacij (tel. 0608/35-000). Cene vikend pakela so ugodne, za mesec november bodo znane konec poletja (kot orientacijske pa lahko upoštevate trenutno veljavne).
• Gostinske storitve
Polpenzion vključuje: Kosilo 11.11., prenočitev in 12.11. zajtrk. Informativna cena za morebitno penzionsko kosilo 12.11.1996 je 15 DEM. Udeleženci izleta, ki bo 12.11. popoldne, bodo imeli organizirano skupno kosilo. Stroški skupne slavnostne večerje, ki bo v ponedeljek 11.11. zvečer, so všteti v kotizacijo!
1.	Gosti, ki bodo nameščeni v Hotelu Terme, bodo imeli vse obroke v restavraciji tega hotela.
2.	Gosti hotela Zdraviliški dom in bungalovov bodo imeli vse obroke v restavraciji hotela Zdraviliški dom.
3.	Gosti hotela Toplice bodo imeli zajtrk v tem hotelu, ostale obroke pa v hotelu Zdraviliški dom.
4.	Gosti, ki bodo bivali v apartmajih, bodo imeli vse obroke v hotelu Terme.
5.	Gosti, ki bodo bivali v Mokricah, bodo imeli zajtrk v grajski restavraciji in ostale obroke v restavraciji hotela Terme.
Sprejem udeležencev posvetovanja bo 11.11. pred pričetkom plenarnega dela
srečanja v klubu Termopolis.
Skupna Slavnostna večerja dne 11.11. bo v restavraciji hotela Terme.
Vse namestitvene kapacitete so znotraj kompleksa Terme Čatež, hotel Grad
Mokrice pa je oddaljen od mesta posvetovanja 5 km.
Organizatorji posvetovanja in Terme Čatež d.d. se bomo potrudili, da bo vaše
bivanje v tej "oazi toplih voda" kar se da prijetno. Ne pozabite na kopalke!
Društvo bibliotekarjev Dolenjske
ZBDS
Terme Čatež d.d.
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
REZERVACIJSKI LIST
Za udeležence posveta so rezervirane izključno dvoposteljne sobe, zato Vas vljudno prosimo, da pri rezervaciji sobe obvezno navedete imeni obeh gostov, ki bosta prenočevala v dvoposteljni sobi. Če želite, da drugega gosta določi služba rezervacij Term Čatež, to posebej označite.
PROSIMO, DA NA IME:
1.	GOST
Ime in priimek: _
Knjižnica/ustanova: _
Naslov: _
Čas bivanja: od
2.	GOST Ime in priimek:
Knjižnica/ustanova: _
Naslov: _ Tel./Fax:
Čas bivanja: od _ do _ Podpis: _
oz. □ želim, da mi sostanovalca določi služba rezervacij • REZERVIRATE DVOPOSTELJNO SOBO V:
□	HOTEL TERME (polpenzion za osebo/dan: 69 DEM)	
□	HOTEL TOPLICE (polpenzion za osebo/dan: 62 DEM)	
□	HOTEL ZDRAVILIŠKI DOM (polpenzion za osebo/dan: 55	DEM)
□	GOLF HOTEL GRAD MOKRICE (polpenzion za osebo/dan:	69 DEM)
□	BUNGALOVI (polpenzion za osebo/dan: 43 DEM) možna je rezervacija dvo ali triposteljnega bungalova	(2 spalna
prostora)
_ Tel./Fax:
do _ Podpis: _
REZERVIRATE APARTMA:
□ APARTMA v počitniškem naselju Terme Čatež (cena najema apartmaja za 4 osebe/dan: 120 DEM)
cena za penzionsko kosilo 11.11. in zajtrk 12.11. znaša na osebo: 23 DEM
V primeru rezervacije apartmaja nujno vpišite imena vseh 4 gostov! 3. GOST
Ime in priimek: _
Knjižnica/ustanova:__
Naslov:
Čas bivanja: od
4. GOST
Ime in priimek: _ Knjižnica/ustanova:
Naslov: _ Tel./Fax: _
Čas bivanja: od _ do _ Podpis:__
Turistična taksa: dodatno plačilo po odloku.
Cena polpenziona vključuje: 11.11. penzionsko kosilo, prenočitev,
12.11. zajtrk in kopanje v bazenih s termalno vodo
Vkolikor v objektu, kjer boste želeli rezervirati sobo, ne bo več prostih zmogljivosti, si Terme Čatež d.d. pridržujejo pravico, da za Vas izvedejo rezervacijo v drugem objektu.
Prijavo za rezervacijo sobe pošljite (po pošti ali po faxu: 0608/62-721) najkasneje do 22. septembra na naslov: Terme Čatež d.d., Topliška c. 35, 8250 Brežice, Služba rezervacij, ga. Tatjana POHAR.
Za dodatne informacije glede namestitve ali vikend paketa se prosimo obračajte neposredno na Terme Čatež - služba rezervacij, tel.: 0608/35-000._
_ Tel ./Fax:
do _ Podpis: _
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS:
Ime in priimek: __
Knjižnica/ustanova:__
Delovno mesto:__
Naslov:
Tel ./Fax: __E-mail:
Društvo:__
Plačana članarina za leto 1996:	□ da	□ ne
Udeležil-a se bom popoldanskega izleta (12.11.1996): □ da	□ ne
Kotizacija plačana do 1.8.1996 znaša 200 DEM za člane društev bibliotekarjev (ki imajo plačano članarino za leto 1996) in 250 DEM za ostale udeležence. Po tem datumu znaša kotizacija za člane 250 DEM in za ostale 300 DEM, plačljivo v SIT po menjalniškem tečaju na dan plačila. Kotizacijo vplačate na žiro račun ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436. Prosimo vas, da prijavnici priložite kopijo plačila.
Datum:______Podpis:
ODPOVED UDELEŽBE: Odpoved že prijavljene udeležbe je potrebno v
pisni obliki nasloviti na Tajništvo ZBDS. VRAČILO ŽE PLAČANE KOTIZACIJE: odpoved pred 15. oktobrom 1996: 50%
odpoved po 15. oktobru 1996: Vračilo dela kotizacije bo izvedeno v roku 30 dni po končanem posvetovanju.
Prijave sprejemamo najkasneje do 15. oktobra 1996 na naslov: Tajništvo ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije: ga. Lili Hubej, tel.: 061/1262-080, 1262-090	_