21. Vlil-1374 GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBIWAT S SEDEŽEM V PTUJU naša 11 LETO I. JULIJ 1974 ŠTEVILKA 1 Skupnemu CCl6Gpi&lL na pat Ob pomembnih dogodkih, rojstvih, delovnih zmagah, obletnicah ipd. zapišemo vse delovne uspehe, radosti in težave, s katerimi smo se srečevali; skratka, spomnimo se jih, ker smo nanje ponosni in hočemo ta svoj ponos ali izkušnje izraziti in tolmačiti še drugim. Svečano je tudi ob novih dogodkih. Čeprav ob pričetku izdajanja skupnega časopisa Naša pot še nimamo nobenih rezultatov, ki bi si jih lahko postavili kot merilo za veliko bodoče delo, želimo v uvodu povedati nekaj želja, hotenj in načrtov, ki naj nas opogumijo ob prvi številki Naše poti. Imamo izoblikovana osnovna merila, ki naj nas vodijo pri vsebinski zasnovi skupnega časopisa. Že naslov sam nas opozarja in spodbuja za skupno pot zaradi povsem določenih ciljev. Te cilje so opredelili delavci in kmetje in jih sprejeli že v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD. To je pot sodelovanja, skupnega nastopanja, skupnega programiranja in planiranja, izmenjave izkušenj, medsebojnega zaupanja, skupnega dogovarjanja za skupne naložbe, pot skupnega in enotnega gospodarjenja, uvajanja in urejanja samoupravnih odnosov ter oblik, ki jih določajo ustava SFRJ in ustava SRS ter dokumenti, sprejeti na VII. kongresu ZKS in na X. kongresu ZKJ. Časopis Naša pot naj bo res skupen, kar naj odseva v spodbudah in sodelovanju vseh delavcev in kmetov pri izražanju skupnega mnenja o posameznih vprašanjih, odločitvah, stališčih, gospodarskih in samoupravnih rezulta-(Nadaljevanj e na 5. str.) Cvetko Doplihar, mag, vet., v. d. generalnega direktorja SOZD: Organiziranost posameznih dejavnosti v SOZD Samoupravni sporazum o združevanju podjetij AK Maribor, TMI Košaki Maribor, AK Lenart in KK Ptuj v sestavljeno organizacijo združenega dela je bil podpisan v novembru 1973. Po podpisu so veljali glavni napori notranji uskladitvi organizacije in usklajevanju posameznih funkcij podjetja, predvidenih v samoupravnem sporazumu, za boljše opravljanje dela in enotnega nastopa navzven. Celoten obdravski prostor je enoten kmetijski prostor, ki zahteva enoten pristop k posameznim rešitvam ter usklajen razvoj predelave in plasmaja, kar vse je namenjeno tej proizvodnji in jo mora razvijati. Proizvodna usmeritev naj v največji možni meri izrablja proizvodne zmogljivosti tega področja, upoštevajoč zahteve trga. Zato je naša naloga ustvariti tako organizacijo, da bomo poslovali racionalno, čimbolj smotrno nalagali denar v proizvodnjo in dejansko izrabljali strokovni napredek; pri izgradnji predelovalnih kapacitet pa bi pazili na primemo lokacijo, izkoriščenost in rentabilnost naložb. Za uresničevanje teh osnovnih nalog smo na seji delavskega sveta SOZD imenovali odbore in komisije za posamezna področja dela, ki bodo usklajevali delo v podjetju, posamezne naloge pa tudi konkretno izvajali. Odbori so imenovani za vsa področja dela, sestavljajo pa jih strokovnjaki, ki delajo na posameznih področjih. Tako je zagotovljena strokovnost odborov. Njihova priporočila in napotke bodo obravnavali in na osnovi njihovih sklepov sprejemali pristojni samoupravni organi. TOZD, OZD oziroma SOZD Določene naloge pri usklajevanju dela in skupnem nastopu so predvidene tudi v samoupravnem sporazumu. Le-te bomo takoj neposredno Mag. Cvetko Doplihar, glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj in vršilec dolžnosti generalnega direktorja SOZD tudi izvajali. Vsa ta opravila so zelo pomembna za nadaljnji razvoj skupnega podjetja. Tako so ustanovljeni: @ odbor za razvoj podjetja, 0 odbor za finance in hranilno kreditno službo, @ odbor za komercialo, ® odbor za splošne zadeve, ® odbor za interno kontrolo in @ uredniški odbor za izdajo skupnega časopisa. Moramo pa tudi takoj začeti reševati proizvodno problematiko. Rezultati proizvodnje so v posameznih dejavnostih zelo različni. Zato bodo morali sodelovati strokovnjaki in odstraniti ovire za ena- ko rentabilno proizvodnjo v celotnem združenem podjetju. Za normalno združevanje dela je DS SOZD na svoji seji sistemiziral delovno mesto tajnika organov upravljanja, ki bo povezoval delovanje vseh odborov in DS, ter novi-narja-tehničnega urednika za skupen časopis. Prav tako je imenoval vodjo tržnice v Velenju, ki se realizira kot prva skupna naložba združenega podjetja. Po šestih mesecih skupnega dela lahko ugotovimo vrsto ugodnih rezultatov in dogovorov, da se razvija SOZD kljub začetnim težavam v smeri, za katero so se bili dogovorili vsi delavci združenih podjetij. Vzrok za nekoliko počasnejše realiziran je zastavljenih ciljev je tudi v tem, ker smo še vsi v fazi ustanavljanja TOZD in združevanja v OZD, ker se prilagajamo samoupravnemu sporazumu, sprejetima ustavama in ker smo v fazi registracij TOZD in podjetij. Ker pa se gradi SOZD od TOZD navzgor, moramo imeti vse urejeno do konca v TOZD. Samo odstopljene primere in prenesene naloge s TOZD v širše asociacije lahko obravnava in izvaja podjetje za vse TOZD. V najkrajšem času bomo morali prilagoditi ustavnim zahtevam tudi nekatera določila sporazuma o združevanju v SOZD. HEBBBEHKBBHBaBHnBBaMBaiHBHBHHHB B Odprta največja ribogojnica v Jugoslaviji V petek, 12. julija 1974, je bila v Bistriškem jarku pri Muti v Dravski dolini slovesno odprta največja ribogojnica v Jugoslaviji in ena najlepših na svetu. Ribogojnica je skupna investicija Agrokombinata Maribor ter Kmetijske zadruge Drava Vuzenica. Ob najsodobnejši tehnologiji bodo v ribogojnici letno vzgojili 320 ton postrvi. V naslednji številki Naše poti bomo o ribogojnici ter o njeni otvoritvi objavili obširno reportažo v besedi in sliki. M. C. Komunisti in uresničevanje kongresnih resolucij Razgovor Milovana Zidarja s komunisti kmetijskih organizacij združenega dela iz občin Lenart, Maribor in Ptuj Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar se je rade volje odzval vabilu sveta ZKS SOZD KPK in se je pogovarjal v sredo, 26. junija 1.974, o najpomembnejših nalogah komunistov po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ. Pogovora se je udeležilo več kot 150 komunistov iz vseh organizacij ZKS SOZD KPK ter organizacij ZKS Perutnine, živino-rejsko-veterinarskega zavoda in Petovie iz Ptuja. Iz razgovora povzemamo nekaj najpomembnejših nalog, o katerih je obširno govoril tovariš Zidar. Trije elementi resolucije V razgovoru je tovariš Zidar izhajal iz resolucije o razvoju kmetijstva in podeželja, ki je bila sprejeta na VII. kongresu ZKS; zanjo meni, da so najpomembnejši trije elementi, in sicer, da izhaja iz dveh enakopravnih subjektov nadal jn j ega razvo j a ekono inskih in samoupravnih odnosov v kmetijstvu in na podeželju — delavcev in kmetov; v resoluciji je nadalje poudarjena naloga graditve visoko produktivnega družbenega sektorja kmetijstva; in tretjič — naloga, ki poudarja širitev kooperacije kot pogoja za zvečanje produktivnosti v zasebnem sektorju kmetijstva in vključevanje kmetov v proces družbene reprodukcije. Ob razčlenitvi posameznih elementov resolucije je tovariš Zidar menil, da sp doseženi v družbenem sektorju kmetijstva veliki rezultati, vendar moramo pri graditvi le-tega še posebej upoštevati dejstvo, da je prvenstvena naloga usposobiti obstoječa družbena zemljišča in jih ak- Ocene in naloge komunistov Po ocenah rezultatov ter nadaljnjih nalog komunistov KPK in po uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v TOZD, OZD, SOZD je razvidno, da se je vključila Zveza komunistov in druge subjektivne sile KPK po sprejemu ustavnih dopolnil v intenzivno akcijo za realizacijo sprejetih ustavnih načel. Akcija za realizacijo ustavnih dopolnil je tekla kljub vsem naporom v začetku dokaj počasi, s številnimi težavami in odpori. Z odločnim obračunom s tehnokratsko podjetniško miselnostjo, ki je bila prisotna, in z večjim poznavanjem ustavnih dopolnil se je opredelila večina delavcev in vodilnih za ustavna dopolnila in s tem tudi za uresničevanje namena ustavnih dopolnil. Kljub odločnemu uveljavljanju nove prakse ni bilo mogoče v kratkem času odpraviti vseh slabosti in odporov. Ob vsebinsko bogati aktivnosti in številnih rezultatih pri uveljavljanju določil nove ustave se je vedno bolj približeval tudi rok realizacije ustavnih dopolnil in oblikovanja TOZD. Realizacija TOZD je bila v neposredni zvezi z volitvijo delegacij in z oblikovanjem celotnega samoupravnega sistema v sestavljeni organizaciji združenega dela. Žal moram ugotoviti, da v vseh OZD to ni bilo realizirano v zakonskem roku; temu je botrovalo prepozno uresničevanje TOZD, različne težave in nepoznavanje problematike. Omenim naj, da so organizacije ZK v OZD premalo organizirano in dosledno realizirale ustavna dopolnila ter da so bile precej pasivne. V obdobju, ki je za nami, so bili veliki napori ZK, sindikata in vseh delovnih ljudi za uveljavljanje življenjske vsebine ustavnih dopolnil. Ob vseh teh procesih v TOZD je kljub vsemu vrsta rešitev, ki so izvirne in v skladu z ustavnim sistemom ter s sedanjimi samoupravnimi sporazumi; so pa še pomankljivosti, nedovršenost in neustrezne rešitve. Vse premalo se zavedamo, da pomenijo vse te spremembe v bistvu novo obdobje, v razvoju proizvajalnih odnosov in novo fazo samoupravljanja. Opisano oceno sem porabil kot osnovo pri pripravi razprave kot delegat za X. kongres ZKJ. Iz tega izhajajo tudi naloge in konkre- tne zadolžitve komunistov. Boris Rožman tivirati. Proces razslojevanja podeželja bo tekel še naprej in bo sproščal kmetijska zemljišča. Zato je nujno širiti in zaokroževati družbena zemljišča v večje komplekse z odkupom in zakupom prostih zemljišč. Z razslojevanjem podeželja bodo obstajale tudi manjše površine, iki jih je tudi potrebno vključiti v proizvodnjo. Za to obstajajo možnosti, da se vključijo kmetje kooperanti, ki vlagajo skupno z družbenim sektorjem delo in sredstva za ustrezno kmetijsko proizvodnjo. Naslednji nalogi v kmetijstvu sta modernizacija in sanacija mlečnih družbenih farm. Ne moremo dopustiti diskusije, ali so te potrebne ali ne, ampak se moramo zavzeti za modernizacijo. Na teh mora biti visoka proizvodnja. Znotraj SOZD KPK je prav gotovo potrebno s programom opredeliti tudi naloge, kot so pitanje goveda, in sicer na industrijski način. Pri tem se je treba odločiti za koncentracijo pitanja na e-nem ali več mestih. Razvoj poljedelske proizvodnje V razgovoru /e bilo posebno poudarjeno razvijanje poljedelske proizvodnje na našem območju; zanjo obstajajo po mnenju sekretarja realne možnosti in tudi potrebe. V Sloveniji smo šibki glede poljedelske proizvodnje — tako glede površin kot tudi glede produktivnosti. Značilni so nizki donosi in tudi premalo modernizirana proizvodnja. V poljedelstvu pa so nujna industrijska pristopanja. V vinogradništvu je pogoj-za uspešno prihodnost visoka kvaliteta in zmanjšanje proizvodnih stroškov, kar pa zahteva tudi povezanost med tovrstnimi proizvodnimi in dodelavnimi TOZD. Na področju sadjarstva je bodočnost ob intenzificiranju in znižanju stroškov. Za razvoj živinoreje velja kot dejavnik stabilnosti proizvodnje krma; te moramo-doma več pridelati kot doslej. Sodelovanje s kmeti v okviru obratov za kooperacijo pri posameznih kombinatih v okviru SOZD mora postati stalna naloga vseh dejavnikov. Resolucija, sprejeta na kongresu, zavezuje komuniste, da naj razvijajo sodelovanje na vseh področjih in tako vključujejo kmete v večjo proizvodnjo in širše samoupravne odnose. Nekateri primeri smelega: razvijanja proizvodnega sodelovanja v Sloveniji kažejo na to, da se je kmet pripravljen vključiti v ta proces. Primer iz Bele krajine to dovolj zgovorno dokazuje, saj se je združilo 107 lastnikov vinograd-niških parcel od 5 arov naprej in so tako združili površino v izmeri 22 hektarov, ki je obnovljena po sodobnih, principih v vinogradništvu. To bo pomenilo večjo proizvodnjo in manjše proizvodne-stroške. Primer je lahko spodbuden tudi za naše kraje, kjer imamo za to več realnih možnosti. Integracijski procesi v kmetijstvu, predelavi in trgovini niso bili realizirani v duhu stališč, sprejetih v Zvezi komunistov. Združevanje dela in sredstev zajema proizvodnjo, predelava se ne vključuje dovolj učinkovito, medtem ko se trgovina vključuje le v izjemnih primerih. Tako še vedno obstaja bolj ali manj horizontalna integracija, ne pa tudi vertikalna. Zato je na tem področju nujna odločnejša politična akcija, zlasti komunistov. -cč ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Delegati na VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ Sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije se je udeležil in na njem aktivno sodeloval Kmetijskega kombinata Ptuj. Na kongresu je govoril o ekonomski in samoupravni nujnosti povezovanja gospodarstva in kmetijstva. Zlasti je poudaril, da postavljajo vsi programi o nadaljnjem razvoju kmetijstva osnovno zahteve proizvodnje — večjo proizvodnjo hrane. Ta zahteva pa velja tudi za večje povezovanje kmetijstva, od tega naprej z razpravo Franc Tetičkovič iz pa s predelovalno prehrambeno industrijo in trgovino. Posredujemo povzetek njegove razprave na kongresu: »Območje, v katerem se je pričelo povezovanje (sestavljena organizacija združenega dela KPK), predstavlja pomemben kmetijski prostor, v katerem so naravni in gospo- Delo samoupravnih l organov SOZD 1 Udeleženci seminarja med predavanjem Usposabljanje članov organov upravljanja V letošnjem marcu je organiziral skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj tridnevni seminar za člane organov samoupravnih organov Kmetijskega kombinata. Delavski svet SOZD Na svoji prvi seji je izvolil predsednika in namestnika ter potrdil izvoljene delegate in namestnike. Po pregledu dela iniciativnega odbora za združevanje v kmetijski in živilski industriji v podravski regiji je prevzel vse njegove funkcije DS SOZD. Na tej seji je bil imenovan po predlogu začasnega sveta ZKS Kmetijsko prehrambenega kombinata tovariš Cvetko Doplihar, mag. vet., za v. d. generalnega direktorja SOZD, ki pa še naprej opravlja funkcijo glavnega direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj. Člani DS so se dogovorili za nadaljnje delo na področju razvojne in komercialne politike sestavljene organizacije združenega dela. Na drugi seji DS, ki je bila 5. 6. 1974, so se dogovorili člani DS o dokončni organizacijski obliki tržnice Velenje, o njenem financiranju in so predlagali kandidata za vodjo tržnice. Organizacija tržnice v Velenju mora biti enotna za vso tržnico, z enim vodjem in kot poslovna enota TMI »Košaki« Maribor. Vsi trije investitorji — TMI »Košaki« Maribor, Agrokombinat Maribor in TOZD kletarstvo Slovenske gorice — jamčijo za zapadle obveznosti iz kreditov in drugih vloženih sredstev v tržnico, skladno z naložbami. Če pa postane tržnica v Velenju temeljna organizacija združenega dela ali del ene TOZD, prevzame sama vse obveznosti iz kreditov. Na tej seji DS je bila odobrena investicija za tržnico v Velenju kot skupna investicija SOZD, po predračunski vrednosti. Nadaljnje delo v SOZD bo potekalo na ta način, da se ustanovijo za posamezne dejavnosti, ki se opravljajo skupno in ki so bile dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združitvi, odbori in komisije, ki jih sestavljajo predstavniki iz vsake delovne organizacije — podpisnice. Ustanovljeni so bili naslednji odbori in komisije: 1. Finančni odbor 2. Komercialni odbor 3. Razvojni odbor 4. Odbor za splošne zadeve 5. Uredniški odbor skupnega internega časopisa SOZD 6. Odbor interne kontrole 7. Odbor za avtomatsko obdelavo podatkov 8. Komisija HKS DS SOZD je sprejel tudi sklep, da se sistemizirata za sedaj dve delovni mesti, in sicer: 1. sekretar samoupravnih organov 2. novinar skupnega časopisa Kolegijski poslovodni organ SOZD Sestavljajo ga individualni poslovodni organi delovnih organizacij podpisnic. V času od 9. 1. 1974 do 27. 5. 1974 je imel štiri seje. Na prvi seji, ki je bila 9. 1. 1974, je poročal tov. Doplihar o povezovanju Kmetijskega kombinata Gornja Radgona in KK KZ Slovenska Bistrica v sestavljeno organizacijo združenega dela. Na tej seji je bilo dogovorjeno, da se sestanejo predstavniki komercialnih služb -podjetja ter se dogovorijo o bodočem skupnem delu SOZD, o medsebojnem obveščanju, o skupnem nastopu in o prodaji več proizvodov. Komisija za razvoj in načrtovanje je bila na tem sestan- Progvam je obsegal 12 tem in je bil izčrpan v treh dneh. Seminarja se je udeležilo 140 delavcev, članov samoupravnih organov. Na seminarju so sodelovale tudi delegacije samoupravnih organov Agrokombinata Maribor, Agrokombinata Lenart in Tovarne mesnih izdelkov iz Maribora. Program seminarja je vseboval najaktualnejše teme, lahko poudarimo, da so vse kazale pot, kako uresničiti nova ustavna načela in določila v praksi. Menimo, da potrjuje tudi rezultat ankete med ude- ku zadolžena, da izdela program sodelovanja in razvoja tega področja na ta način, da sešteje vse investicije za leto 1974, realizacijo teh programov za letošnje leto pa izvede vsako podjetje samo. Direktorji podjetij so poročali o pripravah na volitve v samoupravne organe SOZD. (Nadaljevanje na 4. strani) leženci seminarja, da je seminar uspel. K temu so nedvomno pripomogli sami udeleženci seminarja, ki so skrbno in potrpežljivo sledili predavateljem vse tri dni, čeprav ni bilo tako lahko poslušati dokaj zahtevna predavanja, ker je za odmor vedno zmanjkalo časa. Hoteli smo izkoristiti čas in predavatelje; to so bili vplivni družbenopolitični in strokovni delavci z republiških vodstev ZK, sindikata, gospodarske zbornice, in to: Rado Albreht, Peter Toš, Rado Dvoršak, Slavko Grčar in Boštjan Pirc; iz ptujske občine pa: Tone Purg, Ivan Rau, Milan Kneževič, Karel Žmauc in iz podjetja Oton Polič ter Franc Golob. Na zaključku seminarja je bil razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Ptuj. Na seminarju so dobili zbrani vrsto poglobljenih odgovorov na najrazličnejša vprašanja v zvezi z dogajanji v ptujski občini. F. T. darski pogoji za vse vrste kmetijske proizvodnje — od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva pa do vinogradništva. V tem prostoru so tudi precejšnje površine, in sicer o-krog 55.600 ha, ki še niso ekonomsko smotrno izkoriščene zaradi poplav ali neurejenega vodnega režima (kot npr. Polskava, Pesnica, Dravinja, Ložnica). Družbeni sektor predstavlja v tem prostoru močan potencial za kmetijsko proizvodnjo, saj razpolaga z več kot 20.000 hektari zemljišč. Zasebno kmetijstvo pa obsega blizu 26.000 kmetij z 90.000 ha zemljišč. Posebnost tega območja predstavlja tudi precejšen odstotek kmečkega prebivalstva, in sicer največ v lenarški občini nad 60 %, v ptujski 47 %, le v mariborski občini predstavlja kmečko prebivalstvo 11 % vsega prebivalstva.« O povezovanju v SOZD Kmetijski prehrambeni kombinat je nakazal Franc Tetičkovič v razpravi, da sloni to povezovanje na skupnih ciljih, kot so: gospodarska krepitev celotnega kmetijskega kompleksa z modernizacijo proizvodnje in z uvajanjem sodobnih tehnologij, enotno izvajanje agrarne in ekonomske politike v širšem prostoru, večja možnost specializacije in delitve dela, skupno dogovarjanje za skupne naložbe s samoupravnim sporazumevanjem, enotnejši nastop na trgu, uvajanje sodobnejšega načina obdelovanja podatkov (računalništvo, enotnejša razvojna in programska po- litika, enotno izvajanje gospodarskih in samoupravnih nalog pri vključevanju zasebne kmetijske proizvodnje v blagovno družbeno proizvodnjo in vključevanje zasebnega kmečkega proizvajalca v samoupravne odnose. Pri podružbljanju kmetijske proizvodnje in razvijanju blagovne proizvodnje je postavljen kmetijski prehrambeni kombinat pred dokaj odgovorne naloge. Te so v sklepih 2. konference ZK Slovenije (sedaj so v sprejetih resolucijah na VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ). Tega se odgovorno zavedamo, toliko bolj, ker gre za območje treh občin z okrog 26.000 gospodarstvi; od njih je vključenih po dolgoročnih pogodbah v sodelovanje v obratih za ko- operacijo okrog 18 %. Veliko več jih je vezanih s kratkoročnimi pogodbami na obrate za kooperacijo združenih kmetijskih kombinatov v SOZD. Položaj kmetov se je po sprejetih ustavah bistveno menjal, kar zadeva njihovo samoupravno odločanje oziroma vključevanje v samoupravne organe v okviru SOZD. Tako jih je vključenih v razne oblike samoupravljanja 376, pri tem pa niso všteti člani delegacij v združenem delu. Za zasebne kmete so nosilci nadaljnega razvoja družbena kmetijstva, združena v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat, in so skupno s širšo družbo tudi zagotovilo njihovega razvoja.« Razvojni program SOZD KRK — sinteza interesov delavcev Na povabila SOZD KPK Ptuj, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine je obiskal Ptuj član IS Skupščine SR Slovenije ter republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. agr. Dopoldne se je pogovarjal s predstavniki vseh organizacij združenega dela, ki so združene v SOZD KPK, s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Ptuj. Vršilec dolžnosti direktorja SOZD KPK Cvetko Doplihar je gosta obširno seznanil z dosedanjim delom sestavljene organizacije združenega dela KPK, zlasti pa še z idejnimi programi nadaljnjega razvoja posameznih dejavnosti v okviru SOZD. Pri tem je bila poudarjena tudi naloga po nadaljnjem povezovanju, zlasti s predelovalci kmetijskih proizvodov in trgovino. Pomembne zmogljivosti in dosežki Idejni načrt nadaljnjega razvoja posameznih dejavnosti sloni na dosedanjih dosežkih in proizvodnih zmogljivostih območja, na katerem delujejo organizacije združenega dela v okviru SOZD; to je območje občin Maribor, Lenart, Ptuj in deloma sosednjih občin Slovenska Bistrica in Ormož. To območje je imelo v lanskem letu samo v v živinoreji več kot 17.000 ton tržnih viškov. Med drugim je bilo ugotovljeno prav za te viške, da je bilo zaklanih 42 % govedi v klavnicah podravske regije, drugi, večinski del pa je bil zaklan in predelan v drugih krajih Slovenije. Programi nadaljnjega razvoja živinoreje predvidevajo v nekaj naslednjih letih zvečanje vzreje govedi za več kot 60 %. To vsekakor narekuje modernizacijo, razširitev in dopolnitev klavniških in predelovalnih zmogljivosti. Zato je predvidena gradnja nove klavnice in drugih objektov. Prav tako je programirana obnova vinogradništva v okviru SOZD KPK. Tako bomo dosegli okrog 900 ha visoko-donosnih vinogradov. To pa narekuje hkrati tudi modernejše predelovalne obrate in kletne prostore. Za izgradnjo teh objektov so načrti že v izdelavi. Obstoječe in predvideno obnavljanje plantažnih sadnih nasadov prav tako zaokrožuje komplekse v Agrokombinatu Lenart in Kmetijskem kombinatu Ptuj. Hidro- in agromelioracije predstavljajo nadaljnjo nalogo in postavko v programu razvoja združenih podjetij. To hkrati pomeni širitev površin zemljišč v družbenem sektorju in možnosti za širitev poljedelske proizvodnje na območju treh občin — Maribor, Lenart in Ptuj. Naslednje naloge oziroma postavke programa razvoja SOZD KPK so nakup zemljišč, vključitev kmetov v družbenoekonomske in samoupravne odnose, specializacija in preusmerjanje kmetij ter razvijanje sodelovanja s kmeti na celotnem območju SOZD. Predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj so seznanili gosta z aktualnimi vprašanji nadaljnjega gospodarskega razvoja manj razvitih občin. Pri tem so opozorili na čedalje večje gospodarsko zaostajanje ptujske občine za drugimi območji v Sloveniji. V SOZD močno povezovalno zavest Gost, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Mi- (Nadaljevanj e s 3. strani) Na drugi seji kolegijskega poslovodnega organa SOZD z dne 12. 3. 1974 so se dogovarjali predstavniki delovnih organizacij — podpisnic o načinu financiranja tržnice Velenje in o njeni organizacijski obliki. Za pripravo poslovnika o delu komisije za firmo in zaščitni znak SOZD so imenovali komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vseh podpisnic. Navedena komisija je pripravila osnutek takšnega poslovnika in ga dala v obravnavo kolegijskemu poslovodnemu organu, ki je dal k osnutku pripombe in dopolnitve. Na tretji seji kolegijskega poslovodnega organa, ki je bila 18. 4. 1974, so pregledali njegovi predstavniki potek in rezultate dela odborov in komisij, ki so bile imenovane za usklajevanje dela na ravni SOZD. Kolegijski poslovodni organ je imenoval na svoji tretji seji naslednje odbore in komisije: 1. uredniški odbor skupnega časopisa SOZD, 2. finančno-računski odbor in 3. odbor interne kontrole. Druge odbore in komisije imenuje DS SOZD na prihodnji seji. Uredniški odbor Ta odbor je imel y času od imenovanja dve seji, in sicer 25. 3. 1974 in 13. 5. 1974. lovan Zidar, je menil, da so v informaciji o programu nadaljnjega razvoja SOZD še premalo vpleteni podatki SOZD, kar daje misliti tudi na to, da v tem času še ni ustvarjena dovolj močna povezovalna zavest in sila v okviru SOZD. Skupen program mora vsebovati skupne številke in skupno zavest. Program mora biti bolj ambiciozen in realen. Osnove v okviru SOZD za ambicioznejši program obstajajo, zato mora biti prisotna ob konkretni izdelavi tudi ambicioznost. Potrebna je skupna in enotna akcija. Program mora hkrati predstavljati sintezo interesov vseh delavcev v okviru SOZD. Na osnovi tega mora nastati nova kvaliteta, ki pa ne more predstavljati le seštevka; nova kvaliteta mora sloneti na skupnih ciljih. Za realizacijo tega pa se morajo močno zavzeti vsi samoupravni, vodstveni, strokovni in družbenopolitični dejavniki. Franc Tetičkovič Na prvi seji so se dogovorili člani uredniškega odbora,, predlagani v vseh delovnih organizacijah — podpisnicah, o delu navedene komisije in o izdajanju skupnega intemega časopisa v okviru SOZD. Na tej seji so bili sprejeti naslednji pomembni sklepi: 1. Izhajanje časopisa mora biti redno mesečno, po potrebi tudi večkrat. 2. Za obsežno in odgovorno delo pri izdajanju skupnega časopisa je potrebna kadrovska zasedba (novinar). 3. Za tiskanje časopisa je potrebno zbrati ponudbe različnih tiskarn. 4. Komisija predlaga tudi pripravo osnutka pravilnika o izdajanju časopisa, v katerem je treba urediti vprašanje izhajanja, delovanja uredniškega odbora, urednika, novinarja, zunanjih sodelavcev, honoriranje posameznih prispevkov itd. Na drugi seji uredniškega odbora so bili predlogi, da je potrebno pohiteti s pripravami o izdajanju časopisa in pripraviti predloge potrebnih aktov za izdajanje časopisa. Člani uredniškega odbora so predlagali, da se imenuje za glavnega in odgovornega u-rednika Franc Tetičkovič, direktor splošnega sektorja Kmetijskega kombinata Ptuj. Delovno mesto novinarja in administrativne pomoči se razpiše. Na tej seji so bili sprejeti naslednji sklepi: BS! M H IBESSEEEBBBBEHHBHBaBBEEBFlEL.EBiSSEZEBEElPlCS.S m Vazno obvestilo a a s a st B H B B B B B H B 1 B B B B B 1 B B : B S Uredništvo Naše poti in sekretariat samoupravnih organov SOZD naprošata tajnice vseh temeljnih organizacij združenega dela v KPK oziroma njihovih samoupravnih organov, enako pa tudi tajnice organizacij združenega dela in njihovih samoupravnih organov, da sproti dostavljajo vse zapisnike in sklepe svojih organov, in sicer po dva izvoda na naslov: KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT (za uredništvo Naše poti in sekretariat samoupravnih organov SOZD) 62256 Ptuj, Muzejski trg 2 Uredništvo Naše poti pa naproša še predsednike in tajnice navedenih samoupravnih organov, da mu pravočasno dostavljajo tudi vabila in druge materiale za svoje seje. Enaka prošnja velja tudi predsednikom in sekretarjem vseh družbenopolitičnih organizacij v vseh delovnih skupnostih SOZD. Le z neposrednim in nepretrganim kontaktom bomo lahko imeli najtesnejšo povezavo s centralnimi samoupravnimi organi, enako pa tudi z uredništvom našega skupnega informatorja. Vsem tovarišicam in tovarišem se za razumevanje in trud vnaprej najlepše zahvaljujemo! K El B m B B H B B a a B a a H B g n w ^gagr:-T3.d3S3:i33aaEiSBBaBHaaBB3aBBBBBBBBBBSBB 1. Priložiti je potrebno čim-■prei prijavo republiškemu sekretariatu za informacije za izdajanje skupnega časopisa z nazivom »Naša pot«; z njim so se namreč strinjali delavci v OZD. 2. Vrsta časopisa — interni časopis, — čas izhajanja časopisa — mesečno, po potrebi večkrat, — naslov uredništva — Uredništvo »Naše poti«, Ptuj, Muzejski trg 2, — glavni in odgovorni u-rednik časopisa »Naša pot« — Franc Tetičkovič, Ptuj Bevkova 1, — viri finančnih sredstev — zagotavljajo jih vse OZD v okviru SOZD, — tiskala bo Ptujska tiskarna, ki je dala ponudbo za en izvod 2,30 din. 3. Gradivo za prvo številko je potrebno pripraviti do 25. .5. 1974 ter poslati vsem direktorjem zapisnik o zadolžitvi odgovornih ljudi za prispevke. Finančno-računski odbor Seja tega odbora je bila 26. 3. 1974. Na njej so pregledali uspehe in stanje sredstev podpisnic po zaključnem računu za leto 1973. Pregled uspeha kaže, da je imel SOZD v letu 1973 816 milijonov din celotnega dohodka, 152 milijonov din dohodka, 28 milijonov din dobička in 2,4 milijona din izgub. Od dobička je bilo izplačanih okrog 8 milijonov din za osebne dohodke, 20 milijonov din pa je bilo razporeje-nih v sklade. Za 23 milijonov din je bilo obračunane amortizacije, od tega 5 milijonov din prek minimalne stopnje. Dogovorili so se o investicijah za tržnico Velenje, ki se uresniči kot skupno vlaganje, nosilec investicije pa naj bo Kmetijski kombinat Ptuj. Ugotovljeno je bilo, da imajo vsi kombinati hranilno-kreditno službo, v TMI Košaki Maribor pa izplačujejo osebni dohodek prek KB Maribor; A-grokombinat Maribor in Lenart še nimata osebnih dohodkov prek HKS, KK Ptuj pa ima organizirano izplačevanje osebnih dohodkov prek HKS. Odbor interne kontrole SOZD Na seji z dne 5. 4. 1974 so se dogovorili o nadaljnjem delu tega odbora in o organiziranju ogleda in študije posameznih organizacijskih struktur, ki so element dela interne kontrole. Interne kontrole delovnih organizacij — podpisnic se bodo pri svojem delu medsebojno dopolnjevale in sodelovale. Vsi že ustanovljeni odbori in komisije nadaljujejo s svojim delom in uresničujejo sklepe, ki so jih sprejeli. 'Sestavljena organizacija združenega dela KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT PTUJ, Muzejski trg 2 MflMDII umil za firmo in zaščitni znak. Začasna firma oziroma delovni naslov sestavljene organizacije združenega dela je Kmetijsko prehrambeni kombinat. 1. Teme natečaja: — Firma sestavljene organizacije združenega dela — Zaščitni znak, ki se bo uporabljal skupno s firmo Predlagatelji morajo upoštevati pri svojem delu glavne dejavnosti delovnih organizacij podpisnic v sestavi sestavljene organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 22/73). Predlagatelji lahko rešujejo posamezne od razpisanih tem, lahko pa rešujejo obe temi hkrati. 2. Udeležba pri natečaju: Natečaja se lahko udeleži vsak delavec, zaposlen v SOZD. Pri natečaju ne morejo sodelovati člani komisije. 3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: a) Rotman Ivan b) Letnik Alojz c) Jelnikar Janko d) Mlakar Jurček e) Pišek Mihaela 4. Nagrade L 2000,— din 2. 1000.— din 3. 500,— din V primeru, ko sta izbrana predlagatelja firme in zaščitnega znaka dve različni osebi, pripada vsakemu predlagatelju polovica določenega zneska nagrade. 6. Način pošiljanja predlogov: Predlagatelji naj oddajo svoje predloge za firmo in zaščitni znak v 14 dneh od dneva razpisa s svojim naslovom s šifro na naslov: Sestavljena organizacija združenega dela KPK Ptuj, Muzejski trg 2, z oznako »Za natečaj«. 7. Poslovnik: Poslovnik določa natančne pogoje za natečaj firme in zaščitnega znaka. V njem so določila o pravicah in dolžnostih predlagateljev in razpisovalca natečaja. Ta poslovnik je sestavni del razpisa. V primeru, da ne ustreza noben od prispelih predlogov za firmo in zaščitni znak pogojem natečaja, se natečaj ponovno razpiše v dnevnem časopisu. AK LENART: PROGRAMSKO USMERJENE KMETIJE Preusmerjanje kmetij je dolgoročnejši proces, ki mora teči po pripravljenem programu in ob sodelovanju strokovnjakov. Prilagoditev rastlinske proizvodnje je končana najhitreje v dveh do treh letih, prilagoditev živalske črede programirani proizvodnji pa teče počasneje, zlasti če gre za prirejo mleka. Preusmeritev zahteva najprej urejanje bioloških inovacij; temu sledi zvečanje ter modernizacija gospodarskih zgradb in nabava mehanizacije. Dejavniki, ki omejujejo hitrost preusmerjanja, so zlasti pomanjkanje kapitala, strokovnega znanja in delovnih izkušenj, neurejenost tržišča ter nezaupljivost kmetov do neizkušenih inovacij. Preusmeritev kmetij je dobila v Sloveniji kakor tudi v naši delovni organizaciji širok razmah. Plan, ki si ga je zastavila naša delovna organizacija za leto 1974, je, da preusmeri 85 kmetij, in to v mlečno proizvodnjo 25 kmetij, v pitovno proizvodnjo 21 kmetij, v kombinirano proizvodnjo (mleka in mesa ter v sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo) pa 39 kmetij. Preusmerjanje kmetij pomeni prizadevanje, da opusti kmetija razdrobljeno, v veliki meri naturalno proizvodnjo in se postopoma preusmeri v specializirano tržno proizvodnjo. Pri tem se morata zvečati intenzivnost pridelovanja in produktivnost dela, tako da dosežejo na kmetiji boljši dohodek in da si izboljša kmetija svoj življenjski standard. Darja Gorše, inž. agr. kup nema ca6opi&u na pat (Nadaljevanje s 1. str.) tih, skupnih programih in načrtih ter doslednem boju za uresničenje skupnih ciljev. Naša pot naj bo skupna pot po posebnem, prostranem, širokem območju z mnogimi gospodarskimi panogami. Zato želimo, da bi sodelovali v njej vsi delavci — tako vinogradniki s Plača, živinorejci iz Pragerskega, sadjarji iz Selc, poljedelci iz Dornave in predelovalci mesa iz Košakov kot tudi kmetje kooperanti z območij obratov za kooperacijo AK Lenart, KK Ptuj in KZ Maribor ter PZ Pesnica. V Naši poti naj bo prikazana tudi dejavnost družbenopolitičnih organizacij — Zveze komunistov, Zveze sindU katov, Zveze mladine. Naj se v njem izmenjujejo mnenja in izkušnje o delu družbenopolitičnih organizacij in izraža povezanost pri formiranju stališč in sklepov ter pri njihovem izvajanju. V uredniškem odboru skupnega časopisa si bomo prizadevali, da bo časopis vedno življenjski, da ne bo samo regi-strator dogodkov, temveč spodbudnih za nenehno obravnavanje in reševanje gospodarskih in samoupravnih vprašanj znotraj kolektivov v SOZD. O Naši poti še to: K vsemu našemu v sestavljeni organizaciji združenega dela naj svoje prispeva tudi naš časopis. Hkrati pa naj bo to za nas vse tudi obveznost, da bomo v njem sodelovali. Le tako bomo dosegli cilje njegovega izhajanja od prve številke dalje, to pa pomeni za nas vse dodatno obveznost, kar pa je hkrati naša samoupravna pravica in dolžnost. Ob tej priložnosti vabimo tudi vse dosedanje sodelavce Brazde, Glasnika, Poročevalca in dosedanje Naše poti. S svojimi bogatimi izkušnjami, voljo in sposobnostjo boste pripomogli tudi v skupnem časopisu Naša pot s pisano besedo, da bomo dosegli, kar si z delom in s pisanjem želimo ustvariti. F. T. AGROKOMBINAT LENART Razmišljanja o proizvodno finančnem planu za Ob razmišljanju o izpolnitvi plana za leto 1974 že v uvodu poudarjamo, da smo v začetku leta ukrenili vse potrebno, da bo letošnji proizvodni plan uresničen v okviru optimalnih možnosti. V TOZD proizvodnja in storitve smo zasnovali plan za TOZD kot celoto in za posamezne obrate. Plan je bil v razpravi po vseh temeljnih organizacijskih enotah in je bil tudi sprejet. Vsi obrati so si postavili za osnovni cilj, da bodo plan v celoti realizirali. Letos to ne bo lahko, če upoštevamo pri tem še gospodarske ukrepe in družbene posege kakor tudi neugodno gibanje cen reprodukcijskega materiala in na koncu še eventualne vremenske nevšečnosti. Kmetijski obrat Lenart u-gotavlja, da je odvisna izpolnitev plana od vsakega delavca, ki lahko s svojim vestnim delom in štednjo pri stroških mnogo pripomore. Tudi strokovni delavci pričakujejo pravočasno in pravilno usmerjanje tehnologije v posameznih panogah. V poljedelstvu še vedno nabavljamo dodatno mehanizacijo. V živinoreji so bili že v letu 1973 storjeni ustrezni ukrepi; zlasti bo potrebno pridelati čimveč krme doma, ker postaja z nakupom krmil in koruze iz drugih republik pitanje govedi manj rentabilno. Tudi v letošnjem letu investira Agrokombinat Lenart v to smer izdatna sredstva za pridobitev čimveč donosnih površin. Sadjarstvo in vinogradništvo v kmetijskem obratu Lenart ne predstavlja večje proizvodnje, vendar nam ob leto 1974 nepravilnih ukrepih lahko tudi ta panoga zniža dohodek. V kmetijskem obratu Selce je bila dosežena v letu 1973 dokaj zadovoljiva proizvodnja —- tako količinsko kot kvalitetno. Tudi za leto 1974 ima ta obrat visoko postavljen plan. Tako bi naj v tem letu proizvedel vagon hrušk in vagon iabolk po hektaru obstoječega nasada. Ni potrebno poudarjati kvalitete, saj se kolektiv v celoti zaveda, da moramo pridelati vsaj 85,90 % prvorazrednega sadja. Seveda to ni možno v primeru raznih elementarnih nesreč in toče. Proizvodni plan je izdelan strokovno in po dosedanjih izkušnjah in ga je obrat tudi obravnaval. Plan nakazuje celoten tehnološki postopek proizvodnje — gnojenje, zaščito, potrebne delovne ure, obrezovanje, obiranje in sortiranje ter vsa dela v zvezi s spravilom in transportom sadja. Sam obrat pričakuje od vodilnega kadra v obratu in v vsem podjetju, da bo celoten potek proizvodnje strokovno pravilno organiziran. Tega se zavedajo tudi tralkto-risti —■ tako v kmetijskem obratu Selce kakor tudi v obratu transport. Sklenili so, da bodo pri svojem delu z zmanjšanjem stroškov in oskrbo strojev prispevali svoj delež k zvečanju proizvodnje. Seveda je primorana tudi naša kmetijska delovna organizacija glede delovnega časa delo organizirati v raznih časovnih konicah, kar je za kmetijstvo splošno znano. Tako že sedaj ukrepa obrat, da bi se proizvodi pravočasno plasirali na tržišče. V tem uvodnem sestavku ne obravnavamo podrobnosti, ker so te opisane v drugih člankih. Otvoritev nove mehanične delavnice Pri celotnih prizadevanjih za dvig proizvodnje in razširitev poslovanja v vseh panogah in vseh obratih je Agrokombinat Lenart tudi na področju mehanizacije in delovnih razmer v obratu transport ukrenil vse potrebno, in tako je bila 11. maja 1974 otvoritev novih mehaničnih delavnic. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Lenart ter predstavniki nekaterih mariborskih zavodov. Uvodni govor je imel direktor TOZD proizvodnja in storitve Andrej šuman, inž., ki je med drugim dejal: »Drage tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja in storitve, ki bo danes predala v obratovanje na novo zgrajeno mehanično delavnico z garažami za motorna vozila v obratu transport. To ni pridobitev samo za našo delovno organizacijo, ampak tudi za krai — za področje občine Lenart. Zato mi dovolite, da vas ob tej priložnosti seznanim, s čim se ukvarja naša temeljna organizacija združenega dela, ki se razprostira na področju treh občin. Glavna proizvodnja je proizvodnja mesa, proizvodnja kvalitetnega sadja, proizvodnja pšenice in koruze. To je kmetijska dejavnost, s katero se ukvarja naša TOZD. Od nekmetijske dejavnosti pa imamo razvito gostinstvo in trgovino, poleg tega pa imamo razvit kamionski Transport in težko kmetijsko mehanizacijo, kot so buldožerji in sedaj kot dodatno še mehanična delavnica za interne in eksterne potrebe. V temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja in storitve je zaposlenih 144 ljudi, proizvodnja pa je v glavnem mehanizirana. Uvedene imamo strojne linije, zaradi česar potrebujemo večje število kmetijskih strojev za proizvodnjo. V letih 1972 in 1973 smo v tej temeljni organizaciji združenega dela investirali 15,500.000 dinarjev, od tega za agro- in hidromelioracije 3,500.000, za preureditev govejih hlevov 4,000.000, za preureditev gostišč Črni les in Gradišče ter restavracije Grozd 3,300.000, za obnovo breskovih nasadov v Selcah 1,200.000, za kmetijsko mehanizacijo 1,500.000 ter za transportna sredstva in mehanično delavnico 3,200.000 dinarjev. Temeljna organizacija združenega dela proizvodnja in storitve razpolaga z naslednjo pomembnejšo mehanizacijo: 13 kamionov, 7 buldožerjev, 16 traktorjev, 6 kombajnov in 3 škropilnice MEYRS. VREDNOST LANSKOLETNE PROIZVODNJE: 4,6 MILIJARDE STARIH DINARJEV V letu 1973 smo dosegli celotno vrednost proizvodnje 4,6 milijarde starih dinarjev, tako da smo jo nasproti letu 1972 zvečali za 48 %, dobička pa smo dosegli 131 milijonov dinarjev. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega v letu 1973 so znašali 1882 dinarjev ali 26 % več kot v letu 1972. V naši temeljni organizaciji združenega dela imamo v srednjeročnem in dolgoročnem planu, da bomo še nadalje večali kmetijsko kakor tudi nekmetijsko dejavnost. V kmetijski proizvodnji bomo še znatno zvečali proizvodnjo pšenice in koruze ter proizvodnjo večje količine kvalitetnega sadja. Nadalje bomo usposabljali še kmetijske površine na področju Pesniške doline, to je okoli 350 ha, v predračunski vrednosti šest milijonov dinarjev agromelioracije. Od nekmetijske dejavnosti je v programu predvidena razširitev gostinskih lokalov, še nadaljnji razvoj obrata transpert in kmetijske mehanizacije. V temeljni organizaciji zdru- ženega dela proizvodnja in storitve, kjer je zajeta tudi mehanična delavnica, je za letošnje leto predvideno, da bo vloženih približno 550 milijonov starih dinarjev za hidromelioracijo, nabavo kamionov in mehanizacijo ter za gradnjo garaž in skladišč za koruzo. Temeljna organizacija združenega dela proizvodnja in storitve je s pomočjo kreditov investirala v zadnjih dveh letih v ta obrat okrog 280 milijonov starih dinarjev. Tako smo v lanskem letu nabavili tri kamione in buldožer. Obrat transport je poleg drugih obratov posloval rentabilno, zato se je kolektiv odločil, da del sredstev investira v to dejavnost. Zavedamo se, da brez primerne delavnice ne moremo popravljati vedno večjega števila strojev in vozil. Za izgradnjo mehanične delavnice z garažami za motorna vozila se je kolektiv odločil zato, ker smo v središču kmetijskega področja. Izgradnja nove mehanične delavnice z garažami je znašala 2,100.000 dinarjev; sredstva v obliki kredita v višini 60 °/o smo dobili od Kreditne banke Maribor, 4C % pa je bilo lastnih sredstev. Delo na objektu še ni v celoti dokončano, ker imamo namen preurediti tudi garažo za lažje kmetijske stroje ter zgraditi ograjo okrog celotnega avtoparka. V preteklih letih je obrat transport odvajal lastna sredstva v izgradnjo investicijskih objektov v drugih obratih, danes pa drugi obrati to vračajo. s čimer nam je bila omogočena ta graditev ter nabava strojev in vozil.« Spregovorila sta tudi predsednik SO Lenart Franjo Mur-šec in predsednik centralnega delavskega sveta Agrokombinata Lenart Vinko Zelenik. Otvoritev je potekala v slavnostnem vzdušju, nato pa je predsednik SO Lenart Franjo Muršec mehanične delavnice predal svojemu namenu. Notranjost nove mehanične delavnice v Lenartu Dosedanje delo organov upravljanja V svojem poročilu prikazujem delo organov upravljanja kompleksno, in sicer za centralni delavski svet, delavski svet TOZD proizvodnja in storitve, zadružni svet TOZD kooperacija in kratke ugotovitve o delu svetov obratov ter svetov zadružnih enot. CDS, DS in ZS delajo v sedanji sestavi od izvolitve v mesecu marcu 1973. Ta mandatna doba odtlej še traja in so pokazali vsi trije organi upravljanja pri svojem delu veliko aktivnost. Tako je imel CDS v tej mandatni dobi do 30. aprila 1974 skupaj 17 rednih sej, DS do 6. junija 1974 21 rednih sej in ZS do 13. junija 1974 17 rednih sej. CDS je sprejel skupno 291 sklepov, DS 313 sklepov in ZS 222 sklepov; torej so sprejeli vsi trije najvišji organi upravljanja skupno 826 sklepov. Dejavnost v letu 1973... CDS podjetja je v tej dobi največ razpravljal o gospodarskem razvoju v letu 1973, o integracijskih procesih v kmetijstvu na območju severovzhodne Slovenije, o investicijskih kreditih, o adaptacijah, o rekonstrukcijah, o podpisih samoupravnih sporazumov, o sprejemu skupnih pravilnikov na ravni podjetja ter o vrsti drugih vprašanj. DS TOZD proizvodnja in storitve. V svoji mandatni dobi je DS TOZD prav tako razpravljal o smernicah gospodarskega načrta v letu 1973, o integracijskih procesih v kmetijstvu, o investicijah, o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, o adaptacijah, o sredstvih sklada skupne porabe, o amortizaciji in o drugih zadevah. Zadružni svet TOZD kooperacija je prav tako razpravljal o podobnih vprašanjih, zlasti pa o investicijskih kreditih za usmerjene kmetije, o hranilno kreditni službi, o integracijskih procesih v kmetijstvu, o nabavi in prodaji osnovnih sredstev in o drugih zadevah. Vse navedeno je podrobno razvidno iz poslovnega poročila za leto 1973. ...in v letu 1974 V letu 1974 so aktivno nadaljevali delo vsi trije najvišji organi upravljanja v enaki sestavi, ker jim mandatna doba še traja. Centralni delavski svet je imel v letošnjem letu štiri seje in je odigral svojo vlogo kot koordinator na ravni podjetja. Takoj na začetku leta Danijel Šprah, dipl. inž., direktor Agrokombinata Lenart je razpravljal o zaključnem računu Agrokombinata Lenart ter o razdelitvi sredstev na sklade. Na osnovi novih samoupravnih tendenc v smislu nove ustave je posvečal osnovno vprašanje tudi premoženjskemu stanju v podjetju in izvršil na predlog posameznih TOZD in posebne komisije razdelitev premoženja in finančnih sredstev med obe TOZD. DS proizvodnja in storitve je imel v letošnjem letu deset sej in je posvečal na njih veliko pozornost zlasti gospodarjenju v letošnjem letu, vprašanjem ekonomičnega poslovanja, varčevanju, tržišču idr. Program dela osnovne organizacije ZKS Na sestanku osnovne organizacije ZKS pri Agrokombinatu Leni rt, ki je bil v začetku leta, so sprejeli program dela ornovne organizacije ZKS za leto 1974. V svoj plan je osnovna organizacija ZKS vključila sklepe občinske konference m občinskega komiteja. Poleg teh sklepov obsega program dela še sklepe s koniercnce OO ZKS. Program nalaga vsemu članstvu, da se bori za dosego ciljev po tolmačenjih pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ. Komunisti so dolžni analizirati gospodarjenje po TOZD in le-to primerjati s planom. Naloženo jim je delo v organih upravljanja in skrb, da bodo sprejeti sklepi realizirani. Vso podporo dolgujejo delavski kontroli v podjetju, s čimer bi vplivali na celoten kolektiv, da bo preprečena morebitna škoda. Posebno pozornost zaslužijo tovariški odnosi v kolektivu; le na ta način bo dosežen želen uspeh. Zagotoviti je treba čim boljšo obveščenost kolektiva oziroma članov delovne skupnosti (delavcev in kmetov) prek sestankov, razgovorov in tega ter lastnega časopisa Brazda. Le kolektiv, obveščen o pomembnejših sklepih DS, ZS in CDS, bo laže vplival na njihovo realizacijo. Celotno članstvo je zadolženo prizadevati si za čimprejšnje formiranje DS in SOZD. Družbena stanovanja, za katera ima Agrokombinat Lenart razpolagalno pravico, je treba pregledati in usposobiti za bivanje v njih ali pa jih prodati. Preučevanje ekstenzivnih nasadov na območju Agrokombinata Lenart ter konkretni sklepi za sanacijo, aktivna vključitev v razpravo o praksi pri izvajanju republiške in zvezne ustave ter učinkovito delo po kongresu ZKS in ZKJ — teh nalog se morajo komunisti lotiti takoj. Na območju krajevne skupnosti pa obetajo komunisti sodelovanje tudi pri razpravah o statutih KS in občinske skupščine. Franc Mencingar Prodaja osnovnih sredstev in druga vprašanja. V skladu z našimi samoupravnimi tendencami so bile večkrat razprave o odločanju naših neposrednih proizvajalcev o neodtujljivih pravicah slehernega delavca in tudi prevzemanja obveznosti. Iz razprav izhaja, da moramo samoupravno odločanje še bolj decentralizirati in prenesti na delovne skupnosti obratov ter zadružnih enot. Iz nekaterih razprav in pomanjkljivosti na zborih delovnih ljudi ugotavljamo, da bodo morale biti razprave še bolj temeljite in odgovorne. Tudi zadružne enote v TOZD kooperacija bodo morale še bolj zaživeti in biti osnovni nosilec gospodarskega razvoja v svojem kraju. Zavzemati se bodo morale za razvoj svojega območja skupno z vsemi krajevnimi dejavniki in še zlasti s krajevno skupnostjo. Nekateri še vedno pričakujejo odločitve »od zgoraj«; bolj bodo morali sprejemati odločitve na nivoju enot in ukreniti Vse potrebno za čim boljši gospodarski razvoj posameznega obrata oziroma enote. To velja zlasti še za letošnje leto, ko imamo postavljen gospodarski plan dokaj visoko in pričakujemo, da bomo bolj odgovorno gospodarili in upravljali z družbenimi sredstvi na nivoju enot. Problematika nabave umetnih gnojil in kmetijske mehanizacije V našem kmetijstvu si ne moremo zamisliti dobre proizvodnje brez gnojil, tako naravnih kot tudi umetnih. Dodajati jih je potrebno zemlji za izboljšanje rodovitnosti in za zvečanje pridelka, predvsem kot nadomestilo za rastlinska hranila, ki smo jih bili odnesli poljščinam z njive. Surovine, kalijeva in fosforna gnojila uvažamo, dušična pa izdelujemo doma in celo izvažamo. Ob koncu leta 1973 je izdelalo naše podjetje plan za nabavo umetnih gnojil. Pri planu smo sklenili z našimi poslovnimi partnerji pogodbe za dobavo teh gnojil, in to točno po mesečni dinamiki za leto 1974. Prvi rok dobave je bil v mesecu januarju, vendar tega roka naši dobavitelji zaradi svetovne krize niso mogli ^spoštovati; na svetovnem tržišču so se namreč fosfati (teh uvozimo v Jugoslavijo o-krog 800 ton letno) podražili več kot trikratno. To je hudo prizadelo tovarno umetnih gnojil. Zaradi neizogibne podražitve izdelkov teh tovarn pa se seveda napovedujejo hujše in širše_ posledice. Prva posledica je predvsem v tem, da so nam pogodbene stranke do nadaljnjega odpovedale vsakršno dobavo umetnih gnojil. To je povzročilo precej hude krvi med našimi kooperanti, saj posreduje A-grokombinat Lenart prek naših trgovin kupcem umetna gnojila. Pričakujemo, da se bo trenutno stanje izboljšalo. Z dobavitelji bomo v stalnem neposrednem stiku in bomo skušali doseči, da bodo naše zahteve čimprej realizirane. Računati moramo na krepko zvečanje cen teh izdelkov. Na osnovi spoznanj družbe je zaživel tudi kmetijski del prebivalcev v zadnjih letih. Spoznanje, da tudi kmet lahko ustvarjalno pomaga pri napredku naše družbe, je dalo nove moči. Pri dinamičnem razvoju kmetijstva pa se je pojavila potreba po kmetijski mehanizaciji. To je nujno potrebno za boljše in hitrejše obdelovanje zemeljskih površin. Tako hitremu napredku ni sledila naša industrija, in tako je nastalo veliko pomanjkanje vse kmetijske mehanizacije. Sicer pa gradijo tovarne, ki bodo dale v določenem času zadostne količine mehanizacije. Obstoječe kapacitete so absolutno premajhne in nikakor ne morejo pokriti najnujnejših potreh. Ta situacija bo trajala še nekaj časa, ker so potrebe zares velike. Uvoz potrebne mehanizacije je omejen, zaradi česar kmetijske mehanizacije stalno primanjkuje. Vlado Hauptman AGROKOMBINAT MARIBOR Integracijski procesi - kakšni? Kmetijstvo kot pomembna panoga narodnega gospodarstva je še posebno zainteresirano, da si zagotovi s smotrnimi integracijami boljše pogoje gospodarjenja, kot jih je imelo doslej. Videti je, da smo se kaj hitro sprijaznili s posplošeno sodbo, da je kmetijstvo pri nas, pa tudi sicer, slabo rentabilna ali celo nerentabilna panoga; zaradi nizkega deleža v družbenem proizvodu je na samem repu gospodarskih tokov. Edino merilo za oceno pomembnosti kmetijstva niso le razmerja v ustvarjenem bruto proizvodu kot tudi ne razmerje med zaposlenimi v tej panogi nasproti zaposlenim v drugih panogah ali vrednost kmetijske proizvodnje nasproti vrednosti industrijske proizvodnje. Če bi bile naštete relacije, ki niso v prid Dr. Štefan Bauman, direktor Agrokombinata Maribor kmetijstvu, odločujoče bi po teh lahko sklepali, da se kmetijstvo »ne izplača«, vsaj ne pri nas v Sloveniji, kjer so ekološki pogoji slabi, delovne sile je malo in je relativno draga, obdelovalne kmetijske površine so razdrobljene in raznolike po strukturi in bonitetnih razredih na relativno majhnih območjih. Nasproti temu pa so območja na jugovzhodu Jugoslavije, kjer so zgoraj našteti pogoji za kmetijsko proizvodnjo če ne povsem idealni, pa vsaj neprimerno boljši, kot so pri nas. Enostaven sklep, ki se vsiljuje: »Ukinimo nerentabilno panogo« ali bolj prizanesljivo, oziroma previdno povedano: »Pustimo jo ob strani«, zavračajo razlogi, ki so izven domene gole ekonomike (narodna obramba) in ki terjajo, da tudi kmetijstvo sledi tokovom resolucij obeh kongresov in da se v skladu s temi tudi takoj ukrepa. Kako? Z integracijskimi procesi, ki so gospodarska nujnost dosežene stopnje družbenoekonomskega razvoja pri nas in jih zato podpirajo tudi ustavna določila in drugi dokumenti, med temi resolucija X, kongresa ZKJ, v kateri je poudarjeno, da je za hitrejši razvoj vsega agroindustrijskega kompleksa pomembno medsebojno samoupravno združevanje in funkcionalno povezovanje. Agroindustrijski kompleks je treba razumeti v smislu resolucije veliko širje, kot smo ga sicer običajno obravnavali, saj obsega poleg TOZD primarne kmetijske proizvodnje tudi TOZD predelave in prometa s kmetijskimi in živalskimi proizvodi, TOZD kemične in strojne industrije, ki proizvajajo reprodukcijski material in opremo za kmetijstvo, velike potrošniške centre in vodnogospodarske organizacije, banke ter ustrezne znanstvene in strokovne institucije. V nadaljevanju navajam dobesedno besedilo resolucije: »Njihovo samoupravno združevanje in funkcionalno Samoupravna organiziranost ie utrjena z delegacijami in z uveljavitvijo delegatskih odnosov znotraj TOZD in med TOZD, z organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi skupnosti ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V življenjskem interesu tako združenih delavcev in kmetov kmetijskih organizacij je, da se organizacijsko, poslovno, funkcionalno in samoupravno med seboj povezujejo. Le tako široko zasnovana samoupravno ekonomska skupnost kmetijskih proizvajalcev bo sposobna organizirati sodobno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in prodajo. povezovanje na podlagi skupnega interesa za doseganje večje proizvodnje in dohodka bo ustvarjalo samoupravne proizvodne skupnosti dela in sredstev, v katerih bodo reševali delovni ljudje prek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja bistvena vprašanja svojega družbenega in ekonomskega položaja in usklajenega razvoja.« Osvetlimo v tej luči dogajanja na našem ožjem območju. Sedanji tokovi integracij gredo mimo proklamiranih načel, bolj po pravilu »bosi vkup in obuti vkup«. V sredi družbenih dejavnosti nastajajo interesne skupnosti, v katerih se združujejo ustvarjalci nematerialnih dobrin in potrošniki teh s ciljem, da se doseže boljša kvaliteta storitev ob racionalnejši porabi sredstev. Ali niso enake potrebe in možnosti tudi v gospodarstvu? Vendar smo priče le integracijam znotraj panoge, v okviru branž. Poglejmo našo integracijo tako imenovanega živilskega kompleksa. Preti nevarnost, da se bodo ponovile napake preteklosti: zunaj nje ostaja predelovalna industrija, Kmet in delavec — gospodarja skupnih sadov dela Kmet in delavec sta ustvarila takšno organizacijo združenega dela in si zagotovila enakopraven položaj v njej, da bo moral sleherni z njo računati. Kmet in delavec sta tako resnična nosilca samo-Uipravnih odnosov in gospodarja skupnih rezultatov svojega dela. Tako je kmet aktiven v procesu podmžbljanja proizvodnje, je tržni proizvajalec; svojo proizvodnjo programira in jo združuje v proizvodnih skupnostih. Ugoden kmetov vsa industrija reprodukcijskega materiala, trgovina itd. Naša integracija se je tako sprevrgla v etapno, kar pa ji ni v prid, saj pomeni to nepotrebno trošenje časa, energije in ambicij, utruja in pogojuje slabše poslovne rezultate, kot so predvideni v strokovnih ekspertizah in ki jih dosegajo drugod, predvsem v zahodnih ekonomijah. Integracijski procesi — kjerkoli so že — imajo torej tudi množičen psihološki učinek. Pozitivne integracijske odločitve in ustrezno povezovanje strokovnih funkcij, kar naj bi bila naloga vodilnih delavcev v organizacijah združenega dela, zagotavlja zaposlenim večjo varnost, s tem pa se vse bolj osvobajajo lastniške miselnosti, ki je spremljajoč pojav boja za obstanek razdrobljenega gospodarstva. Tako sproščena energija se samodejno usmerja v večjo individualno in kolektivno ustvarjalnost. Ustvarjalnost pa je najbolj učinkovito orožje proti za današnji dan vse prepogostemu sklicevanju na bogate izkušnje in formalno izobrazbo. Dr. Štefan Bauman položaj v združenem delu tudi omogoča, da se bo vključeval prek svoje temeljne organizacije združenega dela v reševanje problemov vasi, bo sograditelj infrastrukturnih objektov ter si bo tudi tako zagotovil soliden družbeni standard. Smo na začetku pokojninske izenačitve delavca in kmeta; kmetje — na j večji tržni proizvajalci — so tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani. Združeno podjetje — Kmetijsko prehrambeni kombinat — ima urejene notranje odnose; proizvodne razlike med posameznimi TOZD so še velike. Te bodo odpravljene s hitrejšim razvojem manj razvitih območij, z izgradnjo infrastrukturnih objektov, z aktiviranjem novih površin za kmetijsko proizvodnjo, z usposabljanjem kadrov, zagotovitvijo predvsem trajnih obratnih sredstev ter z organiziranjem pospeševalne službe, ki bo pokrivala celotno območje. (Nadaljevanje na naslednji strani zgoraj) Vpliv I. konference ZKJ In ustavnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo in samoupravno organiziranje Samoupravna organiziranost kmetijstva, utemeljena na I. konferenci ZKJ, zlasti pa v dopolnilih obeh ustav, je bila realizirana v organizacijah združenega dela v oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v vseh organizacijah združenega dela na območju Maribora in Ptuja ter Slov. goric. Praktičen obraz je dobila z integracijo treh kmetijskih kombinatov in predelave ter prodaje mesa. Sestavljena organizacija združenega dela zaposluje v 18 TOZD 2800 delavcev, v 26 temeljnih združenih enotah pa je 25.000 zaposlenih na kmetijah. Živinorejska proizvodnja je zastopana s 40 %, vinarstvo s 15 % in poljedelstvo z 10 %. Z integracijo nove možnosti Z integracijo so nastale nove možnosti za boljše izkoriščanje kapacitet in izvedbo moderne tehnologije. Zmanjšujejo se odločujoči vplivi ozkih skupin posameznikov; vse večji je vpliv ZK, sindikata in Zveze mladine. Realiziramo srednjeročne in dolgoročne programe razvoja, ki so na realni osnovi. Vsaka temeljna organizacija združenega dela je dolžna realizirati program dela in izkoriščati vse prednosti skupnega planiranja in strokovne dovršenosti programov. Organizacijo proizvodnje smo decentralizirali, proizvodnjo specializirali iri modernizirali. Praktičen uspeh proizvodnje potrjuje visoko stopnjo delovna morale delavcev v proizvodnji, strokovnih služb in kmetov. Smotrno izrabljamo kmetijska zemljišča, učinkovito je varstvo najboljših kmetijskih zemljišč, smotrna je raba zemljišč v nekmetijske namene ter usposabljanje manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč za organizirano kmetijsko proizvodnjo. V prej agrarni vasi se sprošča zemlja s snovanjem proizvodnih enot v družbeni proizvodnji in kooperaciji. Z združevanjem sredstev in dela kmetov nastaja racionalnejša proizvodnja in novi proizvodni odnosi. Kmetijski proizvajalci — delavci in kmetje — izražajo svoje razvojne interese v programih TOZD ter jih usklajujejo z interesi občanov v krajevnih skupnostih, z družbenimi načrti občin in širših družbenopolitičnih skupnosti. Proizvodni koncept in zeieni plan Naš proizvodni koncept temelji na zvečanju proizvodnje hrane in zvečanju produktivnosti proizvodnje. Smo za soustvarjanje ciljev zelenega plana. Njegova realizacija je odvisna od družbenega vrednotenja kmetijstva in ustrezne ekonomske politike ter njenih ukrepov, vendar se vprašamo, ali bomo lahko uresničili zeleni plan. Vse večja je razlika cen med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi na škodo kmetijstva. Čutijo se motnje na tržišču z živino in mesom; te povzročajo zaskrbljenost in rušijo programe proizvodnje ter zavirajo nadaljnje širjenje programirane proizvodnje. Cilje preusmeritve bomo dosegli z intenzivnostjo in z boljšo organiziranostjo proizvodnje, trga in kmetijske nadgradnje, z urejenimi razmerami (pod vplivom) minimalnih cen, pa tudi z regula-tivnimi ukrepi in materialnimi intervencijami družbe za usmerjanje razvoja kmetijstva. Komunisti in družbenoekonomski odnosi Boj komunistov za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu je sestavni del boja ZK, da pride odločanje o rezultatih dela v prakso delavcev in kmetov. Slednje moramo komunisti evidentirati v delegacije, da bodo lahko v nje izvoljeni in da se bodo uveljavili v samoupravnih interesnih skupnostih. Kmetje se aktivno vključujejo v družbenopolitično skupnost prek Zveze komunistov, SZDL, ZMS in sindikatov. Naša naloga je, da moramo po jasnem programu razvoja kmetijstva in vasi, opredeljenem na II. konferenci ZKS in I. konferenci ZKJ ter ustavi, usmerjati politično dejavnost in začeti reševati protislovja tudi v vaseh slovensko-goriških predelov. Komuniste v družbenopolitičnih skupnostih zavezujejo tudi sistemske rešitve, da morajo spodbujati k hitrejšemu razvoju kmetijstva. Boris Rožman TRŽNICA VELENJE SN DVA INTERVJUJA Poleg drugega gradiva vam bomo, spoštovani bralci — člani delovnih skupnosti SOZD, v naslednji številki predstavili tržnico v Velenju — prvo skupno investicijo združenih podjetij. Poleg tega bomo v prihodnji številki objavili tudi obširna intervjuja z v. d. generalnega direktorja SOZD Cvetkom Dopliharjem ter predsednikom delavskega sveta SOZD Francem Kovačičem o izvršenih konkretnih nalogah združitve. Uredništvo Rezultati poslovanja Agrokombinata v prvem četrtletju 1974 Po neugodnih rezultatih poslovanja v letu 1973 je pomembno, da spremljajo samoupravni organi že v začetku leta poslovanje in rezultate poslovanja. Čeprav je prvo četrtletje, še posebno za kmetijsko proizvodnjo, prekratko obdobje, da bi lahko po doseženih rezultatih z gotovostjo sklepali o celotnih rezultatih, je kljub temu pomembno, da so v prvem četrtletju letošnjega leta doseženi bistveno boljši poslovni uspehi kot v prvem obdobju lanskega leta. Primerjava rezultatov po periodičnem obračunu za letošnje 3 mesece in leto 1973 pokaže, da je končal Agrokombinat prvo četrtletje letošnjega leta z 2.034.949 din boljšim rezultatom od lanskega. V letu 1973 je namreč bil rezultat — 1.180.308 din, letos pa je + 854.641 din. Posamezne TOZD so dosegle naslednje finančne rezultate: TOZD 1973 1974 Razlika KMETIJSTVO — 1.097.000 + 614.872 + 1.711.827 KZ MARIBOR — 205.374 — 167.459 + 37.915 GOZDARSTVO + 122.066 + 407.273 + 285.207 SKUPAJ — 1.180.308 + 854.641 + 2.034.949 Število zaposlenih se ni bistveno spremenilo in je bilo po posameznih TOZD naslednje: TOZD 1973 1974 Indeks KMETIJSTVO 625 641 103 KZ MARIBOR 60 73 122 GOZDARSTVO 54 57 106 SKUPAJ 739 771 104 Število zaposlenih je izračunano na osnovi vkalkuliranih ur. Primerjava celotnega dohodka in dohodka daje naslednje izboljšanje: Celotni dohodek din TOZD 1973 1974 Indeks KMETIJSTVO 13.340.024 16.038.700 120 KZ MARIBOR 8.601.170 11.872.926 138 GOZDARSTVO 790.526 1.203.509 152 SKUPAJ 22.731.720 29.115.135 128 Celotni dohodek se je torej zvečal za 28 %, od tega v kmetijstvu za 20 %, v KZ Maribor za 38 % in v gozdarstvu za 52 %. Zaradi zvečanja števila zaposlenih je nekoliko manj porastel celotni dohodek na 1 zaposlenega. TOZD CD na enega zaposlenega 1973 1974 Indeks KMETIJSTVO 21.344 25.021 117 KZ MARIBOR 143.353 162.643 113 GOZDARSTVO 14.639 21.114 144 SKUPAJ 30.760 37.763 123 Celotni dohodek na 1 zaposlenega je torej za 23 % višji kot v enakem obdobju lani, s tem da je v kmetijstvu višji za 17 %, v KZ Maribor za 13 % in v gozdarstvu za 44 %. Tudi primerjava dohodka pokaže zvišanje, razen v TOZD kmetijstvo, kjer je nižji dohodek kljub boljšemu finančnemu rezultatu (za 2 %) kot v enakem obdobju lani. Dohodek din TOZD 1973 1974 Indeks KMETIJSTVO 3.458.361 3.395.350 98 KZ MARIBOR 401.775 684.648 170 GOZDARSTVO 501.211 850.219 170 SKUPAJ 4.361.347 4.930.217 113 Dohodek na 1 zaposlenega TOZD 1973 1974 Indeks KMETIJSTVO 5.533 5.297 96 KZ MARIBOR 6.696 9.379 140 GOZDARSTVO 9.282 14.916 161 SKUPAJ 5.902 6.395 108 Dohodek na zaposlenega je za 8 94 večji kot v enakem obdobju lani, s tem da je največja razlika v TOZD gozdarstvo, in sicer kar za 61 94, v KZ Maribor je višji za 40 %, v TOZD kmetijstvo pa je za 4 % nižji. Cilka Rak, dipl. inž. agr. Zbori kmetov kooperantov V juniju so bili zbori kmetov kooperantov na območju TOZD kooperacija KK Ptuj. Sklicani so bili v 19 krajih za območje 12 proizvodnih okolišev. Sem štejemo še zbor delovne skupnosti obrata. Na zborih je bila obravnava o zaključnem računu TOZD kooperacija za leto 1973. Na njih so odločali o delitvi ost var j enega dohodka in o porabi novega sklada skupne porabe kmetov skladno z novimi predpisi in odnosi Kmetje kooperanti so odločali še o zavarovalstvu, o vključitvi h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju kmetov in njihovih družinskih članov za primer trajne invalidnosti ali smrti, o izvajanju pogodbe o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov in njihovih družinskih članov za primer trajne invalidnosti ali smrti, o izvajanju pogodbe o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov ter o ustanavljanju skupnosti za vzajemno varstvo živine. Posebne pozornosti so bili na zborih deležni sklepi razširjene seje komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki Sekretar IK predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Todo Kurtovič je obiskal med dvodnevnim obiskom v Ptuju, v spremstvu naj višjih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ptujske občine, tudi naš kombinat. Todo Kurtovič si je ogledal v TOZD kmetijstvo, v delovni enoti »Osojnik«, plantažne nasade lešnikov, višenj in nove površine teras, pripravljene za hruškove nasade na Mestnem vrhu. Med obiskom se je za- je bila dne 10. aprila 1974 o sianju in o nadaljnji razvojni politiki kmetijstva v ptujski občini. Dne 26. novembra 1973 je bil podpisan sporazum o združevanju v organizacijo združenega dela Kmetijski kombinat Ptuj. Takrat podpisani sporazum je veljal kot dobro izdelan temeljni akt o vlogi, položaju in nalogah TOZD v OZD. Nova ustava in spremljajoča zakonodaja sta prispevali še nova določila, ki dopolnjujeta sporazum vsebinsko in oblikovno, ponekod pa ga tudi spreminjata; o tem so bile na zborih razprave in soglasja k spremembam oziroma novim določilom sporazuma. Delo samoupravnih organov v TOZD kooperacija KK Ptuj poteka nadvse aktivno in tvorno, s posebno pozornostjo do sedanjega stanja. Izredno težko se je prilagajati ne- nimal za druga gospodarska in samoupravna vprašanja ter delovanje Zveze komunistov v kmetijskem kombinatu. Še isti dan si je ogledal tudi kleti v TOZD kleterstvo »Slovenske gorice«. Tu so ga seznanili predstavniki kmetijskega kombinata z gospodarskimi in samoupravnimi dosežki, predstavili so mu strukturo kmetijskega kombinata Ptuj ter ga seznanili z dosedanjimi dosežki v sestavljeni organizaciji združenega dela KPK s sedežem v Ptuju. nebnemu zviševanju cen reprodukcijskega materiala (semen, gnojil, krmil, zaščitnih sredstev, kmetijskih strojev in energije) ter sočasni stagnaciji prodaje kmetijskih pridelkov, živine in mleka. Družbenoekonomski razvoj občine Ptuj in sploh zeleni iplan razvoja kmetijstva odrejata posebno vlogo razvoju vinogradništva in ob njem tudi kletarstva na območju občine Ptuj. V osnovi vinogradništva je stroga ločnica med družbenim in zasebnim sektorjem lastništva. Kombinat hiti s kompleksno obnovo vinogradov z enotnimi ureditvami, kmečki vinogradnik pa je usmerjen v obnovo majhnih parcel po sistemu nestmjene Obnove. Z organizacijskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov ima kompleksna strnjena ali nestrnjena obnova vse prednosti. Na majhnih površinah, ki jih v veliki meri obnavljajo z vinogradi tudi lastniki vikendov, ne bo sodobne tehnologije; proizvodnja bo potekala ob pretežno ročnem delu ali mehanizaciji, ki bo slabo izkoriščena, stroški proizvodnje pa izredno visoki. Družbeni sektor — hitro v obnovo, zasebni sektor počasneje V družbenem sektorju praktično končujemo obnovo vinogradov; vse izrazito vinogradniške lege so že zasajene z vinsko trto. Tudi ni več zaželenih širitev površin pod vinogradi v družbenem sektorju. Pomanjkanje delovne sile vsiljuje v jeseni veliko bojazen, da pridelek ni ali ne bo pravočasno pospravljen. Zaradi tega je več poudarka na obnovi vinogradov v privatnem sektorju po sistemu kompleksne strnjene in kompleksne nestmjene obnove. Verjetno bo potrebno razvijati specializirane kmetije, ki se lahko vklapljajo s svojo proizvodnjo v strnjeno ali ne-stmjeno obnovo, in v mešane kmetije, ki jim postaja vinogradništvo glavna ali postranska panoga. Slednjim ne moremo pripisati mnogo obetajoče perspektive. Premnogo-krat je obnova na teh kmetijah želja rešitev iz težav, po navadi pa se zakopljejo v še večje. Vsekakor pa aktivira- Na zborih so zbrani razpravljali o skrbno pripravljenem proizvodnofinančnem planu TOZD kooperacija za leto 1974 in investicijskem programu za leto 1974. Z njima se vključujemo v izvajanje zelenega plana Jugoslavije in programa srednjeročnega razvojnega programa kmetijstva v občini Ptuj. Miran Glušič, inž. agr. mo z vinogradniško obnovo za drugo kmetijsko proizvodnjo neiteresantno zemljišče, omogočamo pa obstoj in eksistenco kmetov — vinogradnikov v Halozah in Slovenskih goricah. Kakovostna vina Že vrsto let, zlasti pa zadnji dve leti, ugotavljamo, da se orientira potrošnik na kakovostna vina. Zaradi tega, ker ne obstajajo pretirani viški le-teh, ni bojazni prevelikega plasmaja kakovostnih in vrhunskih kvalitet. Največkrat je problem cen in kritika teh; vinogradnik ne more najti na 20—30 arov velikih površinah možnosti eksistence zase in družino. Največkrat so še ti vinogradi stari, izrojeni in dajejo majhne donose. Na njih so proizvodni stroški tako visoki, da jih nobena cena vina ali mošta ne more pokriti. Rešitev je izključno v visokih pridelkih ob že poudarjeni kompleksni obnovi. Pri moštu akontacija in doplačevanje Cene vinu in vinskemu moštu so bile v preteklosti za proizvajalca dokaj neugodne. Stanje se je v zadnjih štirih letih močno izboljšalo. Uveden je sistem doplačevanja; odvisno od rezultatov, doseženih na tržišču. Zvečana je zainteresiranost za vinogradniško proizvodnjo. S skromnimi in ne preveč ugodnimi krediti obnavljajo vinogradniki v Halozah in Slovenskih goricah letno nad 30 ha vinogradov. To je strogo individualna obnova v mejah gruntov. V bodoče bo nujno razvijati z večjo zavzetostjo strokovnih služb takšno obnovo, kjer bo omogočena vsa sodobna tehnologija in maksimalno izkoriščanje. Razvoj vinogradništva in kletarstva, žal, gre ločeno svojo pot, kar ni slučaj v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Nujno bi bilo povezati proizvodnjo, predelavo in prodajo vina, s tem pa zagotoviti ekonomsko stabilnost in Med ogledom novega hruškovega nasada na Mestnem vrhu pri Ptuju. Z leve: sekretar komiteja Občinske konference ZKS Ptuj Lojze Gojčič, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Janko Bezjak, sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič, direktor TOZD kmetijstvo v Kmetijskem kombinatu Ptuj Milan Starki ter strokovni sodelavec Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Feliks Bagar. Todo Kurtovič obiskal Kmetijski kombinat Zeleni plan in vinogradništvo TOZD Tehnoservis v službi kmetijstva Kmetijski kombinat Ptuj je ustanovil v letu 1961, v svojem programskem razvoju, med drugim mehanične delavnice za vzdrževanje kmetijske mehanizacije in strojnih naprav ter se je odločil, da bo zgradil v naslednjem obdobju delovne objekte in nabavil potrebna delovna sredstva. Poseben poudarek pa je bil na strokovnem kadru, ki ga na tem območju ni bilo, čeprav je ptujsko območje kmetijsko. ugotovitvi, da m mogoče razvijati modernega kmetijstva in ga tudi ne modernizirati brez sodobne mehanizacije, je bilo nujno organizirati sodobno in moderno mehanično delavnico, ki se je razvila v sodoben obrat oziroma TOZD. Spričo razvoja mehanizacije, ne le za družbeni sektor, temveč tudi za zasebno kmetijstvo, je dosegla temeljna organizacije ZD pomembno vlogo kot specializirana za kmetijsko mehanizacijo na ptujskem območju. Danes razpolaga s sodobnimi delovnimi sredstvi in objekti ter zaposluje nad 100 KV in visoko KV delavcev; poleg tega izučuje v poprečju nad 45 vajencev, bodočih vzdrževalcev in upravljavcev kmetijskih strojev. Ta delovna organizacija ima poleg važnih nalog tudi pomembno vlogo na gospodarsko-ekonomskem področju. Že v letu 1973 je dosegla 14 milijonov din bruto dohodka, v letu 1974 pa tega že planira 19 milijonov din. Iz varnost v tej panogi zaposlenih delavcev. Nemogoče si je zamišljati sodobno obnovo z želenim sortnim sestavom, kolikor ne bodo upoštevane potrebe in želje tržišča. Brez enotne vinske politike Vedno močneje čutimo, da na štajerskem območju ni neke ustrezne enotne politike. Ugotavljamo, da prehajajo kleti velikih proizvodnih kapacitet v roke močnih trgovskih organizacij, namesto da bi ostajale v lasti vinogradnikov tega območja, ki drsijo tako v večjo odvisnost. To pa ima za posledico tudi prevelike in forsirane plasmaje vina tuje provenience; štajerski _ vinogradniki ostajajo osamljeni s svojimi problemi. Ta problem ob širši družbenopolitični podpori ni nerešljiv. Z integracijo kmetijskih organizacij v mariborski regiji smo integrirali tudi močno vinogradniško proizvodnio z vsemi njenimi problemi. Nujno bo integrirati še vse odgovorne in odločujoče dejavnike v okviru združenih organizacij in tiste izven njih, ki bodo z vso odgovornostjo pristopili k rešitvi teh in drugih problemov v kmetijski proizvodnji. Janko Mlakar, inž. majhne mehanične delavnice se je razvila v velik delovni objekt. V svojem sestavu ima danes tri dejavnosti, in sicer: — servisno dejavnost za popravila kmetijskih strojev in drugih motornih vozil; — proizvodno dejavnost za proizvodnjo raznih kmetijskih priključkov in nadomestnih delov ter — trgovsko dejavnost z nadomestnimi deli za kmetijske stroje. Ob vsestransko prizadevnem kolektivu pa se je odločilo podjetje kot celota in naša temeljna organizacija ZD za še hitre jši razvoj svoje dejavnosti. V izgradnji je delovna hala v izmeri 1700 m2, ki bo omogočila temu kolektivu še hitrejši razvoj. Zaposlili bomo več delovnih moči, predvsem kvalificiranih delavcev. Istočasno pa bo o-mogočena tej delovni skupi-nosti večja gospodarska eks-panizacija, za kar ima vse osnovne pogoje in tudi trdne temelje za nadaljnji razvoj. Alojz Ganza TOZD tovarna močnih krmil pred rekonstrukcijo Tovarna močnih krmil Kmetijskega kombinata Ptuj je začela obratovati leta 1968. Sestoji iz treh objektov: me-šalnice, silosov in sušilnice. Letna proizvodnja je 26.000 t v dveh izmenah. Kapaciteta skladiščnih prostorov je 10 tisoč ton za rinfuza surovine in 10001 za surovine v vrečah. Sušilnica ima kapaciteto 5t na uro. Tovarna močnih krmil je bila zgrajena najprej za potrebe farme bekonov, šele pozneje pa je začela proizvajati krmila za kmetijstvo in kooperacijo. Tudi sedaj je glavni potrošnik naših krmil farma bekonov s 70 %, sledi kmetijstvo z 18 % ter kooperacija z 12 %. Tovarna močnih krmil skladišči tudi zrnje v svojih silosih in opravlja usluge sušenja pšenice in koruze za obrate Kmetijskega kombinata Ptuj, prav tako pa tudi za sosedne kombinate in zadruge. Tovarna močnih krmil je temeljna organizacija združenega dela v sestavu KK Ptuj. V tovarna je zaposlenih 30 ljudi. Kvalifikacijska struktura je naslednja: Iz majhne delavnice se je Tehnoservis razvil v sodoben strojni objekt. Svet za kadre KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ razpisuje ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 L Biotehniška fakulteta — agronomski oddelek 4 štip. 2. Visoka šola strojne smeri 1 štip. 3. Višja agronomska šola 3 štip. 4. Višja ekonomsko komercialna šola — splošna komerciala 1 štip. 5. Višja šola strojne smeri 1 štip. 6. Tehniška kmetijska šola Maribor 9 štip. 7. Gozdarska tehniška šola Postojna 3 štip. 8. Šola za živinorejsko veterinarske tehnike Ljubljana 2 štip. 9. Tehniška srednja šola Maribor 1 štip. 10. Ekonomska šola Ptuj 4 štip. 11. Poklicna kmetijska šola Svečina — za poklic sadjar-vinogradnik-vinar 4 štip. 12. Poklicna mlekarska šola Kranj 2 štip. 13. Poklicna poljedelsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju — za poklic živinorejec 10 štip. — za poklic poljedelec-traktorist 2 štip. — za kmetovalce 15 štip. Štipendije za šolanje v poklicni šoli za kmetovalce so namenjene za otroke kooperantov podjetja TOZD kooperacija — s pogojem, da bodo po končanem šolanju ostali doma na kmetiji. POGOJI; L Pri izbiri kandidatov za štipendije imajo prednost prosilci, ki so končali osemletko, srednjo ali višjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, prosilci, ki imajo slabo gmotno stanje in druge pogoje, ki so določeni s skupnim samoupravnim sporazumom podjetja. 2. Prošnji za štipendijo, ki jo je potrebno pravilno izpolniti na obrazcu DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo), je treba priložiti: a) prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdila o izpitih, h) potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, c) izjavo, da prosilec ne prejema štipendije oziroma denarne pomoči drugje. 3. Prošnje in dokumente pošljite na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, svet za kadre. višja šola 1, srednja šola 2, visoko kvalificirani 3 in polkvalificirani 24. Produktivnost dela v tovarni zaostaja, saj ie tehnologija vsa leta v glavnem ista. Prav zaradi tega smo prisiljeni mi- sliti na rekonstrukcijo; le na tak način bomo lahko proiz-vaiali dovolj'kvalitetnih krmil -za interne pa tudi eksterne potrebe pri istem številu zaposlenih. O perspektivi razvoja pa kdaj drugič. Franc Ivančič, inž. TOVARNA MESNIH IZDELKOV KOŠAKI MARIBOR Ena misel In želja Košakov Franc Slamič, direktor tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor V razpravah kolektiva »Košaki« TMI Maribor o formiranju sestavljene organizacije združenega dela je bila vedno prisotna samo ena misel in želja, — da se uredijo odnosi med gospodarskimi organizacijami ptujsko-mari-borske regije in znižajo stroški poslovanja s tem, da se združijo vse službe, ki bi lahko delovale v interesu celotne sestavljene organizacije združenega dela. V zvezi s tem pričakuje naš kolektiv, da se bo razvijala organizacija in formiranje skupnih služb še naprej. Danes sicer že obstajajo koordinacijski odbori, ti pa niso spričo gospodarske situacije vedno sposobni zadovoljevati interesov posameznih organizacij, kljub temu pa so se našle do sedaj še vedno rešitve, ki bodo v bodoče bistvenega pomena. Pričakujemo namreč, da so vsi proizvajalci v regiji zainteresirani, da se predela čimveč njihovih proizvodov v regiji, vsi viški pa da se plasirajo kot končni proizvod na druga tržišča. Podjetje trenutno kadrovskih sprememb še ni izvedlo. Glede na sestavo organizacije smo mnenja, da se čimbolj poveže komercialna služba; njej v pomoč naj bi se formirala služba za raziskavo trga, ki naj bi skrbela za čim boljšo prodajo proizvodnje ali nabavo surovin. Situacija nas sili, da še vedno ozko gledamo vsak na svojo organizacijo, kar je sicer s stališča dobrega gospodarja prav, vprašanje pa je, če je tudi dolgoročno gledano prav. Drugi in po naše najvažnejši forum pa bi naj bil razvojni. To naše mnenje utemeljujemo s tem, da narašča proizvodnja ne samo v naši SOZD, ampak v vsej državi ter da želi spraviti to proizvodnjo vsak proizvajalec s čim boljšo akumulacijo v promet. Če ocenjujemo situacijo s stališča nasičenosti trga, smatramo, da bo najbolje vnovčena proizvodnja naše regije prek lastne predelave. V mislih imamo lastno klavnico SOZD, ki naj bi pokrila vse potrebe klanja — in tako naj bi odšel en del surovin na trg kot končni izdelek, drugi pa kot polproizvod. Akumulacija, ki se ustvarja sedaj nekje drugje, pa bi se delila med proizvodnjo in predelavo, za kar se »Košaki« prav gotovo interesirajo, saj si s tem lahko samo zagotovijo surovino za nadaljnjo proizvodnjo. Pri vsem tem pa upamo, da se bodo razmere normalizirale in uredile. F. S. NASO POT, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, izdaja delavski svet SOZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Ivan Bauman, Miro Bauman m Franc Kovač (Agrokombinat Lenart), Anton Pučko. Rezika Sajevec in Marjan Simon (Agrokombinat Maribor) Silva Gorjup. Ciril Kolarič m Franc Tetičkovič (Kmetijski kombinat Ptuj) ter Maks Budja, Danica Humar in Jože Murko (tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor). Predsednik uredniškega odbora ter glavni m odgovorni urednik Franc Tetičkovič, lektor in tehnični urednik Milan Cilenšek. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 4500 izvodov ter ga prejemajo vsi prejemniki brezplačno. Prispevke pošiljajte na naslov: Kmetijsko prehrambeni kombinat, uredništvo Naše poti, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2 telefon 77-351 interna 30. Rokopisov in slik ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj, Jadranska 17. Razmere na trgu z živino V enakem lanskem obdobju smo ugotavljali primanjklaj vseh vrst mesa. Ni ga bilo dovolj niti za izvoz niti za domače tržišče. Cene klavne živine so naraščale, predvsem pa cene telet. Letos je situacija obrnjena. Mesa imamo preveč. Ponudba klavne živine je večja od povpraševanja. Osnovno situacijo krize je potrebno iskati v zmanjšanju potrošnje mesa na prebivalca in v močnem zmanjšanju izvoza. Močna ponudba živine je nastala proti koncu lanskega leta in drugi kupci za klavno živino so zmeraj manj prihajali na mariborsko območje; nekateri so v času največje ponudbe na tem območju prenehali kupovati, kljub temu da so odkupovali vse lansko leto. TMI Košaki Maribor ni zmanjšala odkupa živine; skušala je odkupiti vse ponujene količine klavne živine po spo-razumskih cenah, kljub temu da bi lahko na sejmih klavno živino kupovala po mnogo nižjih cenah. Da je imela TMI Košaki Maribor takšen odnos do dobaviteljev, se vidi iz podatkov, da ie bilo v letu 1973 odkupljeno in zaklano v prvih petih mesecih približno 2300 glav živine, letos pa 4650 glav. Posamezne kmetijske delovne organizacije bi morale več napraviti prek svojih kooperacijskih služb glede prijav živine stabilizacijskemu skladu, kjer bi lahko dobili za spora-zumske cene še regres. V TMI Košaki so bili storjeni znatni napori glede prodaje mesa in izdelkov. V nasprotnem primera ne bi mogli pri tako težavni prodaji mesa odkupiti vseh ponujenih količin živine. Prizadevali smo si plasirati čim večje količine mesa za izvoz, in sicer prek zvezne direkcije, na Primorsko in v lastne prodajalne ter v predelavo, kljub temu pa so nastale večje lastne zaloge. Glede izvoza mesa v Italijo predvidevamo, da bodo še nadalje težave. Po zapori izvoza, ki je bila do konca meseca marca, je bil ponovno dovoljen izvoz v Italijo, vendar z visokimi taksami. V zadnjem času pa so bile v Italiji uvedene dopolnilne o-mejitve v obliki obveznega plačevanja kavcije. Za izvoz v Italijo pride v poštev le milanski rez. mladega pitanega goveda bb /. A., to je živine farmske proizvodnje. Prodajne cene milanskega reza, ki se dosežejo v Italiji v primerjavi s cenami lanskega leta, so mnogo nižje, in to približno za 400 lir; naj pri tem ne omenjamo padca vrednosti lire. Obstoječe prodajne cene milanskega reza v Italiji ne ustrezajo nabavni ceni farmske Živine, ker poslujejo klavnice v tem primeru z izgubo; kljub temu na tem tržišču v primerjavi z drugimi državami, ne dosegamo najvišjih prodajnih cen. Velika odstopanja (nihanja) na tržišču z živino lahko ponovno povzročijo hujše posledice pri rejcih, sai ti zaradi nestabilnosti razmer na trgu ne bodo zainteresirani za intenzivno pitanje. Rejci niso zadovoljni s kalkulacij skimi cenami (prašiči po 13,50 din, mlado pitano govedo po 15,00 din), ker so njihove proizvodne cene mnogo višje. Dražba naj bi krila razliko v obliki regresa med kalkulacij sko in proizvodno ceno. S tem ukrepom bi bila zajamčena proizvodnja živine, rešen pa bi bil tudi problem klavne industrije, ki sicer plačuje živino Po mnogo višjih cenah, kakor so postavljene kalkulacij ske odkupne cene kot osnova za prodajne cene mesa na tržišču. Rešitev proizvodnih cen bi bila morda tudi v cenejši tehnologiji pitanja. Franc Šuman bcaLci! Prelistali ste prvo številko našega skupnega glasila ter v njej prebrali, kar vam je ugajalo in kar ste imeli za potrebno. Ne bomo razglabljali o tem, kaj vam je v Naši poti ugajalo in kaj ne; o tem se nameravamo z vami pogovoriti kdaj pozneje. Sedaj gre za nekaj drugega. Kot so posamezniki ugotovili, njihovi sestavki niso bili uvrščeni v glasilo. Vzroka za ta ukrep ne bo težko ugotoviti: zmanjkalo je prostora. Na; smo stiskali in kombinirali, kolikor smo hoteli — 12 strani je bilo hitro polnih. Nerodno pri vsem tem je, da je gradivo, ki bi moralo priti v to številko, v glavnem aktualno, torej primerno za ta čas. In še bolj nerodno je, da so se pisci* posameznih sestavkov rade volje odzvali našim prošnjam ter napisali svoje sestavke — sedaj pa so jih zaman iskali v glasilu. Vsem tem —- enako pa tudi vsem članom delovne skupnosti sestavljene organizacije združenega dela — se za ta neljubi ukrep opravičujemo. Zagotavljamo pa, da bomo vse sestavke uvrstili v Našo pot — večino že v naslednjo, kak sestavek pa morda v tretjo ali četrto številko. Hkrati pa bi se vsi delavci SOZD morali resno zamisliti, ali nam bo 12 strani zadoščalo. Gradiva bo namreč čedalje več — in le kako bomo vse uvrstili v naše glasilo, če bomo ostajali le pri sedanjem STRAN 12 ■ NAŠA POT